Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XX. Hodili snio proti ve5eru prvega dne po ozkih ulicab , zdaj na desno, zdaj na levo. Moiam re5i, da sem povsod laglje pravo stezo zasledil, kakor pa v starinskem Rimu. Neštevilne kratke in ozke ulice, silno visoki hrami človeka motijo in zmotijo. Grede po trdih ulicah smo 8e kratko5a8ili nad raznoterimi šegami Rimljanov. Fijakerji, ki kjerbodi postajajo, so nam svoje službe pomijali, gajžlo in palec desne roke nad glavo povzdigovali kričaje — e — : od drnge strani so vpreženi osli, po 3 drug za drugim razno ropotijo vlekli. Vožnja piostega ljudstva po Laškem je za nas resnično mikavna, zlasti v Rimu in Napola. Vozev po nasi šegi nimajo. Dva dober seženj visoka kolesa, moSnega stroja, uosita gornji del voza; vse je najbolj podobno našim garam; med dva ojeta se vpreže živinče prvo, in 5e jih je ve6, drngo za diugim. Vrb blaga na vozu ima voza5 prilično streho proti dežu in solucu. Streha je narejena in kozjih kož, mnogokrat iz kosmatib; zapreta leži navaduo na levem voglu voza : po želji in potrebi jo potegne nad sebe, in 5e ravuo ne popolnem, je vendar nekoliko zavarovan zoper dež in solnce. Ko sem prvokrat takega voza5a zapazil, sem mislil, da vozi kovaški meh. Sicer pa se mi je priprostost v(>za dopadla. Viun iu olje iz dežele v mesto prinašajo osli na lnbtib ; «zke, podolgaste čebre iz lesa, ki eden kakili 25 pintov diži, mn gospodar na hrbet nave^i, in ubogo živinSe gve s svojo težo niirno in zadovoljno, ako-, ravno po želodcu najve5krat stradanec poje. Vozači iia Laškem sploh so do živine močno neusmiljeni. Obložijo jo, da je brez patneti, zato pa lepe vozne živine ne najdeš, razuu, kojo iiua privatna gospoda. Nagledovali smo si tudi dragocenega blaga in lepotičja pii štacunah, najbolj na ulici Korso, ki je najlepša med V3emi v Rimu; dolga je, da jo oko komaj dogledne. Kmalu potem dospemo do našega stanovanja, kjer snio se prijateljsko pogovarjali o re5eb, koje smo na potovanju prvega dneva v večoeni mestu videli in slišali. Skušali smo si vse globljeje v spomin utisniti. Drugo jutio je bila piva pot proti Vatikanu. Po opravljeni sv. meši v cerkvi delTAuiuia se napotimo proti reki Tiberi. Gorelo nam je srce videti cerkev prvaka med apostoli, zraven tudi najvecjo na katoliškem svetu. Gnali se smo po precej omazanih ulicab — začelo je rahlo dežiti — toraj smo uruo korakali in brž smo stali pod mostoin 5rez reko. Kolika osupnost! N.t drugi atraui iz višlne gleda na nas okroglja mo5na trdnjava — Castel di S. Angelo — angeljgrad. Široki most čres globoko reko zalšajo krasue podo-, be iz marmorja, ki stojijo po robn mosta. Pivi dve zanimive visokosti t>ta sv. Peter in Pavel, dalje na mostu je na vsakej strani 5 podob angeljev z orodjem trplenja Knstusovega s prinieinimi latinskimi napisi. Angeljgrad je bil na začetkn 2. stoletja grobje — niausoleuin — ktero si je za se in svojo rodbino postavil cesar Hadrijan. S kakošniin 5arobniin bliš5em iu lepotičjem je bil ovi dom miličev napoiujen in obložen, ne boderao razlagali. Pagaui so smrt oblačili v zemeljsko lepoto, da jiui uebi pieveč strašna bila. Kako pa je ajdovsko pokopališče postalo za Kristijane svetišSe? Ob času sv. Gregnrja Velikega I. 590. je rimsko mesto obiskala stiašuašiba — poinor. Kakor snopje so ljudje kapali. Črna smit je najpopiej potikala ua papeževe dveri; umil je papež Pelagij in zdaj se je začelo po vsera mestu grozno uniiranje. Povsod bil je saru jok, žalost in obupnost. Novi papež Gregor napove proceaijo k »v. Petru na Vatikauu, da bi se 8 pokorivno molitvijo božja jeza odvrnila, in božje usmiljenje spro8ilo. Procesija pride do mosta 5ies reko, in v istem trenutku zagledajo angelja nad gradom, ki je meč v nožuico polagal — pomor je preininol. Od te prigodbe se iineuuje grad — angeljgrad. Sedanjo podobo augelja iz brona, ki vtika morivni me5 po strani v nožnico, je na grad posaditi dal papež Benedikt XIV. V grad se zdaj ne more; v njem se sopirijo laški vojaki. Zvon na angelj- gradu in drugi na Kapitolu s tužnim glasom na- znanita po mestu žalostno novico, kedar papež umerjejo. Pod papeževo vlado so topovi streljaji iz grada veruim nazuanjali posebne ceikvene sve- čauosti. Kako grdo in na svojo veliko sramoto po Rimu laška vlada ravna, kaže ptujcu tudi to, da je papežev grb na gradu nedostojno razpras- kan in skrban. Kaj takega premore le 5ina hu- dobija! (Nastavek prib.) Smešničar 22. Dva kmeta sta se v krčuii prepirala, kako se bode prihodnje leto pisalo. Prvi je rekel: pisalo se bode: prestopno. Drugi pa je djal: to ie ni vse, pisalo se bode tudi s številkami, namre5: 1876. Sedaj se oglasi tretji, ki je pri stranski mizi dobro na ušesa vlekel, ter veli: vidva oba ne umita, zakaj ae prepirata; drug« leto se samo ne bode pisalo ue prestopno leto, pa ne leto 1876, ampak pisali ga bodo — diugi. Juii Žiher.