Leto XXXVII
Št. 16-17
Murska Sobota 25. april 1985
CENA 40 DIN
S 14. seje CK ZKS
KOVATI ŽELEZO, DOKLER JE VROČE!
Več kot 130 tisoč „vojakov revolucije” šteje slovenska partijska .organizacija, ki so jo zadnji plenumi CK ZKS (11., 12. in 13. ter 16. jugoslovanski) ter problemske konference (recimo o usmerjenem izobraževanju in (inovacijski dejavnosti) dodobra razgibali. To ustvarjalno-kritično „kovanje železa nemara najbolj nazorno izpričuje misel iz poročila o uresničevanju vodilne vloge ZKJ in krepitev njene idejne in akcijske enotnosti po 13. plenumu CK ZKS: „V Zvezi komunistov Slovenije smo intenzivneje začeli premagovati razslojenost članstva na aktivno manjšino, na člane, ki premalo prispevajo k nastajanju idejne in akcijske enotnosti zveze komunistov in na tiste člane, ki so skoraj povsem nedejavni. Marsikje obstaja takšna kritičnost do stanja v zvezi komunistov in družbi, ki vsebuje premalo samokritičnosti, premalo upošteva . objektivne razmere, po drugi strani pa je ponekod še vedno prisotna obrambna pozicija tistih, ki se nekritično upirajo spreminjanju razmer”.
Na petkovi 14. sgji CK ZKS v Ljubljani, kjer so med drugim sprejeli program dela najvišjega republiškega partijskega foruma in njegovih organov do 10. kongresa ZKS prihodnje leto, sta se v razpravi oglasila tudi delegata iz Pomurja — Tibor FUle.iz Lendave in Danica Zadravec iz Ljutomera. ,.Težišče idejno-politične dejavnosti komunistov v občini Lendava je bilo v zadnjem obdobju postavljeno na neposredne akcije v osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih i tozdih . . . Celotna aktivnost je bila vezana na izvedbo letnih programskih sej v osnovnih organizacijah in občinsko programsko konferenco. Ocene kažejo na povečano aktivnost članstva in organov ZK, ustvarjena pa je tudi idejnopolitična enotnost komunistov v zvezi z vprašanjem reševanja konkretnih problemov in razvoja. Komunisti in vsi delovni ljudje se vse bolj zavedajo, da morajo probleme reševati sami z naslonitvijo na lastne sile. To zavest utrjujejo nekateri pozitivni primeri, ko so delovni ljudje z delom, znanjem in ustvarjalnostjo povečali storilnost in izvoz, zmanjšali stroške, dopolnili proizvodne programe in tehnološki razvoj. Tudi možnosti razvoja majhne, manj razvite, obmejne občine niso tako črnoglede, saj bodo začetek del pri odpiranju rudnika premoga, priprave na postavitev novih proizvodnih obratov v predelovalni industriji ob podpori in sodelovanju združenega dela Slovenije ter možnosti razvoja v kmetijstvu zagotavljali prihodnost, hitrejši razvoj, zmanjševanje nezaposlenosti, preseganje zaostajanja v rasti osebnega dohodka delavcev in družbenega standarda,” je poudaril FUle. Danica Zadravec pa je — kot že na nekaj prejšnjih plenumih — tudi tokrat predstavila izjemno spodbudne dosežke soboške'tovarne oblačil in perila Mura, ki se kažejo predvsm v večji in kakovostnejši proizvodnji, s tem pa v večjem izvozu. „Tudi mi imamo pripombe na sedanji devizni sistem — novega še ne poznamo — toda vemo le eno, da le izvoz in ne sistem prinaša devize, in zato izvažamo,” je bila jedrnata, ob koncu pa še pribila: ,,Vsak bo moral rešitve iskati sam, iz dosedanjih uhojenih načinov očitno ne gre, oziroma je pot predraga. Cilj bi moral biti največja možna odvisnost od tujih sredstev. Do njega se ne pride čez noč, ampak postopoma in dolgoročno. Tam, kjer smo tako delali, sedaj ni nepremostljivih težav in kar lahko pritrdimo resnici, da visoke obresti niso vzrok naših težav, ampak posledica naših slabih poslovnofinančnih odločitev v preteklosti.”	B. Žunec
Vse za množično in učinkovito SZDL -naslednico OF
NASLOV
Vsakoletni spomin na 27. april 1971 — dan ustanovitve OF—je predvsem ponovna potrditev spoznanja, daje bilo to dejanje za obstoj in nadaljnji razvoj slovenskega naroda usodnega zgodovinskega pomena. Ob okupirani in razdeljeni Sloveniji je pomenilo upanje, da takšno stanje ni in ne more biti dokončno in trajno. Program OF je pridobil, združil in mobiliziral množice ne le zaradi okupacije, ampak tudi zaradi težkih političnih, gospodarskih in socialnih razmer v prejšnji Jugoslaviji.
Ustanovitev in razvoj OF nista bili spontani dejanji, ampak uspeh zavestne odločitve po naporih med vojnama za enotnost vseh naprednih sil v boju za pravičnejše odnose in v družbi, proti politični in socialni diskriminaciji. Tako usmeritev je vseboval čebinski manifest KP, ki je posebej poudaril, da se mora članstvo partije čimbolj povezati z vsemi naprednimi silami slovenskega naroda, ne glede na njihovo nazorsko pripadnost. Tako je partija v OF odločilno prispevala k njeni množičnosti, revolucionarni dejavnosti in akcijski usposobljenosti.
V letu, ko obeležujemo 40-letnico osvoboditve in zmage nad najmrač-nejšimi silami fašizma, smo dolžni spoznati, negovati in razvijati svetla in enkratna dejanja v slovenski zgodovini. Kljub vsestranskemu pritisku okupatorja so vzdržali le tisti, ki so se zavedali, da je od njihove odločitve odvisna njihova in skupna prihodnost, da je na tehtnici zgodovine vprašanje
Torek. 30. aprila ob 19. uri na Trgu zmage promenadni koncert, postavitev mlaja, kresovanje
Sreda, 1. maja ob 11. uri na kopališču SLAVNOSTNA PRIREDITEV — pevski zbori folkloristi, pihalni orkestri, recitatorji . . . športna tekmovanja, šaljive igre . . .
A« prireditve vas v počastitev praznika dela in 40-lelnice osvoboditve vabi občinski svet zveze sindikatov Murska Sobota I
obstoja in samostojnosti slovenskega naroda, njegovega gospodarskega in socialnega napredka, ali pa njegovo popolno uničenje. Moč OF se je potrjevala v najtežjih razmerah, ko so ljudje s sodelovanjem v uporu tvegali življenja, grozile so jim internacije, zapori, izguba premoženja in izselitev.
Poziv OF “vsi v partizane, vse za partizane« je uspel izničiti represalije in je omogočil močan razvoj slovenske partizanske vojske. Vedno bolj se je utrjevala zavest, da si slovenski in drugi narodi lahko zagotovijo nacionalno samostojnost in pravičnejšo družbeno ureditev le s skupnim bojem proti okupatorju in domačim izdajalcem in s skupnim življenjem v svobodni Titovi Jugoslaviji.
V razvoju nekega naroda 40 let ni dolga doba, je pa pomembna toliko bolj, ker smo jo zapolnili z zavestnimi in izvirnimi procesi in dejanji, kijih tvorno razvijajo delovni ljudje in občani sami.
Ob vrsti težav, ki nas pestijo, ne moremo ovreči trditve, da je socialistična revolucija — predvsem pa socialistično samoupravljanje z razvijanjem delegatskih odnosov — uspela sprostiti in prevzeti ustvarjalno moč naših ljudi za hitrejši politični, gospodarski in socialni razvoj. Povojni razvoj odnosov v svetu nam sedaj, ko je časovna odmaknjenost NOB vse večja, jasno potrjuje, kakšna bi bila usoda našega naroda, če bi se o njej odločalo za zeleno mizo diplomacije, ali pa bi nam bila osvoboditev prinesena na tujih
Pomurje v Prizrenu
V Mali Kruši pri PriznenuvSAP Kosovo danes odpirajo nove industrijske obrate s tovarno za izdelavo armiranobetonskih konstrukcij za kmetijske objekte in betonsko galanterijo, za kar so sredstva s sovlaganji iz prispevka za manj razvite združili Konstruktor — Pomurje, kije investicijo tudi izpeljal, in Mura. ABC Pomurka. Pomurski tisk. Projektivni biro ter Emona. Skupna vrednost naložbe je 155 milijonov dinarjev, od tega je 90 odstotkov sredstev združenih v Sloveniji. V novi tovarni, ki je izredno pomembna pridobitev za manj razvito območje Kosova, bo dobilo delo 60 ljudi, v gradbeni operativi pa okrog 80 Proizvodni program je podoben kot v tovarni gradbenih elementov v Lipovcih. i. b.
bajonetih. Vsaka resnična revolucija se vrača k svojim izvorom, ocenjevanju dosežkov' in 'prihodnjim nalogam. Spomin,na OF, na njeno idejno in akcijsko povezanost z ljudmi in osnovnimi družbenimi cilji, na njeno doslednost in odločnost v boju za osvoboditev in pravičnejšo družbeno ureditev nas vodi k razmišljanju o današnji vlogi in nalogah SZDL v skupnih naporih za uresničevanje socialističnih družbenih odnosov in uravnovešanju gospodarskih razmer.
Trenutek, ki ga živimo in ustvarjamo, predstavlja obdobje, ki zahteva ohranitev zaporedja stopenj še vedno trajajoče revolucije, obdobje doslednega uveljavljanja delavskih interesov in družbe nasploh. I/ vsa ta dogajanja je vpeta tudi SZDL. Ta mora vedno bolj postajati najširši, množični ljudski parlament ter aktivno sodelovati pri reševanju vsakodnevnih problemov. Metode in oblike dela moramo prilagajati sedanjim razmeram in ob analiziranju razmer in ugotavljanju stanja v večji meri odpirati perspektive našega prihodnjega dela in življenja, zahtevati dosledno uresničevame soreiete ooli-tike in odgovornost slehernega posameznika, organa, organizacije in skupnosti pri uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije. Ponovno moramo uveljaviti nekatere včasih pozabljene ali zanemarjene lastnosti in odnose med ljudmi, kot so skromnost, poštenje, delavnost, varčnost, tovarištvo, solidarnost, moralo in red in disciplino.
Tudi v Pomurju nismo brez rezultatov, čeprav je doseženi razvoj manjši od povprečja v SRS. Kakovost našega življenja smo v mnogočem razvili s pomočjo vseh delavcev, obrtnikov in kmetov, ki s solidarnostjo prispevajo del dohodka za videz naših krajev, za bogatejšo in boljšo vzgojno, izobraževalno in zdravstveno dejavnost. Naš prihodnji razvoj bo slonel na razvoju kmetijstva, tako zasebnega kot družbenega, s tem da smo dolžni v večji meri zagotoviti stabilnejše pogoje za pridelavo in predelavo hrane. V večji meri moramo izkoristiti naše prednosti in naravne danosti, ki so v delovni sili, obmejnosti, energetskih potencialih vodne energije in rudnih bogastev. Ker smo v pripravah na snovanje našega prihodnjega razvoja smo dolžni opozoriti tudi na zahtevo po učinkovitejši politiki skladnega razvoja v SRS. Dolžni smo zagotavljati tudi kakovostno in vsebinsko izvajanje programov usmerjenega izobraževanja, zdravstvenega varstva prebivalstva, ki se-bo z dograditvijo nove kirurgije bistveno izboljšala. Uspeh akcije zbiranja
sredstev za kirurgijo, ki jo v Pomurju vodimo, bo ponoven dokaz naše enotnosti in solidarnosti. Dosežene rezultate 'na področju narodnostne politike smo dolžni razvijati predvsem na področju vzgoje, izobraževanja, informativne dejavnosti in doslednega uveljavljanja dvojezičnosti. Naša stalna skrb in naloga pa morata biti v krepitvi vloge in položaja delavca, ki ustvarjata novo vrednost, odpravi vseh posrednikov med njim in ustvarjenim dohodkom, borbi proti drobljenju proizvodnih zmogljivosti, skrbi za razvoj novih kadrov, povezovanju v najširšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Naj bodo ta dejanja živa tudi ob praznovanju 1. maja.
Noben delni interes ali trenutna korist ne smeta biti ovira uresničevanju tistih nalog, ki vodijo k ustalitvi gospodarskih tokov, večjemu izvozu, diuž-beni kontrolicen, razbremenitvi gospodarstva in uresničitvi aktivne socialne politike v teh razmerah. Ne bi bili pravični, še ne bi priznali uspehov, šmo pa dolžni sprotno ocenjevati, kdo dejansko prispeva k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, kdo ga zavira, kdo se je pripravljen odrekati, kdo pa kar najprej kopičiti blagostanje na račun drugih in družbe.
Namere protisocialističnih in proti-samoupravnih sil bomo preprečili z našimi uspehi in dejavnostjo, ne bomo pa dovolili maličenja pridobitev NOB, socialistične revolucije in našega povojnega razvoja. Uspehe bomo dosegli le z naslonitvijo na slehernega delavca, kmeta, obrtnika in izobraženca in na sprostitev vseh mladih ustvarjalnih kadrov, naslonitvi na socialistični samoupravni sistem in na moč ljudskih množic. Politični sistem socialističnega samoupravljanja je edini sposoben zagotoviti premoščanje prepada med človekom in družbo, premagovati odtujenost v delovnem procesu in s tem zagotoviti bogato življenje. Sleherni delavec in občan ima dolžnost in nalogo prispevati vse svoje sposobnosti za ustvarjanje družbenega blagostanja, za ohranitev miru, naše sreče in sreče vseh narodov in narodnosti.
Se nikoli v zgodovini nismo živeli kot živimo danes. Pogoj za to v prihodnje je v nadaljevanju razvoja samoupravljanja, neuvrščene zunanje politike in ohranjanju bogate Titove in Kardeljeve dediščine.
Vsem delovnim ljudem in občanom v Pomurju čestitam za dan OF in delavski praznik — 1. maj.
Predsednik Pomurskega medobčjn-skega sveta SZDL
Boris PREJ AC
aktualno doma in po svetu
PONOVNO NAMIBIJA
Indija je kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih od Varnostnega sveta zahtevala, naj znova čim prej prouči problem Namibije in sproži akcije za uresničevanje svojih resolucij. To je ena izmed točk akcijskega programa, ki gaje sprejel ob koncu tridnevnega izrednega zasedanja koordinacijski biro neuvrščenih držav.
Od sveta OZN za Namibijo zahteva, naj stori vse. da bi se ustavila ropanja naravnih bogastev Namibije na kop-
Poziv razvitim državam
Socialistična internacionala, ki je prejšnji teden zasedala * Bruslju, je postavila dve zahtevi: voditelji sedmih najmočnejših držat Zahoda, ki se bodo v kratkem sestali v Bonnu. morajo nujno obravnavati vprašanje olajšav pri odplačevanju dolgov držav v razvoju, ZDA in Sovjetska zveza pa morata čim prej doseči konkretne rezultate v pogovorih o razoroževanju.
Predsednik socialistične internacionale Willy Brandt in voditelji vseh največjih socialističnih strank na svetu so obtožili ZDA, da s politiko svojega proračunskega primanjkljaja zaostrujejo krizo dolgov držav v razvoju in povečujejo nestabilnost v mednarodnih odnosih.
ZAPLETI PRED OBISKOM
Med Bonnom in Washing-tonom se greje telefonska žica v zvezi z nameravanim obiskom predsednika Reagana maja v ZR Nemčiji. Prvotno so predvidevali, da bo predsednik obiskal tudi Dachau. toda kasneje so si premislili in predlagali (z nemške strani), da naj bi obiskal vojaško pokopališče v Bitburgu, kjer so med ostalimi vojaki pokopani tudi nekdanji ese-sovci. ki so sodelovali pri zadnji nemški ofenzivi v Ar-denih. a tudi pri množičnem streljanju ameriških vojnih ujetnikov, ki so jih Nemci zajeli konec 1944 in v začetku 1945.
Taksen program obiska m vznemirit samo Moskve, temveč precejšen del ameriške in zahodnonemške jav
nem ob obali. Koordinacijski biro tudi zahteva, naj Varnostni svet na podlagi sedmega poglavja listine OZN sprejme sklep o obveznih sankcijah proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Dokler ne bo sprejet ta sklep, biro poziva države članice OZN, naj pretrgajo vse stike in kupčije z Južno Afriko oziroma naj spoštujejo prejšnje resolucije generalne skupščine OZN o namibijskem problemu. Vse države članice OZN bi morale sprejeti embargo za
Gradiščani v sosvet
Prejšnji teden so se v Celovcu zbrali zastopniki gradiščanskih Hrvatov. Madžarov in koroških Slovencev. Pripravili so takoimenovano listino narodnih skupnosti v Avstriji s katero naj bi načelno opredelili pravice manjšin v Avstriji, tudi Madžarov in Čehov oziroma Slovakov, ki jih 7. člen Državne pogodbe ne omenja. Pogovarjali so se tudi o vstopu v »manjši sosvet«, ki ga ponuja vlada na Dunaju. Madžari na Gradiščanskem so se za sosvet že odločili, sledili pa jim bodo najbrž tudi Hrvati, »če ne bodo v sosvetu enakovredno zastopani tisti, ki so v prvi vrsti in največ pripomogli k temu, da člen 7 na Gradiščanskem še ni izpolnjen,« kot je povedal dr. Ivo Muller.
Po zakonu o narodnostnih skupinah naj bi bilo v sosvetu 24 članov, od katerih jih naj bi 12 imenovale narodnostne organizacije, 12 pa stranke. Takšno razmerje utegne svet pri njegovih odločitvah postaviti pogostokrat tudi v pat pozicijo.
DVA KANDIDATA
Ker je avstrijska ljudska stranka že postavila kandidata za novega predsednika republike in sicer Kurta Waldheima, nekdanjega generalnega sekretarja OZN, so s kandidatom pohiteli tudi socialisti in predlagali sedanjega
nosti. Očitno bodo ta neljubi spodrsljaj popravili in vključili v program Reaganovega obiska koncentracijsko taborišče ali pa obisk kakšne sinagoge.
Madžari po novem
S IS. aprilom so se začeli na Madžarskem kandidacijski zbori na katerih naj bi do 15. maja izbrali kandidate za poslance v parlamentu in odbornike v lokalnih organih oblasti. Volitve bodo 8. junija.
Prvič uvajajo v predvolilni postopek novost: najmanj dva ali več kandidatov za eno volilno mesto. Prvič so v madžarski volilni praksi tudi tako imenovane državne liste s 35 kandidati. Takšno listo je objavila na primer narodna fronta, vsebuje pa poleg generalnega sekretarja partije Janosa Kadkrja še vrsto znanih imen iz javnega življenja, med njimi je tudi generalni sekretar zveze Južnih Slovanov Marin Mandič.
dobavo nafte Južni Afriki, prenehati z dosedanjimi in prepovedati nove naložbe v tej državi, prepovedati njenim letalom prelete svojega ozemlja. Južnoafriškim ladjam pristajanje v svojih lukah, pa tudi prodajo zlatnikov, ki so bili skovani v Južni Afriki, ter strogo spoštovati športni in kulturni bojkot rasističnega režima, ratificirati ter uresničevati mednarodno konvencijo o preganjanju in kaznovanju zločinov rasne diskriminacije.
ministra za zdravstvo in varstvo okolja Kurta Steyrerja.Waldheim je enkrat že kandidiral, vendar je takrat zmagal Franz Jonas.
Koalicijska svobodnjaška stranka se bo šele jeseni odločila o tem, ali bo postavila svojega kandidata, sicer pa bo podprla kandidaturo Kurta Steyrerja.
Posamezniki v socialistični stranki se potegujejo tudi za to, da bi za predsednika republike kandidiral nekdanji kancler Bruno Kreisky. ki pa je kandidaturo odklonil.
Sedanjemu predsedniku avstrijske republike Rudolfu Kirchschlagerju poteče prihodnje leto že drugi šestletni mandat in ne more več kandidirati. Po vrsti bodo to sedme predsedniške volitve v Avstriji v drugi republiki: dr. Karl Renner, dr. Theodor Kbrner. dr. Adolf Schaerf. Franz Jonas sp bili predsedniki pred Kirchschlagerjem.
INTERESNI PLURALIZEM
k tukajšnji izdaji Komunista smo zasledili oprezno kritiko organov federacije, ki še niso sprejeli mestne politike o zagotavljanju več stanovanj z nadgradnjami stanovanjskih poslopij in preurejanja skupnih prostorov v stanovanja v svoji samoupravni interesni skupnosti za stanovanja.
Očitek je bil postavljen »politično«, češ da zaposleni v organih federacije ne morajo deliti usode beograjskih delavcev, ker živijo na račun delavskega razreda vse Jugoslavije in imajo zagotovljena stanovanja na način, ki jih ne spravlja v odvisnost od mestne politike.
Beograjska užaljenost nad tem, da imajo v svojem okolju samoupravne interesne skupnosti stanovanja, ki ne mislijo tako, kot veleva mestna politika, je očitna, kakor je tudi očitno prizadevanje, da bi glavno mesto Jugoslavije in Srbije imelo moč vplivanja na vse, ki so v njem, ne glede na stališča, ki so med njimi različna.
Pismo iz Beograda
I reba je vedeti, da imajo v iseograau tri vrste stanovanjskih samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer že omenjeno za stanovanja zaposlenih v organih federacije, mestne sise za stanovanja in sis za stanovanja vojaškega osebja.
Prizadevanja, da bi spravili vse pod eno kapo, ki so zaznavna že iz časov, ko so to bilaptanovanjskapodjetja, so se izjalovila zaradi slabega gospodarjenja beograjskega stanovanjskega podjetja (in poznejše variante stanovanjskega sisa.) Takrat se je vojska odločila za svoj sis za stanovanja, ki je mnogo bolj gospodaren kot mestni, zvezno stanovanjsko podjetje pa se nikdar ni vključilo v mestno in je še zdaj ostalo samostojno v obliki sedanjega sisa za stanovanje.
Med mestnim sisom za stanovanje in onim, ki skrbi za stanovanja zaposlenih v federaciji, je nemara načelno navzkrižje, kaiti v organih federacije načelno zastopajo politiko neodtujevanja družbenih sredstev, torej nesiromašenjaže doseženega standarda stanovanja, med tem ko so v beograjski za to. V vojaških stanovanjih so bili doslej dosledni pri vseljevanju brez pravne osnove v skupne prostore in stanovanja in so izseljevali vsiljivce z vojaško policijo, med tem ko so mestni upravni organi dovoljevali vseljevanje brez pravne osnove in celo uzakonili odtujevanje skupnih prostorov, čeprav s tem niso pomagali delovnim organizacijam k boljšemu gospodarjenju temveč so jim dajali potuho, saj so zmanjševali pritisk na boljše gospodarjenje.
Izgovor za spreminjanje skupnih prostorov v stanovanja je bila ugotovitev, da stanovalci teh prostorov več ne uporabljajo namensko, nihče pa ob 'em ni ugotovil, daso bili pralni stroji demontirani in da torej pralnic objektivno ni bilo mogoče uporabljati namensko.
Poleg tega je pomanjkanje sredstev za vzdrževanje stanovanj prisililo stanovalce, da so dajali v najem prostore, ki naj bi jih sicer uporabljali za skupne potrebe, karje tudi nenačelna rešitev, je pa hkrati izraz nuje, kajti s čim naj sicer upravljajo, če so sredstva stanarine odtujena in neracionalno porabljena za potrebe prevelike administracije sisov za stanovanja.
Kakor slišim, je zadnje čase prišlo do tega, da so tudi v sisih za stanovanja vojaškega osebja začeli spreminjati take skupne prostore v stanovanja in so tako vsaj delno sprejeli uresničevanje politike Beograda, pa menda v zadregi zato, ker je vojska pač neproizvodna in na drugi način kot organi v federaciji živi na račun vsega delavskega razreda.
Beograjskim delavcem seveda s tem ne ho nič pomagano, čeprav bodo nekateri med njimi dobili stanovanja, kajti praviloma teh stanovanj ne dobijo socialno najbolj ogroženi, temveč tisti, ki so se najbolj prislinili raznim forumom in imajo sicer dobre prejemke in tudi avtomobile. pa zato tudi dovolj debel obraz, da se jih ni sram vseliti v stanovanja, ki so rezultat zmanjšanja stanovanj že stanujočih, katerim je to pravzapravjemanje njihovega minulega dela v korist neuspešnega živega dela, če se sme tako reči.
Strokovnjaki ob vsem tem pravijo, daso nadgradnje stanovanjskih poslopij tvegano početje, kajti vsako poslopje ima svoj statični izračun in vsaka dodatna obremenitev je nevarnost za stabilnost hiše — za stanovanje. Tako je pač s tem, kot z vsako zasilno rešitvijo, zlasti še, če zraste na političnih osnovah — po metodi političnega oportunizma.
Viktor Širec;
globus
v žarišču
KAKO PRIVABITI PARTNERJE?
Na nedavnem posvetovanju o namakanju in izsuševanju zemlje med kanalom Donava—Tisa—Donava, ki ga je pripravil zvezni komite za kmetijstvo, so ža prvo etape napovedali hidromelioracijska dela na 100.000 hektarih, po ceni okrog 500.000 dinariev za hektar.
Novosadski inštitut za aruž-bena in ekonomska raziskova-. nja je napovedal, da bo na urejenih zemljiščih letnih pridelek večji za 31 do 77 odstotkov. Hkrati pa so dali jasno vedeti porabnikom hrane drugod, da kmetijsko in drugo gospodarstvo Vojvodine ni sposobno plačati umetnega oskrbovanja zemlje z vodo in izsuševanje prevlažnih tal. Nekateri predlagajo nekakšen vsejugoslovanski prispevek in oblikovanje zveznega sklada za hidromelioracijska dela po Jugoslaviji, drugi se ogrevajo za skupne naložbe v namakalni sistem na vojvodinskih poljih.
Četudi priznavamo, da v Jugoslaviji obdelujemo premalo zemlje, kije tako rekoč največje in marsikje edino surovinsko bogastvo, se ob takšnih in podobnih projektih zastavlja vprašanje, za koga naj bi pridelovali več hrane — ali za domači trg "a 1 i za izvoz — in navsezadnje, kakšne pravice naj bi imeli sovlagatelji od drugod.
Na Hrvaškem glede združevanja dela in sredstev pri urejanju novih polj dajejo za zgled kmetijski kombinat PKK Kut* jevo v požeški kotlini, ki e pred enim letom z ljubljanskim Žitom sklenil samoupravni sporazum o ureditvi 1.000 hektarov novih
polj. Ljubljančani so ob podpori LB Gospodarske banke že pred lansko žetvijo pšenice plačali 76 milijonov dinarjev in si tako zagotovili petnajstletno oskrbo s po 5.000 tonami pšenice ali 7.000 tonami koruze.
Tudi v tem zglednem primeru so dosegli šele prvo etapo (združevanje, ki omogoča zagotavljanje surovin). Brez naslednjega koraka, ko naj bi vlagatelja ugotavljala in delila skupni dinarski in devizni prihodek, bodo veliki in lepi načrti o urejanju novih polj ostali v glavnem na papirju.
Po katastrofalni poplavi reke Save, kije 26. oktobra 1964 samo v Zagrebu utopila 17 ljudi in uničila 10.000 stanovanj, so ob hrvaškem porečju Save začeli urejevati obrambne nasipe. Zdaj je seveda drugače, toda v vzhodni Posavini, kjer so s hidromelioracijskimi deli od 544.220 hektarov obdelovalne zemlje do zdaj usposobili 95.000 hektarov, se bodejo z drugačni mi nepredvidenimi težavami. Tam kjer zemlje še niso izsušili in jo prepredli z namakalnimi kanali. ob deževju poplavljajo podtalne vode.
Ogroženost zdravja 300.000 ljudi v občinah Slavonski Brod. Nova Gradiška. Slavonska Požega. Djakovo. Vinkovci in Županja je terjala od strokovnjakov. da so izdelali program celovite ureditve vodotokov, izsuševanje in namakanje obdelovalne zemlje, kar naj. bi doprineslo k občutno večjemu pridelku hrane.
s tem dolgoročnim programom. ki ga bodo zaključili z le-
globus
MOSKVA — Konec tega meseca se bodo v Varšavi sestali šefi partij in držav članic varšavskega dogovora in podpisali nov sporazum o delovanju vzhodne vojaške zveze. Sredi maja se namreč izteče sedanji sporazum, ki so ga podpisali pred tridesetimi leti.
PEKING - Kitajska bo letos in v prihodnjih letih demobilizirala milijon vojakov.
BUENOS AIRES - Zaradi predvidenega javnega sojenja pripadnikom treh prvih vojaških hunt, ki so marca 1976 strmoglavile peronistič-no vlado in dale pobiti veliko ljudi, je položaj v Argentini vse bolj napet
WASHINGTON - Ameriški državni sekretar Shultz je izjavil, da bodo naciste, ki so krivi za mučenie Židov med drugo svetovno vojno, prej ali slej privedli pred sodišče.
FRANKFURT — Zaradi nepričakovano slabih rezultatov ameriškega gospodarstva v prvih treh mesecih je dolar prejšnji teden na svetovnih borzah spet nekoliko zgubil v primerjavi z drugimi valutami.
ŽENEVA — Iranski zunanji minister je pozval konferenco 40 držav za razorožitev, naj pomaga preprečiti, da bi Irak v vojni z Iranom uporab-lal kemično orožje.
LONDON - Nigerijska vlada je ukazala delavcem iz tujine, ki so nezakonito prišli v državo, da morajo do desetega maja zapustiti nigerijsko ozemlje. Gre za okoli 700 tisoč ljudi.
NEW DELHI - indija je zavrnila ponudbo ameriškega kemičnega koncerna Union Carbide, da bi izplačal žrtvam katastrofe v Bhopalu 200 milijonov dolarjev odškodnine.
AMSTERDAM — Nizozemska policija je pred dnevi našla več plakatov, ki ponujajo 15 tisoč guldnov (približno milijon dinarjev) tistemu, ki bi ubil papeža Janeza II., ko bo konec maja obiskal Nizozemsko.
tom 2000. nameravajo seznaniti saborske delegate na enem prihodnjih zasedanj sabora SR Hrvaške. Z željo, da njihov hačrt postane sestavni del srednjeročnih programov razvoja Hrvaške do leta 2000. To je na zadnjem zasedanju sabora že uspelo šestnajstim občinam Medžimurja. Podravine in Slavonije, ki se razprostirajo med zlivom Mure, Drave in Donave in spadajo v varaždinsko, bjelovarsko in osiješko regijo. Njihov načrt predvideva večnamensko izkoriščanje Drave in Mure ter je tudi denarno ovrednoten (po lanskih cenah vreden 300 milijard dinarjev).
Ker bo po dosedanjih ugotovitvah v novi petletki za hrvaške naložbe na voljo le 17 odstotkov družbenega proizvoda, kar znese 1373 milijard dinarjev, so seveda tudi tako ogromni posegi v zemlji vprašljivi; čeprav nai bi po dokazovanju njihovih zagovornikov prinesli veliko korist poljedelcem, energetikom, rečnim ladjarjem, zdravju ljudi ob vodi. Denarno zgradbo za umetno oskrbovanje zernlje z vodo in z izsuševanjem za sedaj sestavljajo le prizadeti lastniki zemljišč z vsakoletnim prispevkom v tedanji tržni vrednosti 250 kilogramov pšenice ali koruze, kar pa pokriva le manjši del naložbe. Ureditev enega hektara obdelovalne zemlje stane od 500.000 do en milijon dinarjev, odvisno pač od velikosti in zahtevnosti del Partnerje bodo morali iskati drugod, ti. od drugod. pa bodo združiti delo in sredstva le. če bodo od tega imeli korist.
STRAN 2
VESTNIK, 25. APRILA 1985
od tedna
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA SOBOŠKIH KOMUNISTOV
RAZMERE
TERJAJO KONKRETNE
MURSKA SOBOTA — Republiška skupnost za ceste je pripravila regijski posvet za Pomurje o stanju in vzdrževanju slovenskih cest. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih izvršnih svetov in cestno-komunalnih skupnosti smo spregovorili zlasti o nezavidljivem financiranju cestnega gospodarstva, kar povzroča težave pri obnovi cest v Pomurju. Zato so menili, daje treba spremeniti kriterije za določanje prednosti pri obnovi cest v naši republiki.
MURSKA SOBOTA — Ob prvi obletnici trimesečnega seminarja teorjje in prakse marksizma se je 13 slušateljev in nekaj funkcionarjev OK ZKS iz pomurskih občin zbralo na delovnem srečanju, na katerem »o izmenjali izkušnje iz družbenopolitične prakse. Ugotovili so, da so si na seminarju nabrali precej koristnega znanja za družbenopolitično delovanje, spregovorili pa so tudi o tem, kako OK ZKS in OO ZKS vključujejo slušatelje v posameznih okoljih. V zvezi s tem je bilo slišati nekatere pripombe, o čemer bodo obvestili občinske komiteje. Naslednje srečanje bo 20. aprila 1986 v Gornji Radgoni.
GORNJA RADGONA — Na zadnji seji izvršnega sveta so člani obravnavali poročilo o delu Uprave za notranje zadeve in postaje milice v lanskem letu. Ob prej omenjenih poročilih so se dotaknili tudi poročila o delu in problemih sodnika za prekrške. Referent za kadrovske zadeve pa je podal poročilo o izvajanju kadrovske politike v občini. Pripravljajo pa se na ustanovitev sveta za družbeni sistem informiranja, o čemer so prav tako spregovorili.
RADOSLAVCI — Občinska gasilska zveza Ljutomer je v nedeljo v Gasilskem domu v Radoslavcih pripravila redno letno konferenco, na kateri so ocenili minulo obdobje. Le-to je potekalo v znamenju pomembnih gasilskih dogodkov — 10 kongres gasilske zveze Slovenije — pa tudi občinska zveza je dosegla nekatere pomembne uspehe. Prav tu pa so dobra osnova in spodbuda za nadaljne delo. Program, ki so ga sprejeli, je dokaj obsežen, temelji pa na izobraževanju pomladka, tehnični usposodobitvi in opremljanju posameznih gasilskih društev, večjemu preventivnemu delovanju in vključevanju v praznovanja 40-letnice osvoboditve. Nekatera gasilska društva občine Ljutomer bodo letos praznovala tudi visoke jubileje.
LJUTOMER — O uresničevanju načrta dolgoročnega programa gospodarske ustalitve je po komisiji, ki ga je sestavila — o njem razpravljal še ljutomerski izvršni svet. Zaključki in predlogi niso bistveno drugačni od tistih, ki jih je že ugotovila komisija, zato so člani izvršnega sveta menili, da bodo poročilo, takšno kot je — kljub temu, da je napisano precej ostro in kritično — skupaj s sprejetimi zaključki predložili zborom skupščine občine v razpravo in potrditev.
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OK SZDL je bila dokaj pestra razprava o analizi gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanju občinske resolucije v letu 1984. Med drugim so podprli stališča izvršnega sveta in jih dopolnili s problematiko drobnega gospodarstva. Zavzeli so se zlasti za smelejše in dolgoročno načrtovanje razvoja, pri čemer mora biti v ospredju opiranje na lastne sile. Sprejeli so tudi sklep, po katerem morajo vse občinske družbenopolitične organizacije sprejeti svoj program aktivnosti na tem pomembnem področju.
GORNJA RADGONA — Osrednja slovesnost ob praznovanju dneva OF in prvega maja bo v radgonski občini v soboto, ko bo slavnostna seja predsedstva SZDL in Zveze sindikatov. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine Jože Kolbl. Na prireditvi bodo podelili priznanja OF in znake Zveze sindikatov. Na predvečer prvega maja pa bodo proslave v vseh krajevnih skupnostih. V Radgoni pa bo nastopil ženski pevski zbor DKUD Svoboda in moški zbor iz Ormoža.
Zasedanje zborov seje začelo že v razpoloženju bližajočih se praznikov. Predsednik skupščine Jože Kolbl je podelil dve visoki državni odlikovanji, in sicer Francu Erlihu red zaslug za narod s srebrno zvezdo za izredne uspehe v kmetijstvu in družbenopolitičnem delu in Janku Slaviču red dela s srebrnim vencem za izredne uspehe na področju kmetijstva, s katerim ju je odlikovalo Predsedstvo Jugoslavije.
Osrednjo pozornost pa so delegati namenili oceni uresničevanja srednjeročnega plana za leto 1984 in izvajanju programa dolgoročne stabilizacije. Po ugotovitvah komiteja za družbeno planiranje seje delež izvoza zmanjšal za 0.8 odstotka, celoten izvoz pa je manjši za 15.9 odstotka. Ob upoštevanju izvoza in uslug Mode in Transporta v Avtoradgoni je resolucijsko načrtovani izvoz dosežen. Izvoz sta najbolj povečala Gorenje Elrad (za 135) in Moda (za 98 odstotkov). Fizični obsegje povečan za 10,2 odstotka, in to na račun razširitve zmogljivosti v mešalnici in v mesnopredelovalni industriji. Zaskrbljuje pa učinkovitost gospodarjenja, saj je ta v primerjavi z letom 1983 znatno slabša. Zmanjšal seje delež sredstev za akumulacije in reprodukcijo. zaskrbljuje pa izreden porast zalog, ki so se povečale za 75,4 odstotka, v Kapelčanu pa celo za 493 odstotkov. Izgube, nastale v lanskem letu so sicer pokrite, vendar največp zgubarji tudi letos ne kažejo ugodnejših rezultatov. Tu sta bila omenjena Element in Lina.
do tedna
ZASEDANJE ZBOROV RADGONSKE SKUPŠČINE
UČINKOVITOST SE ZMANJŠUJE
V razpravi, ki je bila dokaj bogata, so se delegati ustavili ob poslovnih rezultatih v letošnjem letu. Tako je delegat iz Elementa opozoril, da v prvem polletju ni pričakovati pozitivnih rezultatov poslovanja predvsem zaradi pomanjkanja energije in visoke cene surovin. Feri Horvat delegat iz Radenec. je poudaril, da je v
TERITORIALCI NA MURI — V okviru usposabljanja ponto-nirske enote teritorialne obrambe občine Murska Sobota so se na reki Muri pri kroškem brodu preskusili pripadniki teritorialne obrambe v prevozu z gumi jastimi čolni čez reko Muro. Pri tem je sodelovalo tudi pet ekip vodnoreševainih enot civilne zaščite iz obmurskih gasilskih društev in gasilskega društva Krašče. Gre za sodelovanje pri usposabljanju enot teritorialne in civilne zaščite, ki je zelo koristno in bi bilo potrebno z njim nadaljevati. Na usposabljanju pontonirske enote TO je pripadnikom o družbenoekonomskih in političnih razmerah v občini govoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota, Edi Perhavec.
Foto: F. Maučec
S programsko-volilno konferenco občinske organizacije zveze komunistov, na kateri so razrešili dolžnosti dosedanjega sekretarja predsedstva OK ZKS Stanka Erjavca in za novega člana OK ZKS izvolili Rudija Cipota, ki so ga na poznejši seji občinskega komiteja izvolili za novega sekretarja predsedstva, so v Murski Soboti zaključili pregled enoletnega dela. Ze v uvodnem referatu je ugotovljeno, da so se člani ZK aktivno vključevali v urejanje aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih problemov, zlasti še pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Kljub povečani aktivnosti, ki jo je med drugim spodbudila tudi 13. seja CK ZKJ, pa praksa kaže, da še marsikje ne obvladujejo razmer, oziroma so premalo učinkoviti pri reševanju problemov. To še posebej velja za tiste organizacije, kjerso bile razvojne, organizacijske, poslovne ali kadrovske odločitve napačne. Pri tem sovospredju IMP Panonija, Blisk, Agroservis, Srednješolski center. Platana itd.
Kot je bilo pričakovati, so v razpravi delegati namenili največ pozornosti razmeram'' v gospodarstvu, ki so se zadnje čase zaostrile. Poslovanje ozdov zaostaja za pričakovanji predvsem v primerjavi z večino republiških in regijskih pokazateljev. Lanskemu večjemu obsegu proizvodnje namreč niso sledili tudi ustrezni finančni rezultati, gospodarstvo pa
PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OK ZK V GORNJI RADGONI
VEČ SREDSTEV
ZA ZADOVOLJEVANJE POTREB DELAVCA
Po mnenju komunistov je pogoj za uspešno vključevanje in uveljavljanje vodilne vloge Zveze komunistov premagovanje gospodarskih problemov in dosledno uresničevanje socialističnega samoupravljanja. Zlasti bo potrebno povečati aktivnost pri idejnem, teoretičnem in političnem delu. Vedno več je neaktivnosti in apatičnosti v osnovnih okoljih, ki vse preveč čakajo na direktive forumov, zato bo potrebno spodbuditi ustvarjalnost osnovnih
proizvodnja v tozdu Mineralna voda nižja za 8 odstotkov, kar je verjetno posledica zelo ostre zime, sedaj se stanje izboljšuje in glede na sezonski pomen proizvodnje se sedaj ta povečuje. V Tovarni polnilne opreme fizični obseg narašča. v turizmu se število nočitev povečuje v treh mesecih kar za 26 odstotkov, opazen je tudi porast
AKCIJE!
so pestile zlasti visoke obresti, izgube in pojav novih izgubarjev. Ti morajo plačevati svoj davek iz preteklosti, ko so zanemarili razvoj. premajhen pa je bil tudi po-sluh-za samoupravno organiziranost in kadrovsko politiko. Kot je pokazala razprava v komisiji za družbenoekonomske odnose, ostajajo v marsikateri OOZK zgolj pri ugotavljanju slabosti, premalo pa so delegati iz posameznih okolij govorili o nalogah in ukrepih, s katerimi naj bi spodbudili premagovanje težav.
Tako je Ernest Ebenšpanger navedel, da primer delovne organizacije Mura jasno kaže, kako je možno tudi v zaostrenih razmerah dobro gospodariti. Kakovostno delo in spodbudni izvozni rezultati — v prvih treh mesecih letos so na tuji trg prodali za 7.3 milijona dolarjev izdelkov — so namreč pripomogli, da jih v sedanjem času m. boli glava zaradi obratnih sredstev in visokih obresti, ki ponekod odžirajo že tretjino ustvarjenega dohodka. Po njegovem mnenju manjka politična ocena subjektivnih napak v delovnih organizacijah, predvsem pa odgovornost vodilnih in strokovnih delavcev. Podobno je ugotavljal član CK ZKS Geza Bačič, kije poudaril, da seje treba nasloniti na zgledne kolektive, kot sta Mura in ABC Pomurka, ki ob pridnosti delavcev in naravnih danostih, zlasti v kmetijstvu, dajejo realno perspektivo za naprej. Dalje tudi pobudo za združevanje
organizacij. Veliko več pa bo potrebno storiti za doseganje strateških ciljev iz programa in drugih dokumentov ZK.
Na področju družbeno ekonomskih odnosov, so minuli torek ugotovili, da je gospodarstvo v glavnem zadovoljivo premagovalo sprotne težave. V povprečju so bili doseženi načrtovani cilji fizičnega obsega poslovanja, saj je večina tozdov povečala proizvodnjo. Fizično povečanje proizvodnje pa se ne kaže v enaki meri v finančnih
tujih nočitev za 28 odstotkov. Na področju izvoza so rezultati ugodnejši, izvoz mineralne vode se je povečal za 5 odstotkov, v Tovarni polnilne opreme pa so izdelali novo linijo za Kitajsko. Problem pa je porast cene embalaže in drugih vhodnih materialov, kar seveda neugodno vpliva na položaj dejavnosti.
Anica Čemel, delegatka iz Mode, pa ie Tako ocenila gospodarjenje v prvem trimesečju: »Načrtovano količinsko proizvodnjo smo dosegli 106-odstotno. predelali smo za 9 odstotkov več osnovnih tkanin, število zaposlenih pa smo povečali za 2 odstotka, za toliko se je povečala tudi storilnost. Realizacija je dosežena v višini 2430 milijonov dinarjev, kar je za 105 odstotkov več kot lani. Velik uspeh smo dosegli pri zmanjšanju zalog, ki smo jih skrčili na minimum.«
Potem so delegati sprejeli osnutek smernic za naslednje srednjeročno obdobje in nekatere odloke. Sprejeli pa so tudi družbeni dogovor o gradnji muzeja revolucije v Ljubljani.
J. Votek
p POPRAVEK---------------------------------
V 15. številki tednika Vestnik se je v članku Praznično v Ceza-njevcih (str. 20) v prvem stolpcu prikradla avtorju napaka: namesto »v petek pa bo v počastitev dneva OF, slavnostna seja krajevne konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov Ljutomer.« bi moralo biti zapisano: »v petek pa bo v počastitev dneva OF slavnostna seja občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov Ljutomer.« Prizadetim se opravičujemo.
strokovnih kadrov v občini, kjer morajo opravičiti svojo vlogo tudi komunisti. V razpravi smo slišali tudi precej kritik na račun razvojnih služb. MGZ in drugih inštitucij. ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, zato je treba zaostriti odgovornost.
V komisiji za organiziranost in razvoj ZK ter kadrovska vprašanja so spregovorili zlasti o učinkovitosti. saj pogrešajo večjo navzočnost komunistov v samoupravnih organih, ostalih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, pa tudi v KS. V soboški občini niso zadovoljni tudi s so-cialno-razredno strukturo članstva ZK. predvsem s premajhnim deležem delavcev iz neposredne proizvodnje in kmetov. Vse to terja, kot so opozorili tudi v komisiji za politični sistem, kjer je sodelovalo kar 16 razpravljalcev, daseZK temeljiteje loti načrtnega evidentiranja, kadrovanja v delegacije in organe družbenopolitičnih organizacij. Glede delovanja delegatskega sistema pa je prevladalo mnenje, da bo potrebnih nekaj posegov v njegovo prakso — od organiziranosti do konkretnih kadrovskih rešitev. Komunisti pa morajo vztrajati, da bo imel delavec večji vpliv na delitev dohodka, ker je to povezano z njegovo zainteresiranostjo zadelo v političnih in drugih organizacijah. pa tudi v delegatskem sistemu.
Milan JERŠE
rezultatih. Zato čakajo Zvezo komunistov v prihodnje težke naloge, v občini se bodo morali lotiti preustroja gospodarstva, za kar pa jim primanjkuje kadrov.
Komunisti so v razpravi opozorili, da je sistem preveč razpršen in je piemalo povezan. Tu pa komunisti nosijo velik del odgovornosti, kot je poudaril Tone Brus; skrajni čas je, da voz, ki je v jarku, spravimo na cesto, da bo šel po normalni poti naprej. Razpravljale! so tudi 'ugotovili, da
vse preveč ocenjujejo tiste komuniste, ki so aktivni in so sprejeli svoj del odgovornosti ter uresničujejo naloge, ki jim jih je naložila ZK. Verjetno pa je že čas, da se oceni delo tistih 900 komunistov, ki se izogibajo aktivnostim in se ne vključujejo v delovanje političnega sistema in bežijo pred odgovornostjo. Na tak način pa se ZK ne more uveljavljati kot avandgarda. Razpravljale! so poudarili, da so rešitve, ki se nakazujejo, premalo konkretne in tudi o odgovornosti se govori preveč, premalo pa o konkretnem uresničevanju le-te. V tem trenutku pa so v vse slabšem položaju tudi družbene dejavnosti, česar si naša družba verjetno ne bi smela privoščiti. O članarini so bili delegati mnenja, da bi ta lahko bila nižja; zadosten dokaz za to je gradnja oziroma nakup stanovanj iz članarine za zaposlene v ZK. Bolj temeljito pa bi morali pretresti aktivnosti v krajevni skupnosti.
Na seji so izvedli nadomestne volitve za tri člane komiteja. Po seji pa naj bi se sestal komite, ki bi izvolil novega sekretarja predsedstva, a ni bil sklepčen. Komite se je ponovno sestal v petek in za sekretarja izvolif Živka Tuto. Ob tem samo vprašanje, čemu toliko izrečenih kritičnih besed na sami seji, ko pa se je dejanski odnos do partije pokazal čez pol ure v konkretni ,,akciji” — in to najbolj odgovornih v občini?
Janez Votek
SKUPNO ZASEDANJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV V M. SO-
BOTI
Terjati konkretne sanacijske programe!
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine so osrednjo pozornost namenili analizi gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanju občinske resolucije v letu 1984.V soboški občini očitno niso zadovoljni z lanskoletnimi gospodarskimi rezultati, saj večjemu obsegu proizvodnje niso sledili ustrezni finančni rezultati. To je v uvodnem referatu ugotavljal tudi predsednik izvršnega sveta, Pavel Pongrac, ki je med drugim omenil, da so organizacije združenega dela kar 15,7 odstotka dohodka namenile za obresti, močno pa so porasle tudi zaloge gotovih izdelkov. Gospodarska gibanja v prvih mesecih letos pa kažejo, da se negativni tokovi nadaljujejo, pri čemer je industrijska proizvodnja celo za 2 odstotka nižja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Delegatka iz MureRada Kolar je navedla primer iz lastnega kolektiva. ki dokazuje, daje možno dobro gospodariti tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. To je predvsem rezultat agresivnejšega nastopanja na tujih trgih, zato ne poznajo zalog. »Le izvoz in ne sistem, prinaša devize. Tako toz-dovska kot družbena produktivnost pa je pogoj za konkurenčnost na domačem, še bolj pa na tujem trgu. O tem lahko v delovni organizaciji sami odločamo, zato verjamemo, da jo bemo še povečevali. Zato v širši družbeni skupnosti zahtevamo, da pro duktivnost povečujejo tudi tisti družbeni subjekti, ki so najbolj odgovorni za ustvarjanje dejanskih možnosti večje družbene učinkovitosti.«
O položaju kmetijstva pa sta spregovorila delegat iz krajevne skupnosti Križevci in Janez Sever iz soboške mesne industrije. Slednji je zlasti opozoril, da so nujni hitri in učinkoviti ukrepi v celotni reprodukcijski verigi in sicer od poljedelske m živinorejske do predelovalne industrije ir do prodaje. »Opažamo, da v letošnjem letu beležimo že padec prodaje vseh naših proizvodov, kar je opaziti tako na domačem kot tujem trgu. Vse to dokazuje, da se pojavljajo določeni problemi v naši delovni organizaciji, ki so tesno odvisni od celotne reprodukcijske verige. Boljše je v začetku zdraviti takšne boleče rane, ki nastajajo v agroživilskem kompleksu, kot pa pozneje, ko je lahko marsikatera zadeva zamujena.«
Delegati so soglasno sprejeli stališča izvršnega sveta, po katerih je treba od vseh ozdov, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. zahtevati konkretne sanacijske programe. V večji meri naj bi se vključevali tudi v reševanje likvidnostnih težav in poiskali vse možnosti za zmanjšanje obresti in zalog. Hkrati so podprli prizadevanja organizacij s področja kmetijstva. predvsem glede znižanja obrestnih mer in regresiranja porabe gnojil in zaščitnih sredstev. Zavzemajo se za ohranitev staleža živine iz leta 1984. istočasno pa povečevati primarno kmetijsko proizvodnjo. Sprejeto je stališče, da bi podrobno analizirali poslovanje ozdov s področja družbenih dejavnosti. predvsem razčleniti materialne stroške, gibanje OD po posameznih kvalifikacijskih strukturah itd.
V nadaljevanju skupnega zasedanja so delegati prisluhnili informaciji o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v Jetu 1984. Upoštevajoč utemeljene razloge za nekatera odstopanja pri izplačevanju osebnih dohodkov v ŽVZ. Dimnikarju Beltinci. Projektivnem bitpju. KG Raki-času in Gozdnem in lesnem gospodarstvu je ostal spisek kršiteljev prazen. Zavzeli pa so se. da izvršni svet sproti spremlja gibanja na tem pomembnem področju
Milan Jerše
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 3
ZLAT! ZNAK OF DRAGICI JUTERŠNIK
PREDPRAZNIČNI POMENEK
»DELAMO KOT VELIKA DRUŽINA!”
Ime Dragice JUTERŠNIK dobro poznajo v soboški občini, Pomurju pa tudi širše v družbenopolitični skupnosti. Delovno in samoupravno se je kalila na mnogih odgovornih partijskih, samoupravnih in družbenopolitičnih dolžnostih. Kot zgledna aktivistka narodnoosvobodilnega gibanja je svoje bogate izkušnje venomer prenašala na sodelavce in tudi na mlajši rod, ki ji je močno prirasel k srcu. »Kadar se kdo izkaže, da zna dobro vleči, ga pri nas tudi znamo dobro vpreči!” Ta stara replika se v vseh ozirih potrjuje tudi pri sogovornici, ki je letošnja dobitnica najvišjega priznanja republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije — zlatega znaka Osvobodilne fronte.
V USODNIH DNEH AKTIVISTKA NOB
Že po neka; besedah s tovarišico Dragico Juteršnik, ki je že nekaj časa upokojenka in živi v Murski Soboti, si takoj na jasnem, da ti lahko pri priči veliko več pove, kar bi jo sploh lahko vprašal. Zato pa kar k stvari! »Rojena sem leta 1923 v Murski Soboti, kamor je moj oče, po rodu koroški Slovenec, prišel po neuspelem plebiscitu na Koroškem. Najprej se je zaposlil kot tajnik na Hodošu, pozneje pa v Murski Soboti. Oče-narodnjak je imel gotovo velik vpliv na vzgojo naše družine. Poleg družinske vzgoje pa je na oblikovanje moje osebnosti v precejšnji meri vplivala tudi vzgoja v društvu Sokol. Pri tem je imel pomembno vlogo tudi pokojni profesor Janko Li-ška, po letu 1938 pa Komunistična partija in Klub prekmurskih akademikov. Tako sem leta 1941 končala gimnazijo v Murski Sobot’, in sicer v prvi generaciji maturantov.”
Vojna vihra je tako rekoč razpolovila njeno družino. V nemških taboriščih sta namreč za vedno ostala oče in brat, mati pa se je vrnila iz koncentracijskega taborišča šele meseca decembra leta 1945. Zanimivo je prisluhniti njeni pripovedi, saj se še vedno živo spominja dogodkov pred štirimi desetletji in pozneje. »Kot sodelavka in aktivistka narodnoosvobodilnega gibanja sem v usodnih oktobrskih dneh leta 1944 prek kurirskih zvez od-, šla v partizane, in sicer v Lackov odred na Kozjaku. Po demobilizaciji maja 1945 sem še nekaj časa ostala v Mariboru. Že meseca februarja leta 1947 pa sem se vrnila v Mursko Soboto, kjer sem se takoj zaposlila. Vse do avgusta 1950 sem delala v upravnih službah Okrajnega ljudskega odbora, nato pa na oblastnem ljudskem odboru v Mariboru. Vedno pa sem si želela priti nazaj v svoj osnovni poklic; to je v prosveto. Tako sem vse do svoje upokojitve delala na tem področju, ki me je posebej veselilo. Med drugim sem bila
Podvig Rudija Stegmiiilerja
MOŽ, KI JE MIKLOŠIČU VRNIL GLAVO
Prlekija je dala jezikoslovca Frana Miklošiča, pomembnega za slovensko jezikoslovje, graditelja temeljev novejše slavistike, Petra Dajnka, avtorja črkopisa »dajnčica«, najpomembnejšega ilirskega pesnika Stanka Vraza, za Cankarjem največjega slovenskega dramatika Bratka Krefta. — Namenoma smo za nekaj hipov segli v daljnjo preteklost, tako bi se namreč lažje ustavili pri bližnji, v štiridesetih letih, in spomnili na dovolj pomemben in značilen drobec iz narodnoosvobodilnega gibanja na prleškem območju. Prof. Drago Novak ga je v knjigi Prlekija v narodnoosvobodilni vojni (Prispevek k zgodovini Pomurja), kije pred 20 leti izšla pri Pomurski založbi v Murski Soboti, na kratko takole označil: »Nemci so v prvih dnevih okupacije po vsej Prlekiji sežgali mnogo slovenskih knjig. Hoteli so uničiti tisti živi vir narodnostne kulture, ki je stoletja napajal slovenskega človeka. V Ljutomeru so člani KB (tj. Kulturbunda) Igor Šinigoj, Le-beka Viher in Hans Haring že 8. maja 1941 porušili Miklošičev spomenik in s tem pokazali svojo »visoko« kulturo. Glavo spomenika so odpeljali na Kamenščak ter jo odvrgli v neko jamo. Tujo je našel Rudi Stegmiiiler in zakopal. Po osvoboditvi je kip odkopal in danes zopet stoji na svojem nekdanjem mestu. Rudi Stegmiiiler je rešil tudi več kot 1000 knjig, ki sojih Nemci hoteli sežgati v Ljutomeru ...«
„KOT BORKA ZMERAJ MED
MLADIMI!”
upravnica vrtca v Murski Soboti, svetovalka za predšolske ustanove, učiteljica na prvi osnovni šoli, v pokoj pa sem odšla kot pomočnica ravnatelja osnovnošolskega vzgojno-izobraževalne-ga zavoda v Murski Soboti.”
VSESKOZI DELOVNO IN AMATERSKO
Za nekaj trenutkov se povrneva v povojno gradnjo naše domovine, ki je terjala mlade in
DRAGICA JUTERŠNIK — Dobitnica letošnjega zlatega znaka OF slovenskega ljudstva.
delovne ljudi. Znano mi je, da ste tudi v tem obdobju vložili veliko lastnih naporov. Kakšna je bila vaša pot borke in mlade aktivistke? »Tedaj sem bila mladinska aktivistka, sekretarka AFŽ (Antifašistična fronta žena, množična organizacija naprednih žensk, ustanovljena med NOB —-opomba avtorja) in sekretarka zveze zadružnic v okraju Murska Sobota. Pozneje so me izvolili za odbornika Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota, pet let pa sem bila tudi poslanka kultur-no-prosvetnega zbora republike. Poleg tega sem kar osem let opravljala funkcijo delegata v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, štiri leta sem bila predsednica tega zbora in članica raznih organov na področju vzgoje in izobraževanja.”
Izročam jo v naročje zemlje!
Še je ohranjeno pismo, v katerem je 12. maja 1941 danes 65-letni Rudi Stegmiiiler s Ka-menščaka pri Ljutomeru zapisal: »V naročje zemlje izročam od nemških zločincev oskrunjenega spomenika glavo velikega Slovenca Franja Miklošiča, ki so ga Nemci 8. majnika 1941 razbili in pozneje glavo odvrgli v gozd v jaseh. kjer sem jo našel in jo rešil pred nemškimi zločinskimi rokami ... Vse. kar je slovenskega, nam hoče uničiti velika oznanje-valka Hitlerjeve kulture nemška barbarska mladina. Kar hočemo ohraniti, moramo skriti v naročje zemlje. To je svoboda, ki nam jo oznanjajo Nemci — uničiti Slovence.«
Stegmiiiler je bil pred nedavnim voljan tudi nam nekoliko podrobneje razjasniti pričevanje, ki je nesporno zgodovinske vrednosti: »Domači izdajalci — kul-turbundovci sp bili ob nemških fašistih glavni organizatorji uničevanja slovenskih knjig in spomenikov. Tako so v noči v začetku maja 1941 organizirali rušenje spomenika Frana Miklošiča.
Tedaj je Igor Šinigoj pripeljal svoj tovorni avto, nanj pivezal vrv. jo dal z ostalimi okrog glave spomenika in glavo odtrgal. Drugi dan so jo naložili na avto, odpeljali na Kamenščak in nedaleč od naše domačije odvrgli v jarek v gozdu. Naslednjega dne — bila je nedelja — sva se v ljutomerski cerkvi sestala z Jak-
Kot zgledna aktivistka je bila v zvezo komunistov sprejeta leta 1947. „Od tedaj dalje, lahko rečem, sem delala povsod tam, kjer je bilo potrebno. Največ uspehov in zadovoljstva pa sem prav gotovo doživela v delu z mladimi, saj šem bila neumorna tabornica, v okviru Zveze prijateljev mladine pa sem imela priložnost neposrednega delovanja s posameznimi pionirskimi odredi.” Nič čudnega, če so jo zdaj vključili tudi v organizacijski odbor za pripravo 16. srečanja pio-nirjev-zgodovinarjev Slovenije, ki bo 16. do 18. maja v Murski Soboti. ,,Za mlade sem bila vedno pripravljena delati, pri čemer me je vedno spodbujala misel, da moram kot borka biti zmeraj med mladimi!” odločno poudari tovarišica Juteršnikova.
Kratek predah izkoristim za vprašanje o tem, kako danes kot dolgoletna družbenopolitična in prosvetna delavka gleda na lastno prehojeno pot? Ali je z doseženim resnično zadovoljna. Odgovor je bil jasen in pritrdilen! ,,Moja življenjska pot je bila resnično vseskozi delovna in amaterska. Vedno smo delali s srcem in začrtane naloge tudi izpeljali, zato nismo razmišljali o načrtih, ki bi zahtevali ogromno finančnih sredstev. Največ mojega dela je bilo poleg opravljanja osnovnega poklica vloženega v delo z mladimi in resnično mi ni žal. Prepričana sem, da smo s sodelavci ob takem delu vgradili v mladih ljudeh tudi kanček poštenosti in pripravljenosti, vse za dobro naše razvijajoče se družbe, naše domovine ter resničnega bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti pri nas.”
„V SZDL SE MORAMO NAJTI VSI!”
Tovarišica Juteršnikova je nato spregovorila tudi o današnjem času. Moram reči kritično, brez dlake na jeziku, saj je bila živa priča dogajanj razvoja našega samoupravnega socialističnega sistema, ki ni šel vedno premočrtno. Zato me je zanimalo, kakšen je njen pogled, kot ugledne družbenopolitične delavke, na današnji čas. ,,Imam občutek, da preveč govorimo: treba je, moramo, potrebno bi bilo — namesto, da bi določene zadeve konkretno reševali. Hkrati pa bi po mojem mnenju kazalo postopoma nadaljevati in urejevati zadeve prav na vseh področjih, kjer nas žuli. Z akcijsko prisotnostjo vseh delovnih ljudi in komunistov, z jasnimi izhodišči za naprej in seveda s polno mero
cem Babičem in sklenila, da morava glavo ohraniti. Takoj po vrnitvi domov sem se napotil v grapo, kjer je ležala glava. Tehtala je čez 60 kilogramov. S težavo sem jo prinesel do ceste in jo nato skril v pšenico na domači njivi.
Drugi dan sem jo ponoči spravil domov, jo dal v pločevinasti sod s peskom in zakopal v sadovnjaku. Pri delu mi je.poma-gala mama, ki je pazila, da naju ne bi kdo presenetil. Čez par dni so prišli k nam nemškutaiji: Lebeka Viher. Hans Sinogoj in Igor ter drugi, ki jih nisem poznal. Spraševali so. če vem, kje je glava in obljubljali nagrado v višini 500 nemških mark. Seveda z mamo o glavi nisva vedela ničesar. Hoteli so jo dobiti zato, da bi jo razbili in uničili... Ob osvoboditvi leta 1945 smo glavo odkopali in jo postavili nazaj na somenik na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, kjer stoji še danes. Odstranili so tudi podstavek spomenika in ga odvrgli na občinsko smetišče. Potem, ko sem delal pri gradbenih delavcih, smo ga zasuli z gradbenim materialom. da smo ga ohranili. Prav tako smo ohranili spominsko ploščo, vzidano na zidu Vilarjeve hiše, v kateri je Fran Miklošič s svojim bratom preživel mlada leta.«
Toliko smo izvedeli o zanimivem podvigu Rudija Stegmiilier-ja iz Ljutomera, čigar življenjska usoda bi bila gotovo vredna daljšega zapisa. Vendar o njem nemara kdaj drugič. n Žunec
poštenosti, brez ljubosumnosti, s pristnim tovarištvom ter brez krajevnih, občinskih in republiških ovir lahko prebrodimo težave. Zavedati se moramo, da tudi narodno-osvobodilna vojna in povojna gradnja nista bili posuti z rožicami!”
Kakšno pa je vaše mnenje o vlogi SZDL danes? To je bilo vprašanje ob koncu razgovora, ki bi lahko trajal še mnogo dlje. Pa je vmes zopet posegel čas. Sogovornica je namreč kljub upokojitvi precej zavzeta, pa najsi gre za krajevno skupnost Turopolje, kjer živi, ali ^za samoupravne organe občinske izobraževalne skupnosti, kjer je med drugim predsednica enega od odborov. Razen tega je predsednica sveta otroškega doma v Baški, še vedno deluje pri Zvezi prijateljev mladine, je članica statutarne komisije pri OK ZKS in še bi lahko naštevali. »Včasih imam občutek, da še nisem v pokoju. Sama pri sebi pa si mislim, da je tako tudi prav”, meni tovarišica Juteršnikova.
In zdaj še odgovor na prej zastavljeno vprašanje: »V večji meri kot doslej mora SZDL biti prisotna povsod, saj je zasnovana kot množična frontna organizacija v času revolucije. V okviru SZDL se moramo najti vsi! Društva so sestavni del SZDL, zato osredotočimo svoje moči v njihovo dejavnost. Bodimo malo več amaterji in predani delavci na svojih področjih, pri čemer moramo dati večje družbeno priznanje temu delu. Kot občani pa moramo z večjo odgovornostjo razvijati naš samoupravni sistem in poskrbeti za kakovostnejše delo v celotnem delegatskem sistemu”, je ob koncu poudarila Dragica Juteršnik, dobitnica zlatega znaka OF. Pri tem pa ne gre prezreti tudi številnih drugih visokih priznanj, ki jih je prejela za svoje neutrudno družbenopolitično delovanje, kot so medalja zaslug za narod, red dela z zlatim in srebrnim vencem, red dela z zlato zvezdo, or-den za hrabrost in druga. Ponosna pa je tudi na zlato značko Zveze tabornikov Slovenije, »javorjev list” — priznanje Zveze tabornikov Jugoslavije, značko republiške zveze prijateljev mladine, zvezno priznanje za področje pionirske dejavnosti — plaketo »kurir Jovica” itd. Mar vse to ne govori dovolj zgovorno o velikem prispevku Dragice Juteršnik za naš lepši jutrišnji dan!?
Milan JERŠE
Na spomeniku velikega Slovenca Frana Miklošiča v Ljutomeru se na vratu kipa še vidijo sledovi gnusnega zločina okupatorja in njegovih slug iz leta 1941 — nam je pokazal Rudi Stegmiiiler.
Marta Tivadar, mojstrica brigade v tozdu Perilo tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti, je v tem največjem pomurskem delovnem kolektivu zaposlena že 23 let. Za svoje izjemne delovne dosežie in angažiranost na družbenopolitičnem in samoupravnem področju je prejela že vrsto pomembnih priznanj. Omenimo samo zlati in srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije ter nagrado občine Murska Sobota. Zdaj je med drugim članica predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in sekretar-
MARTA TIVADAR — Uspešna delavka in družbenopolitična aktivistka v soboški Muri.
ka osnovne organizacije zveze komunistov v Murinem tozdu Perilo. To nas je spodbudilo za razgovor, ki se navezuje na bližnji delavski praznik.
Prvo vprašanje, ki smo ga ji zastavili, je bilo v tesni zvezi z njenim ocenjevanjem našega odnosa do dela in samoupravljanja.
»Prepričana sem, da je za dobre samoupravne odnose ter za dobro in uspešno delo v proizvodnji
PRED PRVOMAJSKIM SHODOM V SOBOTI
V znamenju kladiva
srpa in
Ob 40-letnici osvoboditve in stanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije ter 35-letnici samoupravljanja so se člani pripravljalnega odbora za organizacijo prvomajske proslave pri sotx>škem sindikalnem svetu odločili, da
potrebnih več stvari. Predvsem se mora uveljaviti visoka zavest delavca, pripadnost kolektivu in tudi pripravljenost posameznika, da se odreka prostemu času. V bistvu gre za samoodpovedovanje in zavest, da moraš svoje delo dobro opraviti, ker s tem ustvarjaš dohodek sebi in družbi. Hkrati pa moraš kot samoupravljajoč sodelovati tudi pri sprejemanju odločitev. Vse to pa lahko potem prispeva k skupni uspešnosti.”
— In kaj v tej zvezi menite o delavski zavesti v lastni delovni organizaciji?
»V naši delovni organizaciji Mura, kjer je zaposlenih čez 5600 delavcev, je osveščenost in pomembnost delavskega odločanja prisotna vsak dan in vsak trenutek. S pridnostjo svojih rok, visoko zavestjo in discipliniranostjo ter seveda s skupnimi močmi dosegamo v Muri zares zavidljive rezultate, ki so nam v ponos. Vse to pa je nedvomno plod marljivih delavcev, ki si prizadevajo v boju za večjo produktivnost doseči kar največ. In to jim tudi uspeva!”
— Prav v letošnjem jubilejnem letu, ko Mura proslavlja 60-letni-co, pa vas čakajo še posebej pomembne naloge. To leto ste namreč proglasili tudi za leto kakovosti!
»Da, to smo si zapisali tudi v naših letošnjih načrtih. To je cilj, h kateremu smo težili že v vseh preteklih letih. Danes upravičeno trdimo, da se lahko pohvalimo z doseženim, kar je gotovo spodbuda za nadaljnje delo vseh Murinih delavk in delavcev. Kljub dejstvu, da združuje naša delovna organizacija več temeljnih organizacij združenega dela, delamo kot velika družina, ki lahko s ponosom trdi, da hodi po poti naše revolucije. To pa je izbojeval delavski razred s tovarišem Titom na čelu!”
Milan Jerše
osrednjo prireditev ob 1. maju pripravijopodobnokotlani.Se pravi, da bodo na predvečer praznika v parku sredi mesta postavili mlaj — to se bo zgodilo nekaj po 19. uri —• nakar bo povorka krenila h kresu z ognjemetom, ki bo pri osnovni šoli Daneta Šume-njaka. Naslednjega dne, na sam praznični dan, bo obiskovalcem ponuden pester in privlačen kulturni, športni, rekreativni in zabavni program. Proslava se bo začela ob 11. uri na soboškem kopališču, slavnostni govornik pa bo predsednik občinske sindikalne organizacije Franc Dervarič. Po nastopu združenih pevskih zborov, folkloristov, pihalnega orkestra in recitatorjev bodo posameznikom in osnovnim organizacijam sindikata podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Gotovo bo po »uradnem delu« najmanj tako živahno in privlačno kot lani, sploh pa v primeru, če se vreme ne skisa ali ohladi. Oživeli bodo spomini in zanesljivo bodo, zlasti starejši aktivisti, v mislih poromali v 30. in 40. leta, ko je pomenilo potegovati se za delavske pravice — na primer v Benkov!, Cveti-čevi ali Šiftarjevi tovarni — tvegati malone glavo. Kljub temu so se gradbinci, tekstilci in delavci, zaposleni v drugih dejavnostih, opogumljeni s prodornostjo Kluba prekmurskih akademikov, društev kmečkih fantov in deklet na terenu ter akcijami Partije, korajžneje zganili. Dodatno spodbudo je pomenilo izhajanje glasila slovenskih komunistov Ljudska pravica, ki je prvič izšlo dva tedna po konferenci pokrajinske organizacije KPJ za Slovenijo oziroma štiri dni pred atentatom na kralja Aleksandra v Marseillu — torei 5. oktobra. 1934 v Dolnji Lendavi. (B. Z.)
STRAN 4
VESTNIK, 25. APRILA 1985
kulturna obzorja
bogojinskega
zbora
Prvič so pevci v Bogojini zapeli na partizanskem mitingu 29. aprila 1945 leta, ko so v sosednjih Tešanovcih Se pokale puške. Zdaj, po štiridesetih letih svobode, še vedno pojo. Le dolgoletnega zborovodje Ignaca Maučeca ni več med njimi in bodo na mitingu v nedeljo (28. aprila ob 14. uri) zapeli pod vodstvom Jožeta Vukana. Poleg starih pevcev, ki so v zboru že od ustanovitve, je veliko tudi podmladka, tako da je prihodnost zagotovljena in pesmi ne zmanjka.
Od tiste prve pesmi, ki so jo zapeli z veliko volje in je privrela iz grl ter navdušenja nad osvoboditvijo, pa do današnjih naštudiranih pesmi je minilo veliko časa. Veliko je dogodkov, ki se jih spominjajo Z veseljem, predvsem številnih gostovanj. Tistega v Križevcih na Goričkem pred leti še posebej ko so ostali brez kamiona, s katerim naj bi se odpeljali. Tako bi skorajda ostali doma, če ne bi podjetni pevec s kolesom pohitel v tovarno mesnih izdelkov v Mursko Soboto in izprosil potrebni kamion, s katerim so potem, resda nekoliko kasneje, odrinili na pot. Na cilj so prispeli z zamudo, prišli pa so le — in zapeli.
Tudi zdaj pojo. O tem, da pesem v Bogojini ne bo zamrla, pa priča napovedani jubilejni nedeljski koncert, po katerem bo na mitingu nastopila tudi recitacijska skupina.
PRIZNANJE
V PRAVE ROKE
Stojan (na fotografiji) in Ina Wiexl že dolga leta raziskujeta izročilo kulturne — predvsem folklorne dediščine v Križevcih pri Ljutomeru, kjer poučujeta na osnovni šoli Branko Bernot-Aljaž. Stojan Weixl vodi folklorno skupino, Ina Weixl pa je predsednica prosvetnega društva in skrbi tudi za knjižnico.
Za svoje dvaintridesetletno delo pri negovanju folklore, ki
PREJELISMO
POMISLEKI IN ARGUMENTI dr. VLADIMIR A SKERLAKA
Toda še leta 1931 smo pridobili toliko katoličanov (seveda štejemo samo po krstnih listih), da je bila pobuda in delavnost obojih enaka. Ob ustanovnem občnem zboru je bilo osem katoličanov: Cuk, Čačinovič, Kovač, Kranjec, Kreps, Lončar, Tivadar in Vogrinčič. Torej je bilo razmerje 11:8, toda ponovno naj bo nagla-šeno, da je napačno govoriti o kaki ,,pridružitvi” enih k drugim ali o tem, da je kaka ,,skupina” „za-jela” še kako drugo.
b) Večina ustanoviteljev je bila socialistično orientirana, to pomeni, da so bili ti študenti prepričani, da more samo socializem dokončno rešiti vprašanje brezposelnosti in izkoriščanja. Toda med ustanovitelji so bili tudi študentje drugačnega svetovnega nazora oziroma drugačne politične orientacije. Teh ne moremo in ne smemo prezreti, zato je nepravilno reči, da so ustanovili Klub samo levičarji. Pravilno je: ustanovili so ga slovenski Prekmurci. Zakaj rečemo ,,slovenski”? Zato, ker so se nam sprva pridružili tudi Madžari in Židje, toda po občinskih volitvah leta 1933 so se ti odtekli sodelovanju z nami.
Ker smo pa to poglavje začeli s pogovorom o Zavednosti, povejmo še to: zavedničarje smo poskušali pridobiti najprej v januarju 1932. Pristali so, toda pozneje so jih — še spomladi 1932 — bogoslovci preglasovali. To se je ponovilo ob velikonočnih praznikih leta 1933, toda takrat so se tisti, ki so bili vpisani na ljubljanski univerzi,
je pod njegovim vodstvom iz roda v rod dosegala lepe rezultate, med katere sodijo v zadnjem času uspešni nastopi doma in gostovanja, je Stojan Weixl pred nedavnim prejel značko zlatega kurenta. To visoko priznanje mu je vročil predsednik območnega združenja folklornih skupin podravske, pomurske in koroške regije, Metod ŠpurJbb
uprli in v maju 1933 organizirali skupaj z nami pripravljalni odbor, sestavljen iz petih članov. Ko so to zvedeli starešine, so izvedli tak pritisk na člane Zavednosti, da so nas ti ponovno zapustili. Zato pa gre toliko večja čast tistim študentom krščanskega svetovnega nazora, ki so vztrajali ob nas.
10.	Na strani 304 piše M. Ko-kolj: ,,Novi čas — začetek gibanja mladega rodu.” Na strani 309 nadaljuje isto misel: ,.Pojav Novega časa pomeni prelomnico v politični preteklosti Prekmurcev med obema vojnama. Z njim se prične obdobje odpora mladih izobražencev, ki so dorasli pod vplivom soboške gimnazije in ljubljanske univerze.”
To je popolnoma neresnično.
a) Prva napredna organizacija prekmurskih študentov je bil Prekmurski krožek v Jugoslovanskem akademskem društvu ,,Triglav”. Ta krožek je bil dokončno ustanovljen po pooblastilu občnega zbora s sklepom odbora v marcu 1932, toda v resnici je deloval (in imel načelnika) že v jeseni 1931. Člani tega krožka smo se povezali s partijci, ustanovili marksističen krožek in znatno pripomogli k temu, da je postal ves ,,Triglav” levičarski. Tudi to se je začelo v zimi 1931/32.
b) Dokaz za začetek snovanja Kluba prekmurskih akademikov leto dni pred izidom Novega časa so naslednje besede v mojem dopisu Zavednosti z dne 29. maja 1933:
,,Potrebo po takem sodelovanju smo čutili že zdavnaj. Zato ideja
JABOLKA
KOT
STOLI
Tudi simboliko je moč najti v predstavi Stoli, čeprav je beseda o teatru absurda in Ionescovem delu, za katerega so štirje mladi izvajalci uporabili Kermavnerjievo oznako: »Zr današnjo širšo slovensko publiko je Eugene Ionesco že klasik. Njegova dela postajajo plemenita m bodo polagoma zavzela mesto ob ostalih velikih dramskih klasikih. Ugotovitve, do katerih prihaja, so strašljive, vendar učinkujejo na nas tako strašljivo ravno zategatelj, ker so posredovane tako lahkotno, komično, nedolžno in prijazno.
A kaj je tisto, kar je? Kakšno je? Na to dajeta Ionesco in predstava en sam odgovor: obstajajo samo želje, spomini, sanje, torej podzavestna praksa življenja.« In asociacije: Te, da so stoli (v tem primeru jabolka) za mlado generacijo že vsi zasedeni. Da začne pri tleh in se po krajšem vzpo.m spet znajde na tleK — kot v predstavi, v kateri sta Dario Varga in Bojan Emeršič prepričljiva. Prvi s pojavo, drugi z jasno izraženimi besedami in taktom, v sozvočju z glasbeno spremljavo na kitari (avtor) glasbe Srečko Bohinec), ki je dopolnjevala predstavo. V njej je navdušila tudi scena (scenografija Vital Verbič) in vredno jo je videti. Zato ni naključje, da je Stole v izvedbi kulturno-umetniškega društva Študent — Študentski oder 85 selektor Janez Vari izbral za območno srečanje gledaliških skupin severovzhodne Slovenije, ki poteka v Murski Soboti in jih bomo na grajskem odru lahko ponovno videli jutri popoldne.
Brigita Bavčar
ustanovitve take organizacije ni nova. Konkretno obliko je dobila že lani v januarju, ko smo klub prvič snovali.”
Če pišem v maju 1933 ,,lani v januarju”, je jasno, da gre za januar r 1932, torej dobrih devet mesecev pred začetkom izhajanja Novega časa. Jasno je tudi to, da se ne bi bili mogli dogovarjati s katoličani za; nji hov pristop, Če ne bi’bili imeli že ob koncu leta 1931 svojega zanesljivega kadra.
Ta moj dopis je v soboškem muzeju in je bil razstavljen v oktobru 1984.
11.	Na strani 313 in 314 piše tov. Kokolj — zopet v slogu športnih poročevalcev — kdo je bil prvi organizirani komunist v Prekmurju, pa kdo je dal pobudo za celico v Soboti.
To je stvar, o kateri bi bilo treba pisati malo podrobneje. Za zdaj opozarjam samo na naslednja, listinsko dokazana, dejstva: 22. marca 1933 je zmagala v ,.Triglavu” levičarska lista, ki sem jo jaz predlagal. Dva dni potem, torej 24. marca, mi je rekel zastopnik Komunistične partije dobesedno tole: ,,Dajemo ti nalog, da organiziraš celico v Prekmurju. S tem, da si dobil nalog, si postal član Partije.”
Jaz sem potem sprejel v celico Jožeta Tivadarja, nato oba Rudija Čačinoviča, vsi trije pa Alija Kar-doša (v juliju 1933). Poudarjam pa, da mi ne gre za kako prvenstvo kot na športni tekmi, temveč zgolj za zgodovinska dejstva. Pripomniti pa moram, da je že marsikdo
Mladost na odru
Prizor iz Rokokojske vojne — premierne predstave Pomurskega gledališkega studia v Lendavi.
Po sliki sodeč (na njej sta Dekle — Irena Brunec in Fant — Andrej Horvat) naj bi šlo za nežnost, pa je v tragični burki ROKOKOJSKA VOJNA, ki jo je po izvirniku Gaborja Gbrgelya prevedel Jože Hradil, veliko več nasilja. Predstava je preveč glasna, ker v njej kričita Predsednik in njegov sin Vojak Romeo Varga in Borut Stherle). Prvi zato, ker očitno skuša z glasom nadomestiti tisto, kar mu ne uspeva s pojavo. drugi pa. ker je v vojni podiv-
POMURŠKI GLEDALIŠKI STUDIO
prehaja v četrto leto svojega edinstvenega medobčinskega povezovanja mladih, ki pa ni tako urejeno, kot bi moralo biti. Pri sredstvih je zatajila občinska Zveza kulturnih organizacij .Murska Sobota (le-ta dolguje za lani 69.300 dinarjev od skupnih 491.300 din. kolikor znaša finančni plan za tekoče leto). Pri izvedbeni plati pa pogrešajo mlade gledališčnike iz ljutomerske in radgonske občine. Tako v pričujoči Rokokojski vojni uspešno sodelujejo le soboški in lendavski ljubitelji gledališča.
imel zveze s Partijo pred sprejemom, celo normalno je to bilo, da so kandidata nekaj časa opazovali.
12.	Str. 336: ,,Mimo obeh (Benka in Klekla, V. Šk.) se je prebijala skupina mladih izobražencev-študentov ... ki je v januarju 1932 izgubila svoje glasilo Novi •čas, a je pozneje našla novo organizacijsko obliko udejstvovanja .. . Po letu 1932 je Njiva postala izrazito levo usmerjena in je bila-zaradi tega že leta 1937’1 razpuščena . . . decembra 1933 sta bila v odboru kluba (Njiva, V. Sk.) izvoljena študent prava Rudi Čačinovič in študent medicine Jože Tivadar . . .” ,.Naslednje leto (1935, V. §k.) . . . Rudi Čačinovič, . . . Karel Andrejč . . .”
Predvsem ni res, da je bil Novi čas prepovedan leta 1932, temveč 1933, dalje ni res, da je bil tov. Tivadar študent medicine, temveč je bil študent romanistike — medicino je začel študirati več let pozneje. Veliko pomembneje pa je, s kako nemogočimi datumi poskuša pisec prepričati bralca o tem, da je ideja Kluba prekmurskih akademikov nastala po zaslugi članov Akademskega kluba ,,Njiva”: ,,po letu 1932”, torej pozneje, kakor je bil ustanovljen prekmurski krožek v Triglavu, ih pozneje, kakor smo se pogovarjali o ustanovitvi Kluba z zavedničarji; ..Decembra 1933”, torej potem, ko so že bila pravila KPA vložena pri oblasteh; ,,leta 1935” 1— takrat je KPA že leto dni delal; razpust Njive leta 1937 je sledil tri leta po prepovedi ,,Triglava” in tri leta po
jani nasilnik in prepričljiv — pravzaprav pden najboljših med dvanajstimi interpreti vlog. Med njimi so štirje animatorji lutk (Milivoj Roš. Alenka Benkovič, Marko Hanc in Matej Zadravec), ideja o njihovi pojavi na odru, na katerem naj bi zapolnile praznino oziroma pomanjkanje igralcev. pa domiselna. Nasploh seje režiser (Milivoj Roš) izkazal in pod mentorstvom vodje Pomurskega gledališkega studia Rajka Stuparja, mu je uspelo narediti'. iuIzTvhbpfedstavo. Njen motto je vprašanje: Kaj je to svoboda? Po uvodni napovedi je posvečena 40-letnici osvoboditve, v ospredju pa sta vsekakor dinamika predstave in sporočilo, ki bi naj bilo humano, čeprav se revolucionar na koncu spreobrne v svoje nasprotje in mu nataknejo piščalko okrog .vratu. Piščalka je namreč simbol podrejenosti in jo nosijo pristaši vojaškega režima. Opozicija (profesorja igra Franc Jančar, ki je izrabil svojo sposobnost pihalca in ima s sabo svoje trobilo) pade in le Dekle (onečaščena profesorjeva hčerka) vztraja in se ne vda v usodo, nje podredi s,e poneumljenemu in nasilnemu sistemu.
Brigiti,Bavčar
ustanovitvi KPA!!
Skratka: z Njivo smo lepo sodelovali, s člani tega društva smo se glede idejne smeri strinjali, toda za nastanek KPA nima Njiva prav nobenih zasluti.
Naglasiti pa moramo pri tem: z Njivo smo se strinjali kot triglava-ni, ne pa kot člani KPA. Razlika med ,.Triglavom” in Njivo na eni strani ter Klubom prekmurskih akademikov na drugi je namreč bila, da je KPA hotel doseči za prekmursko ljudstvo in za vzgojo svojih članov določene uspehe s konkretnimi akcijami, medtem ko sta bila ,.Triglav” in Njiva svetovnonazorsko jasno opredeljeni organizaciji ter sta vzgajali svoje člane v ideološkem smislu. Če ne bi bilo te razlike. Klub sploh ne bi bil ustanovljen, saj smo Prekmurci že bili organizirani v svojem krožku, toda ,.Triglav” je bil preveč ideološki in premalo prekmurski, to pomeni, da se ni mogel posvečati samo prekmurskim problemom, mi smo pa hoteli organizacijo, ki se bo posvetila samo Prekmurju, ne glede na svetovnonazorske razlike.
Lahko še pristavimo: prav zaradi tega pa je pomenil nastop bojevitih katoličanov na našem občnem zboru zgodovinsko napako, ker so z njim dokazali, da so jim ,.svetovnonazorski” (beri: strankarski), razlogi važnejši od tega, kaj koristi prekmurskemu ljudstvu in kaj mu škoduje.
Toda to velja tudi v obratni smeri: kdor je v Klubu uganjal sekta-štvo, tega ni mogoče pozitivno, oceniti.	Dalje
kulturni koledar
ČETRTEK. 25 APRILA
MURSKA SOBOTA — V okviru območnega srečanja gledaliških skupin severovzhodne Slovenije bo ob 14. uri. v grajski dvorani predstava MANEVRI Jožeta Javorška v izvedbi DPD Svoboda Sladki vrh. Ob 19.30 bo v dvorani kina Park LETNI KONCERT SINDIKALNEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ŠTEFAN KOVAČ.
RADENCI — Ob 17. uri se bo v kongresni dvorani hotela Radin začela 7. REVIJA GLASBENIH ŠOL POMURJA.
BOGOJINA — Ob 20. uri bo v kulturnem domu predstava MOJ ATA. SOCIALISTIČNI KULAK. S Partljičevim delom se bodo predstavili ljubitelji gledališča KUD Milka Zorec iz Hotinje vasi.
PETEK. 26. APRILA
MURSKA SOBOTA - Ob 16. uri bo v klubu mladih ponovitev predstave STOLI Eugena Ionesca, s katero gostuje KUD Student — Študentski oder 85 iz Maribora.
Ob 19. uri bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec JAZZ VEČER, na katerem bosta nastopila Jazz quartet pod vodstvom Ernesta Lukača in Quartet Toneta Janše iz Kranja.
Ob 20. uri bo v grajski dvorani predstava Alenke Goljevšek POD PREŠERNOVO GLAVO, s katero gostuje DPD Svoboda Prevalje-Meži-ca. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Ob 20. uri bo v kinodvorani Fi leški večer z domačimi folkloristi.
LJUTOMER — Ob 20. uri se bo v domu kulture začela občinska revija odraslih pevskih zborov v počastitev dneva OF in praznika dela. Nastopilo bo sedem pevskih zborov in dva okteta.
razstave
V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjecje na ogled pregledna razstava del akademskega slikaija Franca Mesariča. V študijskem oddelku knjižnice je odprta razstava ob 70-letnici dr. Antona Vratuše.
V pionirski knjižnici v gradu pa so pripravili razstavo ob 180. obletnici rojstva pravljičarja H. Ch. Andersena.
KULTURNI NAGRAJENEC
LOJZE VEBERIC
,,Ce že ne drugo, spomin na mater me veže na domačijo v Seliščih. V spomin materi, ki je rodila 11 otrok, od katerih je 5 umrlo, in ki je zaradi posledic nasilja Kozakov bila 23 let v postelji, sem ob desetletnici galerije postavil skulpturo na dvorišču domačije, ” pravi Lojze Veberič.
Od leta 1972, ko je bila domačija prenovljena, je bila v njej likovna kolonija, za tem pa so se zvrstili tabori glasbene mladine Slovenije. Gostovati so tudi priznani umetniki, ki so bodisi razstavljali ali pa nastopali v galeriji. Poleg usmerjanja energije v obnovo domačije, kjer je doživel tudi nekaj grenkih, je usmerjal energijo tudi v ustvarjalnost, zlasti v kiparstvo. Najpomembnejše po njegovem mnenju so skulptura pri osnovni šoli v Gornji Radgoni, v središču Veržeja je skulptura Bratstva in enotnosti, ob tem pa je treba omeniti še skulpturo v A vtoradgoni.
Kot na kiparskem je tudi na likovnem področju veliko naredil in tudi ne misli odnehati, čeprav je razpet med službo, domačijo in samostojno ustvarjalnostjo, kar zahteva več kot enega človeka. Ob tem še morda to, da sedaj ustvarja skulpturo v spomin na prvi kongres španskih borcev, ki je bil v Radencih, razstavljena pa bo na cesti skulptuTVidem—Selišči.
jv
VESTNIK. 25. APRILA 1986
STRAN 5
 
I ČESTITAMO
| ZA PRAZNIK DELA
I IN DAN OF
 .
i	VSEM OBČANOM,
J DELO VNIM KOLEKTIVOM ORGANIZA CIJ i IN UST ANO V POMURJA IN JIM ŽELIMO
SE MNOGO DELO VNIH USPEHO V NA
I VSEH TORIŠČIH UDEJSTVO VANJA! ===
I	SKUPŠČINE OBČIN
	IN IZVRŠNI SVETI
DRUŽBENA POMOČ OTROKOM IN VARSTVO
V času vedno večjega padca življenjskega standarda postajajo družbene pomoči otrokom iz družin, v katerih težko vežejo konec s koncem iz meseca v mesec, vse pomembnejše. Merilo za pridobitev pravice do družbene pomoči otrokom je 11.938 dinarjev dohodka na družinskega člana v preteklem letu za družine delavcev in upokojencev ter 6.385
dinarjev za kmečke družine. Ce ni mogoče ugotoviti dohodka preteklega leta, se upošteva letošnji, znižan na raven lanskega.
Težje prizadetim otrokom pripada še 1.943 dinarjev posebnega dodatka.
Ce se družbena pomoč izplača v gotovini, ne sme presegati 4.164
LENDAVA
RAZPRAVA 0 KULTURNI PROBLEMATIKI
V zvezi komunistov lendavske dobju. Najpomembnejši pa je po občine se pripravljajo na javno mnenju kulturnih delavcev razvoj razpravo o kulturi v občini, ki bo v amaterske kulturne dejavnosti, ki vseh osnovnih organizacijah sin- zaradi pomanjkanja sredstev nadela in mladih. Na posvetovanju, zaduje. Potrebno bo poskrbeti tudi ki ga je pripravilo predsedstvo za enakomeren kulturni razvoj občinskega komiteja ZKS z akti- obeh delov občine, tako sioven-visti, ki bodo vodili javno razpravo, skega kot dvojezičnega. Posebej so poudarili, da mora biti le-ta bo potrebno razvijati začetke kul-organizirana tako, da bi lahko iz turnega delovanja v delovnih predlogov razpravljalcev v pri- organizacijah, da bi k aktivnostim hodnje izoblikovali usmeritev, ki pritegnili čim več delovnih ljudi, naj jo ima kulturna dejavnost v naslednjem srednjeročnem ob-	Jani D.
dinarjev ha otroka, najnižja pomoč pa znaša 555 din na otroka.
Gotovinski zneski se izplačujejo do 1. septembra. Do konca junija pa se subvencionirajo stroški varstva in prehrane predšolskih in šoloobveznih otrok po veljavni lestvici, sprejeti na skupščini skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti lani.
Od 1. maja letos bodo starši prispevali k stroškom dnevnega varr stva otrok v vrtcih 35 odstotkov od stvarnega dohodka na družinskega člana v lanskem letu. Tak sklep so sprejeli člani odbora za razvojne, splošne in druge naloge pri občinski skupnosti otroškega varstva in začne veljati z majem. S tem da je gornja meja prispevka, ki ga morajo plačati starši po novem za svoje malčke v vrtcih 5.800 dinarjev, ker za vzgojo svoj delež (30 odstotkov od ekonomske cene varstva) prispeva občinska skupnost, otroškega varstva iz sredstev, ki se stekajo s prispevno stopnjo.
Brigita Bavčar
OBČINSKE KONFERENCE SZDL
OBČINSKE KONFERENCE ZKS
OBČINSKE KONFERENCE ZSMS
OBČINSKI SINDIKALNI SVET!
OBČINSKI ODBORI ZZB NOV
Pred 4© leti je vzhajala krvava zarja
vo Orešnik - Jože Janež
Rdeča armada v Prekmarja'

MURSKA I
SOBOTA |
GORNJA
RADGONA
i LJUTOMER ==
i	. .
O '	’ '
Ko preboj preko Mure ni uspel, je Rdeča armada bila prisiljena ostati celih šest tednov . v Prekmurju, kjer je utrjevala fronto na Muri proti desni strani Mure. Tako se je RA prilagodila začasnemu pozicijskemu vojskovanju. s političnimi in vojaškimi organi SNOS pa je imela korekten odnos in je spoštovala slovensko oblast. Svoje operativne zahteve in potrebe je uveljavljala preko komande področja in komand mest, sa je dobro vedela, da je Prekmurje sestavni del Jugoslavije in da velja tu dogovor med Titom in Tolbuhinom o prehodu ozemlja in o korektnem obnašanju vojske. Nekoliko manj so to upoštevali Bolgari na svoji fronti v Slovenskih goricah. Ob predoru RA v Prekmuije je komandant III. ukrajinske fronte maršal Tolbuhin usmetjal operacije fronte iz svojega štaba v Veliki Kaniži. Ob zbiranju tega gradiva so nam kar v štirih prekmurskih krajih zatrjevali, da je Tolbuhin s svojim štabom bil pri njih. Tolbuhina so torej videvali v Filovcih pri Camplinu (štev 35) in se z njim pogovarjali, kjer naj bi njegov štab zasedel dve hiši, naj bi bil v Prosenjakovcih v gradu, v Puconcih naj bi imel svoj štab v župnišču, po drugi verziji pa v stavbi sedanjega krajevnega urada, Flegar iz’ Bežanove grabe pri Gradu pa pravi, da se je z njim celo rokoval. stanoval pa naj bi v poslopju stare šole pri gradu. Žal nismo uspeli ugotoviti, kaj od tega je res. Drži pa prav gotovo, da Tolbuhin svojega velikega štaba ni imel v dometu nemških topov, saj. kot vemo, so Nemci iz utrjenih hribov na desni strani Mure imeli odličen pregled nad celotnim ravninskim območjem pa tudi delom goričkega dela Prekmurja, zvoniki (tudi v Puconcih). pa so bili odlične tarče za nemške topove. Sliko Tolbuhina smo objavili v enem od začetnih podlistkov, zanimivo bi bilo o tem zvedeti kaj bolj zanesljivega. Verjetno pa je Tolbuhin šel s svojim štabom čez Prekmurje, ko se je RA po nemški kapitulaciji hitro pomikala v Avstrijo, sicer pa je Tolbuhin poveljeval trem armadam, ki so sestavljale III. ukrajinsko fronto. Armadni štabi pa so po naših vaseh prav gotovo bili. Vojaški svet fronte pa je za komandanta mesta M. Sobota in kasneje tudi za komandanta celotnega prekmurskega območja imenoval Fjodora Ivanoviča Barsukova, majorja RA, ki je bil velik prijatelj prekmurskih domačih oblasti. Svoj štab je imel v Bergerjevi hiši, sicer pa je po mestu bilo razmeščenih več komand manjših enot Tolbuhinove fronte. Vojajci in oficirji RA sb bili tako v M Soboti kot v Lendavi razmeščeni skoraj po vseh hišah in dvoriščih, tako pa je bilo tudi v večini prekmurskih vasi. V
Šerbčevi hiši v M. Soboti pa je bil NKVD (obveščevalna služba sovjetske armade), organi tega oddelka so uživali veliko avtoriteto. bali so se jih celo sovjetski višji oficirji. Eden izmed nujnih ukrepov zaradi pozicijske vojne v Prekmurju je bila mobilizacija delovne sile za kopanje in gradnjo obrambnih sistemov ob Muri in na avstrijskem ozemlju. Preko naših političnih oblasti in komande območja oz. komand mest je bilo mobiliziranih na tisoče ljudi, ki so popravljali mostove na potokih, ceste in po načrtih sovjetskih oficirjev izkopali kilometre strelskih jarkov in obrambnega omrežja zlasti ob Muri, kjer je bilo tako imenovano nikogaršnje ozenilje, okrog dva kilometra širok pas, kjer so razen strelskih jarkov gradili tudi lesene bunkerje (te so v glavnem gradili Rusi sami). Naši ljudje so gradili te utrdbe vse tja do Oberpurkle in Feringa, kamor so se odpeljali z vozovi in tam ostali dalj časa, kjer so tudi spali in si kuhali. Čeprav so kopali večinoma ponoči, je zaradi zadetkov nemških min in strojnic izgubilo življenje okrog 150 naših ljudi. Nekateri naši ljudje pa so zapustili slab vtis, saj so tamkajšnjim prebivalcem v Avstriji, ki so praktično bili brez zaščite, odtujevali razno blago, stroje, elektro-motorje, celo konje so odvezovali v hlevih in to spravljali domov. Vaške straže v naših obmejnih krajih so sicer zasegle precej tega blaga, celo kmetijskih strojev, mnogo pa je ostalo pri teh delavcih. Eden izmed takratnih zelo aktivnih članov vaških enot Koloman Granfol iz Murskih Črnec nam je povedal, da so Rusom takoj po prihodu v ob-murske vasi predlagali, da bi skupaj šli k Muri in odvezali brod ter ga spustili po Muri. Predlog so tudi sprejeli. Ko pa so prišli do Mure, so presenečeni opazili, kako se brod poln Nemcev ravno pomika na prekmursko stran. Izkrcali so. se in prišli do žage lastnika Horvata, nakar so jih Rusi in oboroženi domačini prisilili, da so jo popihali nazaj. Granfol je še povedal, da so od takrat dalje ruske patrulje, ki so imele od 5 do 6 mož, v katerih so bili tudi ruski obveščevalci, skoraj vsako noč vdirale čez Muro, z njimi , pa so hodih tudi naši prekmurski prostovoljci in tam napadali nemške brambovce. Patrulja je vedno morala prinesti nazaj kak dokaz, da so izvedli akcijo in opravili nalogo. Taki dokazi so bili orožje, opasa-či. oprema ali podobno. Sicer pa so naše straže .skupaj z Rusi redno patruljirale ob Muri, iskale vlasovce-skrivače in nemške patrulje ter po megafonih pozivale nemške in madžarske vojake k predaji. Take patrulje pa so imele tudi precej žrtev. Omenjamo en tak primer. Zvečer 22. aprila, so ob Muri patruljirali
člani vaške straže iz Melinec, ki so pomagali Rusom, in to Štefan Balažič, Stefan Kolman in Matija Nežič. Ponoči pa so vdrli čez Muro ruski vlasovci, ki so pomagali Nemcem, ujeli vse tri ter jih na Cvenu v bližnjem gozdu ustrelili. Takorekoč vse obmur-ske vasi so več ali manj bile požgane zaradi zadetkov nemških zažigalnih min, v nekaj vaseh pa so zgoreli kar celi zaselki (gornji Petajnci in še nekatere). Zgoreli so tudi vsi mlini na Muri. Ta pogorišča so ob koncu' vojne dajala žalostni videz, prebivalci pa so jih s pomočjo ljudske oblasti po vojni obnovili. Med obstreljevanjem M. Sobote z nemških položajev na Kapeli je največ granat padlo v fazanerijo in v bližino tovarne mesnih izdelkov. Nekaj granat pa se je raztreščilo v središču mesta in v parku pred gradom, v okolici železničarskega doma inv južnem delu mestnega obrobja. Žal je padlo v mestu tudi nekaj domačinov in nekaj ruskih vojakov. Vseh šest tednov fronte v Prekmurju so bili strogi varnostni ukrepi, zaradi tega v cerkvah tudi niso smeli Zvoniti. Zvonovi so z vso močjo oznanili šele dan zmage. Položaji rdcčearmejcev so zlasti na ravninskem delu Prekmurja bili tarče nenehnega obstreljevanja, žal so mnogokrat bili zadetki v polno, žrtve pa zelo velike. Kot pomoč so Nemci ob umiku poleg svojih patrulj v Prekmurju pustili tudi obveščevalce z radijskimi oddajniki. Zlasti v obmurskih . vaseh so Nemci zadeli mnogo ruskih ciljev. Vohune so iskali po vseh vaseh. Zelo natančno so Nemci zadevali tudi hiše v Dokležovju, kjer so.živeli ruski višji oficirji.
T ako je hišo Ivana Jeriča, kjer je bil štab ruske divizije, zadela nemška granata. Poveljstvo divizije se je preselilo v Baševo hišo, toda tudi to je zadela enaka usoda. Sovjetski oficirji so po tem bili prepričani, da nekdo iz vasi obvešča Nemce. Ugotovili so. da v vasi deluje tajni radijski oddajnik. Pazljivo so preiskali vsako hišo in vsako gospodarsko poslopje. Končno jc neki rde-čearmejec ugledal nemškega vohuna na košatem drevesu blizu pokopališča. Ta vohun je bil sila Iznajdljiv. Skrival seje v mrtvašnici. z drevesa pa sporočal svojim na drugo stran Mure o položajih v vasi. Ujetega vohuna so odpeljali na višje poveljstvo, potem je bil v vasi nekoliko večji mir.
Podobno je bilo še v nekaterih vaseh okrog Kroga in Salahovec. kjer so Rusi po brezplodnem iskanju oddajnika začeli sumiti in groziti celo vaškim stražam.
Končno so nemškega vohuna ujeli tudi v Krogu. V bližnjem gozdu je prejel plačilo za svojo drznost in zvestobo nemškemu fašizmu.
STRAN 6
VESTNIK, 25. APRILA 1985
S3
kmetijska panorama
VZROKI ZA DRAGO HRANO NISO LE V KMETIJSTVU
DELEGATI REPUBLIŠKE SKUPŠČINE O POLOŽAJU KMETIJSTVA
Zaostreni pogoji gospodarjenja niso obšli tudi kmetijstva. Kmetijci na težave že ves čas opozarjajo, vendar se razmere takorekoč ne izboljšujejo.. Na nekaterih področjih so se te letos še bolj zaostrile in če ne bomo nemudoma našli ustreznih rešitev, bodo uničeni vsi rezultati, ki smo jih ustvarjali več kot deset let. Na to so opozarjali tudi delegati republiške skupščine, ki so zadnje zasedanje domala v celoti posvetili vprašanjem kmetijstva. Poleg analize uresničevanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije so namreč spregovorili še o spremembah in dopolnitvah
nekaterih kmetijskih zakonov.
Da se je ekonomski položaj kmetijstva v Sloveniji v letu 1984 poslabšal, potrjujejo tudi podatki iz zaključnih računov. Rezultati so celo slabši od povprečja gospodarstva, kar je še posebej zaskrbljujoče, saj sta se v kmetijstvu obseg proizvodnje in produktivnost v lanskem letu povečala. Zmanjšali pa sta se reprodukcijska in akumulacijska sposobnost. izgube v kmetijstvu pa so se v primerjavi z letom prej povečale kar za osemkrat. Razmere so najslab.še v živinorejski proizvodnji, kjer že prihaja do zmanjšanja prireje, prisotna pa je celo težnia. da bi se znižal stalež osnovne črede.
i Rot že rečeno, se tudi letos položaj v kmetijstvu ne izboljšuje. Na področju kmetijstva smo si z resolucijo za leto 1985 postavili zelo zahtevne cilje, vendar se že zdaj zastavlja vprašanje, če jih bomo uresničili. Pogoji za to so se namreč od takrat, ko smo resolucijo sprejemali, pa do zdaj bistveno poslabšali, razkorak med
cenami kmetijskih proizvodov in reprodukcijskega materiala se povečuje, obrestne mere še naprej rastejo, vse to pa se odraža na slabšanju ekonomskega položaja kmetijstva v primerjavi z letom 1984. Razmere v kmetijstvu so se tako zaostrile, da ogrožajo celo temeljne razvojne cilje celotnega gospodarstva. To še posebej velja za območja, ki so izrazito kmetijska med te pa vsekakor spada tudi Pomurje. Pomen kmetijstva namreč ni le v preskrbi, pač pa je ta pomen mnogo širši. Od njega so poleg živilsko-predelovalne industrije odvisna tudi druga področja. zato imaslabšanje pogojev v agroživilstvu negativne učinke na razvoj velikega dela gospodarstva.
V preteklosti smo često mislili, da bomo z ražvojem industrije rešili vse probleme, pri tem pa smo zanemarjali kmetijstvo. Toše nam zdaj maščuje in prav zaradi premajhne skrbi za kmetijstvo je hrana postala predraga. Ta pa bo šedražja.čenebomo zustreznimi ukrepi ekonomske politike
KISELKAST
. VINSKI PRIOKUS
Čeprav smo lani v slovenskih kleteh pridelali še kar izborno vino, strokovnjaki so si sedaj, ko se je uleglo, edini, da v zadnji petletni beri celo presega letnika 80 in 82 (seveda pa precej zaostaja za letnikom 83 in dobro kapljico 81), v zadnji četrtini leta pa so tudi precej popravili cenovna neskladja, med vinogradniki in vinarji v republiki ni vzroka za zadovoljstvo. Nasprotno, ponovno so se predvsem v podravskem in posavskem vinorodnem rajonu znašli v izjemno težkem položaju.
Čeprav se je ekonomski položaj slovenskega vinogradništva rahlo uravnovesil, .so številke še vedno zaskrbljujoče. Razen dveh največjih slovenskih kleti (zajemata le 8 odstotkov pridelave vina v republiki), so povsod drugod sklenili poslovno leto z rdečimi številkami, za nameček pa je bila tudi letna pridelana količina vin skromna. Še temnejše pa so perspektive vinogradnikov in vinarjev letos. Katastrofalne posledice zimske pozebe, ki so jim ušle le redke vinske trte v zavetnih legah, napovedujejo v vinogradih od Konjic do Lendave ter na vinorodnem gričevju v krškem, brežiškem in metliškem območju le tretjino pričakovanega pridelka, večji škodi so ušli le vinogradi primorskega rajona. Zato se postavlja težko vprašanje. kako preživeti leto, v katerem pravega pridelka ne bo, vlaganja pa ne bodo nič manjša. Močno so jo namreč skupili tudi vinogradi obnovljeni po zimski pozebi v letih 80/81. Kakšna bo njihova siceršnja in še posebej tehnološka rešitev, gre za okoli 500 hektarjev, zaenkrat ne morejo odgovoriti niti strokovnjaki.
Da pa je grenka vinska čaša polna, so tu še visoke obresti (okoli 35-odstotne), katerih slovensko vinogradništvo ne bi zmoglo niti ob normalni letini. To kaže, da je ta veja kmetijstva
še vedno v močno podrejenem položaju . in vinogradniki in vinarji v republiki se bojijo, da so njihova upanja na lepšo prihodnost spet utopija za najmanj dve leti.
Ob tem pa vinarji opozarjajo še na problem, kako zadovoljiti tržišče. Cena vina se pri prodaji ne občuti. Lanski pridelek, 3200 vagonov vina v družbeni in družbeno organizirani pridelavi, še zdaleč ne zadošča potreb. In če vinarji vina ne bi zadrževali v kleteh, bi ga za domače kupce zmanjkalo že do poletja in police bi bile prazne skoraj leto dni.
In če bi se to morebiti, pivcem prav ali ne. dalo nadomestiti z vini iz drugih jugoslovanskih območij, bijejo vinarji plat zvona pri izpolnjevanju že sklenjenih izvoznih pogodb. Slovenska vina so se močno uveljavila na najbolj zahtevnih trgih Zvezne republike Nemčije. ZDA. Japonske, v zadnjem času pa tudi v Veliki Britaniji. Ko danes vinarji razmišljajo o teh že pred časom sklenjenih obveznostih, jih je strah. Pravega pridelka to jesen ne bo in utegne se zgoditi, da bi težko pridobljene partnerje iz tujine razočarali. Kaj pomeni izguba težko pridobljenega trga na tujem, ki terja večletne napore in precej denarja, pa ni potrebno posebej poudarjati.
Vlado Paveo
Sprejemna naprava in silosi
V času žetve pšenice in koruze je pri sušilnici v Črncih često prihajalo do ozkega grla, zato prevzem zrnja ni mogel potekati nemoteno. Toje bil tudi razlog, da so se v Črncih odločili za zgraditev nove sprejemne naprave in dodatnih silosov za zrnje. Ker je tu tudi mešalnica močnih krmil, ki nirna primernih skladišč za sojo, bodo novi silosi služili predvsem skladiščenju soje. Mešalnica potrebuje letno za izdelavo krmil okrog 4 tisoč ton sojinih tropin, v
enem silosu pa bodo lahko skladiščili 300 ton teh tropin. Tako v prihodnje tudi več ne bo prihajalo do zastojev v proizvodnji, saj doslej nista mogla istočasno teči proizvodnja krmil in prevzem žitaric. po dograditvi novih silosov za sojo pa se bo prevzem sprostil. Investicija bo veljala blizu 74 milijonov dinarjev, poleg sredstev investitorja pa bo 40 odstotkov potrebnih sredstev v obliki kredita zagotovila še banka.
L. K.
TURNIŠCE: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je še naprej dokaj skromna. Tako so rejci minuli četrtek, 18. aprila, ponudili le 23 . pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Tako mnogi kupci, ki prihajajo tudi iz precej (Mldaljenih krajev, niso'prišli na svoj račun. Cena seje tokrat gibala med 9.000 in 12.000 dinarji za par.
ustvarili pogojev za cenejšo kmetijsko proizvodnjo. Razkorak med cenami osnovnih surovin za potrebe kmetijske proizvodnje in cenami kmetijskih proizvodov se ne sme več povečevati, saj bi se težave v kmetijstvu s tem še zaostrovale. Porabniki hrane in večja potrošna središča naj bi zato še naprej prispevala denar za pridelavo. Takšen način se je v preteklosti že uveljavil, potrebno pa ga bo vgraditi tudi v nove srednjeročne razvojne programe. Porabo sredstev intervencijskih 'kladov bi morali v prihodnje še bolj poenotiti, saj seje doslej često dogajalo, da sredstev teh skladov v velikih mestnih središčih, kjer se v ta namen zbira veliko sredstev, ne uporabljajo za. racionalno kmetijsko proizvodnjo, pač pa jih usmerjajo v porabo in tako še bolj vplivajo na že tako ali tako neenoten trg in pogoje gospodarjenja.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Poseben problem poleg censkih nesorazmerij predstavljajo v zadnjem času v kmetijstvu visoke obresti. Tudi zaradi teh se je naložbena dejavnost zaustavila, saj kmetijske organizacije združenega dela nimajo lastnih sredstev, kFediti pa so postali predragi. Podoben je položaj v zasebnem sektorju, saj kmetje ne morejo in nočejo več vlagati. Previsoke so zlasti obresti za tekoče kredite, zato kmetje zmanjšujejo porabo mineralnih gnojil, čedalje več pa je tudi praznih stojišč. Vse to se bo lahko v prihodnosti odražalo na slabši preskrbi. Pomurski delegati so se zato zavzeli predvsem za znižanje obrestnih mer, ki jih kmetijstvo namenja za tekoče poslovanje in za zaloge. Tako naj bi obresti ne bile višje od 20 odstotkov, medtem ko naj bi obrestna mera za naložbe, melioracije in nakup zemljišč bila takšna. kot je bila lani, sicer ne bo
Po različnih setvenih programih bi na območju Pomurja v zasebnem sektorju morali zasejati koruzo na okrog 20.000 ha. Približno 80 odstotkov površin je namenjeno koruzi za zrnje, ostalo za siliranje celotne rastline. Pomemben del vseh programov je povečanje povprečnega pridelka na vseh površinah. Pomanjkanje nekaj deset tisoč ton koruze, kot krme za živino, na našem območju povzroča resne probleme. Ti se kažejo v nenormalno visokih cenah koruze na tržišču in pomanjkanju iste v določenih obdobjih sploh. Izkoriščenost naših možnosti je tako majhna, da bi z doslednim izvajanjem tehnologije lahko območje v veliki meri oskrbeli s to pomembno krmo. V kolobarju zavzema koruza okrog 45 odstotkov površin. Tega odstotka verjetno ne bomo povečevali, možno pa je povečati površine pod koruzo na račun urejanja zemljišč.
Da bi dosegli čim večje pridelke, bi se morali držati določenih tehnoloških načel:
1.	Pravilna uporaba mehanizacije
2.	Setev primernega semena
3.	Celotna prehrana koruzne rastline
4.	Zaščita pred pleveli in škodljivci
MEHANIZACIJA
O pravilni uporabi mehanizacije je bilo že mnogo rečenega in napisanega. Morali bi upoštevati naslednje:
—	brez predsetvenika ni možno pripraviti zemlje za setev tako, kot je. potrebno. Razumljivo je, da mora biti njiva Za dobro setev ravna, brez depresij. Predsetvenik pripravlja setveni sloj do globine setve, toje 4 do 6 cm;
—	sejalnice za koruzo so pri nas v glavnem mehanske (OLT) in pnevmatske (BECKER—PANONIJA). Zgrešeno je mišljenje, da imajo pnevmatske sejalnice samo-to prednost, da sejejo nekalibri-rano seme. Zaželjeno bi bilo, da bi posejali čim več semena koruze s pnevmatskimi, ampak absolutno kalibriranega. Kalibrirano seme ima nešteto prednosti in je osnova vsakemu intenzivnemu pridelovanju koruze. S pnevmatskimi sejalnicami, ki so na terenu, bi morali posejati vsaj tretjino koruze. Hitrost setve s pnevmatsko sejalnico naj  bo 6 do 7 km/uro. medtem ko pri mehanski samo 4 km/uro;
—	škropilnice za škropljenje s herbicidi naj bodo preizkušene, tako da bomo točno nanašali določeno količino sredstev in škropiva na ha. Pritisk na šobah naj bo 2 do 3 bare.
SETEV
Setev kakovostnega semena je predmet diskusije že nekaj let. V letošnjem letu je uspelo vsem službam, ki so zadolžene za oskrbo območja s semenom, zagotoviti najboljše seme, ki ga je možno v Jugoslaviji pridelati in dodelati. Poznejše analize, ki so opravljene na različnih hibridih in pošiljkah, to dokazujejo.
Cena semenskega materiala je neprimerno višja kot lansko leto, vendar zdaleč nižja, kot je izpad v pridelku koruze, Dokazano je, da so pridelki pri uporabi starega semena 10 do 20 odstotkov nižji, kar znaša pri tržni ceni koruze in pri povprečno dobrem pridelku koruze okrog40.000 do 50.000din/ha. Cepa semena koruzejeob uveljavitvi regresa 8.000 do 9.000 din/ha, kar je petkrat manj, kot morebitni izpad pri pridelku. Pri nas posejemo še 30 do 40 odstotkov starega — neprimernega semena, kar je strokovno neutemeljeno in neopravičljivo. Primerjava s sosednjo Avstrijo: cena semenske koruze je do 2 do 2.5-krat višja (1100—2200 šilingov), cena merkantibilne koruze je približno ista (3,8 do 4,0 šilingov), avstrijski kmetje pa ne posejejo niti kilograma starega semena!
V letošnjem izboru hibridov koruze so znane BC 28-11, OSSK 247 in ZPSK 42, poleg tega so izven lokalnega izbora, ampak priporočljive glede na njihove lastnosti, ZPSK 37 t in PIONEER 3901. Lastnosti posameznih hibridov so znane, vsaj v strokovnih krogih, naloga pridelovalcev pa je, da zaupajasvoji strokovni službi. Pozornost'bi morali posvetiti naslednjim ukrepom:
—	hibrida BC 28-11 glede na njegove letošnje lastnosti ne smemo sejati v zemljo, ki ni segreta na 10°C, oziroma časovno, če bo vse normalno, ob koncu setve koruze;
—	globina setve naj bo na Iahkihzemljah6cm.natežjihod4do 5 cm. Globlja setev je neopravičena in nevarna;
—	razdalja v vrsti od 15 do 16 cm pri vseh naštetih hibridih.
PREHRANA KORUZNE RASTLINE
Temelji nadobri oskrbi rastline z dušikom, fosfoijem in kalijem. Tako bi morali pri predvidevanju gnojenja izhajati iz normativa: 150 do 170 kg dušika, 100 do 120 kg fosfoija in 160 do 170 kg kalija. Pri tem moramo upoštevati, da lahko z gnojenjem z organskimi gnojili (gnoJ- gnojevka) zagotovimo tretjino hranil, ostalo dodamo z mineralnimi gnojili. Z zaorano koruznico dodamo pomembne količine kalija, tako da je priporočljivo ob gnojenju z gnojevko in zaorava-njem koruzinja uporabljati gnojila z enako vsebnostjo fosforja in kalija (9-18-18.6-18-18, 5-20-20 itn.). Na osnovi razpoložljivih gnojil bi morali uporabiti tipične primere gnojenja:
- N PK 6-18-18	600-700	kg/ha
UREA	250	kg/ha
ali - NPK 13-10-12	800	kg/ha
UREA	100	kg/ha
ali
večjih vlaganj. Prav zaradi visokih obresti so* namreč v pomurskem kmetijstvu letos predvideli za polovico manj naložb kot lani. Po-<®iurski kmetijci se zavedajo, daje hrana že zdaj draga, vendar pa vzroki za to niso samo v kmetijstvu. Urejanje dohodkovnih odnosov se zato ne bi smelo začeti in končati v kmetijstvu, pač pa bi bilo upravičeno razčleniti tudi dohodkovni položaj proizvajalcev reprodukcijskega materiala za potrebe kmetijstva. Ti namreč še naprej pritiskajo z zahtevami po višjih cenah, pa čeprav je po nekaterih podatkih njihovo poslovanje ugodno.
Seveda pa tudi kmetijstvo samo še ni izkoristilo vseh možnosti za večjo in cenejšo proizvodnjo. V organizacijah združenega dela bo potrebno celovito pregledati organiziranost, tehnološke postopke in proizvodne usmeritve z
namenom zniževanja stroškov proizvodnje, povečevanja produktivnosti dela in usklajevanja proizvodnega procesa znotraj reprodukcijskih povezav. Kot je v svoji razpravi opozoril Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je treba v zadružništvu ustvarjati pogoje za povečevanje proizvodnje. Razvoj družbenoekonomskih odnosov v zadružništvuje eden od osnovnih pogojev za hitrejši razvoj zasebnega in tudi celotnega kmetijstva. To je še toliko bolj pomembno, ker je pretežni del kmetijskih zemljišč še vedno v zasebni lasti. Zato je potrebno ustvarjati takšne pogoje, predvsem na področju ekonomske in davčne politike, ki bodo pospeševali procese združevanja in vključevanja v družberioorga-nizirano kmetijsko proizvodnjo.
L. Kovač
PRIDELAVA KORUZE
- NPK 9-18-18	600-700 kg/ha
KAN (nitromonkal)	300—400 kg/ha
itn.
Nitrofoskale v vseh primerih potrosimo pred setvijo in jih zadelamo. Prav tako potrosimo pred setvijo ureo in jo zabranamo. Kan praviloma uporabimo v dognojevanju do višine keruze 40 cm.
ZAŠČITA POSEVKA
Pleveli: zajemajo različne dobro znane širokolistne in enoletne travnate plevele, poleg tega pa že različne vrste odpornih travnatih (pirnica, divji sirek) in širokolistnih plevelov (slak, osat, metlika, ščir, slez) ipd. Tako moramo recepture škropljenja prilagoditi plevelni flori:
a)	pirnica:
—	atrapin 5 kg (zadelan v zemljo 14 dni pred setvijo) in primextra po setvi 5—6 1/ha
—	eradicone 6 1/ha + atrapin 2 kg/ha v roku 15 minut zadelan 10 cm v zemljo
b)	standardno škropljenje:
—	primextra 5—6 1/ha — takoj po setvi.
—	lasso combi 6—7 1/ha — takoj po setvi c) slak. osat:
—	deherban A 1—1,5 1/ha, koruza 15—20 cm d) ščir. bela metlika:
—	leniagran WP 2,5 kg/ha, ko imajo pleveli 6 listov (koruza 20 cm)
Pa imamo Pomurci res smolo. Prav zdajle, ko smo zastavili vse sile, da bi doma pridelali čim več koruze, je začela cena te na jugoslovanskem tržišču padati.
S stališča varstva rastlin je postala koruza izredno zahtevna. Pri škropljenju s herbicidi vidimo, da je to očitno. Zatiranje resi-stentnih tipov pirnice je uspešno le pri doslednem izvajanju ukrepov. Eradicane je učinkovit le pri pravočasni in temeljiti inkorpora-ciji. Atrazini niso več zanesljivi. Primextra in lasso combi praviloma uporabljamo takoj po setvi, toda pred vznikom. So pa možnosti inkorporacije pred setvijo in uporaba po vzniku koruze, čeprav ta nima uradnega dovoljenja. Uporaba hormonskih pripravkov, kot je deherban A in forte je uspešen pri natančno izbranem času. Pleveli morajo biti dovolj veliki, toda koruza ne večja kot 20 cm, sicer nastopijo deformacije na koruznih rastlinah. Novo je sredstvo lentagran. ki ob strokovni uporabi odlično učinkuje.
Škodljivci: Tačas so najbolj problematične strune. Obseg okužbe površin s strunami je takšen, da je potrebno na slepo škropiti skoraj vse površine.
Če ugotavljamo prisotnost strun s kopanjem jam (0.5 x 0,5 x x 0.20 m), je meja okuženosti 3 do 5 strun na jamo.
Priporočena sta dva pripravka:
dotan 5 G	8 kg/ha v vrste
*	in
volatan G 5%	25 kg/ha v vrste.
Zadovoljive učinke dosežemo ob zadelanju pripravkov v zemljo. Pri preizkušanju sredstev proti strunam je dosegel dobre učinke tudi volatan EC 500 ob inkorporaciji pred setvijo. Volatan EC 500 uporabljamo izjemoma tam, kjer ni možno uporabljati granuliranega insekticida (dotan G. volatan G). Z njimi poškropimo celotno površino, tako uporabimo 7 do 8 1/ha. mešamo skupaj s herbicidom in sredstva takoj zabranamo v zemljo.
Sovke se pojavljajo občasno, poškodbe koruznih rastlin pa so lahko znatne. Škropljenja z različnimi pripravki so bolj ali manj uspešna. Najboljši rezultati so doseženi s sintetičnimi piretroidi (talcord) in uporaba pozno popoldne in zvečer.
Na območjih, ki so izpostavljena poškodbam ptičev (fazani), je v prodaji učinkovito sredstvo — odvračalo mesurol WP. 1 kg mesurola zadostuje za 100 kg semenske koruze, pripravi pa se tako, da se I kg sredstva premeša z enim litrom piva alt mleka in se z mešanico tik pred uporabo navlaži koruzno zrnje.
Za vse novosti ali nejasnosti pa se morajo proizvajalci posvetovati s svojimi strokovnimi službami.
Geza DŽUBAN, kmet. inž.
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 7
HIDRAVLIČNI VLEČENI NAKLADALNIKI
TP - 800
I TRAKTORSKI PRIKLJUČEK
IMP
DVIGALO
ZA SPRAVILO POLJŠČIN
TP 800 je poljedelski in komunalni stroj Izvirne lastne konstrukcije in proizvodnje IMP-SKIP Ljubljana. Stroj lahko priključimo na vsak traktor moči nad 30 kW. Namenjen je za . opravila v kmetijstvu in drugih panogah, za nakladanje kosovnih ali razsutih materialov.
TEHNIČNI
PODATKI nosilnost 800 kg skupna teža 2200 kg teža uteži 900 kg višina dviga 4,26 m doseg lopate 5,73 m globina izkopa 2,53 m širina 2,1 m rotacija 228 stopinj rezervoar hidr. olja 60 litrov
DN 6 — najmanjši nakladalnik v družini. Vleče ga lahko že traktor moči 9 kW. Lahko ga poganja tudi elektromotor moči 4 kW. Oprema po naročilu.
TEHNIČNI
PODATKE
PRIKLJUČNA ORODJA STROJA: dvodelna zajemalka košara za peso vile za gnoj rovokopač klešče za les kavelj za dviganje bremen
maksimalni doseg maksimalni dvig maksimalna globina dolžina stroja širina stroja kolotek
višina pri transportu
TEHNIČNI
PODATKEDN—9
max. doseg max. dvig max. globina dolžina stroja transportna višina transportna dolžina moč motorja
max. nosilnost dvižne roke teža stroja (s protiutežjo) ’
5600 mm
5100 mm
2200 mm
2800 mm
2900 mm
4600 mm
5,5 kW
9 kN
22 kN
5000 mm	dolžina pri transportu	4600	mm
4500 mm dimenzije koles — plaščev	10/75-15
1850 mm kot obračanja 360 stopinj	brezkončen
2600 mm	moč elektromotorja	4	kW
2100 mm	maksimalna nosilnost dvižne	roke	6 kN
1800 mm	teža stroja (z betonsko	protiutežjo)	15 kN
2500 mm	delovni pritisk	T40	bar
HIDRAVLIČNI
REZALEC
VEJ HR-84
TEHNIČNI PODATKI
Nominalna moč	7 kW
Nastavljivo št. vrt.	od 0+1300 min — '
Število krožnih žag	4 + 5 (5 + 7)
Delovni tlak	max 160 bar
Višina rezanja	max 5000 mm
Delovni fluid	olje (10—40)SAE
Količina olja	70 litrov
Hidravlični rezalec vej HR-84 je izdelan iz domačega materiala in ima možnost montaže na vse vrste traktorjev.
DN 14 — izredno robusten nakladalnik, primeren za vsa zahtevna dela v kmetijstvu in drugih panogah. Oprema po naročilu.
TEHNIČNI
PODATKE
maksimalni doseg maksimalni dvig maksimalna globina dolžina stroja širina stroja kolotek
višina pri transportu
6000 mm	dolžina pri transportu	5000 mm
5550 mm	dimenzije koles — plaščev	11,5/80-15
2600 mm	kot obračanja 360 stopinj	brezkončen
3000 mm	moč elektromotorja	5,5 kW
2150 mm	maksimalna nosilnost dvižne roke	1,4 kN
1800 mm	teža stroja (s protiutežjo)	 29 kN
3000 mm	delovni pritisk	140 bar
BAGER NAKLADALNIK Bn-80
Sodoben kombiniran gradbeni stroj izvirne lastne konstrukcije s svojo veliko močjo in okretnostjo omogoča uspešno opravljanje zahtevnejših gradbenih izkopavanj in opravil na odprtih in utesnjenih lokacijah.
Nakladalna lopata in bager sta s traktorjem povezana v sklenjen in strnjen stroj visokih delovnih učinkov.
HIDRAVLIČNI NAKLADALNIK JE NAMENJEN RAZNIM OPRAVILOM V KMETIJSTVU IN DRUGIH PANOGAH. TA SU:
OSNOVNE PREDNOSTI:
— odlična preglednost iz voznikovega prostora
— velika stojnost pri delu
— hidravlični servo volan
— visoki delovni učinki bager-ske izkopne žlice in nakladalne lopate
— vzporedni hod nakladalne lopate
— ogrevana voznikova kabina
— pogonska osnova traktor IMT
— enostavno vzdrževanje
— velik kot obračanja izkopne bagerske roke — 230 stop.
— blokada diferenciala
— pnevmatsko nastavljiv sedež voznika
— upravljalne zavore
nakladanje in razkladanje trdnih in razsutih materialov, kopanje mehkih in trdih tal, dviganje in spuščanje bremen-itd.
Pogon je možen na dva načina:
— s pomočjo traktorja prek kardanske gredi,
DODATNA OPREMA STROJA VSEBUJE:
— dvodelno zajemalko,
— košaro za peso,
— vile za gnoj,
— kopalnik,
— klešče za les,
— kombinirano, prek traktorja ali elektromotorja, priključenega na električno omrežje. Slednji pogon priporočamo ker je najoptimalnejši, če je na dosegu električno omrežje.
— kavelj za dviganje bremen,
— zaščitno kabino,
— bočno hidravlično opornico,
— centralno hidravlično opornico, — elektromotorni pogon stroja.
PROIZVAJA IN PRODAJA:
IMP
EMOND n. sol. o., Tozd DVIGALO, n. sol. o., elektro, montaža, oprema, napršve, dvigala
61231 LJUBLJANA-CRNUČE, Pot k sejmišču 32, p. p. 012 telefon 061/347-161
—PROIZVAJA IN PRODAJ * -—hm im —mi i— him iim mi w iir n—»m—
IMP TOZD SKIP, n. sol. o. 61210 LJUBLJANA, Celovška 479, telefon 061/52-861, 51-277, telex: 31473 yu skip
STRAN 8
VESTNIK, 25. APRILA 1985
naši kraji in ljudje
CRENSOVC!
TRI PRIDOBITVE
lesnina pohištvo
MURSKA SOBOTA, Bakovska 1
V krajevni skupnosti Črenšovci živi 2500 ljudi: v Črenšovcih. i ruju in Žižkih. Crenšovci so eno izmed središč lendavske občine, zato imajo primerno razvito trgovsko dejavnost, temeljno zadružno organizacijo, matični in krajevni urad, pošto in marsikaj drugega. »Ponudba« pa še ni popolna. saj je premalo razvita obrt.
V krajevni skupnosti se tega dobro zavedajo, saj so tudi sami zainteresirani za to dejavnost, zato so v središču Črenšovec rezervirali večje zemljišče, kjer naj bi nastala poslovno-stanovanjska zgradba.
Predsednik sveta krajevne skupnosti inž. Drago Vaupotič nam je zatrdil, da je med obrtniki kar precejšnje zanimanje za pritličje poslopja. Takososvoje ponudbe že oddali slaščičar, serviser gospodinjskih strojev, popravljalec televizijskih in radijskih sprejemnikov, frizerka, fotograf. cvetličar in še nekateri drugi. V novi stavbi naj bi bili še mesnica in pošta, morda tudi prodajalna Toko. Večina interesentov je pripravljena vnaprej plačati svoj del.
In nadstropje? Tu so nekatere težave. V nadstropju naj bi bila predvsem stanovanja, vendar za ta trenutno ni dovolj interesentov.
No. stanovanjska skupnost ima nekaj denarja, še več pa dobre volje, zato ponudbe Črenšovča-
V Črenšovcih imajo že dlje časa pripravljen prostorv središču vasi, kjer naj bi postavili poslovno-stanovanjski objekt. Na voljo je tudi zemljišče za večjo trgovino.
Foto: Š. S.
nov ni zavrgla in je pripravljena dati denar. Sedaj je treba le stopiti v akcijo in spodbuditi posamezna podjetja in ustanove, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, da prispevajo za gradnjo oziroma odkupijo stanovanja.
Kaže pa, daje več možnosti za gradnjo novega vrtca. Zdaj je
varstvena ustanova, ki jo obiskuje 81 otrok, v neprimernih prostorih bivše osnovne šole. Čudno je, da ta krajevna skupnost vse do danes ni dobila ustreznejših prostorov za najmlajše občane. Črenšovčani se zdaj resno in odgovorno lotevajo reševanja tudi tega problema. Zemljišče je že pripravljeno, investitor — zavod za otroško varstvo Lendava — pripravlja
idejni projekt, zagotovljenega je že precej denarja (tudi v krajevni skupnosti), zato bodo še letos začeli z gradnjo in jo morda tudi končali. Naposled bodo torej rešili tudi problem otroškega varstva. kar bo spet velik dosežek, saj se v Črenšovcih nenehno naseljujejo mlade družine. Če pa bodo zgradili še poslovno-stanovanjsko zgradbo, bo teh še več in otrok seveda tudi.
V krajevni skupnosti Črenšovci imajo ilO telefonov, kar pa je premalo. Širitev ob sedanji telefonski centrali ni možna, zato so se odločili, da skupaj s sosednjima krajevnima skupnostima (Polana in Bistrice) kupijo 600-številčno centralo. V teh dneh jo bodo naročili in čez kako leto, ko bo postavljena. bodo lahko povečali število telefonov na območju vseh treh krajevnih skupnostih. Ker pa nove centrale ne bo moč vgraditi v kakršne koli prostore, si zato toliko bolj prizadevajo zgraditi že omenjeno poslovno-stanovanjsko stavbo.
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE rmisw GORNJA RADGONA n.sol.o..
TOZD Proizvodnja bivalnih enot
TOZD Proizvodnja nadgradenj
TOZD Transport
TOZD Avtotrgovina
-servisi
Čestita delovnim ljudem Ponuja ob prazniku dela -1. maju?!
Š. SOBOČAN
/ILPINN
IZ KUŠTANOVEC
TRI MILIJONE DELAVCEV
Kuštanovci — slikovita in raztresena vasica, kamor običajnega popotnika redko zanese pot. Tam skozi namreč ne pelje nobena glavna cesta. Ko bodo te dni zacvetele jablane, pa bo najbrž malo kje tako prijetno.
69-letni domačin Janez Rituper pa je »kriv«, da smo ta čas nekoliko prehiteli. Povabil nasje. naj se čimprej oglasimo pri njem. Ne zato, ker bi bil vaški funkcionar, ampak da nam morda pove kaj zanimivega in potoži o problemih, s katerimi se ubadajo Kuštanov-čarji. In potem, ko smo pokramljali o tem in onem, nas je povabil še k svojim številnim prijateljicam — okrog trem milijonom čebel. Kako razigrano so brenčale! Prinašale so že tudi nled s prvega spomladanskega cvetja. Do zime ga bodo nabrale, če bo seveda dovolj paše, več kot tisoč kilogramov. Vzredile mu bodo tudi več novih rojev in nabrale morda čez 100 kilogramov cvetnega prahu. Kdo ne bi imel rad tako marljivih delavcev! Janez jih je vzljubil že pred 50 leti, ko je po končani osnovni šoli v Križevcih dobil Drvi roj čebel. Skrbneje pa se ukvarja s čebelarstvom od leta 1974. Od takrat, ko je prepustil svoje po-
sestvo v zameno za rento kmetijski zadrugi Panonka, ima sploh več časa za delo, ki ga posebej veseli. Poleg čebelarstva ima doma zbiralnico gob. ob večerih in jutrih pa od domačinov pobira mleko v vaški zbiralnici. Zavoljo slednjega nasje tudi poklical na obisk.
V času odjuge so namreč morah v Kuštanovcih skoraj dva tedna z dvema traktorjema dežurati pri zbiralnici, da so lahko vlačili »mlečarja«. če je bilo potrebno.
»Ne vem. če je še kakšna vas daleč naokrog, ki bi bila tako odrezana od sveta zaradi slabe cestne povezave in skozi katero ne bi vozil vsaj enkrat dnevno avtobus. To mc najbolj boli, zlasti pozimi, ko opazujem otroke, kako daleč morajo hoditi na postajo, da se potem peljejo v šolo v Gornje Petrovče, in delavce, ki morajo zgodaj dva tri kilometre in še dlje pešačiti, preden se odpeljejo v službo z delavskim avtobusom, ki
MOTORNEŽAGE
Ugoden nakup za devizna sredstva vam nudi:
aGkOSTROJ LJUBLJANA
LJUBLJANA, Celovška 34, Tel. (061) 313-062
ima postajo na košarovski cesti oziroma v Moščancih.«
AKCIJA ZA AVTOBUS IN DRUGI NAČRTI
Do vaškega predsednika v Kuštanovcih je bilo treba stopiti kar čez cesto. To je Franc Rituper. Kakšne so možnosti za rešitev tega problema, smo ga najprej povprašali.
»Sami lahko kaj malo storimo. Pred leti je že vozil avtobus v vas. potem pašo ga ukinili. Pravzdaj si spet prizadevamo, da bi Certus ponovno uvedel to progo. Če bi nam uspelo s širšo družbeno pomočjo urediti cestni odsek, ki pelje skozi Kuštanovce od Moščanec. potem bi po njej najbrž lahko vozil tudi avtobus. Sicer pa naj bi
pripeljals košarovske ceste vsaj do gasilskega doma. Mi smo pripravljeni v ta namen prispevati dodatna sredstva. Nasploh pa je vzdrževanje vaških poti naš velik problem in stalna naloga.«
— Pa imate še kakšne druge načrte?
»Letos bomo zavažali ceste z gramozom, sodelovali pri gradnji transformatorja in urejali.garažo ter okolico gasilskega doma. V naslednji srednjeročni program pa smo uvrstili poleg vzdrževanja cest še ureditev mrliške veže in pokopališča, avtobusnega postajališča in dokončanje gasilske garaže, Več ne moremo načrtovati, ker so nas dokaj izčrpala napeljava telefonov in druga dela«.
JOŽE GRAJ
Poskusite srečo na srečkah majske loterije, saj vas čaka 19. premij in 199.376 dobitkov v skupni vrednosti 48.000.000 din.
, GLAVNA PREMIJA 8.000.000 din
ŽREBANJE 7. maja 1985
SREČO JE TREBA DELITI
LOTERIJA SLOVENIJE
NALOGE
GASILSKIH DRUŠTEV
Hotiški gasilci bodo letos uredili okolico gasilskega doma in posebno skrb posvetili pripravam na praznovanje 60-letnice društva. Nabavili bodo gasilsko reševalno lestev.
Gasilci v Srednji Bistrici bodo v letošnjem letu še tesneje sodelovali z brodarskim društvom Bistrica in uredili dva vodnjaka. Ob krajevnem prazniku bodo prevzeli tudi gasilsko vozilo.
Gasilci v Žižkih bodo organizirali strokovno vzgojo članstva.
delovali bodo na področju SLO in DS. Posebno skrb bodo posvetili požarni preventivi na vasi, proslavili bodo 60-letnico društva ter prevzeli novo gasilsko vozilo. Adaptirali bodo tudi stari gasilski dom.
Največja naloga gasilcev iz Renkovec bo letos prav gotovo izgradnja vaško-gasilskega doma, ob tem pa bodo še kupili nekaj potrebnih cevi in organizirali tečaj za izprašane gasilce.
.L Žerdin
»OBNO NASELJE ALI ODLAGALIŠČE SMETI?
V Gornji Radgoni se že nekaj let naglo krči »ozemlje« vrtiča-karjev na Tratah, kjer rastejo sodobne stavbe, ki tvorijo že prava naselje. Novoasfaitirani pločniki in izkopi temeljev so obetali nove gradnje. Toda kot strela z jasnega neba je bila za prebivalce Porabske ulice ugotovitev,da težki tovornjaki, ki so vedno pogosteje vozili mimo blokov, oblagajo v izkop temeljev lom in različne odpadke. Čez nekaj dni jim je tudi veter pomagal potrditi domnevo, da imajo le nekaj metrov od lepih stanovanjskih površin SMETIŠČE.
Pridružujem se vprašanjem stanovalcev: Ali bodo postale Trate sodobno naselje mesta ali odlagališče smeti? Kdo je prinesel takšno odločitev, ko vendamenehno mislimo na varstvo okolja?
Morda bi utemeljena obveščenost krajanov prispevala k strpnejšim pogledom na frčanje papirjev po zelenicah in uničevanju asfaltiranih površin, preko katerih težka tovorna vozila dovažajo odpadli material.
Morda bo ta zapis spodbudil odgovorne, da še enkrat pretehtajo svojo odločitev o primernosti kraja za smetišče.
Mija Smodiš
UPRAVA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnega sredstva
— osebni avto ZASTAVA 750, vozen, registriran, izklicna cena 98.000,00 din
— osebni avto RENAULT 4 TLS, vozen, registriran, izklicna ceha 160.000,00 din.
Prometni davek plača kupec.
Javna dražba bo 29. aprila 1985 ob 9.00 na dvorišču upravne zgradbe skupščine občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2.
Vsi zainteresirani morajo pred dražbo vplačati 10-odstotni polog na kraju dražbe.
VESTNIK, 25. APRILA 1985
i JAN 9
OB 10-LETNICI DELOVANJA AKTIVA KMEČKIH ŽENA
V aktiv kmečkih žena' pri KZ Radgona, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, je včlanjenih okrog 150 kmečkih žena in deklet.
Ženske so se v tem času redno Udeleževale različnih predavanj s področja kmetijstva, zdrave prehrane ipd., vključevale so se v razne akcije, tekmovanja (npr. žanjic), sodelovale na pomurskem kmetijskem sejmu s ponudbo domačih dobrot, udeleževale so se raznih strokovnih ekskurzij, prirejale proslave in bile pri raznih drugih aktivnostih v KZ Radgona. Na občnem zboru so sprejele pravila o delovanju aktiva kmečkih žena ih program aktivnosti za naprej. V program so poleg že tradicionalnih aktivnosti zapisale, da se bodo enkrat mesečno udeleževale raznih predavanj in praktičnih prikazov.
Vseh 10 let je aktiven pevski zbor pod vodstvom članice aktiva tovarišice Marije Roškar, ki to dejavnost z veseljem opravlja, in tako bo zbor še naprej pel.
Delo aktiva spodbuja tudi KZ Radgona, ki se zaveda, da je kmečka ženska pomembna pri kmetijski kooperacijski proizvodnji. Zadruga jim poleg finančne pomoči za njihovo delo nudi tudi mentorstvo. ki ga opravlja tovariš Eriih, saj ima ta za to delo poseben posluh, seveda poleg svojih poklicnih nalog v zadrugi. Strokovno jih pri delu usmerja območni Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje.
Ana Sugar
Mija Smodiš
LUDVIK CERNI šestdesetletmk
Na dan obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte praznuje šestdesetletni življenjski jubilej Ludvik Čemi iz Beltinec, dolgoletni družbenopolitični delavec. Rojenje bil v kmečki družini v Renkovcih, kjer je bilo osem otrok. Po končani osnovni šoli v Turnišču se je izučil krojaške obrti in delal pri raznih mojstrih. Med narodnoosvobodilnim bojem, leta 1943 in 1944, je bil zaposlen kot krojaški pomočnikpri mojstru Ignacu Čehu v Nedelici, katerega brat Jože je bil partizan.
To je bila tudi priložnost, da se je sam vključeval v narodnoosvobodilno gibanje in kot kurir prenašal partizansko pošto. Zaradi tega so ga Madžari preganjali in oktobra leta 1944 odpeljali v zapor v Kor-mend na Madžarsko, od tam pa v Augsburg v Nemčijo, kjer je ostal dokoncavojne. Po vrnitvi domov se je zopet zaposlil pri Ignacu Čehu v Nedelici in nadaljeval s političnim delom v mladinski organizaciji in OF, leta 1949 pa je postal član partije. Leta 1951je postal krojaški obrtnik, nekaj časa je delal v

Črenšovcih, nato v Beltincih, kjer je bil izredno aktiven na najrazličnejših področjih. Uveljavil se je kot odbornik občinskega in okrajnega ljudskega odbora. Več let je uspešno delal 'v občinskem komiteju ZK in opravljal funkcije predsednika borčevske organizacije, TVD Partižana in Nogometnega
Letošnji dobitaki bralne značke
Na OŠ Jože Kerenčič v Gornji Radgoni seje v tekočem šolskem letu pridobilo bralne značke 437 učencev, 11 pridnih bralcev več kot leto prej.
Zavzeto delo mentorjev in dober metodičen pristop v šolski knjižnici sta pripomogla, da je vsak drugi učenec šole prejel spominsko značko.
Podelitev bralne značke je bila ključna programska točka kulturnega dneva šole, kije potekal od jutranjih ur do poznega popoldneva. Izbran kulturni program ob izvirni dekorski zamisli. pristni kontakt s pesnico Mileno Batičevo in pisateljico Katarino Kol-maničevo ter občinska revija zborov osnovnih šol so pustili v učencih enkratno kulturno doživetje in morda bo v naslednjem bralnem obdobju še več navdušenih bralcev med mladimi nadobudneži.
kluba Beltinci. Ko je bil zaposlen v tovarni Mura v Murski Soboti, je bil prvi predsednik centralnega delavskega sveta. Kot obrtnik pa je bil izredno aktiven odbornik okrajne obrtne zbornice Murska Sobota in delegat združenega dela skupščine občine Murska Sobota, Nekaj let je uspešno opravljal funkcijo predsednika skupščine in izvršnega odbora obrtnega združenja občine Murska Sobota, hkrati pa bil tudi član izvršnega odbora zveze obrtnih združeni Slovenije.
Sedaj je delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Murska Sobota. Za svoje prizadevno in uspešno vsestransko delo je prejel nekatera pomembna priznanja. Tako je bil leta 1978 odlikovan z medaljo zasluge za narod in dobil priznanje OF. Ob lanskoletnem državnem prazniku pa je prejel odlikovanje orden dela s srebrnim vencem. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo, da bi še vrsto let zdrav užival sadove svojega dela kot upokojenec.
Feri Maučec
II. etapa elektrifikacije
Po zaslugi teh prizadevanj je bila v Murski Soboti slovesna priklopitev električnega omrežja na falski tok 23. 12. 1926. O tem dogodku so zapisali v Novinah: »Kakor se bo odsedaj naprej Sobota svejtila. tako se bodo tudi svejtili naši žepi, ko bodo morali vse to plačati.« Tega leta je bilo ustanovljeno Električno podjetje Murska Sobota s sedežem v takratni občinski hiši (danes hotel Diana), delavniške in skladiščne, prostore pa so začasno uredili v pritličju zahodnega dela soboškega gradu.
Murska Sobota je bila na falski tok povezana preko Ormoža, ki je dobival elektriko po 60,5 kilometra dolgem 35-kilo-vatnem daljnovodu, ki je bil zvečine zgrajen na lesenih drogovih. Murska Sobota je bila na ta daljnovod povezana preko Ljutomera z 33,5 kilometra dolgim daljnovodom. Taje bil vse do nedavnega hrbtenica celotnega električnega omrežja teh krajev, v samem mestu Murska Sobota pa je bilo 18 kilometrov nizkonapetostnega omrežja, ki sta ga napajali dve transformatorski postaji. Prva je bila v sedanji Mladinski ulici in še vedno obratuje, druga pa na Benkovem zemljišču (severno od Pomurskega tiska). Ta transformator, ki še je danes v pogonu, je napajal severni del mesta. Iz obeh se je napajalo soboško električno omrežje vse do leta 1935, njuna skupna zmogljivost pa je bila 330 KWh. Število odjemalcev in poraba pa sta se gibala takole:
leto	št. odjemal.	šir. poraba	industr.	skupno
1927	184	48.047 KWh	203	48.250 KWh
1934	461	100.733 KWh	126680	227.413 KWh
1935	658	162.879 KWh	222863	385.742 KWh
LAJČI ŽALIG
V SPOMIN NEUTRUDNIM ELEKTRIFIKATORJEM PREKMURJA
Velika pridobitev je bila premična lestev. Na sliki Matija Kolmanič, Nandor Meleš in Janez Hajnal.
Začetna cena toka v Murski Soboti je bila leta 1935 7 din, gospodinjskega in obrtniškega 3,5 din, čistega nočnega toka pa 0,9 din za kilovat. Dve leti zatem je cena padla na 4 din, oziroma med 1,4 in 1,9 din
Za vzdrževanje omrežja so skrbeli delavci soboškega električnega podjetja s pomočjo strokovnjakov podjetja Simens iz Zagreba. Ti so veliko pripomogli, da se je omrežje počasi širilo izven mesta. Leta 1929 so bili elektrificirani Beltinci, leta 1936 s pomočjo Kmetijske šole Rakičan. Za vse to je veliko storil Dragutin Lehar, ki ga je na mestu upravnika zamenjal blagajnik občinske hranilnice Ratkol, tega pa Slavko Nišelvi-cer, ki je bil na tem mestu vse do pričetka 2. svetovne vojne; med njo pa postal žrtev fašističnega terorja. Veliko zaslug za
razvoj elektrifikacije pa gre tudi domačinu iz Murske Sobote, prvemu vajencu takratnega občinskega električnega podjetja, kasneje pa vrhunskemu strokovnjaku — Janezu Hajnalu.
Temu brigadiiju domačih električarjev je sledila nova generacija vajencev iz leta 1932, nekaj pa se jih je za ta poklic še priučilo. Leta 1929 pa so bili soboški električarji sila ponosni na za tiste čase veliko pridobitev: premično lestev na kolesih, ki je bila stalno na mestu na dvorišču občinske zgradbe.
V predvojnem času je leta 1934 prišel v Mursko Soboto Vlado Kukonja, elektfomonter z delovodsko šolo. Poleg strokovnih del je predvsem skrbel za prodajo električnega toka in za popis porabe. Kukonja je skupaj s Hajnalom opravil leta 1938 v Ljubljani izpit za kinooperaterja. Med okupacijo pa je prevzel upravniško mesto Janez Peterka, celotno operative pa Hajnal, ki je 1942. opravil v Szombathelyu mojstrski izpit iz elektro stroke. Za elektromon-terske kandidate pa se je izobraževala nova generacija. Med vojno večjih naložb ni bilo, ampak le vzdrževanje.
V tej drugi etapi se je po zgraditvi Delavskega doma (današnja stavba skupščine občine) podjetje preselilo s svojo upravo v spodnje prostore doma z današnje strani Titove ceste 'in tam domovalo, dokler niso po osvoboditvi dokončali z zgradnjo lastne stavbe na Lendavski cesti. Operativni del pa je še precej časa ostal v gradu s svojo delavnico in skladišči.
To obdobje je zahtevalo tudi prvo žrtev. Elektrika je leta 1928 v transformatorski postaji pn Benku usmrtila Jožeta Me-leša. Vsem je bilo to resno opozorilo in poduk, da je treba z novo vrsto energije ravnati sila resno in previdno, (dalje)
NOV! KMETIJSKI STROJ NA NAŠEM TRŽIŠČU
inovacija predstavlja novo tehnično rešitev za pripravo zelo velikih količin sveže koruzne silaže za potrebe velikih farm. To je trenutno najzmoglivejše postrojenje na svetu in edino, ki uspe visokokvalitetno pripraviti vso silažo ene farme v optimalnem agrotehničnem roku in ki zmore mleti nezličkane storže koruze. Postrojenje je novost po konceptu, zmogljivostih in po uporabljenih tehničnih rešitvah. Osrednji stroj predstavlja posebej za to konstruiran mlin, ki se odlikuje po nizki specifični potrošnji energije in nemotenem delovanju tudi pri nezličkani koruzi. Vsi do sedaj znani mlini se z ličkanjem zamašijo. Novost predstavlja tudi sistem iz-vzemanja iz sprejemnega bunkera in doziranja v mlin, ki je popolnoma au-tomatsko. Posebna elektronika skrbi, da je mlin, ki je zelo velika energetska enota, neprestano tudi optimalno izkoriščen, kar je samo v prid celotnemu efektu stroja. Postrojenje je opremljeno tudi s sistemom za odstranjevanje železnih predmetov.
Prototip takega postrojenja je bil preizkušen v PPK Kutjevo.
V primerjavi z ostalimi tehničnimi rešitvami je pokazal naslednje:
— Izredna hitrost dela, ki se skoraj ne da primerjati z ostalimi
— Zanesljivost in neobčutljivost na prisotnost ličkanja r
— Visoka kvaliteta
— Sposobnost izredno hitrega prilagajanja spremenljivim delovnim pogojem
— Specifična poraba energije je za 4.5 do 5,6 krat manjša od ostalih sistemov.
— Velik prihranek na človeški delovni sili, ki v primeru mletja storžev znaša celo 1:200.
Postrojenje je vzbudilo veliko zanimanja domačih in tujih strokovnjakov, mehanizatorjev in vodij farm. Prihajajo že prva konkretna naročila. Pričakujemo, da bomo s sodobno tovarno silaže, kot so jo poimenovali strokovnjaki s tega področja, opremili vse večje farme doma in v svetu.
Tehnični podatki:
Moč motorja mlina 132,160,200,250 KW; celotna inštalirana moč 155do275 kKW:
Kapaciteta: koruza v storžih 3 + 7 vagonov/uro; koruza v zrnju 7 + 20 vagonov /uro.
Strojegradnja SCT je že v preteklosti posegala s Svojimi proizvodi tudi na področje mletja žitaric. Po dogovoru s PPK Kutjevo smo se lotili tudi problema mletja vlažnih koruznih storžev. Prototip naprave, ki je bil preizkušen v letošnji kampanji spravila koruze je v celoti izpolnil pričakovanja in predstavlja noviteto v spravilu in siliranju koruze.
Tehnologija siliranja koruze se pri nas čedalje bolj uveljavlja, vendar do sedaj še ni bil rešen problem hitrega spravila ogromnih količin sveže, zelo pokvarljive koruze. Sodelovanje s PPK Kutjevo je rodilo nov stroj, ki pomeni uspešno rešitev tega problema. Problemi so predvsem naslednji:
— izredno malo časa v katerem mora biti kampanja končana,
.— visoka vlaga zrnja in storžev z ličkanjem še dodatno zabija mline,
— delo v vseh vremenskih pogojih,
— čim manjša instalirana moč ob čim večji kapaciteti,.
— minimalno angažiranje človeške delovne sile.
— brezhibno delovanje stroja v času kampanje,
— držati visoko kvaliteto zmlete mase.
OPIS SISTEMA IN TEHNOLOGIJA DELA
Koruza v storžih se dovaža na pisto inv sprejemni bunker, kije vkopan pod nivo piste (sl. 1). Storži se izvzemajo, transportirajo in dozirajo s pomočjo poševnega elevatorja v mlin, ki je nameščen na podstavku v višini 6,1 m. Tu se material zmelje in zmleta silaža pada skozi izpustni bunker direktno na vozila. Izpustni bunker služi za sprejem silaže včasu menjave vozil. Čeje bunker poln se doziranje avtomatično ustavi.
Med elevatorjem in mlinom je montiran elektromagnetni vrtljivi separator za izdvajanje feritnih delcev. Upravljanje se vrši iz kontejnerja v katerem je v glavnem vsa elektrooprema razen izvršnih organov. Osnovna značilnost tega sistema je avtomatska regulacija in optimalno delovanje v vseh režimih dela in pod vsemi pogoji. Taka vrsta mletja je prvič izvedena pri SCT.
Mletje je rešeno v posebnem mlinu
Postrojenje za mletje vlažnih koruznih storžev
kladivarju, ki je v bistvu sinteza mlina kladivarja in preddrobilca. Mlin mora namreč rešiti v glavnem tri probleme: problem zrnja, ki se dobro melje, problem storžev, ki se dobro drobijo in problem ličkanja, ki se lahko samo reže in predstavlja glaven problem pri tem tehnološkem postopku. Storži z ličkanjem se na statičnih nožih najprej razrežejo na 1 do 2 cm. Potem so ti koščki izpostavljeni mletju z udarci kladiv. Zmleta masa se hitroprazni skozi velik mrežni prostor. Nezmleta vlakna ličkanja izhajajo skozi posebno odprtino za ličkanje na vrhu mlina. Prisotnost ličkanja v mlinu zahteva povečano moč in predstavlja nevarnost zabijanja mlina. Zato je zelo nujno, da ličkanje čimprej ločimo iz mlina. Mrežaje v mlin vstavljena v treh kasetah. Če meljemo
INFORMACIJE:
tozd Strojni inženiring 61000 LJUBLJANA, Kavčičeva 66 tel.: 061/44 704,44 816
tozd Proizvodnja kmetijske mehanizacije 68250 BREŽICE, Milavčeva 14/a
tel.: 068/61 292
vlažne storže izvlečemo 3. kaseto in tako dobimo odprtino za izhod ličkanja.
Opravičenost nabave lahko ocenimo iz vidika tehnološke in agrotehnične primernosti in ekonomske računice. Ni težko dokazati prvo. Najbolj izčrpno to pojasnjuje ocena strokovnjakov, daje to edina prava rešitev. Ekonomsko raču-nico so delali na farmi v Kuli in jo primerjali z lansko. Lansko so delali s tremi manjšimi mlini z močjo 205 KS. Vsak stroj so opremili s tekočimi trakovi na katere so delavci ročno metali storže.
V povprečju je delalo 200 ljudi več kot mesec dni. V PK Kutjevo so izračunali, da so s prihrankom na delovni sili, rezervnih delih, raztrosu materiala in času pokrili investicijo v eni sezoni.
STRAN 10
,25. APRILA 1985



Mt;
ino  šnovak okna z izolacijskim steklom
ko - kombivak nestekljena okna
roletna omarica z roleto
— mere so modularne
P^ZVODNJE 1985
KOMBIVAK kombinirana okna
Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno in zvočno izolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jeika) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo — izolacijsko steklo). Les je globoko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije 5 do 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so medsebojno sestavljiva. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna medsteklene žaluzije ali druga senčila.
RV-18/12
180/30/23
RV-8/14 RV-10/14
80/30/28 100/30/28
RV-12/14
120/30/28
RV-12/14
120/30/28
RV-21/14 210/30/28
RV-14/14
140/30/28
RV-14/14
140/30/28
RV-18/14 180/30/28
RV-10/18	RV-12/18
100/30/28	120/30/28
		
		
		
		
		
		
		
		
		
	
		
		
		
RV-8/22
80/30/28
INOVAK OKNA z izolacijskim steklom •
Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreke/jelke) in zastekljena z izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazurno obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so medsebojno sestavljiva. Za zapiranje večjih odprtin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in * vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna in druga senčila.
180/120	80/140	100/140	120/140	120/140	140/140	140/140	180/140	210/140	100/180	120/180	80/210
INO 18/12	INO 8/14	INO 10/14	INO 12/14	INO12/14-D	INO 14/14	INO 14/14-0	INO 18/14	INO21/14	INO 10/18	INO 12/18	INO 8/21
KO 18/12	KO 8/14	KO 10/14	KO 12/14		KO 14/14		KO 18/14				
											
INO
KO
= INOVAK OKNA - TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV
= KOMBIVAK OKNA-NESTEKLJENA OKNA
ROLETNA OMARICA z roleto
PVC roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eluksirane pločevine. RV omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK.
RV-14/22
140/30/28
RV-8/22 80/30/28
RV-10/22 100/30/28
		
		
		
RV-14/22 140/30/28
RV-10/22	RV-14/22
100/30/28	140/30/28
način odpiranja oken in vrat
RV-14/18 140/30/28
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
levo
 desno
IG-STEKLENA OKNA S POLKNI
IG-okna in balkonska vrata s polkni so izdelana iz lesa (smreka/jeika) in zastekljena z izolacijskim steklom (4—12—4 mm). Les je impregniran in lazurno obdelan. Okna in vrata se odpirajo okoli vertikalne osi in so medsebojno sestavljiva.
GIBLJIVA POLKNA
Polkna G sestavljajo okvirji in pomična polkna, ki so okovana, opremljena z zadržači in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazurno obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij.
9
140/210	80/220	100/220	140/220	140/180	100/220	140/220		 	
INO 14/21-0	INO 8/22	INO 10/22	INO 14/22-0	INO.14/16-F	INO 10/22-F	INO14/22-F	odpiranje L/\	odpiranje
	KO 8/22		KO 14/22			po horizontalni osi Li=±i po vertikalni osi IL_*J
						
GN- gibljiva polkna
sobna vrata
JUG-vezana okna s polkni
140/90
60/60
100/%
120/90
80/120
80/90
P I-7
P1-8
P 1-9
P 2-7
P 2-8
P 2-9
P-2
P 3-7
P 3-8
P 3-9
masivni
M 10-7 M 10-8 M 10-9 M 15-7 M 15-8 M 15-9 M 22-9
M 28-9
Vratna krila:
— ultrales
— furnirana
— furnirana lakirana
Podboji:
suhomontažni
SN 12-7
SN 12-8
SN 12-9
SN 16-7
SN 16-8
SN 16-9
SN 22-9
SN 28-9
slepi * N 12-7 N 12-8 N 12-9 N 16-7 N 16-8 N 16-9 N 22-9 N 28-9
SOBNA VRATA
So sestavljena iz podboja in krila. Vrata krila so v izvedbi: — ultrales
—	mahagonij furnir
—	Analizirana (lakirana) v izvedbi mahagonij ali hrast (fine line)
Vratni podboji, univerzalni levi-desni:
—	masivni (smreka/jeika) za mokro vgraditev, grun-dirani
—	suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij in afriški hrast (fine line)
—	slepi za mokro vgraditev in so obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja.
VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI
Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), . krila so obložena s profiliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazurnim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano - pločevino.
Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastekljeni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate.
Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo:
—	vezne letve
—	pokrivne letve
—	zadržače polken
—	komplet sider za vgraditev oken in vrat
modularna mera	proizvodna mera	mizarska svetla mera
7M	70/205	61/198,5
8M	80/205	71/198,5
9M	90/205	81/198,5
		
vhodna, garažna vrata in stranski elementi		
GN6/6
GN10/9
G N 8/9
GN14/9
GN&/12
GN12/9
JUG 8/12
JUG 12/9
JUG 6/6
JUG 8/9
120/120
GN 12/14
GN 14/12
GN8/14
GN 12/12
JUG 12/12
JUG 8/14
mere so modularne
80/220
80/210
180/140
GN 8/22
GN 14/21
GN18/4
GN8/21
JUG 8/22
JUG 14/14
— mere so modularne
GN - gibljiva polkna
LVS-3dim. 147/40
100/220
140/220
GN 14/22
LVS-4dim.: 130/40
VE-23
VEG-4
JUG 1422
pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
LVS-1 LVS-1/P dim.: 40/209
JUG nesteklena vezana okna s polkni
	
iiiimiiiiiiii	miiiiiiiiiiii
	
100/120
GN 10/12
			
		BHB	
100/140
GN 10/14
140/120
80/140
120/140
JUG 12/14
GN 14/14
140/210
GN 10/22
garažna vrata dim.: 238/209

LVS-2dim.: 107/40
polnilo
steklo

inleš

*
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
J___________________________________________________________-__________
Najhitrejše ' živali
Sploh najhitrejša živa stvar na svetu je neka žuželka z latinskim imenom cephenomvla, ki leti s hitrostjo štiristo metrov v sekundi! To je fantastična hitrost 1140 km na uro.In čemu ta žuželka tako hiti po zraku? Samo zato, da neopazno prileti v žrelo srne ali jelena, kjer odloži svoja jajčeca. Izredna hitrost te mušice povzroča, da je človek skoraj ne more razločiti s prostim očesom. To je hitrost topovske granate. Znanstveniki trdijo, da so si te žuželke pridobile izredne lastnosti letenja v nekaj sto milijonih let, za ptice pa menijo, da letajo le nekako okoli 135 milijonov let.
Lastovka doseže hitrost sto kilometrov na uro. Tolikšno hitrost potrebuje, da lahko lovijo žuželke. Neka posebna vrsta lastovke doseže hitrost čelo 160 km na uro. Neko letalo je iz radovednosti zasle-idovalo jastreba. Ugotovili so hitrost 176 km na uro. Pri planinskem orlu so ugotovili ^hitrost 192 km na uro. v nekem drugem primeru pa celo med 265 do 290 kilometri. Izredno ’ hitrost — in to v vodi in nad njo '— dosežejo tudi tako imeno-'vane leteče ribe. Hitrost njihovega leta doseže tudi 55 km Ana uro.
1 Med živalmi na zemlji je ’najhitrejši lovski leopard, f vendar samo za krajše proge, do enega kilometra, predvsem pa še na sto metrov, ko razvije hitrost do 100 km na uro. V pustinjah osrednje Azije živijo gazele, ki dosežejo hitrost do 95 km. Tudi puščavski volk se za plenom požene s hitrostjo do 70 kilometrov na uro.
Na znanem slanem jezeru Bonneville v ameriški zvezni državi Utah, bodo letos v jeseni ponovno poskušali pokazati kako hitro se da premikati z lastnimi nogami ali rokami. Sedanji rekorder je Američan Dave Drylls, ki je s svojim vozilom — nekakšnim triciklom, leta 1981 vozil s hitrostjo 94,370 km na uro. Nov rekord napovedujejo Italijani. Prof. Antonio Dal Monte je skonstruiral novo vozilo (na sliki), v katerem vozač leži, cesto pa vidi na televizijski kameri. Poznavalci vozila trdijo, da ga je z močjo nog mogoče pognati v hitrost preko 100 km na uro.
KAKŠEN JE JETI?
Jeti, ki je leta in leta buril domišljijo ljudi po vsem svetu, je po mnenju sovjetskega znanstvenika Andreja Kozlova, zagrizenega raziskovalca skrivnostnega snežnega človeka, preostanek izumrlega rodu neandertalcev, veje, ki se je sicer odcepila od opic, a se ni nadaljeval s človekom. Že 13 let išče jetija, v tem času pa je zbral opise preko 5.000 srečanj ljudi s tem bitjem.
Na osnovi pričevanj in lastnih raziskav je izdelal, kot meni, dokaj verno podobo je-
Z ELEKTRONIKO NAD TATOVE
Slavnemu detektivu Sherlocku Holmesu sta zadoščala povečevalno steklo in bister um, da se je uspešno loteval tudi najbolj zapletenih kriminalnih zadev. Nič manj slaven inšpektor Maigret je k temu dodal še izostren občutek za psihologijo storilca. Njihovi nasledniki, ki se spopadajo z resničnimi problemi in delujejo v resničnem, ne literarnem svetu, pa se s kriminalom spopadajo že tudi s pomočjo računalnikov. Te elektronske naprave so omogočile kriminologom izredno hitro iskale identitete in aretacij kriminalcev, kar vse je prej potekalo dosti boy počasi.
Ze primerjanje prstnih odtisov, ki je eno najmočnejših orožij za iskanje storilcev, je potekalo zelo počasi in dostikrat je storilec skrbno zabrisal vse sledove za sebcj, preden so ga odkrili, tako da ga niso mogli aretirati. Zdaj tokijsko podjetje NEC izdeluje samodejni odčitovalec prstih odtisov, ki preveri 650 prstnih odtisov v kartoteki z dobljenim v eni sami sekundi. Tako v nekaj minutah preverijo vso kartoteko, računalnik pa izdvoji nekaj najbolj podobnih odtisov, ki jih potem strokovnjak še posebno skrbno pregleda, da dobi pravega. Prihranjeni so, ne ure, marveč dnevi.
Praktična uporaba sistema se je
Neki Joe Shapiro (38 — ZDA), nekoč »specialist« za bančne vlome, je spremenil svoj »poklic.« Sedaj je namreč svetovalec mnogih bank, njegova naloga pa je,poučiti bančne uslužbence, kako se obnašati ob prihodu tatov.
XXX
Za hitra sporočila so v nekdanjem velikanskem rimskem imperiju uporabljali lastovke in ne golobe.
drugje smo prebrali
Smrt zaradi zastrupitve s kofeinom bi nastopila, če bi zapovrstjo popili 80 do 100 skodelic kave.
XXX
Po nekem zakonu iz 17. stoletja, ki ga se niso preklicali, smejo Angleži svoje žene pretepati, ampak to samo po deveti uri zvečer!
XXX
Vnetje slepega črevesa je najpogostejše med petim in dvajsetim letom življenja.
tija. Visok naj bi bil kot poprečen človek, posamezni primerki pa naj bi dosegli celo do 2 metra telesne višine. Je zelo okreten pri hoji po goratem svetu in lahko prehodi do 12 kilometrov na uro, kar mu omogočajo posebno zraščene noge. Živi v planinskih gozdovih, snega pa se ogiblje, zatorej je naziv snežni človek napačen. Dan v glavnem prespi, ponoči se hrani. Doljudi ni napadalen, raje se jim ogne: v 5.000 srečanjih je bilo le 5 napadalnih.
izkazala za izjemno dobro. V San Franciscu so s pomočjo japonskega računalniškega sistema uspeli identificirati več kot stokrat več storilcev kot poprej. Napravo uporabljajo od lanskega februarja, a so uspešno identificirali preko tisoč kriminalcev, medtem ko so jih poprej po 70 na leto.
Seveda ni možno priti do teh pomembnih podatkov kar tako. Izkazalo se je, da bi bil boj proti kriminalu dostikrat mnogo bolj uspešen, če bi policaji že na teren dobili prave podatke, kot je, denimo, lastništvo avtomobila, podatek, ali je ukraden, kje so ga ukradli in kdaj, kar vse omogoča hitro Izsleditev nevarnih kriminalcev. Tudi to je mogoče urediti' z računalnikom. V veliki Britaniji preskušajo sistem, ki povezuje kriminologa ali policaja na terenu z računalniškim središčem. Preko telefona ali radijske zveze se iskalec informacij lahko vključi v računalniški sistem in hitro dobi iskani podatek. Za takšne povezave skrbijo posebne naprave, ki prevajajo človeški glas v računalniško govorico, nakar obdelava sporočenih podatkov hitro steče. Vsak kolikor toliko upravičen sum se hitro ali potrdi ali zavrne, kar omogoči delavcem na terenu, da ne tipljejo v prazno, marveč zadevajo v polno.
TUDI TO SE ZGODI
Kazenski senat beograjskega okrožnega sodiščaje obsodil gospodinjo Olivero Milanovič iz Malega mokrega Luga pri Beogradu na deset mesecev zapora pogojno za dobo petih let. Na začetku letošnjega leta je ogoljufala nekega Beograjčana, ki mu je zbolela hčerka. Ker ji zdravniki niso mogli pomagati, je za pomoč prosil Milanovičevo.
»Brez skrbi, jaz jo bom pozdravila. Prinesite mi samo prašička, kokoš in 10.000dinarjev.« 
Na prvem sestanku je zaradi večje prepričljivosti pred nesrečnim očetom sežgala 10.000 dinarjev.
»Da bomo lahko izgnali .harambašo’ iz telesa vaše punčke, morate še prinesti denar,« je rekla Olivera.
Očetu bolnega otroka je večkrat »šlogala«, gasila Žerjavico in mu prerokovala iz igralnih kart. Vsega skupaj ji je plačal 170.000 dinarjev. Pred sodiščem je trdila, da ni nič obljubljala in da jo je oče male bolnice prijavil, ker je »zavrnila njego vo dvorjenje«. Sodnik je v obrazložitvi sodbe med drugim dejal, da je kazen relativno nizka zaradi bolezni v obtoženkini družini, pa še-zato, ker so oškodovanci goljufijo zaradi svoje lahkovernosti omogočili tudi sami.
Po mnenju Kozlova ima jeti zelo razvit čut za prisotnost drugih bitij in se zlahka umakne, preden ga je moč videti. Ker je samotar in nima stalnega bivališča, mu je toliko težje priti na sled. Vendar pa sovjetski znanstvenik meni, da bo odprava nekega dne le doživela srečanje v živo' s skrivnostnim bitjem. Ta čas pripravljajo posebno aromatično sredstvo, ki naj bi nenavadno bitje privabilo blizu.
Vse dotlej pa velja jeti zgolj za domnevo.
Naravni insekticid
Belgijski raziskovalci iz Ganda so z genetskimi spremembami dobili rastlino, ki sama izloča svoj insekticid. To je tobak, ki se sam brani pred svojimi sovražniki: gosenicami. Temelj vseh genetskih manipulacij. je v glavnem isti: v celice (tokrat rastlinske) dajo tuj genetski podatek, ki ga dotlej le-te niso poznale. To storijo z virusi ali bakterijami. Vsaka informacija je sicer zapisana v molekulah nukleinske in dezoksiribonukieinske kisline. Najprej morajo genetiki osamiti gen, ki ima natančno določeno funkcijo in ga vnesti v določeno celino. Zato so belgijski genetiki vnesli v tobak dodatno informacijo, ta pa je dosegla, da si je rastlina naložila še eno nalogo: narediti insekticid. Novo pridobljena lastnost se bo odslej prenašala iž roda v rod.
Uspeh je te raziskovalce spodbudil, da so se lotili še žita, ki bi samo izločalo insekticid.
Nezaželena najstniška nosečnost je prava nesreča, ki dandanes sicer ni več deležna takšnih moralnih obsodb, kot se je dogajalo še nekaj deset let nazaj, vendar pa komaj dobro v življenje stopajočemu dekletu ne zna dovolj argumentirano povedati, kaj je boljše oziroma slabše. Kot kažejo posebna raziskovanja inštituta Alan Gut-tmacher, postaja najstniška nosečnost vznemirljivo razširjen pojav v razvitem svetu, zlasti še v ZDA.
Prejšnji mesec so strokovnjaki inštituta dali v javnost del podatkov, ki so jih dobili iz'obsezne študije o rodnosti najstnic v 37 državah sveta. Najbolj jih je presenetilo, da med šestimi najbolj razvitimi državami na svetu ZDA zavzemajo preveč očitno prvo mesto. V primerjavi z Nizozemsko Švedsko Kanado, Francijo in Anglijo imajo v ZDA še enkrat višjo stopnjo najstniških nosečnosti in splavov. In kar najbolj zaskrbljuje, stopnja obeh pojavov se iz leta v leto nezdržno povečuje.
Švedska, ki slovi po dolgoletni svobodni spolnosti in kot dežela brez tabujev, ima med mlajšimi najstnicami (do 17 let) manj kot 2 odst, nosečnosti, medtem ko velja za ZDA 6 odst. Razlika je še večja pri starejših najstnicah (do 20 le-
Če bi dopustili, da ohrani živo bitje med svojo rastjo ista sorazmerja, bi morali — da bi dobili njegovo končno težo — pomnožiti njegovo začetno težo s količnikom porasta telesa glede na prostornino. Seveda to ni popolnoma točno, kajti v življenju dobiva živo bitje najrazličnejša sorazmerja, toda kljub vsemu se tako dobljeni rezultat ne oddaljuje mnogo od resnice.
Če torej pomnožimo s 3,5 na kub 3 kilograme našega novorojenčka, bomo dobili za odraslega, ki meri 1,75 m, težo približno 130 kg ali nekaj manj kot dvojni znesek njegove prave teže.
Če upoštevamo vse to, uporabimo zdaj to formulo za kačo, katere premer raste v istem razmerju kot dolžina, pa se bomo prestrašili rezultata.
Če vzamemo ubogih 115 kg, kolikor tehta 10-metrska kača gospoda Marcellina, bomo dobili za štirikrat daljšo kačo idealno težo 115 x 4 kub, t. j. 73.600 kilogramov! Če vzamemo za osnovo 165 kg 6-metrske kače Hyatta Verrilla, bomo dobili za 6,5-krat daljšo kačo idealno težo 165 x 6,5 kub. ali več kot 45 ton!
Daleč smo torej od ,,največ pol tone” gospoda Marcellina!
Če dopustimo, da je bila anakonda Hyatta Verrilla izjemno težka (morda se je bila ravnokar nažrla) in da kača medtem, ko raste, dobiva vitkejšo obliko (to bi nas prisililo, da zmanjšamo njeno zamišljeno težo na polovico), bomo priznali, da je teža 5 ton popolnoma sprejemljiva za 40-metrsko kačo. In povem naj vam po pravici, da se čudim, kako so tisti, ki so jo ubili in je niso mogli stehtati, tako dobro ocenili njeno približno težo.
Poudarjam, da je to tudi teža, ki jo daje Lorenz Hagenbeck orjaškim udavom, ki bi dosegli dolžino 40 metrov. Ta soglasnost ni brez pomena.
Če je torej podobna teža nor-
Veliko najstniških nosečnosti
ta). Ugovor, češ da je stopnja visoka zaradi črnskega dela prebivalstva, saj je znano, da so temnopolta dekleta veliko prej zrela, ne drži. Za belo prebivalstvo je stopnja prav tako visoka. Od 1.000 belih starejših najstnic jih zanosi proti svoji volji 140, medtem ko jih, denimo na Nizozemskem le 22.
Prav tako ni kritičnega pretresa zdržal tradicionalni odgovor na vprašanje, čemu toliko nezaželenih najstniških nosečnosti: krivo naj bi bilo zgodnejše spolno iskustvo. Toda študija je pokazala, da v povprečju še vedno drži, da imajo dekleta prve spolne odnose pri 18. letu, edino na Švedskem leto prej.
Nazadnje se je izkazalo, da gre* iskati razlog za veliko število naj-
c ° ra ® — -o n o O 22 T “ 2 "O E o ” E £> ° C o
ANAKONDA IN STRAŠNE MORSKE KAČE"
malna za te pošasti, se nam ni treba čuditi, da še nihče nikoli ni prinesel takega primerka ali pa vsaj njegovih kosti. V tropskih krajih gnitje namreč hitro napreduje in ne vem, kdo bi si mogel zamisliti smrad, ki ga dela 5 ton gnijočega mesa!
Nauk te pripovedi je jasen. Hoteč po vsej sili dokazati, da so zgodbe o kačah velikankah ,,nemogoče”, so nekateri učenjaki to dokazovali v slepi strasti. Kajti kako je sicer mogoče razložiti, da so v svojih računih naredili napake, zaradi katerih bi jim morali odvzeti diplomo znanosti?
Z orjaškimi pettonskimi boami še nismo končali svojih iznena-denj.
,,V smeri proti gornjemu Paragvaju”, razlaga markiz de Wavrin, ,,nosi ime minocao neka bolj ali manj bajeslovna kača; domačini menijo, da doseže tudi debelino čolna. Po njihovem je to sucurv ali kfaljevi udav, ki je dosegel zelo visoko starost ali pa se je spremenil v vodno kačo. V gornjem toku reke Parana, na brazilskem ozemlju, so mi prav tako govorili o ogromnih kačah, ki lahko potegnejo čoln na dno. Te pošasti se mudijo na pustih krajih in se nikoli ne oddaljujejo - od reke. Strah, ki ga vlivajo ljudem, je v glavnem praznoveren.”
Ali ni minocao ali minhocao, kot pogosto pišejo to ime, eden izmed tistih orjaških udavov, o katerih smo že govorili? Na prvi pogled se zdi tako. Celo samo ime sucury gigante govori v prid tej trditvi. Toda če pazljiveje pretehtamo pravljični opis živali minhocao in pregledamo poročila prič, ki se nanašajo nanj, se bomo kaj kmalu prepričali, da ga hi mogoče enačiti niti z anakondo niti s kraljevim udavom izjemne velikosti. Slednjič bomo celo podvomili, ali gre v resnici
za kačo.
(Dalje prihodnjič)
stniških nosečnosti v ZDA predvsem v slabši kontracepcijski praksi, za katero najverjetneje stoji konzervativno gledanje na kontracepcijo najstnic v zdravniških krogih. Še globlji pa so kulturni razlogi oziroma ameriška morala. Medtem ko v razvitih državah Zahodne Evrope že nekaj desetletij uspešno seznanjajo šolsko mladino s spolnostjo, je v ZDA spolni pouk skoraj neznan.
,,Res je zanimivo vprašanje, zakaj je država, ki je dala velike strokovnjake na področju spolnosti, kot sta Masters in Johnsonova, tako zaostala pri izvajanju njunih spoznanj,” pravi angleški strokovnjak dr. John Ashton.
STRAN 12
VESTNIK, 25. APRILA 1985
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
ODDAJA 21 232 LAHKO Sl JIH ZAŽELITE
POMEN KORENČKA V
Nič nas ne sme presenetiti
PREHRANI
Oddaja bo na sporedu v sredo, 8. maja 1985 od 18.00 do 19.00
1.	Last Christmas — Wham
2.	All I need — Jack Wagner
3.	Easy lover — Phillip Bailey in Phill Collins
4.	Youre the Inspiration — Chicago
5.	Neutrone dance — Ponter Sisters
6.	Purple rain — Prince
7.	No more lonley nights — Paul McCartney
8.	Theme from the Shaft — Eddy and the Soulband
9.	This is not America — David Bowie and Pat Matheney group
10.	Teardrops — Shaking SteaVens
11.	Half a minute — Matt Bianco
12.	Never ending story — Limahl
13.	Lipe cvatu — Bijelo dugme
14.	Pitaju me pitaju— Oliver Mandič
15.	Sobočanec — Diamanti
16.	Naša Lidija — Lačni Franz
17.	1000 modrobelih rožic — Lačni Franz
18.	Tina i Marina — Daniel
19.	Sve dok si uz mene — Novi Fosili
20.	Bodi srečna Andreja — Marijan Smode
21.	Za tvoje oči — Dorian Gray
22.	Prepoceni zgodba — Zasilni izhod
23.	Uhvati ritam — Parni valjak
24.	Square rooms — All Corley
25.	I want to know what love is — Foreinger
Korenček vsebuje veliko vitaminov in mineralnih snovi, zato ga priporočajo za shujševalne diete. V 100 g sveže snovi je 4 do 7 mg karotinoidov. 8 mg vitamina C, 0,06 mg vitamina Bi, 0,05 mg vitamina Bz in 0,6 mg.niacina, od mineralov pa vsebuje največ kalija 341 mg, sledi natrij 116 mg, kalcij 37 mg, fosfor 36 mg in 0,7 mg železa. V korenčku so še vitamin E, H, jabolčna kislina, etrični olji pirolidin in daucin (15 mg/100 g), glutamin, glicin, lizin in druge proste aminokisline.
Korenček vsebuje od 87 do 93 odstotkov vode, 1 odstotek beljakovin, od 0,2 do 0,3 odstotka maščob, od 4 do 12 odstotkov sladkorja. 1,7 odstotka celuloze, 1 odstotek pepela in 0,15 odstotka skupnih kislin. Kemična sestava je močno odvisna od sorte in tudi od vremenskih dejavnikov med dozorevanjem korenčka. Če je pred spravilom sončno in toplo vreme, vsebuje korenček več suhe snovi in karotinov kot v deževni jeseni. Tudi čas rasti močno vpliva na kemično sestavo korenov, pri setvi v juniju se količina suhe snovi in karotinov bistveno zmanjša v primerjavi s koreni vz-
gojenimi pri setvi v aprilu ali maju.
Korenček je zelo učinkovit za zdravljenje gnilobnih procesov v črevesju, zato ga zlasti priporočajo za dojenčke in otroke, ki imajo želodčno črevesni katar. Nastrgan korenček, ki ga skuhamo v kašo, pospešuje apetit, otroci se lepo razvijajo, poveča pa se jim tudi odpornost proti nalezljivim boleznim. Če pa otroci uživajo preveč korenčka, se po nosu, očeh in licih pojavi rumenkasta barva, ki izgine, takoj ko prenehamo dajati korenček.
Pri shujševalnih kurah nekaj dni uživamo samo korenček, lahko pripravimo tudi liste v špinači, jed pospešuje prebavo in preprečuje napenjanje. Pri preobilici želodčne kisline in hudi zgagi priporočajo korenčkov sok. ker vsrka odvečno kislino. Korenček odpravlja vodenične otekline, čisti kri in pospešuje izločanje seča. Pri sladkornih bolnikih redno uživanje korenčkovega soka vpliva na izločanje sladkorj a, pri revmatičnih in ledvičnih obolenjih pa se pri rednem pitju korenčkovega soka zdravstveno stanje precej izboljša.
Pri prehladih, gripi, bronhitisu in vnetju grla se zdravimo s korenčkovim sirupom, ki ga pripravimo iz prežganega sladkorja in
NAČRTNO USPOSABLJANJE GASILCEV
človek in prosti čas
korenčkovega soka.
dr; Mihaela Černe, dipl. inž. agr„ Kmetijski inštitut Slovenije
V soboški občini, kjer deluje 131 gasilskih društev z 2.500 člani in je društvo skoraj v slehernem naselju, namenjajo posebno skrb usposabljanju, kajti zavedajo se, da lahko uspešno delujejo le, če z znanjem sledijo razvoju sodobne tehnike in delovanja na področju požarnega varstva. Tako so v letošnji zimski sezoni usposobili 26 novih gasilskih častnikov, ki bodo opravljali vodilne operativne funkcije v društvih, 26 nižjih častnikov, ki v društvenih delajo predvsem z mladino in pripadniki civilne zaščite, ter 30 strojnikov za delo s sodobnimi stroji in opremo. Poleg tega so okrog 200 novih članov usposobili za delovanje v gasilstvu ter izvedli predavanja in tečaje za gasil-skotehnične enote civilne zaščite. V soboški občini tako tudi uspešno nadaljujejo s preventivno akcijo za zmanjšanje požarov v človekovem okolju, ki je bila v Sloveniji in tudi v Pomurju zastavljena že pred leti, vendar ni dala željenih rezultatov, saj je še vedno veliko požarov, ki povzročajo precejšnjo materialno škodo. V letošnji zimi so organizirali v soboški občini po vaseh, kjer delujejo gasilska dru-. štva, razgovore s kmeti ter jih
seznanjali z nevarnostmi izbruha požara in z nujno gasilsko opremo, ki bi jo morali imeti, da bi lahko sami pogasili manjši požar ali pa ga vsaj omejili do takrat, ko pride na pomoč organizirana gasilska enota. Tako so v prvih treh mesecih letošnjega leta razdelili po vaseh nad 600 ročnih gasilnih aparatov, tako da ponekod pride na eno vas 30 aparatov. Predvidevajo, da bodo do konca leta v akcijo opremljanja z ročnimi gasilnimi aparati vključili sleherno vas, hkrati pa nadaljevali s preventivnim delovanjem. V soboški občini načrtujejo preverjanje usposobljenosti gasilskega članstva pri gašenju in reševanju. Zato bodo organizirali preizkusne vaje v okviru društev in v nekaterih delovnih organizacijah, zlasti tistih, ki so zaradi proizvodnega procesa bolj izpostavljene nevarnosti požarov. Preizkusne vaje pa bodo pripravili tudi na nekaterih večjih kmetijah. Vse to ž namenom, da bi se delovni ljudje in občani seznanili z načinom delovanja ob požaru ali drugih nesrečah, hkrati pa tudi opozorili na pomanjkljivosti, in tako krepili požarno preventivo.
~	Feri Maučec
PRIROČNA DELAVNICA
Za mnoge ljudi se delovni dan nadaljuje tudi doma. Pogosto po potrebi, včasih iz ljubezni. Delovna soba je za to idealna rešitev, vendar je takšna soba izredno redka v stanovanju, kjer živi mnogoštevilna družžna. Zato uredimo delovni del v katerem koli prostoru stanovanja, v neizrabljenih kotih in nišah. Tako postaja delovni kot manjši del večnamenske stanovanjske celote. Delovni kot se mora vklapljati v ambientno celoto prostora tudi takrat, ko je zanj prostor le v kotu ali niši.
Najpreprostejša rešitev glede vseh teh zahtev je gotovo izvedba mini delavnice v kaki vgrajeni zidni mari v stanovanju (ali kaki omari, ki smo jo že odpisali). Lahko jo imamo na hodniku, v predsobi, kuhinji, na terasi ali v,spalnici (seveda ne mojstrske delavnice).
Delavnica, nameščena v stenski omari, ima nekaj prednosti:
— potrebni delovni pribor je pregleden in spravljen na enem kraju;
— med delom smo skoncentira-ni, ker je delovno mesto izolirano;
— ne izgubljanje časa za razmeščanje in spravljanje pribora;
— naložba za opremo je manjša kot v drugih primerih, skrb za vključitev delavnice y ambientno celoto stanovanja pa je skrčena na minimum.
DELAVNICA ZA MOJSTRSKA OPRAVILA.
Za majhna dela in opravila lahko ,,odprete” delavnico v zidni omari. Namestitev delavnice v zidno omaro ali normalno omaro je dobra rešitev za vse tiste, ki živijo v stolpniškem stanovanju in ki ob nedeljah in v prostem času radi kaj brkljajo.
Namestitev te delavnice ni tako težka kot kaže. Potrebujemo delovno mizo z dimenzijami 1,40
VAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
metra krat 50 centimetrov (dolžina in širina) in višino 0,85 metra od tal. Da bi lahko delali sede, potrebujemo stol z regulatorjem višine, ki jo prilagajamo delovni površini. Nad delovno površino uredimo del s predali za orodje in potrebni pribor. Med tem elementom in delovno ploščo je koristno pritrditi perforirani lesonit za obešanje manjšega ravnega orodja (ravnilo, meter, žage itd). Na posebna stojala ali nosilce postavimo vijake, ključe in drugo. Nd vratih zid
NAVEZANOST
— Naša mamica in kuža Floki imata nekaj skupnega.
— Kako to misliš?
— Ko se mamica zadira nad očkom, potem začne tudi on lajati.
KAR ODKRITO
— Z mojim zakonom je nekaj narobe.
— Ne govori mi tega, ko pa izglodata prav srečen par.
— Na videz, v resnici pa je tako, da se ona ne znajde v kuhinji jaz pa v spalnici...
ne (ali normalne) omare lahko imamo žage, kladiva, klešče, papirnate brisače ... V zgornjem delu lahko namestimo police (ali pa uporabimo stare, vendar nas ne smejo ovirati pri delu, za odlaga^ nje barv, razredčil, lepil itd). Drobni pribor lahko imamo spravljen v steklenih lončkih, pokrove pritrdimo na zgornjo polico. S tem dosežemo red in preglednost. Za nemoteno delo skrbi fluorescentna razsvetljava nad delovno površino.
Izkušnje nas učijo, da so bralci Vestnika med drugim tudi zelo duhoviti. Vemo patudi, dani veliko možnosti za to, da bi se tej duhovitosti smejal (ali jokal) širši krog ljudi. Zato ponovno uvajamo NAŠO RISBO - VAŠ PRIPIS in vas vabimo k sodelovanju. Torej, dobro si oglejte risbo in do petka, 3. maja, sporočite (na dopisnici) VAŠ PRIPIS. Najbolj duhovite misli bomo honorirali. Pa še naš naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, pripis št. 1.
zavarovalstvo
ODŠKODNINA ZA POPLAVO
V naši rubriki smo' že zapisali, kakšne vrste škode obsega tako imenovario požarno zavarovanje.
Spomnimo naj, daje s tem zavarovanjem zajeta ne le škoda zaradi požara in strele, ampak tudi škoda. ki nastane po eksploziji, viharju. toči, potresu, izlivu vode, zemeljskem plazu, sneženem plazu, izteku, samovžigu, poplavi. Naš bralec M. J. iz Bistrice bi rad vedel, kako zavarovalna skupnost »uradno« tolmači poplavo.
Po predpisih oziroma pogojih za požarno zavarovanje, ki obsega tudi'zavarovanj e proti poplavi, je poplava takrat, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naklju-čuju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so (reke., jezera ...) prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplavaje tudi poplavljanje • voda zaradi utrganega oblaka in tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik). Za poplavo se šteje tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica, vendar samo, kadar učinkuje na vodo-gradbene objekte. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, potem ko visoka ali talna voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene iz-
ROZE NA BALKONU
Balkonske nasade drevesnic lahko dopolnimo z zasajanjem čebulnic in enoletnic. Sadike.lahko vzgojimo sami ali pa jih kupimo. Senčne'lege lahko okrasimo s fuksijami in vodenkami, vsa druga rriesta na balkonu ali oknu pa s petunijami ali pelargonijami. V balkonski zabojček lahko zasadimo celo dišeči grahec ali poletno cipreso.
jemno velike višine vode ali pretokov. Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem. ko je voda odtekla. Zavarovanje ne'krije škode, ki nastane zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovoda, kanalov in predorov. Prav tako zavarovanje ne krije škode zaradi hišne gobe, posedanja tal kot posledice poplave, delovanja po
recept za vas
PISCANEC V TESTU
Sestavine: 3 polovice piščancev po 600 gramov, 3 korenčki. 1 čebula. 3 stroki česna, rožmarin, žajbelj, pol glave zelene. 3 rezine slanine, 3 žlice olupljenih paradižnikov, sol, poper, 1500 gramov moke, [rol litra mlačne vode. 1 stepeno jajce.
Priprava: Očistite in operite zelenjavo ter jo zrežite na rezance. Očiščene in oprane polovice piščancev osušite s krpo. Iz moke in vode ter ščepca soli pripravite testo in ga z valjarjem razvaljajte na 1 do 2 centimetra debelo. Razdelite testo na tri dele in vsakega potresite z rožmarinom, žajbljem ter dodajte strok česna. Vsako polovico piščanca solite, poprajte, obložite z rezino slanine in potresite s tretjino zelenjave in paradižnikom. Vsako tako pripravljeno polovico ovijte nato v svoj kos testa, pomažite z raztepenim jajcem, iz ostankov testa pa naredite okraske in jih z zobotrebci pritrdite na testo. Luknjice od zobotrebcev bodo omogočale, da bo uhajala para iz testa. Na pomokano dno vroče pečice položite vse tri štruce in jih pecite dobro uro. Na mizo jih prinesite kar v kruhu, ki ga pred gosti prerežete in odprete kot pokrov.
dzemne vode v nadkopih, pod-kopih. podzemskih hodnikih in rudniških jamah; zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave. Zavarovanje tudi ne krije škode na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom, razen, če ni to dogovrjeno v zavarovalni pogodbi.
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 13
Obiskala nas je
Pavla Rovan
Ko smo na naši šoli podeljevali bralne značke, je prišla med nas tudi književnica Pavla Rovan. Rade volje se je pogovarjala z nami. Vprašali smo jo, koliko knjig je napisala. Rekla je, da ima izdanih sedem del. Prvo pesem je napisala, ko ji je umrla mati. Med vojno sp jo z otrokom odpeljali v Srbijo. Govorila nam je tudi o lakoti, .ovarištvu . . . Med vojno so en sam krompir razdelili na tri dele. Njen najsrečnejši trenutek je bil, ko je zvedela, da je Jugoslavija svobodna in da imamo novo oblast. Dejala nam je, naj spoštujemo domovino. Ta je samo ena.	Irena COr, 3. a
OŠ Bakovci
MOJA MUCA
Moja muca je bele in črne barve. Rade se potepa. Ko je lačna, pride domov in čaka pred vrati, če ji kdo prinese hrano. Najrajši je mleko in meso. Ko je jezna naisrši. dlako in rep. Rada lovi miške. Včasih pa si privleče miško in se z njo igra. Komaj čaka, da se kdo z njo igra. Če vlečeš vrv, skoči za njo. Umiva se s svojimi tačkami. Če ji nagajaš, se ujezi. Rada hodi za menoj. Ptičem ne nagaja. Včasih se spoprimeta s sosedovim mačkom. Dala sem ji ime Ica. Tatjana Kustec, 3. b
OŠ Črenšovci
1. MAJ
Prvega maja praznujejo skoraj po-vsem svetu praznik dela. Tudi v naši vasi, na trgovini, šoli in drugih zgradbah, so napisi: ŽIVEL 1< MAJ! Kmalu bodo plapolale zastave in vse bo veselo.
Tudi moj oče je delavec. Za 1. maj bo prišel domov in takrat bomo vsi veseli skupaj.
Marija Sečkar, 4. b OŠ Odranci
Nova Jugoslavija
Jugoslavija je bila osvobojena maja 1945.-leta. Oblast je prevzel delavski razred pod vodstvom tovariša Tita. On je bil na čelu nove Jugoslavije 35 let. Zgradili smo mnogo novih tovarn, cest, šol... Vsi smo veseli, da živimo v svobodni domovini.
Metka Ferenčak, 2. a OŠ Odranci
IZBRANA RISBA: »Zmagali smo v boju za svobodo« — Narisal Igor Spolar, OŠ Jože Hedžet, Šafarsko.
Se pomnite tovariši?
Nekega dne leta 1944 so se partizani pripravljali na napad vokolici Sinja.
Po skrbnem načrtovanju akcijeso krenili na pot. Za seboj so pospravili, da ni bilo videti, kje so taborili. Če bi Nemci ugotovili, da so v bližini vasi taborili partizani, bi jo požgali.
Prispeli so do visoke trave in legli vanjo ter se pripravili na streljanje. C akali so! Nato je nekdo ustrelil. To je bil znale da seje napad začel. Borili so se hrabro. Ranjenih so imeli malo, žal pa je bil eden mrtev. Toje bil komandir.
Vedno so po bitki imeli sestanek, da bi se pogovorili, kaj je bilo dobrega, kaj slabega, kdo je bil pogum m in kdo ne. kdo je napravil napako, koliko ujetnikov imajo, koliko orožja.. .. To so imenovali analiza boja.
lakrat so ugotovili, da seje moj očka boril zelo hrabro. Zaplenil ie dva mitraljeza. Tako so ga izbrali za komandirja.
Nataša Zuhm. 7. b
O boju m trpljenju v času NOB sem se pogovarjal z Jožetom Korači-nom-Činkom. nosilcem partizanske spomenice iz leta 1941. Član SKOJ je postal leta 1941. član KPJ pa leta 1944. Bilje borec Gubčeve in IX. brigade.
Tovariš Činko se je boril na Dolenjskem v okolici kočevskih gozdov. Nekega dne gaje med hudim bojem v nogo zadela krogla. Takoj so ga prenesli v partizansko bolnišnico, kjer so mu hoteli odrezati nogo, vendarle so se pred tem domenili, da mu bodo najprej v rano nalili žganje. Čez noč je le-to preprečilo nadaljnjo zastrupitev in tako so mu odrezali le zastrupljeni del noge ter odstranili kroglo. Med operacijo je stiskal zobe in še dva bolničarja sta ga morala držati, kajti partizani niso imeli narkoze. Edino zdravilo je bilo žganje, kije marsikomu rešilo življenje, tovarišu Cinku pa nogo.
Tovariš Činko mi je pripovedoval tudi o tem. kai se mu je najbolj vtisnilo v spomin. Leta 1944 se je v Lokvenjcu na Dolenjskem srečal s četniki. S soborcem in soborko seje s terena vračal v odred. Nenadoma so zagledali vojaško patruljo. Nič hudegaslutečje tovariš Činko vprašal, če so Gubčeve! ali terenci. Odgovorili so: »Mi smo redna jugoslovanska vojska, četniki,« in vprašali, kje bi se lahko okrepčali. V gostilni so zamenjali časopise. Partizani so četnikom dah Slovenski poročevalec, četniki pa partizanom svoj list Svoboda ali smrt. Četniki so povedali, da so namenjeni na Otočec, kjer je bila belogardistična postojanka. Po njihovem odhodu so se partizani vrnili v odred in obvestili vodstvo o nameri četnikov. Vodstvo je takoj stopilo v akcijo in četnike so partizani ujeli že pred Otočcem. Eni so prestopili k partizanom, drugi pa so dobili zasluženo kazen.
Za konec naj napišem še to. daje tovariš Činko danes doma v Rakičanu, daje stoodstotni vojni invalid in ima številna odlikovanja.
Boštjan Celec, 7. a
Godilo seje med NOB. na meji med Hrvatsko in Slovenijo. Babica je z možem in s svojimi tremi sinovi, godnimi za vojsko, živela v majhni domačiji  ob Kolpi.
Italijani so poklicali fante v vojsko, vendar so ti pobegnili k partizanom, Babica pa je z možem ostala pod velikim okupatorjevim pritiskom.
Pomagala sta partizanom. Ker sta bila izdana, juje okupator interniral v taborišče Gonars. Nekaj časa sta bila skupaj, nato pa so dedka preselili v taborišče Tewssio, kjer je od lakote in izmučenosti umrl.
Tudi babica bi bila umrla, če ji ne bi priskočila na pomoč neka slovenska zdravnica.	
Ko je Italija kapitulirala, seje vsa bolna in sestradana skupaj z drugimi taboriščniki vrnila domov. Med potjo je izvedela za moževo smrt. Hudo jo je pretreslo, a ii ie vest, da so sinovi živi in zdravi, dala moči za nadaljnje življenje. Obnovila je požgano domačijo in kljub temu da sama ni imela kaj jesti' še naprej pomagala partizanom tgr željno čakala svobodo in sinove.
Teden dni pred osvoboditvijo jo je pretresla še ena tragična vest. V boju za Trst je padel najstarejši sin.
Čeprav je veliko prestala, je z optimizmom gledala na življenje v novi, svobodni Jugoslaviji. Žrtve niso bile zaman.	Nataša Kuzmič, 7. b
OŠ Edvard Kardelj
Murska Sobota
Na Kranjskem sem imela teto, ki je še nisem dobro poznala. Oče mi je povedal, da bom čla k njej na počitnice. To sporočilo sem z veseljem sprejela. Toda kaj se je zgodilo potem, ko sem jaz prišla k njej? Blizu njene hiše je stal studenec. Bil je zelo čuden. Nekega dne je v njem zmanjkala voda. Kar presahnila je. Neki star možak je vedel, kdo lahko v studenec spravi vodo. Pokazal je name in mi rekel: „Pojdi na vrh tega hriba in tam boš našla v skali vrata. Odpri jih in stopi noter. Tam v skali prebiva velikan. Če ga spraviš iz skale, voda spet pride v studenec. Če se ti to posreči, te čaka velika sreča.” Jaz sem ga ubogala in storila, kar mi je velel. Ko sem prišla na vrh hriba, sem videla vrata. Vstopila sem in v votlini našla velikana. Povedal mi je, če ga jaz napodim ven, mi bo dal svoj grad. Začela sem ga poditi, toda velikan ni in ni hotel iz votline. Naenkrat zagledam na tleh nož. Vzamem ga in pokažem velikanu. Ta se je noža zbal in hitra pobral svoje reči ter odšel. Kakor hitro je stopil čez prag, se je začela zemlja tresti in skala bi se-skoraj podrla name. Nož, ki sem ga imela v roki, sem vrgla na skalo in iz nje je naenkrat nastal grad. In iz njega je prišlo dvanajst vojakov, ki so me začeli loviti. Ko se mi je približal prvi, sem ga vrgla na tla in ga ubila. Tako sem naredila še z drugimi. Ko so bili vsi mrtvi, sem šla v grad. V njem je bil lep mladenič, ki mi je rekel, naj grem nazaj v vas in da naj se za tri dni vrnem in s sabo pripeljem vse ljudi iz vasi. To sem rade volje storila. Ljudje so me z veseljem sprejeli in povedali so mi, da je v studencu spet voda. Hoteli so mi dati nagrado, toda jaz sem jim povedala, da sem nagrado že dobila od velikana. To je bil njegov grad in njegov sin, ki je bil zelo lep. Ko je bil čas poroke, me je prebudila ura in mojih neuresničljivih sani ie bilo konec.
Klavdjja Smodiš, 6. a OŠ Gor. Petrovci
PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade: i. nagrada 1.000, II. 700'in III. 500 dinarjev
Reševalci naj pošljejo križanke do četrtka, 9. maja na naslov: Vestnik^ Titova 29/I, Murska Sobota.
1		/ *				Sestavil Marko Napast	skala. kamen	krsta	starejši belgijski popevkar it. rodu	grad pri Trstu	Paul Newman	R 						PRAZNIK BELA	mestna četrt	z mesom polnjene testenine (it. jed)	hrvaški skladatelj (Krsto)	redko moško ime	izdelovalci gosli iz Cremone
						orodje za kopanje, rovača hotel v Radencih			—			J tl n		 . , Baaiw 8^				krastača francoski filmski režiser (Roger)					
						morska riba priorska služba m čast	lošč	———			gora v Julijcih, visoka 2643 m							hrib pri Beogradu			—-—		
												!	drevesna in konjska bolezen	staroperzijski kralj		veznik	stisnjen premogov drobir	smučar Križaj					
							rodbinsko ime Rembrandta																
																	pevec Pestner azijski veletok				nikelj		
																					slovenski pesnik (Anton)		
 PRAZNIK  dela	velik porast, večanje česa	mesto in provinca v južni Italiji	tolažba	reka v Grčiji				uradni spis	lahka kovina		-								lantan			poteza, linija	državni proračun
				vodna ptica															predlog				
1 za svetlo-1 bo občut-lljiva plast g na filmu									del elektromotorja							njiva z lanom					-		
																globinski tisk							
									Beotijci														
1 prebi- 1 valka 1 španske | pokrajine										volovsko meso								-		podzemna žival			
										himalej-ska koza										davni Španci			
I nosilni  gradbeni 1 element							človek. ki veruje v toteme			*							poveljnik stotnije	bolniška hrana					
																		moka iz manioke					
1 pešadija							najsevernejša država v ZDA	ljubkov. m. ime						jadranski otok					ožji sorodnik				
								glavna vrata															
																			renij				
 mesto v  Romuniji					ameriški kopitar						radij >			moški v pozni življenjski dobi								največja bolgarska morska luka	indonezijsko ime za Novo Gvinejo
					gozdna žival																		
1 natrij  zahod		pobiralec smeti kos celote	peneče se vino, šampanjec L	iug		ljudski odobr										titan			reka na Bavarskem del obleke		rimska 6		
				slovenski zgodovinar Josip)																	ploščnata morska riba		
						m. ime (Martin)			' 4	’ |||« '			gg® i	< * %'V	r h	1 f.								
 privrže-gnec  idealizma  kovinska  posoda za  shranjeva-gnje plina				—												del jedilnega pribora način aranžira-nja rož					tekočina v srcu in žilah			
										W[										bizmut			
 ženski  pevski 1 glas				ameriška filmska gralka [Patricia)						Z 1 1						ladijski poveljnik							
STRAN 14
, VESTNIK, 25. APRILA 1985
šport
V. TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH
NA JUBILEJNI PRIREDITVI NAD 1700 TEKAČEV IN TEKAČIC
— JANI KODILA ZMAGOVALEC TRIMSKEGA TEKA NA 10 KM
V lepem, sončnem in prijetnem sobotnem popoldnevu se je na jubilejnem, petem tradicionalnem tekaškem maratonu Treh src pred hotelom Radin v Radencih zbralo nad 1700 tekačev in tekačic iz raznih krajev Jugoslavije, prišli pa so tudi iz Avstrije in ZR Nemčije. Po ,.koristnih” navodilih Tofa in Rifleta ter odpeti maratonski himni je generalni direktor Radenske Feri Horvat s strelom iz lovske puške dal znak za začetek maratona in množica tekačev se je podala na utrudljivo pot, da premaga kilometre in samega sebe. Zlasti pa je razveseljivo, da se s tekom ukvarja tudi vedno več Pomurcev.
V trimskem teku na 10 km, kjer je sodelovalo okrog tisoč tekačev, je zmagal 32-letni Jani Kodila iz Černelavec, ki je stalen udeleženec maratona Treh src v Radencih. Doslej je že bil drugi in tretji. Med ženskami pa je prva pritekla na cilj 13-letna učen-
DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU
Krančič peti, Kavčič sedmi
V Sarajevu je bilo državno prvenstvo v judu, na katerem je sodelovalo več kot 200 judoistov iz vseh republik in pokrajin. Med njimi so nastopili tudi štirje Sobočani: Fajtinger, Vrdjuka, Kavčič in Krančič. V kategoriji do 60 kg sta nastopila republiški prvak Fajhtinger in tre-tjeuvrščeni z republiškega prvenstva Vrdjuka, v kategoriji do 71 kg pa drugouvrščeni Kavčič. Zal pa sta se Fajhtinger in Vrdjuka poslovila že v prvi borbi. Fajhtinger se je poškodoval na srečanju s poznejšim državnim prvakom Celičem iz Vojvodine, Vrdjuka pa je izgubil s Sabotičem iz Črne gore v izenačeni borbi po sodnikovih odločitvah. Kavčič je v prvi borbi premagal predstavnika Hrvaške z 10:0, v drugem kolu pa izgubil s predstavnikom Srbije Pavlovičem, prav tako po odločitvi sodnikov. Krančič pa je v prvem kolu izgubil z Gajičem iz Vojvodine. Sobočai so nato nadaljevali borbe v repasažah. Najuspešnejši med njimi je bil Krančič, kije v kategoriji nad 95 kg zasedel peto mesto. Kavčič je bil sedmi, Vrdjuka pa deseti, medtem ko Fajhtinger zaradi poškodbe ni nastopal.
’	T. K.
Namizni tenis — MRLZ
Dve pomembni zmagi
V nadaljevanju tekmovanja v MRLZ so Sobočani gostili ekipi • Viteza in Jajca in dosegli popoln izkupiček, kije še toliko pomembnejši. ker sta obe ekipi neposredna tekmeca za izpad. Sobočani so v dveh težkih srečanjih dokazali, da so s povratnikom Horvatom solidna ekipa, ki ima v nadaljevanju še možnosti, da se reši izpada iz lige, seveda če neposredni tekmeci ne bodo dosegali »presenetljivih« rezultatov; škoda je le, da že v prvem delu ni igral Horvat, saj bi tako bil njihov točkovni izkupiček precej boljši. Srečanje z Vitezom je bilo odločeno po sedmih partijah, kjer so vsi trije igralci zaigrali zelo dobro in borbeno, pomembne zmage pa so bile prva Benkovičeva nad Šantičem in odločilni Horvatova nad Rizvanovičem ter Benkova nad Haskičem. Drugo srečanje z Jajcem je bilo še bolj razburljivo in dramatično, saj so po vodstvu z 2:0 izgubljali z 2:3 in 3:4. Velik delež je k zmagi prispeval Horvat z dvema zmagama, junak srečanja pa je bil vsekakor mladi Robi Benkovič, ki je v prvem srečanju premagal favoriziranega Malinoviča ter pri rezultatu 4:4 Keljajiča. Sobočani so med tednom v medkolu gostili tudi prvouvrščeno ekipo Maribora ter po pričakovanju izgubili, najboljši v ekipi je bil spet Horvat z dvema zmagama, zlasti pomembna je nad najboljšim igralcem gostov Frankom. S tema dvema zmagama so si ustvarili teoretične možnosti za obstanek, zlasti pomembni bosta gostovanji z Industrogradnjo v Zagrebu ter Radnikom v Veliki Gorici.
Rezultati: SOBOTA—VITEZ 5:4 (Benkovič—Santič 2:1, Benko—Rizvanovič 2:0, Horvat—Haskič 2:0, Benko—Šantič 1:2, Benkovič—Haskič 0:2, Horvat—Rizvanovič 1:2); SOBOTA—JAJCE 5:4 (Benkovič—Malinovič 2:0, Benko—Keljajič 2:0, Horvat—Pajevič 1:2, Benko—Malinovič 0:2, Benkovič—Pajevič 0:2, Horvat—Keljajič 2:0, Bertko—Pajevič 0:2, Horvat—Malinovič 2:1, Benkovič—Keljajič 2:0); SOBOTA—MARIBOR 3:6 (Benko—Frank 1:2, Horvat—Štebih 0:2, Benkovič—Podlesnik 0:2, Horvat—Frank 2:1, Benko—Podlesnik 1:2, Benkovič—Štebih 0:2, Horvat—Podlesnik 2:1, Benkovič—Frank 0:2, Benko—Kuntner 2:1).
M. U.
ROKOBORBA
KRANJEC PETI, HORVAT ŠESTI
V Bolgariji in Švici je bilo mednarodno mladinsko tekmovanje rokoborcev, na katerih je sodelovala tudi jugoslovanska mladinska reprezentanca. V Bolgariji, kjer so tekmovali mladinci do 18 let v grško-rimskem stilu, je kot član državne reprezentance nastopil tudi član RK Pomurje iz Murske Sobote Jože Kranjec in v svoji kategoriji osvojil peto mesto. Dosegel je dve zmagi in dva poraza. Ker je bilo to eno najmočnejših mednarodnih tekmovanj, pomeni peto mesto zanj lep uspeh in tako še naprej ostaja med kandidati za nastop na evropskem prvenstvu v Italiji.
V Švici pa je bilo mednarodno tekmovanje mladincev do 20 let v rokoborbi v prostem stilu. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil Sobočan Miloš Horvat in v kategoriji do 82 kg zasedel šesto mesto. Dosegel je tri zmage in dva poraza. Tudi z njegovim nastopom smo lahko zadovoljni, saj nima mednarodnih izkušenj. Tudi zanj je bilo to kontrolno tekmovanje za nastop na evropskem prvenstvu. Mladinsko reprezentanco na mednarodnem tekmovanju v Švici je vodil trener soboških rokoborcev Blaže Davidovski, kar je lepo priznanje temu rokoborskemu strokovnjaku. Sicer pa so soboški rokoborci letos dobro štartali, saj so kar trije oblekli državni dres: Vrbančič, Horvat in Kranjec.
Feri Maučec
ka osnovne šole Saša Rutar iz Kranja. V malem maratonu, teku na 21 km, ki je štel za prvenstvo Slovenije, je pri moških zmagal 21-letni Ptujčan Mirko
Jani Kodila iz Černelavec — zmagovalec 5. jubilejnega tekaškega maratona Treh src v Radencih v trim teku na 10 km.
Foto: F. M.
Vindiš, pri ženskah pa Kranjčanka, 44-letna Greta Rozman. Od pomurskih udeležencev je treba omeniti dijakinji srednje medicinske šole iz Rakičana Nado Berzak in Bernardo Forjan, ki sta v kategoriji 14—17 let osvojili pp/i dve mesti. V najdaljšem teku na 42 km je pri moških zmagal 34-letni Pavel Močnik (Kokrica) iz Kranja, pri ženskah pa Terezija Filipič iz Ljubljane. V teku na 42 km je v skupini tekačev iz ZR Nemčije nastopil tudi župan Ingolstadta, prijateljskega mesta Murske Sobote, Hanz Amler in v kategoriji veteranov osvojil drugo mesto. Jubilejni 5. tekaški maraton Treh src v Radencih je lepo uspel, za kar zaslužijo prizadevni organizatorji vse priznanje. Z organizacijo te množične prireditve pa so bili nadvse zadovoljni tudi tekači in tekačice, ki se bodo še vračali v Radence.
Feri Maučec
ODBOJKA
Pomurje 1 v polfinalu
V Murski Soboti je bilo prvenstvo SR Slovenije za pionirje v odbojki severovzhodne Slovenije. Rezultati — Fužinar : Mislinja 2:0, Pomurje : Šempeter 2:0, Pomurje : Stavbar 2:0 in Šempeter : Stavbar 2:0. Finale — Pomurje : Fužinar 2:1. Zmagovalec je postala ekipa Pomurja iz Murske Sobote in se uvrstila med štiri najboljše ekipe v Sloveniji.
HOKEJ NA TRAVI
Pomurje povečalo vodstvo
V Murski Soboti je bil četrti turnir za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi. Tudi tokrat so imeli največ uspeha pomurski hokejisti, ki so premagali oba tekmeca in povečali vodstvo. Rezultati — Pomurje : Svoboda 2:0 (Bukvič, Forjan), Pomurje : Maribor 4:1 (Časar 2. Zelko. Mesarič), Maribor : Svoboda 0:0. Vodi Pomurje iz Murske Sobote s 15 točkami pred Svobodo iz Ljubljane 7 in Partizanom Ivan Cankar Maribor^ točki.
STRELSTVO
DVOJNA ZMAGA MURE
Končan je bil prvi del strelskega tekmovanja v okviru sindikalnih športnih iger soboške občine. Udeležilo se ga je 30 meških in 14 ženskih ekip, kar je za 8 ekip manj kot lani. V moški konkurenci je ekipno zmagala Mura s 546 krogi pred Pomurskim tiskom 533 in Panonijo 531 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši Janez Horvat (Mura) s 186 krogi pred Mirkom Horvatom (Mura) 183 in Kuzmo (Liv) 181 krogov. V tekmovanju žensk je ekipno zmagala Mura s 486 krogi pred KZ Panonko 459 in SO MS 452 krogov. Med posameznicami je zmagala M. Šinko (Panonka) 176 pred C. Rengeo 168 in M. Toth 167 krogov (obe Mura).
KOŠARKA
Ekipi v polfinalu
Na Polzeli je bilo četrtfinale tekmovanja za mlajše pionirke in mlajše pionirje v okviru festivala pionirske košarke. Rezultati — pionirji: Pomurje : Polzela 35:36, Pomurje:Sl. Bistrica 28:23. Vrstni red: 1. Polzela, 2. Pomurje in 3. Sl. Bistrica. Pionirke— Pomurje: Sl. Bistrica 56:7 in Pomurje : Celje 56:14. Vrstni red: 1. Pomurje, 2. Celje, 3. Sl. Bistrica. Obe pomurski ekipi sta se uvrstili v polfinale.
Turnir v malem nogometu
Športno društvo Sulinci pripravlja skupaj z mladino v počastitev praznika OF in prvega maja v nedeljo. 28. aprila pb 9.00 v Sulincih turnir v malem nogometu Tekmovali bodo za prehodni pokal. Organizatorji vabijo, da se turnirja udeleži čim več ekip.
KAJAKAŠTVO
Karaš v ZR Nemčiji
V ZR Nemčiji je bilo veliko mednarodno kajakaško tekmovanje, katerega se je udeležila tudi reprezentanca Slovenije. V njej je nastopil tudi član BD Mura iz Kroga Milan Karas in v konkurenci posameznikov med 60 tekmovalci v spustu zasedel 24. mesto. V ekipni konkurenci 3 x K-l pa je Slovenija, za katero so nastopili Karas, Oblokar in Murgelj, osvojila četrto mesto.
V teh dneh bo na reki Bohinjki izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, katerega se bodo udeležili tudi tekmovalci iz Kroga. Največ možnosti imata Karas in Varga.
KEGLJANJE
Radenska Čarda za tretje mesto
Končano je bilo zadnje kolo slovenske moške kegljaške lige. Radenska Čarda je v Kranju premagala Triglav s 4943:4892 podrtih kegljev. Posamezno: M. Steržaj 860, Smodiš 827, H. Steržaj 826, Kovačič 825, Drvarič 809 in Horvat 796 podrtih kegljev. Radenska Čarda bo z mariborskim Gradisom igrala za tretje mesto.
Gradis	14 14 0	0 28
Celje	14 9 0	5 18
Konstruktor	14 8 0	6 16
Radenska	14 8 0	6 16
Slovan	14 7 0	7 14
Tekstina	14 5 0	9 10
Triglav	14 4 0	10 8
Hmezad	14 1 0	13 2
Soboški šoferji tretji
V Murski Soboti so bile prve delavskošportne igre avtobusnih prevoznikov Slovenije, na katerih so sodelovali zaposleni v štirih temeljnih organizacijah. Tekmovali so v šestih zvrsteh. Zmagovalci v posameznih panogah so bili — mali nogomet : Izletnik, namizni tenis: Certus Maribor, kegljanje: Izletnik, spretnostna vožnja: Certus Murska Sobota, vlečenje vrvi: Alpetur in šah: Izletnik. V skupini uvrstitvi je zmagal Izletnik Celje pred Certusom Maribor, Certusom Murska Sobota in Alpeturjem iz Kranja.
PNL
Rezultati — 14. kolo
Ljutomer—Beltinka	0:4
Lipa—Bakovci	2:0
Odranci—Črenšovci	1:1
Apače—Dobrovnik	1:5
Čarda—Turnišče	0:3
Hotiza—Veržej	1:1
I.MNLMS
Rezultati — 12. kolo
Rakičan—Dokležovje	1:1
Tišina—Radgona	0:0
Bogojina—Gančani	2:2
Puconci—Filovci	3:1
Pušča—Tešanovci	2:2
I.	ONL Lendava
Rezultati — 11. kolo
Lakoš—Nafta	1:1
Kobilje—Renkovci	2:0
Nedelica—Petišovci	1:2
Mostje—Olimpija	2:1
Mladost— Bistrica	3:1
II.	MNL MS-Vzhod
Rezultati — 9. kolo
B ratonci—Romah	0:1 prek.
Prosenjakovci—Ižakovci 1:2 Selo—Vrelec	2:2
Melinci—Križevci	3:2 prek.
II. MNL MS - Zahod
Rezultati — 9. kolo
Slaveči—Šalovci	1:10
Trotnejnik—Cankova	3:1
Grad—Hodoš	5:1
Rogašovci—Serdica	1:0
II.	ONL Lendava
Rezultati — 7. kolo
Zvezda—Žitkovci	1:2
Kapca—Polana	1:1
Graničar—Pince	5:2
ATLETIKA
DRŽAVNO PRVENSTVO V MARATONU
IN HITRI HOJI V SOBOTI
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote, ki letos praznuje 20-fetnico delovanja in 50-letnico prve atletske prireditve v Murski Soboti, je dobil še eno priznanje. Po odlični organizaciji letošnjega državnega prvenstva v krosu, ki je bilo v Murski Soboti, je Atletska zveza Jugoslavije poverila atletskim delavcem Pomurja organizacijo še ene pomembne prireditve. V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija 1985, bo namreč v Murski Soboti - državno prvenstvo v hitri hoji in maratonu. Tudi ta prireditev sodi v okvir atletskih jubilejev, hkrati pa je to tudi lepa priložnost za državnega rekorderja in prvaka, domačina Milana Baleka, da prvič nastopi pred domačim občinstvom v hitri hoji in ubrani lanskoletni državni naslov.
F. M.
XI. KOLESARSKA DIRKA PRILOŽNOST ZA MLADE
Zmagal Škraban-Pomurje tretje
Kolesarski klub Pomurje iz Beltince je pod pokroviteljstvom OK ZSMS Murska Sobota pripravil na 3.000 metrov dolgi krožni progi v Lipovcih 11. tradicionalno kolesarsko dirko Priložnost za mlade. Tokrat se je dirke udeležilo blizu 150 kolesarjev iz 14 klubov iz
Na cestno kolesarski dirki Priložnost za mlade v Lipovcih so bili najštevilčnejši mlajši mladinci.
Foto: F. Maučec
Slovenije in Hrvaške, tako da je bila konkurenca zelo močna. Od domačih tekmovalcev se je najbolje odrezal Jože Skraban, ki je zmagal pri mlajših mladincih, kjer je štartalo 45 kolesarjev. V isti kategoriji je bil Jože Cigut sedmi.
Uspešna pa sta bila tudi Andrej Berden, ki je pri starejših mladincih zasedel šesto mesto, in Dalivoj pomurski kolesarji uvrstili takole:
NOGOMET
Visoka zmaga Mure
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura z visokim rezultatom 7:0 premagala Brežice. Strelci golov: Jančar 3, Cener 2 ter Kranjc iz enajstmetrovke in Škaper. Tako so Sobočani zapustili zadnje mesto na lestvici in napovedali boljšo uvrstitev. V naslednjem kolu igra Mura z Ilirijo v Ljubljani. Visoko zmago so zabeležili tudi nogometaši Nafte iz Lendave v tekmovanju območne nogometne lige vzhod. Premagali so Ojstrico s 5:1, čeprav so večji del tekme igrali z igralcem manj, ker je bil izključen Marton. Strelci za Nafto: Ivanič 2, Suč, Gavrič in Ferencek.
ROKOMET
ZMAGI BAKOVEC IN POLETA
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi je Veta iz Ljubljane v Veliki Polani premagala ekipo Deloze z 21:19. Strelke za Delozo: Kociper, 6, Horvat 5, Vugrinec 4, Laslo 2, Bačvič in Hozjan po 1. V tekmovanju druge slovenske ženske rokometne lige vzhod je Beltinka igrala neodločeno z Brežicami 18:18. V moški konkurenci je Polet premagal Radgono z 29:20, Bakovci pa Branik z 29:25, medtem ko je Krog izgubil v Slovenj Gradcu za sedem golov razlike.
—KONJSKI SPORT-------------------------
OTVORITVENA DIRKA V LJUTOMERU
Konjeniški klub Ljutomer bo v nedeljo, 28. aprila 1985, ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru pripravil otvoritvene kasaške dirke, kijih tako tekmovalci kot ljubitelji tega športa že nestrpno pričakujejo. Za dirko je prijavljenih 63 konj iz Slovenije in Hrvaške. Osrednja med šestimi vožnjami bo vsekakor prva krožna dirka za prvenstvo Slovenije. za katero je bilo prijavljenih 19 konj, vendar bo lahko štartalo le 12 konj. Med favoriti sta vsekakor Ilona (F. Lovrenčič, Maribor) in lanskoletni zmagovalec med 2-letniki Arno MS (Janko Slavič, Ljutomer). V središču zanimanja gledalcev bo vsekakor dirka s temeljem 1.24. kjer bodo nastopili najhitrejši konji, med favoriti pašo Rebeka, Dorica in Parnas. Organizator ima tudi težave zaradi prevelikega števila prijavljenih manj znanih konj za eno izmed dirk in se bo moral odločiti za dve vožnji ali pa osem konjev izločiti. Zanimiva pa bo tudi vožnja dveietnikov, kjer so med favoriti konji iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovec ter konji iz Zagreba in Šentjerneja.
Titan, ki je pri članih C bil četrti. Pri starejših mladincih je Čeh zasedel štirinajsto, Botjak pa sedemnajsto mesto. V konkurenci mlajših pionirjev se je izkazal Hajdinjak, ki je osvojil tretje mesto, Šooš je bil sedmi, Horvat pa deveti. Pri starejših pionirjih pa so se
Konstrantinovič deveti. Žnidaršič deseti in Štajner enajsti. V ekipni uvrstitvi so imeli največ uspeha kolesarji Novega mesta, ki so s 364 točkami osvojili prvo mesto in pokal pokrovitelja pred kranjsko Savo 311 in Pomurjem 261 točk. Prireditev so tudi tokrat vzorno izpeljali prizadevni pomurski kolesarski delavci.
F. M.
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 15
VOEST-ALPINE STAHLHANDEL	VOEST-ALPINE STAHLHANDEL
OBIŠČITE KASTNER UND OHLER TUDI NA SPOMLADANSKEM GRAŠKEM VELESEJMU!
H.^A \ JUŽNI PRIKLJUČEK: Jogging in oprema za prosti čas. Velika izbira čevljev in oblačil za jogging
HALA 12, 1. NADSTROPJE: Pohištvo za vrt kuhinje kopalnice, pohištvena oprema za mlade družine.
KASTNER und OHLER - nakupovalni center v mestu Gradec.
Osebni računalnik leta za delo - šolo - konjiček
Od 27. aprila do 11. maja - reklamni dnevi MASER ženskega m moškega perila v 1. in 2. nadstropju!
Od 29. aprila do 4. maja — svetovalni dnevi TRIUMPH izdelkov, posebej steznikov v 1. nadstropjul
V 4. nadstropju se nahaja velika razstava VRTNEGA POHIŠTVA!
Prikupna nova ženska moda v moderno opremljenem 1. nadstropjul
Velika izbira KOLES v PARADEISHOFU!
možnost razširitve območja dela z raznimi priključki kot so: disketa, kasetofon, tipkalnik, igralni modul programski modul, basic modul itd.!
Najdete nas lahko 3 x v Gradcu -
GREINiTZ
na sejmu - hala 12, razstavni prostor 307
DRUŽINSKI NAKUPOVALNI CENTER
NAKUPOVALNA HIŠA ZA DARILA IN KONJIČKARJE
Starhemberggasse 4/Waagner Birostrasse 47
Grieskai 10/ Griesgasse 11
VOEST-ALPINE STAHLHANDEL	VOEST-ALPINE STAHLHANDEL
STIHL, HOMELITE in SOLO žage, STIHL in SOLO nahrbtne škropilnice, kmetijski stroji centrala za nadomestne dele
V K und O športni dvorani v Puntigamu, Triester-strasse 280, je velika prodajna razstava opreme za KAMPIRANJE IN VODNE ŠPORTE!
KASTNER “OHLER
GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM -stiki, kise obrestujejo!
. ft .	. '
Od 2 7 . aprila do 5 . maja 19 8 5.
VELIKA ZALOGA IN IZBIRA NADOMESTNIH DELOV

Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! OBIŠČITE NAS!	KG
VOGAU 14 - 16,8472 STRASS, direktni telefon iz Jugoslavije: 9943-3453-2511, ob glavni cesti Maribor—Gradec pri bencinski črpalki Mobil.
, PHILIPS
S PHILIPS
 GRURDIG
RADIO FINK
LEIBNITZ-LIPMCA,
Hauptp!atz35, telefon3452-2751
IZREDNA PRILOŽNOST OB NAKUPU
Prenosni radijski sprejemniki v stereo tehniki, kasetofoni, avto radijski sprejemniki s kasetofoni, gramofoni svetovno znanih proizvajalcev, prenosni barvni televizorji, velika izbira vrhunskih kaset TDK in Philips, BRAUN mrežice za brivske aparate.	”
Nudimo usluge v lastni strokovni delavnici.
Dajemo garancijo tudi na posamezne dele vseh prodanih proizvodov. .	. '	.	.
Na zalogi imamo vse elektronke za barvne televizorje. Posebej pa PL 519 in PY 500-A.
.&TDK,
A-8020 Graz - Austria Alte PoststraBe 122 Telefon: (0316) 51 -5-06
Originalni rezervni deli in kvalitetni pribor. Veliko skladišče rezervnih delov tudi za starejše modele vozil. Okoli 30.000 delov je na razpolago za takojšnjo izdobavo. Velika ponudba FORDOVIH nadomestnih delov in priborja. Posebna ponudba delov za vse avtomobilske znamke.
Specialna — FORD — delavnica z najmodernejšo opremo. Hiter servis. V slučaju nesreče vam priskočim v pomoč z vsemi potrebnimi storitvami. Polletna garancija na popravilo, delo in originalne nadomestne dele. Strokovna posvetovalnica.
tako pridete do nas:
Autobahn-
Alte PoststraRe -+J
Naše šolano osebje govori vaš jeziki Ta čas posebna priložnost ob nakupu vseh rezervnih delov in priborja in delavniških storitev.
Nudimo najboljšo menjavo dinarja!
STRAN 16
VESTNIK, 25. APRILA 1985
1OO
rudolf lerch ges. m. b. h. eisenwarengroBhandlung
8011 graz, schmiedg. 2 telefon 71663 beschtage-center: herrgottwiesgasse 20 telefon 911510
STROKOVNA TRGOVINA ZA
—	železninarske izdelke in orodja,
—	hišne in gospodinjske aparate,
—	steklo in porcelan,
—	okovja za gradnje in pohištvo,
—	orodja in hišna opravila,
—	pripomočke za vrtna opravila — kosilnice za travo, — stroje za profesionalce.
NA GRAŠKEM SPOMLADANSKEM SEJMU RAZSTAVLJAMO:
HALA 11: RAZSTAVNI PROSTOR 421 IN 422:
—	opremo za konjičkarje
—	orodja vseh vrst
—	peči in štedilnike
—	stroje za profesionalce
NA PROSTEM BLOK C, OB JUGOSLOVANSKEM PRAVIUONU:
— bazene, vrtne studence in vodomete s pripadajočo opremo, — kosilnice za travo, vrtne roštilje, opremo za vrtičkarje, — žage in motorne žage STIH L
OBIŠČITE NAS, NEBO VAM ŽAL!
tro postrežemo in svetujemo
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse denarno poslovanje - zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju^banka prijaznih ljudi.
O®pO
CAS SEJMA -POMENI ČAS AVSTRIJSKEGA ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA
NASI TRGOVCI IN OBRTNIKI
ZAGOTAVLJAJO
KVALITETO
IN UGODNE CENE
GOSPODARSKA ZBORNICA ŠTAJERSKE
O RENAULT
VOGL CO
8010 GRAZ, Schiessstattgasse 65, tel.: 9943 316/74192
NAJVEČJI AVSTRIJSKI ZASTOPNIK ZA PRODAJO AVTOMOBILOV RENAULT IN ALFA ROMEO.
POSEBNA PONUDBA - RENAULT ZNIŽUJE CENE
Najvažnejši originalni deli, porabni material, pločevina, žarometi, maske, braniki itd., servis — občutno znižanil
NEKAJ PRIMEROV:
	R4	R5	R9,11	R18
Zavorni vložki Bendix — sprednji	189,—	151,-	165,—	178,—
Zavorne obloge skupaj s čeljustmi	i89,— -	192,—	247,—	239,—
garnitura sklopk	756,—	756,—	888,—	1.164,—
zadnji izpušni lonec	165,—	433,—	591,—	366,—
oljni filter	49,—	52,—	51.-	51,—
zračni filter	70,—	67,—	59,—	87,—
sprednji blatnik	270,—	380,—	710.-	740,—
pokrov motorja	916,-	902,-	1.480,-	1.705,-
Med drugim so pocenjeni tudi blažilci, zavorni cilindri, metlice za brisalce šip, izpušni lonci, izpušne cevi, svečke champion, akumulatorji, klinasti jermeni itd.
Za lastnike delavnic oziroma servisov priznavamo ob večjem nakupu poseben popust.
Cene ne vsebujejo davka na presežno vrednost. Če pa kupite blago za več kot 1.000 šilingov, vam davek povrnejo.
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 17
dopisniki so zabeležili
Pred štiridesetimi leti
Počii niška družina tudi' v Radencih
Na minuli ustanovni-konferenci PD Radenci se je zbralo kar trideset ustanoviteljev. Prisotni so si zadali pester in obširen program dela, sprejeli pravila organizacije in izvolili vodstvo. Krmilo PD bo imel v rokah Darko Antonič, za sekretarko pa je bila izvoljena Hermina Sčap.
Ustanovitelji so sprejeli tudi
PEVCI . MED LOVCI ’
Lahko bi se naslov razumel tudi drugače, toda tokrat želimo < predstaviti pevski zbor lovcev, ki imajo v Prekmurju tradicijo. Kar triinšestdeset let je namreč minilo od prvega organiziranega lova pri nas, do ustanovitve pevskega zbora  lovcev pa je prišlo šele letos, kajti večina pevcev med lovci je nastopila v svojih okoljih, v svojih lovskih družinah in se ni združila v zbor. Tokrat je nekoliko drugače: Vlogo organizatoija in ustanovitelja lovskega pevskega zbora je prevzel Jože Kocjančič. Na prvem srečanju pevcev se jih je zbralo le šest, na prvo vajo zbora jih je prišlo že trinajst, zdaj pa lovski pevski zbor šteje že dvaindvajset pevcev. Zbor* pridno vadi, da bi lahko nastopil na redni letni skupščini Zveze lovskih družin Pre-kmuija, ki bo naslednji mesec.
Prav tako pa bi pevci med lovci radi nastopili na srečanju lovskih pevskih zborov v Dekanih t na Primorskem in obdržali ^led, ki ga imajo Pomurski rogisti pod vodstvom Jožeta Gneča. Vadijo dvakrat teden-sho z zborovodjo Francem Zverom, radi pa bi predstavili dve narečni prekmurski ljudski pčsmi.
(	Krstič
LENDAVA_____
OBISKALI
SO MONO' ŠTER
Delegacija občinske zveze socialistične mladine iz Lendave je pred nedavnim obiskala Monošter, kjer se je pogovarjala s tamkajšnjim mladinskim vodstvom o nadaljnjem sodelovanju. Delegacija se je udeležila tudi svečanosti v počastitev 40. obletnice osvoboditve in položila venec na grob padlega partizana Alojza Škrjanca, ki je pokopan na mono-štrskem pokopališču. V razgovorih z mladimi v Monoštru so ugotovili, da so doslej uspešno sodelovali vendar je te stike potrebno popestriti. Dogovorili so se, da se bodo letno srečali dvakrat. Delegacija mladih iz lendavske občine je obiskala tudi nekaj tovarn v Monoštru in se seznanila z delom mladih v delovnih organizacijah.
Jani D.
CERKVENJAK
OBSEŽEN PROGRAM DELA
Delegati skupščine KS Cerkvenjak so v letošnjem programu dela, ki je dokaj obsežen zastavili gradnjo mrliške veže. Dokumentacija je pripravljena, nabavljenega pa imajo tudi nekaj gradbenega materiala. Ob gradnji mrliške veže bodo razširili tudi pokopališče in uredili parkirni prostor. Nadalje načrtujejo ureditev krajevne ka-nalizacye, ureditev prostorov za delo krajevne skupnosti in matičnega urada v novem gasilskem domu in postavitev treh avtobusnih čakalnic.
Ob že omenjenih načrtih, kot ugotavljajo, bodo morali več pozornosti nameniti urbanistični ureditvi kraja in najti primerne lokacije za objekte splošnega pomena, zlasti pa za industrijski obrat.	Franc Bratkovič
SKiep, ua se v najkrajšem možnem času formira občinska počitniška zveza v Gornji Radgoni. Ravno z ustanavljanjem počitniških družin in občinske počitniške zveze v Lendavi in Gornji Radgoni zaključuje Počitniška zveza Pomurja svoj bistven program aktivnosti v prvem dveletnem obdobju delovanja.
Clan predsedstva novoustano-
 RAZKRIŽJE BMB »MB MUH HM H«
V KRATKEM ČASU 
VELIKI USPEHI I
Pred šestimi leti so na OŠ Jože Hedžet v Razkrižju izrazili — željo, da bi ustanovili folklorno skupino. Prizadevna in pridna učiteljica Nevenka Budna je prevzela mentorstvo in pionirji so B začeli vaditi. Danes sta na šoli mlajša folklorna skupina 18 B plesalcev, ki pleše medžimurske plese, in starejša skupina 22 H plesalcev, ki pleše prekmurske in štajerske plese. Pred štirimi leti je tovarišica Nevenka prevzela pod svoje okrilje še skupino g odraslih 18 plesalcev, članov KUD Razkrižje, ki plešejo prek- E murske plese in plese značilne za naš kraj.
Pionirji vadijo pri krožku, odrasli pa se zberejo zvečer enkrat " tedensko. Redno nastopajo na vseh krajevnih prosiavah in na občinskih revijah folklornih skupin. Tako so pionirji nastopali v I Cirkovcih, večkrat v Ljutomeru, v Štrigovi na srečanju s  pobrateno osnovno šolo Štrigova, 10. maja pa se bodo predstavili g na zboru pionirjev Slovenije z medžimurskimi plesi. Odrasli so plesali na prireditvah v Dravogradu, Ljutomeru, Veliki Polani in — prav tako na vseh proslavah v domačem kraju.
Noše v našem kraju še niso strokovno raziskane. Plešejo v B lepih oblekah, v katerih se prepleta vpliv različnih sosednjih ™ območij. Volje in prizadevnosti tem ljudem ne manjka. Tare jih le misel na pomanjkanje , .starih” godcev. Do sedaj jim je še zvest v H glasbeni spremljavi muzikant Gusti Sever. Kadar stopimo v B njihovo sobo, nam več o njihovem delovanju povedo mnoga g priznanja, ki so tu na vpogled.
Takšna aktivnost je lahko za zgled marsikateremu večjemu M kraju kot je Razkrižje. Ce hočemo ohraniti naše folklorne plese za B poznejše rodove, se bomo morali potruditi, kot naša Nevenka s I svojimi prav tako pridnimi plesalci iz Razkrižja. Anica Smolkovič
Pomladna delovna zagnanost
Mladi v Šalamencih so si za letošnje leto zadali veliko nalog. Nekaj sojih že uresničili, ostale pa bodo prišle na vrsto v prihodnjih mesecih. Sestajajo se enkrat ali dvakrat na mesec v mladinski sobi. Pogovarjajo se o sestankih, problemih mladih in načrtujejo, kako bodo izpolnjevali naloge. Čimprej bi radi uredili igrišče. Dela bodo
LENDAVA
Zanimiva predavanja
Društvo inženirjev in tehnikov, ki deluje v Ina-Nafti Lendava, je v zadnjih letih med najbolj aktivnimi v občini. Vsak mesec pripravijo popularna predavanja o izkoriščanju naravnih bogastev, še posebno o raziskavah nafte in plina, v novejšem času pa tudi premoga. Društvo je sicer strokovno, vendar na svoja predavanja vabi vse občane, ki jih tematika zanima.
V dosedanjem ciklusu predavanj, ta so vedno dobro obiskana, so obiskovalcem predavali najbolj priznani strokovnjaki. Ta zelo zanimiva predavanja želijo ohraniti tudi v prihodnje kot metodo dela društva, popestriti pa jih nameravajo tudi s filmi in drugimi pripomočki.
Jani D.
KOBILJE
Prisotnost na vsakem koraku
V Kobilju so lansko leto proslavili 95. obletnico gasilstva. Nadaljevali so z dograditvijo novega gasilskega doma, pripravili gasilski izlet ter si obenem ogledali delo celjske gasilske brigade. Kobiljski gasilci bodo letos podpisali listino o pobratenju z gasilskim društvom iz Cementarne Trbovlje, kupili bodo več aparatov za ga šenje s prahom in uredili pregrade v potoku. Letos bodo ob petem krajevnem prazniku svojemu namenu predali tudi nov gasilski dom.	J. Žerdin
. LENART V SLOV. GORICAH
Sklenili so obrambno usp< »sabljanje
V vseh krajevnih skupnostih lenarške občine je oddelek za ljudsko obrambo, skupaj z delavsko univerzo, uspešno sklenil usposabljanje občanov na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite Udeležba je bila dokaj zadovoljiva. Predavatelji so bili posebno veseli ob dejstvu, da krajani niso samo poslušali, ampak so zastavljali tudi vprašanja.	J. L.
vljene PD Radenci Marjan Zemljič je poudaril, da je za organizacijo velik interes ne samo med mladimi, temveč tudi, ostalimi krajani. Kako tudi ne, saj so ugodnosti članstva velike. Ljudje namreč že sedaj kujejo načrte za poletje. Marsikdo bi ostal doma, pa se bo po zaslugi počitniške organizacije podal na morje.	„T .
opravili sami, če bo potrebno, pa bodo prav gotovo priskočili na pomoč tudi starejši.
Bliža se že tradicionalno tekmovanje Tito-revolucija-mir, ki bo letos potekalo na temo Druga svetovna vojna in socialistična revolucija v Jugoslaviji. Za tekmovanje so se pripravili tudi mladi iz Šalamenec. ki se bodo v prihodnjih dneh nanj začeli te-
LENDAVA
MLADI BODO VNOVIČ ZAŽIVELI
Mladi iz delovne skupnosti skupnih služb INA-Nafta iz Lendave so si za letos zadali obširen delovni progi am. V prvi vrsti bodo oživili mladinsko organizacijo, mlade bodo zainteresirali za 'udeležbo na mladinskih delovnih akcijah in organizirali športna srečanja. Sodelovali bodo na jubilejni proslavi . 40-)etnice delovne organizacije. V programu imajo tudi idejno-poUtično izobraževanje in nekaj izletov.
J. Ž.
Medregijsko tekmovanje paraplegikov
V kegljišču hotela Jeruzalem je bilo v teh dneh medregijsko kegljaško tekmovanje, na katerem so se pomerili paraplegiki Pomurja in mariborske regije. Ekipno je zmagala ekipa Maribora s 1203 podrtimi keglji pred ekipo Murske Sobote s 1191 podrtimi keglji. Med posamezniki je največ kegljev podrl predstavnik kegljačev iz Maribora Avgust Grnjak, od predstavnikov Pomurja pa je na prvem mestu pristal Jože Magdič s 316 podrtimi keglji. Tekmovale so tudi ženske: Marija Magdič je podrla 93 kegljev. Marija Buček pa 102. Vsi prvouvrščeni so prejeli medalje. Pokrovitelji tekmovanja paraplegikov so bili: Konus, tozd Tovarna usnja Ljutomer, Vesna in Imgrad Ljutdmer.
Pomurski paraplegiki so torej tudi tokrat dokazali svojo aktivnost, ki prispeva k Ohranjanju zdravja. Podobna tekmovanja bi radi pripravili še v kakem drugem pomurskem kegljišču, vendar zaradi arhitektonskih ovir to ni mogoče.	Marija Magdič
meljito pripravljati. Sicer pa upajo na uspeh, saj je tema znana.
Mladi v Šalamencih vsako leto ob 1. maju postavijo mlaj. Letos pa so se dogovorili, da bodo pripravili tudi kres. Praznični večer bo dopolnil glas harmonike in pesmi.
Bernarda Pintarič
--OSEK----------
ZA
MLADE
DOVOLJ
DELA
Mladinska organizacija v Oseku najtesneje sodeluje z gasilskim društvom, ki jim daje na voljo prostore za organizacijo raznih prireditev.
Predsednik Stanko Harl je povedal, da so v organizacijo vključeni domala vsi mladi, več kot polovica pa jih redno sodeluje pri pripravi kulturnih in zabavnih prireditev. Omenimo naj proslave, aprilsko prireditev«Pokaži kaj znaš«tu pa so še delovne akcije, predvsem pri vsaj zasilnem urejanju nekaterih cestnih odsekov.
Omeniti velja, da bodo mladi v Oseku v Slovenskih goricah pripravili ob prvem, maju kresovanje in enodnevno taborjenje, za prvo polletje pa imajo v programu še športne prireditve in sprejem novih članov.
Janez Lorber
\ im dragi bralci Vestnika.datum Iv april 1945 ne pove ničesar, ludi leda! ne. če mu dodam še en podatek: 18 uro Samo nekaj nasje namreč še v VI Soboti oziroma Ljutomeru — Ludvik (ipoi. Dušan Deškovič. Liubči Deškovič in Štefan Novak ter podpisani. Stanko Babič, ki bomo omenjeni dan in trenutek, ki se je zgodil natanko pred 40 leti, vsak po svoje doživljali, podoživljali vsak po svoje, a vendar podobno, nemara z mislijo na branja Megliča. Jožeta Kiralva. Alijo Žečiroviča. Jožka Brumna. Karla Jakoba. Jožeta Zap-latiča in Janka Horvata, ki so med-tenfže umrli. Vsi omenjeni smo sc ob naši obletnici, vsako leto zapored — leta 1946. 1947 ... 1955 ... še srečevali. potem pa se je polagoma tudi to nekako, naše vrste so se začele redčiti. ostalo nasje torej le še pet. ki pa ne bomo'nikoli pozabili omenjenega dne. omenjene ure. ko je ameriška vojska osvobodila zloglasno taborišče smrti DACHAU. Štirideset let je torej minilo, in vendarle se v trenutkih. ko se z mislimi vračamo med krhle lesene barake, kjer smo. sestradani ležali kot skladovnice izsušenih trupel, tako gotovo srečujemo ludi z našo srečo po nesreči, ko smo se na primer ob osvoboditvi srečevali v taborišču in kom'aj doumeli, kako smo lahko v resnici živeli tako blizu drug zraven drugega, morda celo v sosednji baraki, a se nismo nikoli srečali ali pa smo se. a se nemara nismo prepoznavali. Le kako bi se?
Absentizem vse pogostejši pojav v OZD in šolstvu
Absentizem pomeni popolno odsotnost na delovnem mestu v OZD. Različni pojavi absentizma vplivajo na nedoseganje postavljenih ciljev organizacij združenega dela. Danes se srečujemo na vsakem koraku s stabilizacijskimi zahtevami, ker želimo večjo produktivnost. Da bi to dosegli, moramo v vseh delovnih organizacijah začeti proučevati nezadovoljstvo delavcev, ki se kaže tudi kot absentizem
V absentizem prištevamo tudi bolniške izostanke — to so patogena obolenja delavcev. Socialna medicina trdi, da je bolezen ali negativno zdravje vzrok nezgod, ki nastanejo zaradi zmanjšane psihofizične odpornosti v človeškem organizmu. Človekova psihomotorična odzivnost je prizadeta, kar se poleg različnih bolezenskih težav izraža v preobčutljivosti za dražljaje. v podaljšanem reakcijskem času, zmanjšani sposobnosti duševne koncentracije in v čustveni nestabilnosti ali razdraž-Ijivosti.
Pojavi bolezenske odsotnosti z dela so v zadnjem obdobju v naši občini in v republiki zelo pogosti. V republiški analizi razvojnih možnosti zdravstvenega vartva do leta 2000 in v elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990 je zdravje ljudi v aktivni dobi zelo poudarjeno. Poudarjeno zaradi tega, ker je skrb za zdravje delavcev v OZD še premajhna. V TOZD se počasi uveljavlja dejstvo, daje skrb za ohranitev zdravja delavcev osnovna sestavina načrtovanja celotnega razvoja delovne organizacije.
V Sloveniji je zelo malo organizacij združenega dela s področja šolstva, v katerih bi redno ali vsaj ob letnih zdravstvenih sistematskih pregledih delavcev razpravljali o zdravstvenem stanju svojih delavcev. Zavedati se moramo, da je namen sistematičnih zdravstvenih pregledov zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni. Naloga kadrovske dejavnosti v OZD na področju zaščite socialne skrbi in standarda kadrov je. da se posveča problematiki bolezenskih odsotnosti delavcev.
V Sloveniji medicina dela pri Univerzitetnem inštitutu in Zavod SRS za zdravstveno varstvo ugotavljata, da se kadrovske službe OZD premalo ukvatjajos tem problemom.
Zbrani statistični poaatKi na območju Pomurja kažejo na povečanje odsotnosti delavcev z dela zaradi obolenj. Te podatke je zbral Pomurski zdravstveni center — TOZD Zvavod za socialno medicino in higieno v Murski Soboti. V Pomurju je bilo odsotnih leta 1983 z dela zaradi bolezni 55.460 ljudi. V občini Murska Sobota je bdo leta 1983 obolelih 23.943 ljudi.
Obolenja delavcev so se v OZD pokazala kot večji izdatek zaradi zdravljenja zaradi odsotnosti z dela z izplačilom nadomestila osebnega dohodka so v OZD morali izplačevali povečano nadurno delo: poja
inui mene ir prepoznal rtio| bratranec kj me je na robu soboškega parka pričakoval, saj je vedel, da se vračam živ — pa se meje vendarle ustrašil zbal se je resnice, kajti namesto močnega fanta, skoraj dva metra visokega kakšnega se je spominjal, je zagleda’ komaj'41) kg lehtajočc kosti in kožo . , Preživela peterica bomo brez dvoma vsak po svoje doživljali trenutke neizmerne sreče pred 40 leti — ta se bo vračal k dogodkom ob osvoboditvi, drugi se bo vračal v pošastne dni pred njo. med najhujše dni svojega življenja, ko ni bil več človek, temveč razjedeno premikakoče se ž.ivo bilje, še najbolj podobno človeku, številki in dimu iz krematorijskih peči. . Da. številki, samo to smo še bili, moja je bila 135567. nikolije ne bom pozabil — vsem drugim pa ne pove nič. brez vsebine se pač pojavlja v kakšnih matematičnih operacijah, iz sebe jih kdaj pa kdaj po naključju meče na svoj ekranček kak računalnik, a vselej samo v zvezi, ki je matematično obarvana, nikoli pane izžareva iz nje barva krvi, znoja in smradu iz krematorijskih peči, kjer bi skorajda zgorela skupaj s kostmi in kožo.
Ne tožim, tudi tokrat ne. zapisujem le trenutne misli in z njimi želim opozoriti, naj misel na nečloveška leta med vojno ne izgine, ostane nai z želio. z iskreno željo in odločnim hotenjem. da se mračni dogodki iz 2. svet, vojne ne bodo nikoli ponovili!
STANKO BABIC
vila se je slabša produktivnost delavcev na vseh področjih, koje bilo potrebno nadorhestiti delo delavca, ki je bil odsoten z dela.
Pri učno-vzgojnem delu so se pojavile izgubljene ure. ker niso bile opravljene po predvidenem planu za določen predmet, ki ga predpisujeta predmetnik in učni načrt.
Odsotnost učiteljev zaradi obolenj povzročajo še naslednje težave:
— slabšanje pedagoškega režima na šoli.
— moten učni proces.
— nadomeščanje in nadurno delo.
— slabša se disciplina učencev, — lična snov je slabše podana in — neizpolnjevanje programa plana šole.
Navedenih negativnih pojavov bo manj ali jih sploh ne bo. če bodo pravilno uresničevane naloge kadrovske politike preko subfunkcije zaščite, socialne skrbi in standarda kadrov, s pravilnim načrtovanjem razvoja kadrov, z izobraževanjem delavcev. s spremljanjem poklicnega razvoja kadrov, z obveščanjem delavcev ter s proučevanjem in spremljanjem med-kadrovskih sociopsiholoških odnosov kot tudi s pravilnim izplačilom osebnih dohodkov delavcev po opravljanem delu.
V ZSMH Murska Sobota že vrsto let opravljajo periodične preglede prosvetnih delavcev. Njihov namen je ugotoviti zdravstveno st'anje zaposlenih in bolezenska stanja V zadnjih štirih letih so ugotovili, daje bilo 50 odstotkov pregledanih prosvetnih delavcev zdravih, ostali pa so imeli različne bolezni. Najbolj pogosta obolenja so: bolezni prebavil in dihal, bolezni cirkulacijskega sistema, bolezni mišic, kosti in veziva in duševne motnje. Vzroki za najbolj pogosta obolenja so virusi. Večkrat je vzrok patogenosti neurejen prostor, kjer se bakterije ob dotiku hitro prenašajo. Tudi način opravljanja dela med učnim procesom je vzrok, da se virusi neposredno prenašajo z učenca na učitelja.
Omeniti moram še specifični proces dela v izobraževanju, ker lahko nastane p>ihična poklicna bolezen učitelja, koje ta4 ali 5 in še več ur na dan psihično obremenjen pri vzgojno-izob-raževalnem delu.
Dr. Zorica Levačič iz tozda ZSMH Murska Sobota meni, da je vzrok povečanja odsotnosti z dela neurejeno zdravstveno varstvo. Meni, da bi sc morali združiti preventiva in kuraliva na enem mestu, ker prosvetni delavci nimajo svojega rednega zdravnika,	O. K
STRAN 18
VESTNIK, 25. APRILA 1985
kronika

Z UPRAVE
ZA NOTRANJE
ZADEVE
V MURSKI
SOBOTI
VELIKO PROMETNIH NESREČ
Delovna organizacija
V zadnjem času je vse več prometnih nesreč, kar je dokaz, da je prometna varnost močno ogrožena. Pred nami so prazniki, čas, ko je promet gostejši, zato pozivamo k doslednemu upoštevanju predpisov, sicer bo prometna bilanca spet tragična.
MURSKA SOBOTA — Emil Marič iz Murskih Črnec, ki se je peljal s kolesom z motorjem, je izven Murske Sobote pri Črnskih mejah padel in se hudo poškodoval. Med vožnjo se je namreč prelomilo ogrodie kolesa.
GORNJI LAKOS — Skozi Gornji Lakoš se je peljal z osebnim avtom Milan Koštric iz Dolnje Bistrice in pri domačiji številka 41 dohitel traktor. Nenadoma pa je z dvorišča pritekel na cesto 12-letni P. B. iz Dolnjega Lakoša 22, ki se je zaletel v levi blatnik avta in se hudo poškodoval.
PUCONCI — Avstrijski državljan Leopold Grosschendl je v Puconcih vozil v ostrem ovinku z neprimerno hitrostjo, zato je njegov osebni avto zaneslo na levo stran ceste. Trčil je v osebni avto, s katerim se je nasproti pripeljal
Alojz Knaus iz Salamenec. Gmotna škoda znaša 200.000 dinarjev.
SALINCI — Osebni avto, s katerim se je Janez'Zupanec iz Rado-merščaka peljal skozi Šalince, je zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku zapeljal na bankino, nato pa se prevrnil na streho. Škoda znaša 50.000 dinarjev. Poškodovala se je sopotnica Milena Novak iz Radomerščaka.
STOGOVCI — 20. aprila Se je v Stogovcih zgodila huda nesreča. Voznik osebnega avta Franc Probst iz Črnec naj bi vozil z veliko hitrostjo. Na prehodu za pešce je zadel pešakinjo Ivanko Pustovrh iz Grab 8. Prepeljali so jo k zdravniku.
DOLGA VAS — Ladislav Such iz Genterovec je vozil skozi Dolgo vas traktor s prikolico, na kateri je sedel Jože Rudaš iz Radmožanec 133. Med vožnjo je zaradi domnevne vinjenosti padel s pri-, kolice in se hudo poškodoval. Zdraviio ga v bolnici,
ROGAŠOVCI — Nenavadna nesreča.se je zgodila v Rogašovcih. Pred osebni avto, s katerim se je peljal Peter Marič iz Rogašovec, je
vzvratno pritekla 8-letna deklica R. Š. iz Rogašovec in z glavo udarila ob vrata in rob vetrobranskega stekla, nato pa padla in se hudo poškodovala.
ROGAŠOVCI — Skozi Roga-šovce se je peljal z osebnim avtom Jože Borovnjak iz Sotine 97. V levem ovinku je stekel čez cesto otrok G. J. Osebni avto ni mogel pravočasno ustaviti in je otroka s prednjim delom zadel. Ta je padel na pokrov, nato pa obležal na cesti hudo poškodovan.
PESKOVCI — Boris Celec iz Gornjih Slaveč se je peljal z osebnim avtom skozi Peskovce. Izven naselja ga je zaneslo na levo stran vozišča, zdrvel po nasipu v 1,5 metra globok jarek, kjer se je avto večkrat prevrnil. Hudo se je poškodovala sopotnica Majda Korpič iz Dolenec, ki so jo prepeljali v bolnico. Škoda na vozilu znaša 200.000 dinarjev.
MURSKA SOBOTA — Zdenko B. iz Murske Sobote si je 15. aprila ,,sposodil” osebni avto Dušana V. iz Fokovec in se odpeljal, pa ne daleč, saj je kmalu v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti trčil v okrasno drevo in ga izruval.
Gmotna škoda znaša 100.000 dinarjev.
LEŠANE — Cesto videvamo izruvane prometne znake, kar nevarnost na cesti še povečuje. Mnogokrat storilcev ne odkrijejo, včasih pa le. Tako so v teh dneh prišli na sled Janezu K. iz Apač, ki je poškodoval prometne znake v Le-šanah, ko se je vračainiz diska. Škoda znaša 10.000 dinarjev.
LENDAVA —- Na gradbišču tovarne Lek v Lendavi se je 17. aprila zgodila huda delovna nesreča. Čeprav je imel pleskar Branko Okreša iz Lopatinca priložnost, da odide s 5. na 4. ,,nadstropje” zidarskega ogrodja, postavljenega okrog nove zgradbe, po stopnicah, je rajši tvegal in se spustil po ogrodju. Ne preseneča potemtakem nesreča: padel je z višine 7,60 metra in se hudo poškodoval.
GORNJA RADGONA — V tozdu Proizvodnja anten in kablov je 18. aprila izbruhnil požar. Goreti je začelo v kovinski košari za odpadke. Ogenj je zajel antene, namenjene za izvoz, in kable. Škoda na materialu znaša 600 tisoč dinarjev, na objektu pa je škode za 3 milijone dinarjev.
MURSKA SOBOTA — Marjan
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
M grška Sobota
Komisija za delovna razmerja pri delovni organizaciji ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota
OBJAVLJA
 naslednja dela in naloge:
1.	REFERENT II. V IZVOZU
Pogoji: — visoka, višja ali srednja šola,
— 1, 2 ali 3 leta delovnih izkušenj v zunanji trgovini ali komercialnih poslih (zaželjeno znanje tujega jezika, odslužen vojaški rok, vozniški izpit B katego-rije). »
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev.
2.	PRIPRAVNIK Z VS ALI VŠ IZOBRAZBO ZA DOLOČEN ČAS (čas trajanja pripravniške dobe) v DE izvoz — uvoz Madžarska
Pogoji: - visoka ali višja izobrazba (zaželjena šola ekonomske smeri in aktivno znanje madžarskega oz. enega svetovnega jezika, odslužen vojaški rok, vozniški izpit B kategorije).
3.	PRIPRAVNIK S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO ZA DOLOČEN ČAS (ČAS TRAJANJA PRIPRAVNIŠKE DOBE)
Pogoji: — srednja šola (zaželjena ekonomska šola), ’ — znanje strojepisja.
Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, 69000 MURSKA SOBOTA, Lendavska 9.	,
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave. /
ODPRLI POSVETOVALNICO ZA MLADOSTNIKE
Svetovna zdravstvena organizacija, ki bedi nad zdravstvenimi dogajanji v svetu, ob vsakoletnem dnevu zdravja posreduje narodom tega sveta s tehničnimi, znanstvenimi in organizacijskimi storitvami na temelju znanstvenih dosežkov vzroke bolezni, nesreč in smrti ter tako usklajuje pereče svetovne znanstvene probleme, ki jih ni malo. Doživljamo novo tehnično revolucijo, robotizacijo, onesnaževanje okolja, akceleracijo rasti in razvoja mladine, ki se vedno težje vključuje v proizvodne procese.
Mladi, predvsem do 20. leta starosti, zgodaj spolno in nato še telesno dozorijo, psihična in socialna
DOLGI PRSTI
Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli zapisati vse primere nezakonitih prilastitev raznega premoženja v preteklem tednu. Na delu so torej tatiči. Kradejo kot srake. Nobena, skrivnost tudi ne sme biti, da operirajo predvsem Romi z območja Beltinec. Černelavec in Dolge vasi. Največkrat so to ženske, velikokrat pa tudi otroci in mlajši mladoletniki. Kaj storiti? Če jih zalotimo pri dejanju, jih je treba seveda trdo prijeti in tatvino prijaviti. S tem pa naloge »na-vadnih«'občanov še niso končane.
Nenehno je treba skrbeti, da ne ponudimo sami priložnosti za tatvino. Je vaše stanovanje vedno zaklenjeno, kadar ste na primer na dvorišču? Ni. Ali ste dovolj pozorni na neznance, ki se potikajo okrog vaše hiše? Ne. Kadar se pri vas oglasi ženska s culo, ste prepričani. daje samo ena? Kaj pa, če sta dve: ena se pogovarja z vami, druga pa stika po stanovanju?
Dalje: alt ne zapustite večkrat prostora, kjer ste se prej pogovarjali z neznancem (na primer preprodajalcem preprog, raznimi »slikarji«), ne da bi prej samozaščitno poskrbeli — preprečili, da v vaši odsotnosti ne bo časa sunil?
Ko odide, je večkrat že prepozno. Storimo torej več za varstvo svo-
dozorelost pa zaostajata. V puberteti mladostnik pogosto ne dobi za svoj razvoj prepotrebnih informacij. Starši se razgovorom dostikrat izmikajo, če gre za spolnost in humanizacijo odnosov med spoloma. Otroci se pogosto zgledujejo po svojih starših. Mati je deklicam običajno največji vzor obnašanja, oče zvečine dečkom. Med generacijami pa so pogosto nasprotujoča si mnenja. Pri vzgoji in kulturi ena generacija težko spreminja korenine, ki sežejo tisočletja nazaj.
Običaji so globoko zakoreninjeni v navadah in razvadah. Sošolci in vrstniki imajo zelo pomembno vlogo pri oblikovanju osebnosti.
Pogosto se mladi združujejo v skupine, kjer se prostovoljno podvržejo pravilom skupine, hierarhiji, žargonu, skupnim interesom, načinu oblačenja in striženja ter drugim znakom pripadnosti skupini. Skupina igra pomembno vlogo tudi pri prenosu znanja, pogosto fragmentarnega, teoretičnega, neredko obremenjenega z vulgarnim izrazoslovjem, šundom in pornografijo. V teh letih mladi že navezujejo intimne odnose. Ob teoretičnih pridobivajo tudi pomembne osebne izkušnje, ki jih potem prenašajo na skupino. Predvsem fantje z izumetničenim, tendencioznim in izivalnim načinom in domišlijo. S tem pa opogumljajo še ostale, da se spoprimejo z lastnimi izkušnjami. Radi sanjarijo, hitro in nekritično se' zaljubljajo in ponovno prekinjajo te rahle vezi. Običajno radi zamenjajo domače „gnezdo” za družbo z vrstniki ali celo zbežijo
od doma. Iščejo si svoj lastni „jaz” in mesto v družbi. Pogosto se ogledujejo pred zrcalom, iščejo pomanjkljivosti in si ugajajo. Takrat rabijo pogosto tudi pomoč in nasvete staršev. Žal pa starši ravno takrat ..nimajo časa” ali si ga.ne znajo ali ne želijo vzeti. Večlirat pride tudi do medsebojnih obtožb in kar je še slabše — do kaznovanj. Ko mladi telesno dozorijo, med 15 in 16 letom, dosežejo svojo dokončno višino, se imajo za odrasle, in to hočejo dokazati s svojim vedenjem. Začnejo kaditi in piti, postopati ali zaidejo na druge stranpoti. Teh problemov je veliko in so različni, zato je mladini potrebno pomagati z lepo besedo, razumevanjem in svetovanjem.
Da bi jim olajšali vstop v intimno življenje brez strahu zaradi posledic, jih moramo poučiti, jih oskrbeti z znanjem in primernimi pripomočki. V ta namen je bila ustanovljena POSVETOVALNICA ZA MLADOSTNIKE za Pomurje s podporo Zavoda za šolstvo in Centra za socialno delo v Murski Soboti, ki je 22. aprila 1985 ob 14. uri začela delovati dvakrat mesečno, vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu v prostorih dispanzerja za ženske v Murski Soboti. O tem bodo dobili mladi ustrezna navodila v pomurskih Šolah, želimo pa, da bi bila vsa mladina deležna nasvetov in pripomočkov, ne glede na šoloobvez-nost. Upajmo, da bodo mladi radi sprejeli ponujeno priložnost in se sami prepričali o koristnosti obiskov v posvetovalnici.
Gorza iz Budinec je na milici prijavil rop. 20. aprila sredi noči sta ga pred srednješolskim centrom napadla dva neznanca in mu odvzela 30 tisoč dinarjev in 300 mark. Miličniki in delavci oddelka za zatiranje kriminala so storilcema prišli na sled. Dejanja sta' osumljena Roma Marjan C. iz Černelavec 219 in Ivan H. iz Čer-nelavec 79.
NASOVA — Roman Voršič iz Nasove je pomagal pri obnovi gospodarskega poslopja pri Romanu Beku v Spodnji Ščavnici. Med delom je stopil na strohnelo desko in padel v globino 3 metrov ter se hu-
do poškodoval.
Š. S.
GA JE KDO VIDEL?
16. aprila okrog osme ure zvečer je neznano kam odšel Ivan Šarkezi s Piišče 82. Pogrešani je star 15 let, visok okrog 150 cm, rjave polti in rjavih oči. Oblečen je v rjav puli in modro trenirko, obute ima modre copate. Vse informacije o pogrešanem sporočite na najbližjo postajo milice.
jega premoženja.
S. S.
dr. Kurt Sonenschein
V TEKSTI E
TEKSTIL, proizv. in trg. podj., n. sol. o. Ljubljana
TOZD MALOPRODAJA, o. sol. o. Ljubljana, Pivovarniška ul. 8 vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog TRGOVSKI POSLOVODJA
za poslovalnico LAN v Murski Soboti
Pogoji: — VK trgovski delavec — poslovodja
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj v tekstilni stroki Delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece. Nastop dela po dogovoru.
Pisne oonudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TEKSTIL LJ„ TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana, Pivovarniška ul. 8 v 8 dneh po objavi.
STANOVANJSKA ZADRUGA ČERNELAVCI o. sol. o.
Zvezna 12
69000 Murska Sobota
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
— računovodje
zadruge
Pogoji:
— višja ekonomsko komercialna ali ekonomska srednja šola, — 4 leta delovnih izkušenj v računovodstvu.
Vlogo je potrebno poslati na upravo zadruge do 30. 4. 1985.
AVTO-MOTO DRUŠTVO LENDAVA
OBJAVLJA DRAŽBO
NASLEDNJIH VOZIL:
- OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, izklicna - OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, izklicna - OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, izklicna - OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, izklicna - OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, izklicna
cena cena cena cena cena
40.000,00 dinarjev, 100.000,00 din
170.000,00 din
100.000,00 din
30.000,00 din.
Dražba bo v nedeljo, 12. 5. 1985 ob 10. uri pri garažah AMD, Kolodvorska ulica, v Lendavi.
Pred dražbo plačajo udeleženci 10-odstotno varščino. Davke plača kupec.
Ogled vozil bo uro pred dražbo.
Zdravilišče Radenska n. sol. o. Radenci
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge
ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE APLIKACIJ I v sektorju za AOP
Pogoj: visoka ali višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske, ustrezne tehniške in naravoslovne smeri — usmeritev računalništvo ali informatika, 3 leta delovnih izkušenj in pasivno znanje angleškega jezika
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska, Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 30 dni po poteku objavnega roka.
100. GRAŠKI SEJEM
OD 27. APRILA
DO 5. MAJA 1985
----------------------TEŽIŠČE SEJMA---------------------------------------------
—	lesno jedro	—	gastronomija,
—	vse o lovu in za lov,	—	kmetijstvo,
—	stroji in orodja s področja obrti,	—	gradbeništvo —	montažne hiše,
-	izkoriščanje energije,	_	zabaviščni park	itd.
—	skupna razstava narodov,
Vstopnice in vse informacije o organiziranem obisku sejma, dobite v vseh poslovalnicah KOMPASA v severovzhodni Sloveniji I
PRAZNUJTE ZNAMK
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 2 6. aprila do 2. maja
petek
Sobota nedelja
PONEDELJEK TOREK
SREDA
. ČETRTEK
RADIO*
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v petek. 26. aprila (mladinska. Kam konec tedna). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
PRENOS OSREDNJEGA SLOVEN-
SKEGA SPOREDA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.45 Lv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke. 17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka. 18.25 Obzornik
ljubljanskega j 8.40 Podelitev
območja, priznanj
OF. reportaža, 20.05 Ko se korenin zavemo: Ljubljana — srce Osvobodilne fronte. 3. del dokumentarne serije. 21.00 Ne prezrite. 21.15 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka. 22.10 IS dnevnik II. 22.20 Na zapadu nič novega, ameriški film.
Oddajniki H. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Maska, otroška oddaja TV Ljubljana. 18.15 Po prvem pogledu: Dnevnik nekega dnevnika. 18.45 S plesnim orkestrom RT V Novi Sad. 19.30 TV dnevnik. 20.00 S. Prokofjev: Romeo in Juha, baletna oddaja. TV Beograd (samo za LJ 2). 21.30 D. Šostakovič: Simfonija št. I (samo za LJ 2). 22,05 Nočni kino: Neporočeni oče. ameriški film (do 23.45).
8.00 Poročila. 84)5 Otroška matineja. 9.50 Cesta — zavetje nemirnih ljudi, dokumentarni film. 10.20 Čudeži narave. 10.45 Veliki in mali, jugoslovanski mladinski film (čb). 12.10 Poročila (do 12.15). 14.15 Otroške folklorne skupine. 15.00 Retrospektiva Franceta Štiglica: Na svoji zemlji. 16.55 Poročila. 17.00 Osijek: Košarka (M)— Zg. 18.35 Boj za obstanek: Ptica z dvema klobukoma. 20.00 Portret, dr. Josipa Rusa. 20.35 Dih. slovenski film. 22.20 Iz sodobne slovenske poezije: Morje. 22.30 Zrcalo tedna, 22.55 Videogodba. 23.40 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže: 13.45 »Nemir«, turški film. 15.05 Otroška predstava, 16.05 Razbojnik Jurko, češkoslovaški risani film. 17.20 Nepokorjeno mesto, ponovitev TV nanizanke. 19.00 Narodna glasba. 19.30 I V dnevnik. 20.00 Zabavna, oddaja. 20.30 Dokumenti našega, časa. 21.15 Poročila. 21.20 Športna sobota. 21.45 Zgodbe izza vrtne ograje, vzhodnonemška nadaljevanka. 22.45 Poezija (do 23.15).
10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (Spomini živijo, kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.1)0 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v ponedeljek. 29. aprila (šport). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.90 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno v torek. 30. aprila (gospodarska tema). 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 Sotočje. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
PRENOS OSREDNJEGA SLOVEN-
SKEGA SPOREDA
PRENOS OSREDNJEGA SLOVEN-
SKEGA SPOREDA
TV ZAGREB
' TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TVUUBUANA
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar. 17.45 Pisani svet. 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Mike Hammer, 20.55 Dober večer, 21.40 Dnevnik, 21.55 V petek ob 22. uri.
8.50 TV v šoli. 15.45 Sedem TV dni, 16.15 Narodna glasba, 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar, 17.00 Finale košarkarske zaključnice, 18.25 Turistični panopti-kum, 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Luknja v steklu (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Ob koncu tedna
8.35 Poročila. 8.40 Otroška matineja. 11.00 Festival domače zabavne glasbe — Ptuj 84. 11.35 625. oddaja za stik z gledalci. 12.00 Ljudje, .in zemlja. 12.30 Poročila (do 12.35). 14.20 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 15.05 Kože, ponovitev. 16.15 Poročila, 16.20 Barčica po morju plava, francoski film. 17.50 TV kviz. 18.50 Knjiga. 20.00 Ljubezenske zgodbe. 21.05 Dr. Josip Rus — Pričevanje. 21.35 Famburaški orkester iz Celja. 2.1.50 Športni pregled. 22.40 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže: 14.55 Maribor: PJ v boksu, prenos finalnih srečanj (slov, kom.) (za JRT 2). 17.30/45 Glasbeno popoldne. 18.25 Dediščina za prihodnost: Srbi v Trstu. 19.10 Na štirih kolesih,-oddaja o prometu in turizmu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Razvoj človeške vrste, angleška dokumentarna serija. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.10 TV kinoteka: Ne dotikaj se denarja, francoski film (do 22.40).
8.45 TV v šoli: 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila fdo I2<35). 17,30 Poročila, 17.35. Spored za otroke; 18.05 Poletje v dolini ribnikov. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Mladi upi. 20.05 N. Mailer: Rabljeva pesem. L del ameriške nad. 21.00 Aktualno. 21.40 Jazz na ekranu: glasbena delavnica Dennisa Gonzalesa. 22.20 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Beograjski TV program. 18.55 Premor (samo za LJ 2). 19.00 Indirekt. oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost, 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Glasbena oddaja. 21.40 Dinastija. 44. del ameriške nadaljevanke. 22.30 Premor (samo za LJ 2). 22.35 Hit meseca (do 23.20).
8.55 Iv v šoli: TV koledar. L maj. Portret Karla Manca. 10.35 TV v šoli: 12.30 Poročila (do 12.35), 16.15 Šolska TV: Bitka na Neretvi. 17.30 Poročila. 17.35 Niške'zborovske slovesnosti. glasbena oddaja LV Beograd. 18.05 Miti in legende. 18.25 Posavski obzornik. 18.40 Periskop, 20.05 Kdaj dobi delo ime, dokumentarna oddaja, 20.50 Joe Hill, švedski film. 22.45 TV dnevnik II.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
dopisujte v VESTNIK
Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 18.15 Življenje knjige. 18.45 Želeli ste. poglejte. 19.30 TV dnevnik. 20.00 S festivala delavskih pesmi v Nišu. 21.00 Žrebanje Lota (samo za LJ 2). 21.05 Včeraj. danes, jutri. 21.20 Dra-,gačevski trobentarji, glasbena'oddaja. 21.35 Revolucija, ki traja: Tito in Istra, dokumentarna oddaja. 22.20 Poje Usnija Redžepova. 22.35 Izobraževalna oddaja. 23.20 Starogradske pesmi (do 23.35).
8.40—23.50 Teletekst RTV Ljubljana. 8.55 Poročila. 9.00 Pihalni orkestri: Papirniški pihalni orkester iz Vevč. 9.30 Živ žav: Risanke. Pravljice z vseh vetrov. 10.30 Vesna, slovenski film (čb). 12.00 Prvomajski koncert iz Postojnske jame (za JRT 1). 13.00 Poročila (do 13.05), 13.25 Ansambel Henček. 13.55 Kože, zadnji del nadaljevanke TV Sarajevo, 15.00 Slovenske ljudske pravljice.' 15.20 Ko je pomlad, nanizanka, 15.50 Poročila, 16.00 Luksemburg: nogomet — kvalifikacije za ŠP 86 — Luksemburg—Jugoslavija, 17.45Ču-ži narave, 18.10 Rockpa-last festival — Essen, 20.00 Velika dirka, ameriški film, 22.35 K. Cipci - L Otrin: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. balet. 23.45 Poročila.
Oddajniki II, TV mreže: 16.00 Luksemburg: nogomet — kvalifikacije za ŠP 86 Luksemburg—Jugoslavija. prenos. 17.45 Sovražnik, sovjetski film, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Folk parada, 21.15 Poročila, 21.20 Pavarotti in prijatelji, zabavna oddaja. 22.05 Jazz mladih. 22.35 To je plin — Po sledi slutnje, dok. oddaja.
9.00 Poročila, 9.05 Dve plesni sliki, 9.20 Glasbena šola na Koroškem, 9.35 D. Poniž: Nočni čuvaj v živalskem vrtu, predstava SMG Ljubljana, 10.20 Prigode sinjega viteza, poljski risani film, 12.00 Srečanje z violi-
nistom Vičem. 12.50).
poletje.
Stefanom' Milenko-12.45 Poročila (do 13,00 Falklandsko
poletje, angleški dok. film. 13.55 L Štivičič: Kam gredo divje'svinje, 1. del nadalje-
vanke TV Zagreb, 14.55 Vetrovi Kitty Hawk, ameriški film, 16.35 Poročila. 16.40 P. Voranc: Levi dev-žej. 16.55 Med Mežo in Mislinjo (na poti po Prežihovih krajih), 17.35 To je Elvis Preslev. ameriški dok. film. 20.00 D. Du Maurier: Krčma Jamajka, 3. — zadnji del angl, nadaljevanke, 2'1.00 Potovanje obsojenih, L del angleškega filma. 22.30 Poročila.
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila. 16.30 Mladinski spored. 18.10 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stari, 21.15 Modna revija, 21.20 Očarljive čarovnije. 22.05 Šport
DRUGI PROGRAM
16.20 Jean Christopher, 17.15 Indonezija — most med kontinenti. 18.00 Pan-optikum. 18.30 Hiša na trgu Eaton. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čudež neke velike sile. 21.15 Čas v sliki z Politiko v petek. 22.05 Lovec na jelene (film).
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.25 Poročila. 14.15 Dekliška leta neke kraljice (film), 15.55 Mladinski spored, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Na Zdaj, gremo. 22.05 Šport, 23.20 Ameriška
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 13.30 Tehnika in mladi, 14.00 Na svoj način, 14.15 Proti vetru, 15.05 V nedeljo. 17.25 Če se najdemo, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Čistina (drama), 21.05 Dnevi zmage, 21.50 Športni pregled, 22.35 Dnevnik
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Srečanje s pisatelji, 18.00 Vhod v Arkadijo. 18.15 Muzeji pod vedrim nebom, 18.45 Mladi upi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Ptice selivke.(drama), 21.45 Mirovna gibanja v zahodni Evropi, 22.15 Izbrani trenutek, 22.20 Dnevnik, 22.40 En avtor, en film
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila, 17,35 TV koledar. 17.45 Kaj otroci vedo o domu, 18.15 Življenje knjige, 18.45 Želeli ste — oogleite. 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Turistični panoptikum. 20.55 Fitzcarraldo (film). 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
TV MADŽARSKA
26. aprila — petek:
8.0? in 15.00 Šolska TV. 10.05 Ponovitve: Pionirji fotografije; Charles Darwin 100 let po svoji smrti. 16.30 Ciganska glasba, 2. del dok. filma. 17.20 Ob nacionalnem prazniku Afganistana. 17.45 100 mojstrovin. 18.00 Koledar, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kramljanje, T. Vitray. 21.05 Srečanje v petek. 22.05 Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, ameriški film. 0.15 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14(20 YU made music, glasbena oddaja. 15.00 Izvirna past. Tv nadaljevanka. 16.10 Risanke. 17.00 Delta, medicinska oddaja. 17.55' Tv novice. 18.00 Športna oddaja. 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Z nami pred kamero. Ruorika. 20.25 Mojzes. Tv film. 21.35 Iskalci zlata. Tv film. 22.25TVD — vse danes. 22.35 Sonce v laseh, kratki film. 23.00 Visoki pritisk, glasbena oddaja
glasbena parada
DRUGI PROGRAM
15.00 Tednik. 15.30 krat. 15.35 Tedenski
Ta-
TV
spored. 16.00 Iz Parlamenta. 17.00 SP v hokeju, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nevesta v črnem (film). 22.00 Poročila. 22,05 Filmske novitete, 22.35 Lov , za denarjem (film).
10.00 Leto Bacha, 11.15 Tiskovna ura 12.15 Računalniška družina. 13.00 Usmeritev. 14.40 Bellissima (film), 16.30 Listamo po slikanici, 16.50 Svet živali, 17.15 Risanka, 17.40 Čela-dek. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, [9.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Poslanec (TV film). 22.10 Dok. oddaja. 22.55 Nočni studio.
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored 13.10 Poročila. 16.30 Mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski ma-
gazin. 19.00 Avstrija Čas v sliki.
19.30
Šport v ponedeljek.
Ceste Šport.
San Francisca.
danes.
20.15
21.15
. 22.05
DRUGI PROGRAM
17.15 Vroč pepel.
18.00
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
Svet živali, 18.30_ Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zgodbe iz Shilling-burryja, 21.00 Novo v kinu. 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling. 22.05 Rdeča puščava (film).
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila. 16.30 Mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Slovo in začetek. 21.15 Bogati in revni. 22.00 F. I. S. T. (film).
8.50 Poročila. 8.55 TV koledar. 9.05 Lepo je kolo tovariša Tita, 10.00 Zajec z petimi nogami (film), 11.30 Mladinska oddaja, 12.00 Prvomajski koncert iz Postojnske jame, 13.00 Dok. film o snemanju filma Fitz-carraldo, 14.30 Poročila, 14.35 Zabavna oddaja, 15.15 Folk parada, 15.55 Nogomet: Luksemburg—Jugoslavija. 17.45 Sovražnik (film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Jugoslavija, 21.05 Joe Hill (film), 23.00 Dnevnik, 23.15 Zabavna oddaja
9.45 Poročila, 9.50 TV koledar, 10.00 Budnica, 10.30 Labinska republika, 12.00 Srečanje z violinistom Stefanom Milenkovičem. 12.45 Mali heroji dela, 13.15 Risanka, 13.30 Majske radosti, 14.00 Narodni običaji, 14.45 Dobri in zli fantje (film). 16.15 Zabavno popoldne, 18.25 Odpri vrata (musical), 19.30 Dnevnik, 20.00 Večer z Olivero Markovič, 20.45 Tisti, ki prihajajo, 21.20 Drama, 22.55 Rock koncert, 23.25 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
DRUGI PROGRAM
17.00 Usmeritev. 17.25 Nogomet: ' Čehoslovaška -Nemčija. 19.30 Cas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Panorama, 22.35 Videoteka.
PRVI PROGRAM
14.45 Halo taksi (film). 16.15 Mojster Eder, 16.40 Risanka. 16.45 Daniel (film). 17.55 Čeladek. 18.00 Iz sveta operete. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Najlepše zgodbe o Jakobu in Adeli, 21.45 Gospod Puntila in njegov sluga Matti (drama).
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15
Pesmi 2|.5O
štirih letnih časov, Sodobniki, 23.20 V
senci dvoma (film).
ljubljanska banka
Pomurska banka
DRUGI PROGRAM
17.15 Sedem svetovnih čudes, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Dok. oddaja. 21.15 Čas v sliki, 21.50 Druga svetovna vojna
8.25 Ponovitve do 13.15. 14.15 Rastlinski svet, 10. del. 14.40 Priporočamo za otroke. 15.15 Direndaj. 16.00 Novi sorodnik, madžarski film. 17.35 Telerama. 18.20 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Primer za dva, nemška serijska kriminalka: Trk. 21.05 Šansoni, pesmi Szabolcsa Fenye-sa. 21.45 M. Carne: Nočna vrata, francoski čb. film. 23.35 TV dnevnik.
8.30 Spored za otroke do 10.50. 11.00 LiterarnLspored. 15.20 Stara madžarska glasba na festivalu v Etampesu. 15.45 Spored prihodnjega tedna. 16.15 Ritmična športna gimnastika iz Debrecena. 17.20 SOS za otroško vas, ansambel Neoton. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Nebodigatreba, kriminalka; 21.00 Družabna igra. 21.40 G. profesor; J. Gati.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
TVKOPER
16.45 Poročila. 16.50 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos tekme finalnega dela iz Prage. 19.20 Kratki film. 19.30 Čigav pa bo Ferike? 2. del oddaje Družinski krog. 20.20 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos tekme finalnega dela tekmovanja iz Prage. 22.50 Poročila. 22.55 Himna.
8.10 in 14.25 Šolska TV. 9.50 Krčmarica, pon. italijanskega filma. 16.05 Računalništvo, tečaj Basic. 16.40 Sotrpini, rehabilitacijski forum studia Pecs. 17.05 Mini studio ’85^17.25 Češkoslovaška—ZR Nemčija, nogomet 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prvomajsko voščilo. 20.15 Arhiv smrti, 5. del. 21.20 Studio ’85. 22.20 Svetovno-gospodarski magazin. 22.50 TV dnevnik.
7.55 Vključujemo Moskvo: Prenos prvomajske parade 1 Rdečega trga. 9.10 Spored za otrok?. 9.55 Prvomajsko praznovanje, 1. del. 15.00 Prvomajsko praznovanje, 2. del. 17.00 Koncert, madžarski film. 18.40 Regionalne oddaje; Slike od blizu, .2. del. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Želeli ste, spored po želji TV gledalcev; posebna prvomajska oddaja. 22.30 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
8.05 in 14.05 Šolska TV. 10.00 Delta, pon. 10.25 Pilotska kabina, nemški film. 16.00 Priporočamo za maturante: 40 let v zgodovini Madžarske, 16.55 Kaj je pod metrojem?, 17.30 Pedagoški to-rum. 18.05 TV borza. 18.15 Agrarni svet. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Labodova smrt. TV igra. 21.25 Panorama, zunanja politika. 22.25 Umetnina tedna. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
12.30 »Pnmo mercato.« . tržnica predstavitev in prodaja. 14.15 Tv novice. 14.20 Zelene oči. film. 16.00 Oder, variete. 17.00 Košarka, jugoslovanski pokal. 18.30 Velike razstave, dokumentarna oddaja. Tv novice v premoru. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Helzacomic. hum. oddaja. 20.25 Med strahom in dolžnostjo. jugoslovanski film. 22.00 1VD — vse danes. 22.10 Pogled na svet, aktualna oddaja. 22.45 Dokumentarna oddaja. 23.20 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja (ponovitev)
12.30 »Pnmo mercato«, tržnica predstavitev in prodaja. 14.15 Videomix. glasbena oddaja (ponovitev). 16.20 Reka S. Lovrenca, dokumentarna oddaja. 16.45 Italija: Srce in spomin, dokumentarna oddaja. 17.45 Kralja griča, tv film. 19.00 Risanke. 19.15 Anno Domini 1573. Tv nadaljevanka. 20.25 Posvečeno Scviliji. Placido Domingo. 21.30 Človekova glasba. Jehudi Menuhin. 22.40 Dokumentarna oddaja. 23.15 Check up. medicinska oddaja
TVKOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Za uho in oko. glasbena oddaja, 15.00 Smrt v koraku valčka, tv nadaljevanka. 16.10 Risanke. 16.45 Zdravnik in otrok, medicinska oddaja. 17.55 Tv novice, 18.00 Športna oddaja. 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Zgodovina zeliščarstva. 20.25 Športni pregled. 21.00 Zelene oči. film. TVD — vse danes v premoru. 23.30 Pionirji r.eba. tv film
14.15 Tv novice. 14.20 Za uho in oko. glasbena oddaja. 15.00 Smrt v koraku valčka, tv nada-ijevahka. 16.05 Barbagianni. Pa-voncelle & CO. tv film. 16.40 Risanke. 17.15 Dokumentarna oddaja. 17.55 Tv novice. 18.00 Danes odbojka. 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Po sledovih prednikov, rubrika. 20.25 Dokumentarna oddaja ’Frederica Rossifa. 21.25 Stoje ali sede. Aktualna oddaja. 21.55 TVD — vse danes. 22.05 Shane. Tv film. 23.00 Zdravnik in pacient
15.15 Tv novice. 14.20 Za uho in oko.' glasbena oddaja. 15.00 Smn v koraku valčka. Tv nadaljevanka. 16.10 Prvi maj. 16.35 Malo gibanja ne škodi. Tv film. George. 17.05 Podreccove Marionete. 17.30 Človekovi prijatelji. dokumentarec. 17.55 Tv - vesti. 18.00 Čas za rugby, rubrika. 19,00 Odprta meja, informativna oddaja v slov, jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Start, zakaj in kako se premikamo. 20.25 Iz Postojnske jame: prvomajski koncert, izvaja orkester R fV. Ljubljana pod taktirko , Sama Hubada. 21.35 Tv film.
22.30 TVD - vse danes. 22.40 Sirena. Tv film '
TVKOPER
14.15 TG-notizie. 14.20 Za uho in oko. glasbena oddaja. 15.00 Podeželski zakon. Tv nadaljevanka. 16.00 Trener Wulff. Tv film. 16.30 Prvi maj. 17.00 Podreccove marionete. 17.25 Malo gibanja ne škodi. Tv film George. 17.55 Tv novice. 18.00 Športna oddaja. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Tajna pošta, dokumentarna oddaja. 20.25 Nogomet— kvalifikacija svet, prvenstva. 22.00 TVD — vse danes. 22.10 Videomix. glasbena oddaja v
STRAN 20
VESTNIK, 25. APRILA 1985
tedenski koledar
PETEK, 26. april — Zdeslav SOBOTA, 27. april'— ustanov.
OF
NEDELJA, 28. april — Vito
PONEDELJEK, * 29. april -Katarina
TOREK, 30. april — Robert
SREDA, 1. maj — praznik dela ČETRTEK, 2. maj — Boris PETEK, 3. maj — Filip SOBOTA, 4. maj — Florjan NEDELJA, 5. maj — Angel PONEDELJEK, 6. maj —
Judita
TOREK, 7. maj — Gizela
SREEA, 8. maj — Dan RK
ČETRTEK, 9. maj — dan zmage
kino $ i
KINO ,,PARK” MURSKA SOBOTA
26.	aprila ob 18. in 20. uri ameriSki film: VELIKO TVEGANJE.
LJUTOMER
27.	aprila ob 20. uri ter 28. aprila ob 18. in 20. uri ameriški film: PLAVA LAGUNA;,
1.	in 2. maja ob 20. uri ameriški film: SMRT NA MEJI;
4.	maja ob 20. uri ter 5. maja ob 18. in 20. uri ameriški film: DIRKA KONOBAL;
8.	in 9. maja ob 20. uri ameriški film: LEDENI PEKEL.
ČRENŠOVCI
26.	in 27. aprila ob 20.30 ameriški film: UČENKA GOSPE OLGE; ogled filma mladini do 15. leta starosti ni dovoljen.
28.	aprila ob 16. uri italijanski film: BUMBANDER;
28.	aprila ob 14. uri ameriška risanka: TOM IN JERRY — SOVRAŽNIKA;
3,	maja ob 20.30 in 5'. maja ob 15. uri hongkongški film: BOJEVNIKI IZ KRAMA.
LENDAVA
26.	aprila ob 21. uri japonski film: METULJEVA MREŽA;
27.	aprila ob 17.30 in 20. uri italijanski film: MOČ VARVAROV;
28.	aprila ob 17.30 in 20. uri ameriški film: BARBAROSSA.
GORNJA RADGONA
26.	aprila ob 20.30 angleški film: VEDOŽELJNA RITA;
27.	aprila ob 18. uri ameriški film: MRTVI POKOPANI in ob 20. uri angleški film: VEDOŽELJNA RITA;
28.	aprila ob 16„ 18. in 20. uri ameriški film: 1. T. VESOLJČEK;
30.	aprila ob 20. uri ameriški film: FLASHDANCE.
prodam
BOROVE SPIROVCE, debeline 12 x 14 cm, dolžine 6 in 5 m, in suhe borove plohe prodam. Moravske Toplice, Lešče 21. M-1806
SEJALNICO ZA KORUZO, 4-vrstno, prodam. Borejci 44, p. Tišina. M-1807
SENO PRODAM. Petanjci 34, p. Tišina. M-1808
l,5ha BOROVEGA IN. BUKOVEGA GOZDA V LONČAROV-CIH PRODAM. Informacije: M. Sobota, Prežihova 7, telefon 23 652. M-1809
FIAT 126 P prodam. Bakovci, Mladinska 52. M-1810
PU’SKE PRODAM. Satahovci 40, p. M. Sobota. M-1811
avtoMepaistvo a vtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota,
Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, GOntčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinatji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopis-, ništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din, polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-O00112-25730-30-4-O1176. Cena posamezne številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj-
nega davka od prometa proizvodov.
NOVO HIŠO V PROSENJAKOVCIH, delno vseljivo, prodam. Informacije po telefonu (069) 23 129. M-1813
TRAJNOGOREČO PEČ IN POLICO ZA ROŽE PRODAM. Elizabeta Kovač, Stara ulica 10. M-1814
ENOREDN1 PLETILNI STROJ, hladilnik in peč na olje prodam. Irena Batjan, Murska Sobota, Z. Kvedrove 10, telefon 23 105. M-1815
ZASTAVO 750, neregistrirano, prodam. Dokležovje 126. M-1816 200-litrski SOD ZA ŠKROPILNICO KŽ KRANJ prodam. Franc Suhač, Berkovci 33, 69244 Videm. IN-247
Dragemu bratu STANISLAVU VIZJAKU iz Večeslavec želijo ob odho
du na odsluženje vojaškega roka vse najboljše, dobro počutje v novem okolju med novimi tovariši, in da bi mu dnevi kar najhitreje minili — sestra Jožica z možem Alojzom in sinom Dejanom. Le-pridružuje tudi
ptm željam se mama.
Dragemu DUŠANU MARKOVIČU iz Gornjih Črnec želijo ob odho
du k vojakom vse najlepše, veliko dobrih prijateljev v novem okolju in srečno vrnitev z lepimi spomini — mama. oče,.stara mama, stari oče in sestra Anica z družino iz Korovec.
DRAGEMU
DARKU MI-HOLIČU iz Turnišča, ki je na odsluženju
vojaškega roka v Negotinu, želijo v novem okolju vse najlepše in da bi vestno izpolnjeval nove naloge ter srečno vrnitev v domači kraj — mama, oče, brat A lojz, stara mama in stari oče.
JOŽETU SUKIČU iz Martinja 41 želi ob odhodu k vojakom vse najlepše, mnogo novih prijateljev in srečno vrnitev z lepimi spomini — brat Janez z ženo Marjano, nečaka Sabina in Janez ter vsi drugi domači.
Dragemu DUŠANU MIHELIČU iz Ro-žengrunda 37 želijo ob odho
du k vojakom srečno pot, vse lepo v novem okolju in srečen povratek v domači kraj — mama, ata, orna, sestra Olga z Dragom ter nečakinji Petra in Valerija.
Dragemu sinu oz. bratu JANEZU ČASARJU iz Čepinec, ki bo kmalu oblekel vojaško suknjo, želijo dobro počutje v novem okolju med novimi tovariši z željo, da bi se zdrav vrnil v domači kraj — vsi. ki ga imajo radi.
Dragemu sinu oz. bratu Milanu Časarju iz Čepinec. ki je pri vojakih v Leskovcu, ob praznovanju rojstnega dne iskreno čestitajo in se veselijo skorajšnjega snidenja — vsi, ki ga imajo radi.
GOLF PRODAM. Puconci 8C. M-
1812
NSU 1000, vozen, prodam. Cena po dogovoru. Janez Potočnik, Radomerje 1 a, p. Ljutomer. In-249
ZASTAVO 750, registrirano do marca 1986, obnovljena karoserija, z novimi gumami, športni volan in avtoradio prodam. Grad 52. M-1817
KRAVO, visoko brejo, prodam. Satahovci 50 a. M-1819
NOVA OKNA S POLKNAMI (2 okni 180 x 120, eno 120 x 120) prodam. Informacije po telefonu 22-709 —- do 15. ure. M-1880 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 31, p. Tišina. M-1881 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FERROTHERM, 35.000 kalorij, novo, prodam. Grah, Gradišče 62. M-1882
MOPED s 4 prestavami, brez registracije, prodam. Tišina 7. M-1883
SMUČI, vezi in smučarske čevlje, nerabljeno, prodam. Telefon: 21  823. M-1884
SEMENSKI KROMPIR (rdeči dezire) prodam. Viktor Škafar, Lipovci 152. M-1885
STEYR 190, 35 KS, s kabino in jermenico, LADO 1500 SL in 126 P prodam. Pešk ovci 39. M-1886 GOLF, letnik 1984, karamboliran, prodam. Benko, Puconci 52. M-1887
VW VARIANT 1600 v nevoznem stanju prodam. Informacije po telefonu 21 309. M-1888
NJIVO V GORNJIH PETROV-CIH PRODAM ali dam v najem. Naslov v upravi lista ali telefon 22 884. M-1889
KRAVO, staro tri leta, brejo osem mesecev, prodam. Noršinci 58. M-1890
ZASTAVO 850 BUS, 8-sedežni, letnik 1980, trifazni elektromotor, 4 KW, dvofazni 3 KW, in kolesa ža gumi voz (16 + 14 col), z rabljenimi gumami, prodam. Murska Sobota, Kidričeva 31. M-1891 TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU M. SOBOTE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1892
ZASTAVO 750 ugodno prodam. Marjan Čerpnjak, Veščica 7. M-1893
MALE PUJSKE PRODAM.
Satahovci 34. M-1897
ZASTAVO 101 (po delih) prodam.
Razlagova 4. M-1898
SAMONAKLADALNO
PRIKOLICO UGODNO PRODAM. Ivan Lovrec, Andrenci 18, p. Cerkvenjak. M-OP
DRAGU MERKLINU iz Vadarec ob odhodu k vojakom želijo sreč-
no pot z željo, da bi se v novem okolju dobro počutil in vestno izpolnjeval nove dolžnosti — Marjan in Bela Tanacek ter vsi drugi.
MATJAŽU PERŠU iz Gornje Radgone že- lij o ob odhodu k vojakom vse
dobro, veliko uspeha pri izpolnjevanju novih dolžnosti, in da bi mu
dnevi v vojaški suknji kar najhitreje minili — mama, ata, brat Milan, ki služi vojaški rok v Surdulici. ter sestri Suzana in
Marijana.
Dragemu sinku MATEJU DRVARIČU iz Motovilec za bližnji 6. rojstni
dan iskreno čestitata ter želita, da
bi otroška leta preživel zdrav in bil še naprej tako priden ter mu pošiljata koš poljubčkov — mamica in atek iz tujine. Lepi pozdravi so namenjeni vsem domačim.
I
ANTONU FORJANIČU iz Krplivnika. ki bo te dni oblekel vojaško
suknjo, želi ob odhodu k vojakom srečno pot. veliko lepih trenutkov v novem okolju in srečno vrnitev — družina Maje.
^ IagotoW sh# JesTNIKOVEM VLAKU?
AVTOMOBILSKI VLAČILEC STEYR, zaradi upokojitve ugodno prodam. Ponudbe: Čarmanova 9, Ptuj. M-OP
BARVNI TV ISKRA, nov, prodam. Lenarčič, Beltinci, Krožna 12, telefon 71-347 popoldne. M-MM -
TRAČNO ŽAGO BLECK DECKER, manjšo, in električno brizgalko za barvanje ter črno-beli televizor prodam. Žekš, Lendavska 25 b, telefon (069) 24-867. M-1510
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (Miivblgy), 13 arov, prodam. Gornji Lakoš 22. Le-224 KORUZO NA STORŽIH, približno 10 t, prodam. Informacije po 20 uri: telefon (069) 81-708. In-257
MOTORNO KOSILNICO RO-TAKS 300 (ni kompletna), motor v dobrem stanju, s plugom in frezo prodam. Čarni, M. Kuzmiča 28. M-1895
KOSILNICO ALPINA, v brezhibnem stanju, prodam. Murska Sobota, Noršinska cesta 1. M-1896 KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Ža-lig, D. Bistrica 29. M-1899
OSEBNI AVTO LADA 1600, letnik 1980, naprodaj. Balažič, Hotiza 155. M-1899
ZASTAVO 750 ali ZASTAVO 101 M ugodno prodam. Krapje 51, p. Veržej. M-1900
JAWO ČZ, 350 ccm, prodam. Bakovci, Vrtna 10. M-1901
DVE KRAVI PRODAM. Žižki 19. M-1907
KORUZO NA STORŽIH IN SENO PRODAM. Lukačevci 3. p. Martjanci. M-1634
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, blizu M. Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-1722
PRALNI STROJ, garderobno omaro ' m veliko pisalno mizo prodam. Naslov v upravi lista. M-1745
VEČJO POSTELJO Z JOGIJEM (ZA OTROKA) prodam. Cena 8.000 din. Naslov v upravi lista. M-1746
JABOLKA IN BELO VINO PRODAM. Kuronja. Panovci 13. p. Križevci v Prekmurju. M-1747 SEMENSKI KROMPIR IGOR PRODAM. Križevci 38 v Prekmurju. M-1749
TRAKTOR STEYR. 18 KS. s koso in reduktorjem prodam. Informacije v večernih urah ali v nedeljo. Jože Tork. filovci 143. M-1750
ZETOR4712 s priključki prodam. Alojz Hari. Gornji Črnci 14. p. Cankova. M-1751
AUSTIN 1300. registriran, tudi po delih, prodam. Rakičan. Lendavska 15. M-1752
TELICO, brejo devet mesecev, kontrola A. prodam. Turnišče. Štefana Kovača 114. M-1753 CITROEN GS (PO DELIH) prodam. Janko Hamler. Janžev vrh 49. M-1755
TAM 6500. primeren za čebelarje, ugodno prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi lista. M-1756
KOSILNICO BCS z žetveno napravo ali brez prodam. Beznec, Poznanovci 13, p. Mačkovci. M-I757
MOTORNO KOSILNICO RAPID z manjšo okvaro prodam za 45.000 din. Trnje 145. p. Črenšovci. M-1758
TRAKTOR ZETOR 5911 z rovokopačem in planimo desko RI KO prodam. Lenart. Ptujska 37 ali telefon 062 74 343. M-1759 HONDO ACORD, letnik 1983, prevoženih 25.000 km, prodam. Telefon po 16. uri: 48274. M-1760 ZASTAVO 101. zelo dobro ohranjeno, prodam. Informacije: telefon 71 003 ali Koštric. Melinci 38. M-1761
VW 1303 S in kosilnico BCS prodam. Počič. Panovci 11, p. Križevci v Prekmurju. M-1763 OSEBNI AVTO FIAT 125 PZ. registriran, v voznem stanju, tudi po delih, prodam. Polana 12. pri M. Soboti, telefon 23 780. M-1764 ŽITNI KOMBAJN FAHR, delovna širina 220 cm. prodam. Martin Žižek. Gančani 89. p. Beltinci. M-1765
SEJALNICO ZA KORUZO OLT PRODAM. Gančani 6. p. Beltinci. M-1766
HARMONIKO HELBLINGS — S1LBERTON. diatonično. 3-red-no. prodam. Murska Sobota. Stara I4.4elefon 24 112. M-1767 MOPED 14 M UGODNO PRODAM. Vučja gomila 113. p. Fokovci. M-1768
MLADO KRAVO S PRVIM TELETOM PRODAM. Glavač. Bosoiina 72. M-1769
ZAJCE ZA REJO PRODAM. Ivanci 54, p. Bogojina. M-1833
NOVO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO (140 x 100). razne rezervne dele za VW (hrošč) in STEREO OZVOČENJE. 150 W. zelo ugodno prodam. Telefon 70 397. M-1770
OSEBNI AVTO WARTBURG. LIMUZINO, letnik 1974. v voznem stanju, registrirano do novembra 1985. ugodno prodam. Informacije po 14. uri. Miran Ostre. Gornja Radgona, Trg svobode 10. GR-117
GOSPODARSKO POSLOPJE ZA RUŠENJE PRODAM. Jo-lanka Prelec. Hodoš 23. p. Hodoš. M-1771
GOZD NA GORIČKEM (po izbiri). 30 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-1772
MOTORNO KOLO BMW 500 z okvaro na motorju prodam. Telefon: 21 239 ali 26 473. M-1773 LADO 1300 S. staro dve leti. 25.000 km. dobro ohranjeno, prodam. Telefon: (069) 71 274. M-1774
PUJSKE PRODAM. Krajna 20. M-1775
SENO PRODAM. Informacije po telefonu: 22 119. M-1776 ENOOSNO PRIKOLICO KI-PER in 10-colni traktorski plug prodam. Geza Sečko. Vaneča 33. M-1777
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH, nasad star 6 let, kosilnico LAVERDA. traktor URSUS 355.'ovna in ovco prodam. Gaberje 96. M-1778 RJAVE SALONITNE PLOŠČE, 120 kosov, 8-rebrne. prodam. Telefon: 21 495. M-1779 PETUNIJE VSEH VRST IN PELARGONIJE ŠE NAPRODAJ. Cvetličarstvo Gybrfi — nasproti avtobusne postaje. Delovni čas do 17. ure. M-1780
BOČNO KOSILNICO DUB-RAVA ZA FERGUSON 35 Iro-dam. Murska Sobota. Zorana Velnarja 28. M-1781
MOPED TOMOS, Letnik 1983, registriran, prodam. Slana, Bakovci, Vrtna 10. M-1818
TRAKTORSKO KABINO ORA-Š1JA, nerabljeno, prodam. Satahovci 50 a. M-1820
DVA TRAVNIKA, 18 arov, ob glavni cesti v Gederovcih, prodam za 150.000 din. Telefon 23-408. M-1822
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. Anton Kompare, Lemerje 42, p. Puconci. M-1823 SEJALNIK ZA KORUZO, 2-vr-stni, prodam. Prša, Velika Polana 87. M-1824
TRAKTOR TORPED 6206 s kabino prodam. Naslov v upravi lista. M-1829
NSU 1200, dobro ohranjen, prodam. Janez Režonja, Ižakovci 72. M-/aše
AVTO KADET, 1983, prevoženih 11.000 km, rdeče barve, po ugodni ceni prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 9. M-1831
TRAVNIK V BRATONCIH, 30 arov, prodam. Gujtman, Bratonci 41. M-1832
| VAŠ ZAMRZOVALNIK ??	$
če pušča ali na zunanjih | $ stenah ledeni
3 uspešno odpravo tovrstnih okvar, vam zagotavlja	c
3$ 4F * * *	3F S-## 3$ * »«**»»»
$ Melja servis
k	slav,ko furman
na postajo is 82250 ptUJ
obiskali vas bomo
PREDSEDNIŠTVO TEMELJNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI
Razpisna komisija Temeljnega sodišča v Murski Soboti razpisuje dela in naloge
tajnika sodišča
(reelekcija)
Pogoji: — pravna fakulteta ali višja pravna šola — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Na dela in naloge tajnika sodišča bo kandidat izbran za dobo 4 let.
Pisne prijave na razpis naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Temeljno sodišče v M. Soboti, Kidričeva 11, M. Sobota. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav.
HLEVSKI GNOJ PRODAM. Jože Horvat, Črenšovci 19. M-1834 MOTOKULT1VATOR GOLDONI s priključki prodam. Dankovci 26, p. Mačkovci. M-1835 KOSILNICO BCS (bencin-petro-lej), starejšo, dobro ohranjeno, prodam. Rudi Šnajder, Zgornja Ščavnica 21, 62233 Zg. Ščavnica. M-1837
POGONSKO JERMENICO ZA TRAKTOR IMT, novo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1838
KOMBAJN LANC, manjši, prodam. Ana Kavaš, Odranci 263, p. Črenšovci. M-1842
ZASTAVO 101, letnik 1974, nevozen,- pre Jam. Milan Grlec, Mačkovci 48. M-1843
KUNCE, BELE NOVOZELANDSKE, prodajam. Murska Sobota, Mladinska 23, telefon 23-493. M-1845
opremljeno garsonjero V MURSKI SOBOTI prodam. Naselje Borisa Kraigherja 2. M-1776
FIAT 750, star 11 let, karamboliran, ugodno prodam. Salika, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 39. M-1846
GORIČKI GOZD, enonadstropno hišo v centru, ugodno prodam. Telefon 22 076. M-184R
7 KOMPLETNIH VRAT ZA STANOVANJSKO HIŠO in kopalno kad ugodno prodam. Avgust Ficko, Gornji Črnci 13. M-1851
ČOLN SPORT II z motorjem TOMOS 4,4, rabljen samo dva tedna, ugodno prodam. Naselje B. Kraigherja 20, telefon 22 796. M-1853
ZAHVALA iskrena zahvala vsem, ki ste pomagali pri gašenju požara, 31. marca na stanovanjski hiši v Lendavskih goricah. Posebna zahvala čentibski mladini ter dobrim sosedom za požrtvovalno pomoč. HVALEŽNA DRUŽINA FRANCA KOŠTRICE.
LENDAVSKE GORICE 613, p. Lendava
KAVČ PRODAM. Števančec, Juša Kramarja 21, telefon 22 013 M-1854
MOTORNO KOLO MZ 150, letnik 1979, prodam. Čahuk, Križevci 95 v Prekmurju. M-1858 SEJALNIK BECKER, 4-vrstni, za koruzo, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-1859
VINO (jurka, klinton) prodam. Bučečovci 35, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1860
GRADBENO PARCELO V MALIH BAKOVCIH z vso dokumentacijo prodam. Naslov v upravi lista. M-1861
POHIŠTVO ZA SPALNICO, kombinirani štedilnik, pomivalno korito in kopalno kad, vse rabljeno; prodam. Murska Sobota, Partizanska 19 — popoldne. M-1862
(062)771-637
na vašem domu

STRAN 21
VESTNIK, 25. APRILA 1985
prodam
KOMBAJN EPLLE 21-1 z novim motorjem, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-1863
TROSILEC ZA GNOJ, traktorsko režo, obračalnik PAJEK in dva lesena soda za gnojnico prodam. Telefon: (069) 78 274. M-1864
BERNARDINCE Z RODOVNIKOM PRODAM. Informacije po telefonu: (062) 512 322. M-1866
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan. Tomšičeva 23. M-1847 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1,5 ha zemlje, vse v enem kosu, prodam. Naslov v upravi lista. M-1902
HlSO z- gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Naslov v upravi lista. M-1903
ŠKODO 100 UGODNO PRODAM. Perša, Ižakovci 127, p. Beltinci. M-1904
KRAVO, brejo devet mesecev ali telico, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Godina, Pečarovci 72, p. Mačkovci. M-1905 RENAULT 4 TLS, letnik 1983 in ŠKODO 100, letnik 1977, prodam. Skakovci 19. M-1906
GOLF, dobro ohranjen, prodam. Lipovci 143. M-1909
KROMPIR IGOR — 1 t semenskega in jedilnega, prodam. Bratonci 171. M-1910
DVE KRAVI, breji 3-6 mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-1911
RDEČO FASADNO OPEKO, 3000 kom., prodam. Naslov y upravi lista. M-1912
BAS OJAČEVALEC GLS FIRENCE PRODAM. Željko Marušič, Žitna 13. M-1913 KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1914
HLADILNIK, raztegljivi kavč 'in peč na olje (možnost kuhanja), v dobrem stanju, prodam. Makari, Tomšičeva 18. M-MM KOMBINIRANI HLADILNIK HDS, nov, prodam. Gaberšček, Benica 8, p. Lendava. M-1915 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK ZA DVOJČKE PRODAM. Gaberšček, Benica 8, p. Lendava. M-1916
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. športni voziček, stajico, posteljico s posteljnino, zimske in spomladanske plašče ter oblačila za deklico ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-I789 SILAŽNI KOMBAJN SIP. rabljen štiri leta. ŠKROPILNICO KROBAT in razne druge priključke prodam. Turnišče. Prvomajska 5. M-1790
HRASTOVO STISKALNICO (3 x 4) proda. .. Vezjak. Senčak Dri Gomili, p Juršinci. M-1791 NOVO PFČ TAM STADLER ZA CENTRALNOKURJAVO. 25.000 kalorij, prodam. Bratonci 58. telefon 71 143. M-1794 HRASTOVE PLOHE (2 m3) prodam. Naslov v upravi lista. M-1795
GRADBENO PARCELO NA LEPEM KRAJU V MURSKI SOBOTI PRODAM. Murska SOBOTA, partizanska 5. M-1798 BMV 320. v brezhibnem stanju, po ugodni ceni prodam. Informacije vsak dan od 14. do 16. ure: 042 813 955. Le-222
AVTO DACIA 1300. prva registracija 1976, ugodno prodam. Gerenčer. Lendava, Kidričeva 40, telefon 75 836. Le-219
TRAKTOR IMT 577 prodam ali menjam za manjšega. Telefon: (069) 81 965. In-250 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. 300 1. staro dve leti, prodam. Stanko Srša. Banovci 1. p. Veržej. ln-251
ŠKROPILNICO KŽK. 3401. dobro ohranjeno, prodam. Alojz Šalamun. Grabe 10. p. Križevci pri Ljutomeru. In-252
ŽAGAN LES, debelina 82 mm, primeren za ladijski pod. prodam. Boris Lipovec. Ljutomer, Prešernova 18. In-254
SALONITNE PLOŠČE (65 x 40), 200 kosov, z vijaki (po 100.00 din) in družinski šotor BRAND, nemški, s plastificirano streho, dobro ohranjen, zelo malo rabljen prodam za 35.000 din. Jože Rozman, Radenci, Gubčeva 27. telefon 73-204. M-1800 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Sakač. Ivanovci — pri bivši gostilni Sep. M-1800 ZASTAVO 101 PRODAM. Murska Sobota. Šercerjevo naselje 7. telefon: 23 211. M-1801
BARVNI TELEVIZOR ISKRA PRODAM. Telefon ob delavnikih od 7. do 14. ure: 73 040. int. 664. M-1802
KRAVO, staro osem let. vozno, prodam. Pasičnjek. Boreča 19, p. Petrovci. M-I8O3
FORD ESCORT 1.1 letnik 1976. registriran do februarja 1986. prodam. Franc Rajh. Ljutomer. Fulneška 6 ali Elektrotehna SCHOPING. M-1804
GARAŽNA VRATA, nova, prodam. M Sobota. Ulica JLA 10. telefon: 24 027. M-1805
kupim
STAREJŠO MANJŠO HIŠO ali parcelo z gradbenim dovoljenjem na območju Radgone. Radenec ali Ljutomera kupim. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Šernek. Bučkovci 62. 69243 Bučkovci. In-246
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI (35-45 m2), kupim. Naslov v upravi lista. M-1826
sobe
SOBO S KOPALNICO IŠČEM. Plačilo leto vnaprej. Telefon 23051
ENO-ALI DVOSOBNO STANOVANJE V OKOLICI MURSKE SOBOTE iščem nujno. Telefon 71-202 — Graditelj Beltinci. M-1857
ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE vzamem v najem za nedoločen čas. Plačilo vnaprej. Murska Sobota. Mladinska 3.
M-1865.
SOBO V GORNJI RADGONI IŠČE ZAPOSLEN FANT. Ponudbe na upravo Vestnika pod šifro: ZELO DOBER PLAČNIK. M-185 5
zaposlitve
SAMOSTOJNEGA MIZAR-
SKEGA POMOČNIKA ZA-
POŠLIM TAKOJ. Jože Zver. Veščica 13. M. Sobota. M-1783 KV AVTOMEHANIKA ZA POPRAVILO MOPEDOV ZAPOSLIM. Aleksander Hašaj. avtomehanik. Murska Sobota. Čopova 26. M-1797 SAMOSTOJNEGA, lahko tudi priučenega, pekovskega pomočnika. zaposlim. Nastop službe s 1. majem. Pekarna Prosnik. Središče ob Dravi. Slovenska ulica 30. M-1856
SLUŽBO DOB! POŠTENA NA LA KARIČA, lahko priučena, z večletno prakso. Gostišče pri avtobusni postaji. M.. Sobota. Kidričeva 31. M-1891
razno
OPRAVLJAM VSA ELEK-TROINŠTALATERSKA DELA — HITRO IN KAKOVOSTNO. Za obisk se priporoča MARTIN TRATNJEK, elektroinštalater-stvo in mehanika. Turnišče. Štefana Kovača 28. M-1439
FANT, star 22 let. želi spoznati dekle iz Prekmurja, zaradi prija
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Anton Han
iz Ropoče 70
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki šte nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli soža’je, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD, predstavniku KS Karlu Čerpnjaku za poslovilne besede in sodelavcem ozda Mura, tozd Ženska oblačila.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ropoča. 4. aprila 1985
Žalujoči: žena Kristina, sin Tonček, hčerke Ida in Erika z družinami, brat Jože, sestra Angela in drugo sorodstvo
teljstva. Kasneje možna poroka." Ponudbe pošljite na upravo lista pod PLANICA. M-1827
NOVO!
ČE VAM IZ ZAMRZOVALNE SKRINJE TEČE ALI SE NA STENAH DELA LED. PIŠITE NA NASLOV- SERVIS 7\
VESTNIKOV VLAK 85 ŠKOFJA LOKA
sobota 1. junij — cena na osebo 1.700 dinarjev — prijave in vplačila od ponedeljka, 22. aprila, v upravi lista, Murska Sobota, Titova 29/1.	'
Tudi letos 100 izžrebanih! V ŠKOFJI LOKI avtobusi — malo pešačenja — odhod iz Murske Sobote okrog 6. ure.
IZOLACIJE NA ZAMRZOVALNIH.OMARAH IN SKRINJAH. FELIKS KLOBASA. Okoslavci 47. 69244 Videm ob Ščavnici. M-1849
PLUG. BRANO IN DRUGO. VSE V DOBREM STANJU, podarim. Murska Sobota, Cankarjeva ulica 69. M-1879
WARTBURG, prevoženih 4S.O00 km, prodam. Škafar, Lendava, Partizanska 80 a, telefon od 19. do 20. ure: (069) 75-538. Le-216 AVTOKLEPARSKO DELAVNICO V GORNJEM LAKOŠU 33 b, s stanovanjskimi prostori, možna takojšnja vselitev, prodam. Jože Nežič, Gornji Lakoš 33 b. le-214 SADILEC ZA KORUZO, 4-vrstni, skoraj nov, prodam. Tropovci 51, telefon 76-501. M-1867 KOSILNICO LA VERDA, v dobrem stanju, prodam. Polana 23, p. Puconci. M-1868 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, prodam. Gančani 234. M-1869
ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do februarja 1986, v dobrem stanju, prodam. Rankovci 28, p. Tišina. M-1870
NSU 1200 prodam za 30.000 din. Naslov v upravi lista. M-I871
25 VREČ TERANOVE (bele za škropljenje) in 28 vreč teranove (bele), prodam. Ludvik Kodila, Moravske Toplice, Lešče 7. M-1872
JAWA 350, stara eno leto, naprodaj. Recek, Vidonci40 a. M-1873 MERCEDES 200 D, letnik 1974, generalno obnovljena karoserija in motor, prodam. Prša, Bratonci 162, telefon 71-021. M-1874 MOPED 14 M in APN 6 prodam. Mirko Vrbnjak, Moravci 46, p. Bučkovci. M-1875
MOTORNO KOLO JAW A 250, dobro ohranjeno, predelano v športno, prevoženih 9700 km, registrirano do 17. 4. 1986, prodam. Štefan Gorenje, Dolenci 65, p. Šalovci. M-1876
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2,5 ha zemlje blizu G. Petrovec, na lepem kraju, ugodno prodam. Naslov v upravi,lista. M-1877
GARSONJERO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1878 ŽENSKO KOLO TURIST, novo, prodam. Murska Sobota. Vrtna 4. stanovanje 7. M-1782
GOLF, letnik 1977 (4 vrata), oarvm televizor GRUNDIG, prenosni, in peč za centralno kurjavo FEROTHERM. z okvaro, ugodno prodam. Lojzka Vajda. Bučečovci. p. Križevci pri Ljutomeru. M-1784
STAREJŠO HIŠO V KRIŽEVCIH OB GLAVNI CESTI, primerno za počitniško hišico z 22 ari ohišnice in nekaj hektari zemlje prodam Domanjševci 95. p. Križevci v Prekmurju. M-1785 GNOJ PRODAM Tešanovci69. M-1787
MAESTRAL 9 in MOTOR I O-MOS 4.5. oboje še z garancijo, ugodno prodam. Telefon: (069)22 661 M-1796
V SPOMIN
25. aprila minevajo tri leta, polna žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi brat
Janez
Zitek
iz Kroga
Ohranili te bomo v lepem spominu.
TVOJA BRATA IN SESTRI
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker v hiši več drage žene, mame ni.
N SPOMIN
Maja mineva šest let. odkar seje po težki • bolezni, stara 79 let. za vedno poslovila od nas draga žena. mama, babica, prababica. tašča in svakinja
Cilka Ploj
roj. Pipan
iz Zbigovec pri G. Radgoni
Hvala vsem, ki ste kdaj obstali ob njenem grobu, prižgali sveče in počastili njen spomin.
Žalujoči: VSI NJENI
Mineva žalostno leto dni odkar si nas zapustila matrtu,A na tvojem grobu roža cveti in grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
3. maja bo minilo žalostno leto, odkar ni več med nami naše dobre mame, stare mame, babice in prababice
AnePolak
iz M. Sobote
Preživela si lepo število let, ki pa so za nas še prehitro minila in sta nam ostali neizmerna bolečina in globoka žalost. V naših srcih te bomo ohranili do konca naših dni.
Žalujoči: sinova Franc in Slavko, hčerki Jožica in Margit z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 47. letu starosti je ugasnilo plemenito srce našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
Vinka Kolenka
iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo dr. Cerarjevi, dr. Volkovi, med. sestri Nadi Koštrca ter ostalemu medicinskemu osebju onkološkega oddelka UKC v Ljubljani, dr. Zadravcu in patronažni službi ZD Beltinci za zdravniško pomoč in nego med njegovo težko boleznijo.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebej še dobri družini Katice Kovač za nesebično pomoč, sodelavcem SGP Konstruktor, tozd Gradbeništvo Pomurje. Verigi Lesce, SCT — tozd Opekarne, obrat Mengeš, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in denarno pomoč, se od pokojnika poslovili na njegovem domu in ga pospremili na zadnji poti.
Prisrčna hvala govornikoma tov. Jožetu Horvatu in tov. Zadravcu za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala tudi domačim pevcem za zapete pesmi in g. župniku za tople tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Melinci, Mengeš, Radovljica, Lesce, Blejska Dobrava
Žalujoči: žena Marija, hčerki Majda in Cvetka, mama Terezija, sestre Marija, Anica, Rezka ter brata Matija in Mirko z družinami
Večerna zarja dom je obsijala, vse čakalo je na njo, al ona več se ni vrnila, vse pusto, prazno je za njo.
IkWIMk
13. aprila nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša mama in stara mama
AnaLitrop
roj. Prša
iz V. Polane 113
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo obiskovali med njeno težko boleznijo. Posebna zahvala botrini, sorodnikom, sosedom in dobrim prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, dr. Čaru in Evgenu Kuzmi, višjemu medicinskemu tehniku za njegovo požrtvovalno pomoč med njeno boleznijo.
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše, g. župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za'odpete žalostinke, Štefanu Žerdinu za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste jo pospremili v večjem številu na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V. Polana, Toronto. Miklavž pri Ormožu
Žalujoči: sin Štefan z ženo Frančiško, sin Ivan z ženo Olgo, vnuka Štefan in Jože z družinama, vnuk Marjan z ženo Micko, vnuk Drago z ženo Roziko, pravnukinja Janja in pravnuki iz Toronta
STRAN 22
VESTNIK, 25. APRILA 1985
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nam je v 63. letu starosti umrla
Irma Barbarič
roj. Frumen iz Brezovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo cenili in spoštovali, darovali cvetje in jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala vsem zdravnikom, ki so se borili za njeno življenje, duhovniku za pogrebni obred, pevcem, godbi in govornici, vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob izgubi drage pokojnice pomagali in z nami sočustvovali.
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega
Antona Ziberta
iz M. Sobote
ZAHVALA
Ob smrti našega dolgoletnega prijatelja
Imreta-Mirka Novaka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Jožetu Antoniču in dr. Željku Novaku, ki sta mu več let nudila zdravniško pomoč.
Lendava. 11. aprila 1985
DRUŽINI KOJZEK IN PALLER
V SPOMIN
30. aprila bosta minili dve leti, polni žalosti, odkar je za vedno utihnilo mlado, plemenito srce ljubi hčerki in sestri
Micki Korpič iz Čepinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga vlako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se kolektivoma prodajalne Alpina in Blagovnice — oddelek manufaktura. g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in tov. Bratušu za besede slovesa.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Amalija z možem, hčerka Anica z možem in vnukinja Andreja, sestra Julijana, brat Lojze z družino in drugo sorodstvo
Prisrčna hvala vsem, ki seje spominjate in se ustavite pri njenem grobu.
Žalujoči: mama, sestra in bratje
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, / le drage mame nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
Tiho in mirno je odšla od nas draga mama, babica, prababica, tašča in sestra
Marija Šoštarec
Iz Krajne
Zahvaljujemo se vsem sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu, ji podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena zahvala dr. Peričevi in patronažni sestri Bernardi za vso medicinsko pomoč, g. duhovniku, pevcem in predstavniku KS za poslovilne besede.
VSI TVOJI
ZAHVALA
12. aprila nasje v 87. letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
Helena Lipič
iz Moravskih Toplic
Zahva'j ujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala g. duhovniku, govorniku in pevcem za pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Irma z možem Kolomanom, vnukinja Irma z možem Zlatkom, vnukinja Milika ter pravnuki Silva, Zlatko, Jože in Brigita.
Kje si ljuba žena — mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po težki bolezni nasje v 53. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in sestra
Albina Forjan
iz Lipovec
Ob boleči izgubi naše najdražje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali v dneh najhujših bolečin, jo v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v dobre namene.
Posebna hvala dr. Čaru. g. župniku za pogrebni obred, govorniku Šebjanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi iz M. Sobote in moškemu pevskemu zboru iz Gančan.
V globoki žalosti: mož Alojz, hčerki Ema z družino, in Jelka, Alojz z družino, sestre in bratje z družinami
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe dragi oče ni, da bi skupaj, še bili.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče. stari oče in pradedek
Matija Kolmanič
elek. mojster v pokoju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku, pevcem, tov. Rapplu in predstavniku GZ tov. Toplaku za poslovilne besede, gasilcem iz M. Sobote. Kroga in Bakovec ter kolektivom Tovarne mlečnega prahu, Mure tozd Perilo. Panonije in Pomurja.
Najiskrenejša hvala zetu Avgustu Passeru za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so namesto vencev darovali za gradnjo bolnišnice.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 68. letu starosti nasje nepričakovano za vedno zapustil dragi - mož. oče in dedek
Karel Kovačik
iz Lemerja
Ob težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, posebej družinam Benko. Fridau, Horvat in družinama Šebjanič. ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku KS in pevcem za odpete žalostinke. ,	Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lemerje. 10. aprila 1985
Žalujoči: žena Irena, sin Feri in hčerka Olga z družinama
K e jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni- mir mi zaželite.
TAW/Mk
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša, draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
Irma Jakič
upokojenka iz Markovec 49
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali med njeno dolgotrajno in : težko boleznijo. Hvala vsem sorodnikom in dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, botrini in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala dr. Kiršnerju za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Društvu upokojencev M. Sobota za častno stražo s praporjem. vsem, ki ste ji darovali vence, cvetje in za sv. maše ter jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Zorki za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Štefan in vnuk Štefan z družinama, vnukinja Dragicaz možem Francem, hčerki Marija in Terezija z družinama, sestri Jolanka in lerezija ter brat Elemer z družinami
VESTNIK, 25. APRILA 1985
STRAN 23
v besedi in sliki
PO
TITOVI
POTI
Štafetno palico so mladi lendavske občine prevzeli v Bogojini in jo ponesli proti Lendavi. V mestu seje kljub rani uri zbralo veliko cicibanov, pionirjev, mladincev in odraslih. Na Partizanski cesti, kjer so pričakali nosilce štafete, seje že pred njihovim prihodom začel pester kulturni program, ki so ga izvajali pionirji in mladinci. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference ZSMS Lendava Vlado Bratkovič, ki je govoril v slovenskem jeziku. Jolanda Novak pa je govorila v madžarščini. Zvezno štafetno palico je prinesla odlična dijakinja Melita Jaklovič. pozdravno pismo pa je v obeh jezikih prebrala dijakinja Sandra Pren-dl. Mladi lendavske občine so med drugim zapisali:
»Svoboda, mir. ljubezen, prijateljstvo, pravica do dela in izobraževanja, sožitje med narodi in narodnostmi — vse to je povezano s Titovim imenom in njegovim bojem za lepši jutri vseh narodov in narodnosti. Titovo ime je še posebej povezano z mladimi. Bilje najljubši učitelj; vsakomur je vedel povedati, kaj pričakuje od nas. Njegove skrbi, ljubezen, pričakovanja, navdušenja ... nas obvezujejo, da ostanemo zvesti njegovim idejam in da revolucijo krepimo tako, da iščemo nove, še boljše poti in rešitve in da poglabljamo tovarištvo, ljubezen, bratstvo med narodi in narodnostmi.«
Štafetno palico je s sprejema v Lendavi prva ponesla učenka osnovne šole Drago Lugarič Lendava. Tatjana Sabo. Mladinci lendavske občine so vrstnikom iz občine Ljutomer štafetno palico izročili na Srednji Bistrici.
Š. S.
Bo Križaj zadel vratca?
Jutri, 26. aprila, ob 18. uri bo na igrišču med bloki v Radencih zanimiva nogometna tekma. Zanimiva zato, ker se bodo za okroglim usnjem podili člani jugoslovanske smučarske reprezentance in delavci Radenske. Vstopnina bo le 100 dinarjev, izkupiček pa je v celoti namenjen za dograditev kirurškega bloka pomurske bolnišnice.
PRISRČEN POZDRA V ZVEZNI
ŠTAFETI MLADOSTI
Podobno kot drugje so tudi v soboški občini delovni ljudje in občani, predvsem pa mladi, prisrčno pozdravili nosilce zvezne štafete mladosti — simbola neomajne privrženosti Titovemu delu in poti ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Potem, ko so jo prevzeli od vrstnikov iz radgonske občine v Radencih, so nosilci štafetne palice krenili dalje skozi Tišino proti Murski Soboti. Štafeti mladosti, ki so jo povsod spremljale prisega in pesmi domovini in Titu, so v vseh večjih in manjših krajih, skozi katere so jo nosile roke mladih, priredili prisrčne sprejeme s priložnostnimi' slovesnostmi.
Še posebej ponosni so bili tokrat prebivalci Murske Sobote, saj je zvezna štafeta mladosti prvič prenočila v tem mestu. V svoje okrilje so jo namreč sprejeli mladi iz temeljne'organizacije združenega dela ženski plašči tovarne oblačil in perila Mura, kar je nedvomno veliko priznanje temu mlademu kolektivu. Nosilci zvezne štafete mladosti so v pomursko središče prispeli v petek nekaj po 20. uri, in sicer na igrišče pri prvi osnovni šoli, ki nosi ime po borcu Danetu Šumenjaku-Miranu. Tu se je zbrala nepregledna množica ljudi, ki so jo navdušeno pozdravi-
TUDLSEDANJA REVOLUCIJA ZAHTEVA BOJ
Zadnji so v Pomurju štafeto mladosti na njeni dvodnevni poti ponesli mladi občine Ljutomer. Po sprejemu na Bistrici je štafeta najprej prispela do Osnovne šole Jože Hedžet na Šafarskem, kjer so ji mladi priredili kratek, a prisrčen sprejem. Pri odhodu s šole so si jo podajali iz roke v roko in tako simbolizirali poslanstvo štafete. Drugi postanek je bil pri Osnovni šoli v Stročji vasi in nato je štafetna palica nadaljevala pot do Ljutomera. Osrednja prireditev ob sprejemu je bila letos na Miklošičevem trgu. Že dosti pred prihodom štafetne palice so se na tem trgu zbrali krajani in med kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Ivan Cankar. Srednje šole družboslovne usmeritve Fran Miklošič Ljutomer in mladinski pihalni orkester (le-ta se je predstavil prvič) glasbene šole Slavko Osterc, sprejeli občinsko štafeto, nato pa že zvezno. V imenu ljutomerskih pionirjev in mladincev jo je pozdravila Romana Markovič, učenka 8.- razreda OŠ Ivan Cankar, zadnja nosilka pa je bila Mauela Rudolf, učenka 1. letnika srednje medicinske šole, večkratna športnica leta občine Ljutomer in aktivna mladinka. Takole so zapisali mladi Ljutomerčani: „S ponosom, hvaležnostjo in odgovornostjo sprejemamo danes štafeto mladosti 'n miru, ki simbolično povezuje našo sedanjost s preteklostjo in bodočnostjo. Ponosni smo na 40 let svobode, priborjene s krvjo in trpljenjem, hvaležni smo tovarišu Titu in njegovim legendarnim soborcem in srečni, ker že 40 let živimo v miru. Svoboda, sociali-
SPOROČILO ŠTAFETE MLADOSTI - Tito je naš navdih. Zaupal nam je. mi pa smo mu vračali z ljubeznijo in delom. Titov odnos do mladine je bila njegova skrb za prihodnost naše revolucije, naš odnos do Tita pa odgovornost za lastno prihodnost. Te misli so bile izrečene ob sprejemu zvezne štafete v Murski Soboti, kjer so pripravili no-šilcem navdušen sprejem. Foto: A. Abraham.
li. Že tri ure pred njenim prihodom pa se je na osrednjem prireditvenem prostoru, kjer so postavili tri odre, začel zares pester kulturni in zabavni program. V njem so se zvrstili cicibani iz otroškega vrtca Štefan Kovač, harmonikarski orkester glasbene šole, pionirji osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha, ansambli vojaške pošte, Doroja in Diamant. Prikazani so tudi dosežki mladih na različnih področjih njihovega udejstvovanja, manjkalo pa ni tudi razgovorov s posebej uspešnimi mladinkami in mladinci.
Zlasti prisrčen je bil osrednji recital, v katerem so nastopili zbori osnovnih šol, recitatorji, folklorni skupini iz Beltinec in Dokležovja, Plesna kuhinja, vse skupaj pa so popestrili z glasbeno spremljavo. Recital je ponazarjal revolucionarno preteklost, kritičen odnos mladih do današnjega časa in njihovo usmerjenost v prihodnost. Slavnostni govornik je bil predsednik OK ZSMS Ivan Smodiš, nato pa so tri občinske štafete, ki
... Štafetno palico so nato ponesli še do Radomerja in Žerovinec, kjer so jo predali v čuvanje mladini ormoške občine, foto: D. L.
Le urno, le urno obrni pete ... je morda rekla tale tovarišica svojemu plesalcu. (Foto: J.G.)
zem in samoupravljanje so smerokazi, ki določajo našo pot. Za nas ni druge poti, kajti to pot nam je pokazal tovariš Tito, ki je nam mladim neizmerno zaupal. Njegovo zaupanje nas obvezuje, da kljub vsem težavam ne omagamo. Tudi sedanja revolucija zahteva boj. Skrbi in težave se kopičijo, življenjski standard nam pada, brezposelnih je že blizu milijon. Težko je, ampak ni druge izbire, kot da živimo in se bojujemo. To so Titove besede, to je njegov zgled. To je tudi naše prepričanje, to je tudi naš boj. V tem boju bomo realni, bomo hrabri. Dovolj moči imamo za to in se ne bomo prepustili malodušju. Zmaga samoupravljanja, bratstva in enotnosti bo tudi naša zmaga, ki jo bomo poskušali
so krenile na pot iz Martinja, Hodoša in Prosenjakovec, prinesli na slovesno okrašen oder uspešna športnika Vito Šiftar in Drago Pertoci ter član pionirske šolske zadruge iz Tišine Sašo Mladenovič.
Posebej je završalo, ko je na oder prišla nosilka zvezne štafete Jolanda Feher, odlična učenka srednje zdravstvene šole, predsednica OO ZSMS v soboškem dijaškem domu, brigadirka, aktivna zlasti na kulturnem področju. Pozdravni pismi predsedstvoma SFRJ in CK ZKJ sta nato prebrala članica predsedstva OK ZSMS Jožica Gyergyek in vojak Milun Topalovič, sporočilo štafete mladosti pa Dalivoj Titan. Kulturni program se je nadaljeval še pozno v noč, nosilci’ zvezne štafete pa so krenili do vojaške pošte in-zatem do delovne organizacije Mura, kjer je štafetna paliea prenočila. Naslednje dopoldne pa so štafetno palico ponesli proti Bogojini, kjer so jo predali mladim iz lendavske občine.
Milan Jerše
dosegati na vsakem koraku našega življenja, z odgovornim delom pri uresničevanju revolucionarnih ciljev, boju za gospodarski napredek naše dežele, za srečo vsakega človeka v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, za mir in prijateljstvo z vsemi miroljubnimi narodi sveta.”
Štafetno palico so nato ponesli še do Radomerja in Žerovinec, kjer so jo malo po pol deseti uri predali v čuvanje mladim or-možke občine. Tudi v letošnje priprave in izvedbo so se aktivno vključili ljutomerski radioamaterji, ki so spremljali pot štafetne palice in čakajoče v Ljutomeru sproti obveščali o njeni poti.
Danil Dušan Loparnik
KAR SE NE BI SMELO i ZGODITI
Vzvezi z našim zapisom, kije bil pod tem naslovom objavljen v 14. številki Vestnika (II. aprila), smo prejeli podrobnejšo pojasnilo mentorice taborniškega odreda Pod starim gradom.
»Že deset let smo taborniki skupaj s pionirji skrbeli za varen prenos kurirčkove torbice, jo čuvali pri Tothovem mlinu, kjer smo pripravljali delovne akcije in pomagali okoliškim ljudem pri delu na poljih in čiščenju okolice Zvečer smo imeli srečanje ob tabornem ognju, kamor smo povabili tudi borce in družbenopolitične delavce. Vedno so bili pripravljeni tudi .napadi’. kar je tabornike posebej vzhemir-jalo. toda napadalce smo navadno ujeli in jih simbolično kaznovali. Naslednji dan pa smo torbico ponesli dalje in jo predali drugim kurirjem. Zased nismo taborniki nikoli pripravljali. To je bila navada mladincev 8.
Peti jubilejni tekaški maraton Treh src v Radencih je pritegnil okrog 1.700 tekačev in tekačic, med katerimi je bilo tudi lepo število
Pomurcev.
Foto: Feri Maučec I
--       ———      ,  ..—
!Z MONOŠTRA______________
BAL BILJE ŽIV...
Sobotni večer je. Pravzaprav še tu in tam .poškili’ kak sončni žarek. V dvorani tovarne kos v Monoštru se zberejo številni obiskovalci iz Slovenske krajine (Porabja) in tudi drugih vasi. Praznično so odeti in polni pričakovanja. kaj jim bo prinesel 4. Slovenski bal — kulturno-zabav-na prireditev, ki je namenjena porabski m Slovencem, kaj radi pa pridejo nanjo tudi Madžari, njihovi prijatelji!
Zbrane pozdravi in zaželi vsem dobrodošlico višja referentka za slovenska vprašanja pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem Irena Pavlič. Zatem pove v porabskem narečju nekaj
šaljivih in pikrih na račun Porab-cev novinar Franček Mukič. Tako v šali zvemo tudi, da v Monoštru gradijo novo dvojezično osnovno šolo s 16 učilnicami, in ko so starše slovenskega rodu spraševali, ali bodo prijavili svoje otroke k pouku slovenščine, niso zbrali niti toliko prijav, da bi v vsakem razredu bil po en učenec. Ker je Franček to bolj hudomušno povedal. so se nekateri temu celo zasmejali, pa se kaže tudi resno zamisliti.
Očitno pa je drugačno zanimanje za slovensko pesem. Ko namreč zadonijo zvoki narodnozabavnega ansambla Diamant iz Murske Sobote, je na plesišču kmalu pravi vrvež in kar precej jih pomaga’ peti ansamblu. Diamanti zares znajo ogreti srca in razgreti pete skorajda vsakemu. Igrajo in pojejo slovenske narod-
razreda. Letos žal zaradi bolezni nisem mogla organizirati .mojih’ tabornikov, da bi sodelovali pri prenašanju kurirčkove torbice, zato sem bila presenečena. ko sem prebrala, daje .skupina tabornikov’ organizirala to neprijetno potegavščino ... Ta načrt je zrasel v mladih, nepremišljenih, nekoliko predrznih in neizkušenih glavah peščice osmošolcev, ki sami pač niso znali presoditi, kaj je prav in kaj ne. V pojasnilo še: letos so v osmih razredih le štirje taborniki, ki pa kaj takega sploh ne bi in tudi niso organizirali!«
V pismu nam je mentorica tabornikov radgonske osemletke navedla še. da so decembra praznovali 10-letnico delovanja in da se lahko ponašajo s številnimi uspešno izvedenimi nalogami. Čestitamo!
Če je tako, potem res niso krivi (samo) taborniki.
JOŽE GRAJ
ne. ki so znane tudi v Porabjtl. pa moderne melodije, in celo nekaj madžarskih so se za to priložnost naučili.
Nastopila je tudi FS Sakalovci.
Polnoč je hitro tu in tedaj je na vrsti žrebanje srečk — tombola. Kako lepe dobitke nekateri zadenejo! Nova partijska sekretarka mestnega sveta Monošter kot nalašč dobi pravo domačo šibnato metlo. Najbržji bo kar prav prišla.
Vmes se posebej srečajo in pogovarjajo predstavniki Demokratične zveze južnih Slovanov. Kulturnega centra Monošter in Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Pogovarjajo se o nadaljnjem sodelovanju in se med dru
gim dogovorijo, da bo gornje-seniški pevski zbor tudi letos gostoval na taboru v Šentvidu pri Stični, da bo plesna skupina iz Sakalovec nastopila na festivalu v Beltincih in morda tudi na srečanju folkloristov v Kopru, da se bo skupina učencev iz Gornjega Senika in Števanovec udeležila folklorne kolonije v Preddvoru pri Kranju ter likovne kolonije v Vuzenici .. .
Na plesišču in sploh za omizjem pa je vse bolj živahno. In ko pride čas slovesa, okrog tretje ure zjutraj. bi nekateri še kar ostali — plesali, peli in poslušali ansambel Diamant.
4 Slovenski bal je torej minil. To*je bila spet priložnost, da se srečajo Porabci — Slovenci in Madžari — se skupaj poveselijo sprijatel ji jo. pogovorijo . . .
JOŽE GRAJ
STRAN 24
VESTNIK. 25. APRILA 1985