PoStnlna plačana v" fcnlovirj. Leto XV., štev, 1§2 Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Daljni vzhod in evropsko ravnotežje Odnošaji med Rusijo in Japonsko so se zadnje tedne zopet močno poslabšali. Japonci na vso moč skrbe, da bi se napetost nikoli ne polegla ia da bi vsak trenutek imeli pripraven razlog za napad na rusko ozemlje. Poznavalci japonske narodne psihe zatrjujejo, da se je Japonska že davno odločila za oboroženi obračun in da bo po svojem znanem običaju brez vojne napovedi navalila na rusko Pomurje. V tem pogledu ima Japonska prednost iniciative in si lahko po mili volji izbere pripraven trenutek za otvoritev sovražnosti. Kritična doba bo vsekakor letošnja zima, kajti Japonci smejo računati na izdatne začetne uspehe le tedaj, ako napadejo ruske meje ob najhujšem mrazu. Reka Amur, ki deli severno Mandžurijo od ruske Vzhodne Sibirije, je najboljša obrambna zapreka japonskim četam, saj je široka kakor Dunav v svojem dolnjem toku in zato težko prehodna za velike množice vojaštva. Po zimi pa se ta zapreka spremeni v izvrstno gladko cesto, po katere debelem ledu lahko vozi tudi najtežje topništvo, obenem pa je s tem ruska meja na dolžini sto in sto kilometrov dostopna sovražnemu napadu. Še eno prednost ima zimsko vojevanje za Japonce: dnevi so kratki in s tem je ruskemu letalstvu, s čigar udarno silo Japonci najbolj resno računajo, močno omejena akcijska možnost. Razumljivo je tedaj, ako nervoznost sovjetskega tiska raste iz dneva v dan. Japonska, Anglija in Nemčija nočejo stopiti z Moskvo v pogajanja za nenapa-dalno pogodbo, s tem te države dokazujejo, da nameravajo nekaj nevšečne-ga, ali vsaj, da si hočejo ohraniti proste roke za primer, da se stara nasprotnika na Daljnem vzhodu resno spopri-meta. Sicer vznemirja Japonsko negotovo aržanje Amerike, Nemčiji pa ovira svobodno gibanje Francija, zato pa sta tu dva negotovo, činitelja: Anglija in še bolj Poljska. Sovjetska unija ima nekoliko šibkih točk. Najslabša med njimi je Daljni vzhod, kjer se je Japonska med revolucijsko slabostjo Moskve temeljito zasidrala in si podvrgla Mandžurijo, Džehol in vzhodni del Notranje Mongolije. Druga šibka točka je vzhodni Tur-feestan, kjer ruski vpliv podlega tajnim mahinacijam. ki jih moskovski tisk označuje za angleške spletke. Kakor hočejo Japonci odriniti Ruse cd Tihega morja, tako je Angliji mnogo na tem. da bi bili Rusi čim dalje od perzijskega zaliva in od Indije. Tretja odprta rana za Rusijo pa je Ukrajina, kjer takisto delujejo tuje sile, da bi Rusijo potisnile od Črnega morja. Po zatrjevanju sovjetskega tiska so na odcepitvi Ukrajine močno zainteresirani Nemci in Poljaki. Med nečuječnostjo Boncourjeve in Dala dierjeve vlade, ki sta z zavezniki postopali kakor s kolonijami, se je Nemcem posrečilo, da so si pridobili Poljake. Odkritja moskovskega lista »Krasnaja Zvezda« in pariškega »Echo de Pariš« pa tudi vedo povedati o intimnih zvezah rumunske Železne garde z Berlinom. Rumunska olblastva se ob razpustu te šovinistične bratovščine zaplenila dokumente, iz katerih izhaja podroben načrt oborožene akcije nemške vojske proti Rusiji. Po teh načrtih bi nemške čete udrle preko Slovaške, Moldavije in Bes-arabije v Ukrajino, drugi del pa bi pre-gazil baltsko države in udaril v osrčje Rusije — kadar bi bila Moskva zaposlena z Japonci. Škoda, ki jo je napravil Boncour francoski in zavezniški stvari s svojo kratkovidno politiko in omalovaževanjem Poljske, nam je jasna, ako si predočimo, da ima Nemčija danes zopet prednost notranje ofenzivne in defenzivne črte, ki je biia Nemčiji in Avstriji jamstvo za uspehe v prvih letih svetovne vojne. Vloga Avstrije je to pot določena Poljski, poleg tega pa sta ob mejah Male antante še dva negotova činitelja, Avstrija in Madžarska. Jasno je tudi, da bi se ob tako zelo izpremenje-nem položaju Italija odločiia najbrž čisto drugače nego se je leta 1915. Vidimo tedaj delo Boncourjevo v vseh njegovih težkih posledicah: Zveza Rusije in Francije, kakor pred znano »splen-did isolation« Nemčije, preden je s pristopom Anglije bila ustvarjena Antan-ta. V Londonu se sicer čujejo posamezni glasovi, da bo prihodnja angleška fronta tekla ob Renu, vendar se poleg tega močne struje prizadevajo, da bi sedanjo bojevito Nemčijo nahujskale na Rusijo, s čimer bi se Albion zopet za daljši čas rešil Nemčije in Rusije, ne da je sam posegel v boj. Kvečjemu, da bi ob koncu zastavil vso svojo silo, da bi mu eden izmed bojevnikov na zrastel preko glave. V najhujšem škripcu se nahaja Rusija, ki bi prišla med nemško kladivo . in japonsko naklo. Nič drugega bi ji ne kazalo, nego da se vsaj začasno umakne do Bajkala in vse svoje sile osredotoči proti zapadu. V tem primeru bi morda tudi Poljska bridko občutila svoje nemško zavezništvo. V malo zavidnem položaju so pri takem stanju stvari tudi druge slovanske države in poljska politika je po vsem videzu naperjena v ško-do slovanstva in ne v. korist Poljske, marveč Nemčije in Japonske. L]ubl|ana, sreda 22. avgusta 1934 STALNA VOJAŠKA ZVEZA MED ITALIJO IN AVSTRIJO Italija hoče dobiti pravico, da vkoraka v Avstrijo, kadar se ji zdi to potrebno — Schuschnigg pri Mussoliniju ___1_ • _______H J ..Ji «l^jL. „ Firenca, 21. avgusta. w. Avstrijski zvezni kanceiar dr. Schuschnigg je danes v spremstvu svojega tajnika, sekcij ske ga svetnika dr. Seidla in dr. Haerdtla od tiskovnega urada prispel ob 10.43 v Firenco. Na postaji so ga pozdravili ministrski predsednik Mus-soiinii, državni po d tajnik Suvich, generalni tajinik fašistične stranke in drugi zastopniki italijanskih oblasti. Po pozdravu je dr. Schuschnigg odšel v vilo Antinori, kjer bo stanoval kot gost italijanske vlade. Mus solini je opoldne priredil na čast avstrijskega kancelarja Schuschnigga obed, ki so se ga udeležili tudi državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich, glavni tajnik fašistične stranke Stara-ce, italijanski delegat pri Društvu narodov baron Aloisi in visoki uradniki Schusdhniggovega spremstva. Pariz, 21. .avgusta, č. Stalna vojaška konvencija med Italijo in Avstrijo bo po informacijah »Matina« prvi im glavni predmet razgovorov med Mussolini-jem in Sohusohniggorn, ki sta se danes sestala v Firenci. Kakor poroča »Ma-tin«, bo imela ta konvencija obldko pakta o vzajemni pomoči. Konvencija naj bi vzatocmla tudi sleherno oboroženo intervencijo Italije v Avstriji, izvršeno na poziv avstrijske vlade, aH pa v primerih notranjih izgredov, ki bi ogražal neodvisnost Avstrije. Nedvomno bo zaradi te konvencije prišlo do novega trenja v srednji Evropi. V primeru kake italijanske oborožene intervencije v Avstriji bi namreč tudi države Male antante zahtevale, enako obrambo svojcih interesov. Službeni komunike O floren$kem sestanku Rim, 21. avgusta w. Sredi manevrov italijanske vojske je prišlo do prvega uradnega sestanka predsednika italijanske vlade in novega avstrijskega kancelarja 2al mi je, da ne morem ustreči, ker ni-nam še nobenih rezultatov o tem, kar sva lognala. Treba bo naiprei pregledati inst.ru-nente in Dotem šele bom lahko ka,j povedal » uspehih in ugotovitvah najinega poiz-cusa.« >Brez dvoma niste pričakovali pri odle*tu, ia boste pristali tako daleč, — na jugoslovenske m ozemljj.« »Res, na to nisva računala, toda pri takih poletih človek nikdar ne ve, kje se bo spustil. To ni odvisno od njega, temveč od raznih drueih okoliščin. Mislil sem si pač, da bomo pristali nekje v srednji Evropi ter sem v prvi vrsti računal pri tem na Avstrijo. Vsekakor pa je bil moj namen ostati v zraku toliko časa, kolikor bom le mogel, in sem ta namen tudi točno izvršil « »Ste poznali že pred tem našo državo? Kak vtis ste sedai dobili o njej?« >Vaše domovine nisem doslej podrobneje pozrnal, imam pa o njej najboljše vtise. Ljudje eo dobri in prijazni in kraji so zelo lepi.« >Bi nam lahko povedali kai podrobneje, kako ste pristali?« »Pristala sva zelo lepo in pravilno, brez vsakih 'ida-refrv in tresljajev, in takoj, so nama ljudje z vseh koncev pritekli na pomoč. To je tem lepše in ljubeznivejše od njih, ker sodim, da eo tisti kraji malo r&d-ka;e naseljeni, pa je navzlic temu bila v najkrajšem času na kraju pristanka velika množica ljudi, ki nama je hotela na vsak način pomagati.« >Kako ste preživeli prva dva dneva v Jugoslaviji?« ^Predvsem sem se bavil z balonom in gondolo, ki sem ju moral zložiti in spraviti nazai v domovino. To mi je vzelo največ dela. Ostali oae 6em porabil, da si ogledam malo vaše kraje, iz katerih bom odnesel najlepše spomine in vtise.« »Sedaj še par vprašanj, ki bodo gotovo predvsem zanimala v Belgiji: Ali je gondola že natovorjena in odposlana v Belgijo? V kakem stanju ee nahaja? Na kak način in po kateri prosi ee mislite vi vrniti iz Ljubliane v domovino? »Gondola ie popolnoma nepoškodovana, v najboljšem stanju in že odpremljena v Belgijo.« Kako se bom vračal v domovino, tega danes še ne vem. Vem le, da odpotujem jutri zjutraj. Verjetno bom šel z avionom, toda ni še izključeno, da se ne bi poslužil železnice«. Direktor Tavzes se je nato zahvalil prof. Gosynsu za njegove izjave ter poželel njemu in njegovemu spremljevalcu, da bi si v naši domovini do dobra odpočila po pre-stauih naporih. S tem je bila četrturna oddaja po radiju zaključena. Prenašale so jo iz Ljubljane tudi zagrebška in beograjska, ter vse avstrijske, del čeških in vse belgijske radijske postaje, preko Bruslja pa tudi nekatere francoske. Francoski konzul g. Remerand je osebno prišel v studio, da pozdravi belgijskega znanstvenika. Tehnični vodja ljubljanskega radija univ. prof. Osana je izvajanja prof. Cosynsa posnel tudi na plošče. Izlet v Kamnik Po obedu in kratkega odmoru sta se bel; gijska letalca ob 16.30 v spremstvu konzula dr. Dularja odpeljala z avtomobilom na kratek izlet proti Kamniku. Prvotno je bil v načrtu daljši avtomobilski izlet do Bleda, a zaradi malce grenkih izkušenj, ki so jih doživeli z defekti na poti iz Prekmurja v Ljubljano, je to odpadlo. Zapeljali so se do prelaza na černivcu. Oba belgijska raziskovalca sta se iskreno navdušila za lepote naše gorske pokrajine in van der Elst je precej obljubil, da pride prihodnje leto v naše kraje na počitnice. Ob 19.15 so se vrnili v Ljubljano, kjer je bil za ob 20.30 napovedan pred mestno hišo slavnostni sprejem Pozdrav Ljubljane pred magistratom Na Mestnem trgu se je tudi nocoj zbrala velika množica občinstva. Ljubljančani belgijskim gostom niso prav nič zamerili snoč-nje zamude. Danes jim ni bilo treba izgubljati potrpežljivosti. Nekaj minut po 20.30 sta se prof. Cosyns in van der Elst ^pojavila v Stritarjevi ulici, in komaj se je polegel prvi val navdušenja med množico, je občinski svetnik Rado Hribar v imenu mestne občine izpregovoril z balkona pozdravne besede belgijskemu učenjaku in njegovemu sodelavcu in izrazil občudovanje njunim smelim poizkusom za napredek znanosti'. Nato je polkovnik Nedeljkovič v imenu Aerokluba v francoščini izrekel dobrodošlico mladima znanstvenikoma kot predstavnikoma Belgije, ki je bila zvesta zaveznica Srbije v veliki vojni. Ko je nato povzel besedo prof. Cosyns sam, se burno pozdravljanje kar ni hotelo poleči. V preprostih, iskrenih besedah, kakor je tudi sam po vsej svoji pojavi skromen, preprost in iskren, se je prof. Cosyns najprej opravičil, da ne zna našega jezika, nato pa izrekel v francoščini prav toplo zahvalo za vso prijaznost in vso pomoč, ki so mu jo nudili naši ljudje v Prekmurju in vsi. Izrazil je občudovanje nad lepoto naših krajev in je zaključil z vzklikom: Vive la Jugoslavie! Množica je potem še dolgo vsa navdušena vzklikala Belgiji, Jugoslaviji in junaškima letalcema. Prof. Cosyns in van der Elst sta se kar s težavo prebila skozi množico, ki bi bila rada čimbolj od blizu videla drzna letalca. Pozdravno svečanost je oddajal tudi ljubljanski radio, po njem pa so jo, kakor poprej opoldne, zopet prenašali Zagreb, Beograd, Bruselj in Dunaj. Večerja v Aeroklubu Na intimni večerji, ki jo je priredil svojima gostoma na čast, vaš Aeroklub v Kazini in ki se je je udeležilo poleg drugih zastopnikov tudi veliko število naših znanstvenikov z univerze, je bilo mnogo živahnega strokovnega in domačnostnega razpravljanja o vsem. V teku večerje je konzul dr. Dular uradno sporočil slav-ljencema radostno vest, ki je v teku dneva dospela iz Bruslja: da je belgijski kralj Državna razredna loterija Dne 21. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 300.000 Din srečka St 46.902, 50.000 Din srečka št. 12.421, 30.000 Din srečka št. 45.679. Zadružna hranilnica r.z.zo.z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 odlikoval prof. Cosynsa z oficirskim redom belgijske krone, njegovega mlajšega .tovariša pa z viteškim redom belgijske krone. Višek pa je doseglo razpoloženje, ko sta junaška gosta čula, da je^ enako nagradil njuno veliko delo tudi naš kralj. Visoko jugoslovensko odlikovanje Bled, 21. avgusta. AA. Za zasluge, ki sta Si jih pridobila gg. prof. inž. Maks OoSyn» in njegov spremljevalec Nere van der E1H s svojim poletom v stratosfero, ju je Nj. Vel. kr&lj blagovolil odlikovati, in sicer prof. inž. Co«ynSa z redom sv. Save UL. stopnje, Nere van der Elsta pa z redom »v. Save IV. stopnje. čestitke belgijskega kralja Bruselj, 21. avgusta r. Belgijski kralj Leopold je takoj, ko je prispela v Bruselj vest o uspelem poletu Cosynsa v stratosfero, poslal prof. Cosynsu v Petrovce nasled-njo brzojavno čestitko: Iskreno čestitam vam in Van der Elstu k sijajnemu uspehu, ki sta ga dosegla a svojim poletom v stratosfero. Ta sijajni znanstveni podvig dela čast vsej naši domovini — Leopold. Danes je Nj. Vel. kralj Leopold odlikovat profesorja Maksa Cosynsa zaradi njegovih zaslug za znanost z oficirskim križem reda belgijske krone, njegovega sodelavca Van der Elsta pa z vitežkim križam istega reda. Za spomin na Prekmurje Po govoru dr. Cosvnsa v radio-postaji, mu je izročil prof. Vilko Novak, prekmurski rojak, novi zemljevid Prekmurja in brošuro »Prekmurje«. ki jo je rektor ljubljanske univerze dr. Matija Slavič. v francoščini napisal za mirovno konferenco leta 1919. v Parizu. Prof. Novak je opozoril belgijskega znanstvenika, da je zemljevid izšel ob l5letnici osvobojenja Prekmurja. Vidno vzradoščen se je prof. Cosyns začudil francoski brošuri in si z zanimanjem ogledoval na zemljevidu kraj svojega pristanka Ponovno je izražal svojo zahvalo, da so ga ljudje tako ljubeznivo sprejeli, prav posebno pa še akademikom, ki so mu pomagali. Polet preko Zagreba na Dunaj Jutri, v sredo, bosta.prof. Cosvns in van der Elst ob 14.35 odletela z ljubljanskega aerodroma s potniškim avijonom v Zagreb, odkoder bosta ob 16.15 nadaljevala z beograjsko linijo pot na Dunaj. Na Dunaju, kamor prispeta ob 18.20. bosta prenočila, v četrtek zjutraj pa bosta odletela dalje proti Bruslju, tako da bosta po vsej priliki zvečer doma. Naš Aeroput je gostoma poklonil brezplačno vožnjo do Dunaja, kakor bosta tudi na vseh drugih progah potovala kot toplo pozdravljena gosta. Nd Dunaju jima pripravljajo večji sprejem. Piccardove priprave za nov vzlet Asistent prof. Piccarda dr. Marton, ki je snoči z dvema belgijskima novinarjema pripotoval v Ljubljano, je dal danes novinarjem nekaj zanimivih izjav o praktičnem in znanstvenem pomenu Cosynsovega stra-tosfernega poleta. Dr. Marton je med drugim pripovedoval: »Prof. Piccard se mudi, kakor znano v Švici, kjer se nahaja na oddihu po napornem znanstvenem delu. Ves zadnji čas se je ukvarjal z intenzivnimi pripravami za nov stratosferski polet. Zdaj dela na stra-tostatu, ki se bo lahk0 dvignil do 30 km visoko. Načrte je prof. Piccard že izdelal, gre mu samo še za finansiranje izvedbe. Ko bo tudi ta stran vprašanja urejena, bomo odleteli 30.000 m visoko. Prof. Cosyns in njegov sodelavec van der Elst zasledujeta predvsem proučevanje kozmičnih žarkov. V kakšnih treh tednih bomo čuli, kakšne praktične rezultate je rodil njun sedanji polet. Razen tega sta napravila tudi nekatere filmske posnetke in zdaj moramo počakati, da razvijeta svoje filme. že nekaj let dajejo velike avionske tvor-nice precejšnje kredite za izpopolnitev a vi-onov za stratosferske f>olete, ki bi leteli z mnogo večjo brzino kakor sedanja letala. Ves problem je danes samo še v Izpopolnitvi motorjev. Kadar bo rešeno tudi to vprašanje, bo tehnika slavila začetek nove dobe.« ^^^^ Iz železniške službe Beograd, 21. avgusta, č. Po odredbi prometnega ministra so bili upokojeni vlako-vodje Ivan Pogelšek, Franc Božič in Jurij Ivanuš, pomožni vlakovodja Franc Jelen, »revizor Josip Vrankar in strojevodja Ignac Rabič. Premeščeni so bili prometni uradniki Rudolf Novak iz Boh. Bistrice v Kamnik, Vladiskv Batista iz Mahične v Gradac, Martin Hkdnik s Pragerskega na Jesenice, Karel Gaberšek iz Celja v Velenje, Anton Spolonat iz Celja na Zidani most, Jožef Juvanc iz Kamnika za postajenačelnika v Rogaško Slatino, Stanislav Ruter iz Polj-čan za šefa v Hrastniku, Klement Gomil-šček iz Škofljice v Maribor, Martin Cerjak iz Murskega Središča v Maribor, Vladimir Kerševani iz Gradca v Mursko Središče, peter Sušič iz Ozlja v Ljubljano, Štefan .Poljak iz Mahične v Ozalj, Jakob Vrečko .iz Zgornjega Doliča v Borovnico, Karel Ajdič iz Škofje Loke za postajenačelnika v Škofljici, Henrik Gunčar iz Soteske v Središče, Mihael Likar iz Ljubljane na Pragersko, Josip Plahuta iz Cušperka v Ribnico, Janez Ramovš iz Ribnice v Ljubljano, Jože Polajnar z Jesenic v Ljubljano •in Ivan Caf z Zidanega mosta v Maribor. Kongres jugoslovenskih pravnikov Beograd, 21. avgusta. AA. Prijavni rok za letošnji kongres jugoslovenskih pravnikov, ki bo 7. in 8. septembra v Zagrebu, je podaljšan do vštetega 25. t. m. Za kongres je dovoljena četrtinska voznina. Po kongresu bodo izleti v Split. Dubrovnik m Kotor. Pred pričetkom balkanskih iger Sestava mftr reprezentance — Albanska delegacija je že prispela v Zagreb Vsa njena ekipa bo štela 33 tekmovalcev. Istega dne ali pa v petek prispejo turški tekmovalci pod vodstvom Birhanendin be-ja, predsednika turškega saveza športnih savezov. Bolgari pa v četrtek ob 16.50 pod vodstvom narodnega poslanca Ivanova. V soboto ob 1650 pridejo s posebnim vlakom še drugi bolgarski gostje. Zagreb, 21. avgusta. AA. Albanska delegacija za balkanske igre, 21 po številu je prispela v Zagreb ob 16o0. Delegacijo vodi dr. Samim, kapetan moštva je Gago Gogo. Na postaji jih je spremi predsednik JLAS in podban dr. Hadži z mnogimi našimi dostojanstveniki. Kapetan albanskega moštva je dal novinarjem po prihodu izjavo. Dejal je, da so albanski lahkoatletiki prišli v Zagreb na balkanske igre predvsem iz športne solidarnosti. Oni dobro vedo, da ne bi mogli uspeti spričo odličnih lahkoatletov drugih balkanskih držav. Dr. Samim je zastopnik albanskega prosvetnega ministra. Njih najmlajši atlet je star 17 let, najstarejši 30. Svojega rekorderja v metu kopja Faslija so pustili v Albaniji, sicer pa so kompletni. Zelo smo zadovoljni s sprejemom. Peljali smo se po lepih pokrajinah, je deiai dr. Samim. Albanski lahkoatleti so se nastanili, kakor ostale delegacije, v hotelu Esplanade. Zagreb, 21. avgusta. AA. Albanski, grški in turški konzul so darovali za balkanske igre lepe nagrade. Njim bosta sledila tudi rumunski in bolgarski konzul. Nagrado bo razdelil odbor balkanskih iger. Zagreb, 21. avgusta. AA. Legitimacije z« 50 odstotni popust vožnje na balkanske igre v Zagrebu se bodo potrjevale sama na štadionu v posebej dolčenem prostoru. e repr Zagreb, 21. avgusta, č. Za balkanske igre je določena naslednja jugoslovenska reprezentanca: 100 in 200 m: Bauer (Panče-vo) in Kovačič (Ljubljana), 400 m: Nikha-zi in Banščak (Pančevo), 800 m: Nikhazi (Pančevo) in £orga (Ljubljana), 1500 m: Krevs in Goršek (Ljubljana), 5000 m: Bru-čan in Krevs (Ljubljana); 10.000 m: Bručan (Ljubljana), Staranan (Maribor). Maratonski tek: Sporn, Belas, Starman, Zemljak, Vidovič, Koren. 100 m z zaprekami: dr. Buratovič in Ivanovič. 400 m z zaprekami: Stevanovič in Banščak. Štafeta 4 X 400 m: Banščak, Madžarevič, Stevanovič in Nikhazi. Balkanska štafeta: Žorga, Madžarevič, Banščak in dr. Buratovič. Disk: Kleut in Ambrozy. Disk, helenski stil: Kleut in dr. Narančič. Kopje: Kovačevič in Nikolič. Kladivo:; Gojič m Stepišnik. Skok v višino: dr. Buratovič in Martini, skok v daljavo: dr. Buratovič in Cvijetič. Troskok: Mikič in Miokovič. Skok s oalico: Bakov in Feigel. Grki so prijavil na tekmovanje naslednje atlete: 100 m: Fakelariju, Lambru; 800 m: Georgopulos, Pasi; 10.000 m: Arva-nitis, Kiriatides; 4 X 400 m: Fotobulos. Pasi, Matikos, Hadži Gregoriu; skok v višino: Mandelos, Antipas; disk: Lilas, Sitio-tis; kopje: Hadži Jani. Papageorgiu. Bolgari nastopijo s temi atleti: 100 m: Hristov, Čaparov; 800 m: Sakazov; 10.000 m: Hara Amsterov; 4 X 400 m: Stankov, Hristov, Novakov, Caparov; kopje: Geor- fijev; disk: Dancev, Devčev; skok v višino: anajotov, Markov. Grška reprezentanca prispe pod vodstvom pirejskega župana, državnega pod-tajnika v finančnem ministrstvu in predsednika grškega saveza športnih savezov dr. Rinopulosa v četrtek ob 455 v Zagreb. Veliki načrti inženjerjev in arhitektov Ob ustanovitvi Društva za ceste v Zagrebu, ki bo svoje delovanje razširilo po vsej državi Liubljana, 21. avgusta Kakor je »Jutro« že poročalo, se je v Zagrebu ustanovilo Društvo za ceste po iniciativi inženjerjev in arhitektov ter ob sodelovanju zastopnikov vseh gospodarskih in turističnih ustanov, avtobusnih podjetnikov in drugih interesentov. Društva za ceste so se Dred leti ustanavljala tudi v nekaterih zapadno-evropskih državah in v Severni Ameriki ter so povsod dosegla nenavadne uspehe. Namen teh društev je, zbrati vse interesente ter jih združiti pri delu za zboljšanje cest in za nove cestne gradnje. Od zboljšanja cest imajo velike koristi najširši krogi in mnogi bi za zboljšanje cest sami marsikaj žrtvovali, če bi jih pri tem nekdo vodil ter jim pomagal s strokovniaškimi nasvsti. Ce se Interesenti obračajo samo na oblastva, mora šele oblast izvesti vso organizacijo in poskrbeti sredstva za urejevanje cest. To je zelo zamudno, veliko pa bi se doseglo, če bi interesenti že sami poskrbeli za organizacijo in za sredstva. Slabo je, če vsi samo čakaio, da oblast izvede razprave, sestav* načrte in izvrši vse priprava. Predsednik ustanovnega občnega zbora Društva za ceste inž. Franio Horvat ie v nedeljo r svojem govoru naglasil tudi tole: Naša država dobiva okrog 500 milijonov od turizma, ti dohodki pa bi se znatno povečali, če bi imeli boljše ceste. N? pozabimo, da se je predsednik Zedinjenih ameriških držav Hoover takole izrazil nekoč o bogastvu Amerike: — Amerika ni ma nenavadno dobrih cest, ker je bogata, marveč bogata je zato, ker ima najboljše ceste. V naši javnosti more prodreti zavest, da so dobre ceste pionirji kulture Do splošnega uveljavljenja te zavesti pa je še daleč, ker imamo pokrajine, kjer čaka prebivalstvo na ureditve eest že 40 do 50 let. Društvo za ceste naj po svojih n.v družnicah sporazumno z občinskimi upravami in cestnimi nadzorniki izvede razprave na licu mesta ter potem že gotove načrte predloži oblasti. Ljudje, ki se zaveda- Poplave v Alžiru Pariz, 21. avgusta. AA. Iz Alžira poročajo, da v pokrajini Sidi Aisa že več dni dežuje. Neurje je povzročilo ogromne poplave. Več naselbin je popolnoma porušenih. 12 oseb je utonilo. V poplavljenih krajih so poginile številne črede živine več sto hiš se je sesulo. Materijalna škoda gre v milijone. Kriza naših bioskopov Beograd. 21. avgusta- p. V Kolarčevi dvorani 6e je vršila danes letna glavna skupščina zveze jugoslovenskih bioskopov. Na dnevnem iedu je bilo poleg tekočih zadev veg načelno važnih vprašanj, o katerih ee je razvila obširna razprava in so bili v popolnem soglasju sprejeti sklepi, ko bodo sporočeni merodajnim činiteljem- V prvi vrsti ee je razpravljalo o osnovamji obvezne organizacije bioekopov, kakor jo določa obrtni zakon. Te organizacije naj bi ee osnovale za vsako banovino posebej, osrednja organizacija pa bi bila v Beogradu. Velike težave povzroča bioekopom vprašanje avtorskih taks. Številna avtorska zastopstva postavljajo vedno nove zahteve, tako da bioekopi nikdar ne vedo, pri čem eo. Tako postopanje spravlja lastnike bioekopov v zelo težaven položaj. Izvajanje avtorskega prava je pri nas tako neenotno, da bi bita nujno potrebna navodila za enotno izvajanje. V ostalem pa smatrajo, da mora že producent filma plačati avtorjem ekebenih točk dogovorjeno odškodnino in ie zato naknadno oobiranje avtorske takse neupravičeno, ker je producent z odkupom dela dobil tudi vso pravico izkoriščanja. To vprašanje je n'i,ino potrebno primerne nove ureditve in bi naj zaradi t«*ga izdalo prosvetno min;stretvo uredbo z enotnimi navodili. V bodoče pa naj ee avtorska zastopstva dajo samo enemu, ne pa neštetim zastopnikom- Obširna razprava ee je razvila tudi o tako zvanem gledališkem dinarju. Gledališča v poletnih mesecih ne poslujejo, kljjub temu pa morajo bioekopi plačevati gledališki dinar od vsake vstopnice. Kinematografi eo pod težo bremen zaradi tega prisiljeni, v slabši letni eezoni obratovanje prekiniti. Od 16. do 28. septembra bo razen tega še teden Rdečega križa, ki bo oene vstopnic znova povišal za 50 par. Zato smatrajo lastniki bioskopov, da bi ee vsaj za ta čas moral gledališki dinar ukiniti. Prav tako smatrajo, da je nevzdržna policijska taksa v dobi, ko 70 odstotkov vseh kinematografov prekine obratovanje, kljub temu pa morajo plačevati policijsko takso. Zveza ie zato sklenila storiti primerne korake, da ee bo v bodoče plačeyala policijska taksa samo takrat, kadar ee bo dejansko izvrševala policijska kontrola, vsekakor pa se mora ta taksa v poletnih mesecih v dobi tako zvane mrtve sezone znižati vsaj za polovico. Če se to zgodi, bodo bioekopi lahko obratovali preko veega leta. od ?e6ar bo imela tudi država korist. Razprava je pokazala, da ao kinemato- jo vgjike koristi dobrih cest, bodo radi pomagali s prostovoljnim kulukom — s fizičnim delom in s prispevanjem materiala zastonj sli pa po najnižjih cenah. Ko br»-do dela enkrat v teku, bodo podružnice Društev za ceste lahko nameščale strokovne moči in po vsej državi bodo tisoči brezposelnih prišli do kruha. Skrb za zboljšanje naših cest pa je tudi naša moralna dolžnost. O naši državi se širi zlobna propaganda in razpošiljajo se tudi tendenciozne fotografije, ki kažejo slabe, razorane ceste ter odvračajo tuje turiste od potovanj v Jugoslavijo, češ Ja je tO neprehodna dežela. Znan je primer, da so na Reki neki skupini turistov svetovali, naj ne gredo z avtomobilom v Jugoslavijo, ker bi gotovo kje obtičali, temveč naj vse do Beograda svoj avtomobil vozijo z železnico, ob obali pa naj potujejo samo s parniki. Neki nemški turist, ki ni imel zlobnih namenov, pa je dejal, da je videl doslej samo eno deželo, ki si zaradi svojega velikega priročnega bogastva lahko dovoli luksuz slabih cest. Ta dežela naj bi bila Jugoslavija. Tudi naša prosvetna kultura ne bo imela pravega uspeha, dokler bodo še kje v kaki pokrajini šole, do katerih se da priti samo peš ali pa s konjem. Skrb za ceste mora biti intenzivnejša kakor kdaj poprej, kajti pred vojno smo prevažali tovore od 2300 kg s 5 km brzine, danes pa so tovori štirikrat večji, zahteva pa se desetkrat večja brzina. Samo v savski banovini bi potrebovali 15 milijard za rekonstrukcijo najvažnejših cest. Mnoga sredstev bi se našlo, če bi interesenti dobili jamstvo, da bodo vsa dela naglo in po njihovi želji izv;štna To lahko oskrbi samo pr vatna iniciativ.-, organizirana v Društva za ceste. Društvo naj čimprej razširi svoje delovanje na vse banovine in ustanovi naj se Zveza društev za ceste, kajti že letos se bo vršil mednarodni kongres takih društev v Monakovem. grafi — deloma zaradi splošne krize, največ pa zaradi preobremenitve z javnimi dajatvami — v naši državi še vedno v skrajno neugodnem položaju. Najboljši dokaz za silno krizo bioekopov je dejstvo, da ee podjetniki v nobeni drugi panogi ne omenjajo tako pogosto, kakor bioekopski podjetniki. Jtaizen tega ee število bioskopov krči od meseca do meseca, s čimer eo tudi državna finance hudo prizadete. Beograjski šahovski turnir Beograd, 21. avgusta, p. Snoči so odigrali 15. kolo. Schreiber je remiziral z Juri-šičem. Partija Matjejev : Broder je pr.iv tako končala remis. Vukovic je dobil partijo proti Nagvmeljkutiju. Petrovič je porazil Bajerja, inž. Feuer pa Sikoška. Pavlic in Maksimovič sta remizirala, partija Grenčarski : Dizdinskv pa je bila prekinjena. Stanje po 15. kolu: Schreiber 11 (1), Broder 10 in pol, Vukovic 9 in pol, Matjejev, Feuer, Broder in Petrovič 9, Pavlič, inž. Dizdinsky 8, Grenčarski in Nikolič 7 in pol, Sikošek in Jurišič 6 in pol, Bajer 5 in pol, Šorli 5. Carev 4 in pol, Nagymelj-kuti 1 in pol, Maksimovič 0. Šahovski turnir v Dubrovniku Dubrovnik, 21. avgusta, č. Šahovski turnir Dubrovnik—Trebinje se je zaključil z rezultatom 5 in pol proti 1 in pol v korist Dubrovnika. Dubrovnik so zastopali po večini starejši in že znani igralci, dočim 60 trebinjske barve branili mlajši ljudje. Šolska kriza v Šibeniku Sibenik. 21. avgusta, č. Pred pričetkom šolskega leta so se v Šibeniku pričele te dni širiti vesti, da so lastniki privatnih zgradb, v katerih so nameščene šibeniške šole (klasična in realna gimnazija ter meščanska in osnovna šola), odpovedali prostore. Najemnino za te zgradbe je doslej plačevala šibeniška občina, ki pa je v zadnjem času prišla v tako težak finančni ooložai. da so nastali veliki zaostanki na račun najemnine. Lastniki zgradb so sedaj odpovedali najemninsko pogodbo, da bi občinsko upravo prisislili k plačilu zaostalih terjatev. Med prebivalstvom je seveda na-, stala velika skrb, da ne bi otroci ostali! brez pouka. Vremenska napoved Norosadska vremenska napoved ca sredoj Prevladovalo bo lepo vreme v vsej držav> temperatura se bo še zvišala. Dunajska vremenska napoved za sredbe čase. šoštanjčani bodo priljubljenega Kopušarja težko pogrešal Danes ob pol 17. ga bodo položili k večnemu nočitku na šmihelskem pokopališču — V D^rovniku so včeraj pokopali našega rojaka g. Vladimira Detel o. Postal je žrtev nesreče. Zapušča ženo in širok krog sorodstva. - Pokojnima blag spomm, žalujočim naše iskreno sožalje! 3 Potovanje parnika »Kraljica Marija« v ieseni Prvo potovanje od 5. do 18- septembra v teh 13 dneh se nudi potnikom prilika, da si ogledajo 10 najzanimivejših pristanišč in mest naše obale, kakor ^ Sredozemskega morja: Susak, KotorCeUnje, Messi.na-Taor.mina, Palermo Bizerte Tu nis, Girgenti, Malta, Krf, Dnbrovn k ■Spht Cene od 2800 Din dalje. Zaradi udeležb« mnogoštevilne internacionalne publike je samo še nekaj kabin na razpolago. — oa 21 septembra do 12. oktobra bovehkopo-tovanje po orientu. Tudi to potovanje se začre in konča na Sušaku. Ladja pasira Grčijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Dalmaci o ter se bo ustavljala v najzanimivejših pristankih teh pokrajin kakor Phaleron- Ateni, Rodosu, Beyrouthu (za izlete v Baal-beck in Damask), Haifi (za tridnevno ekskurzijo: Tei-Aviv, Jeruzalem, Betlehem, Na-zaret) Port-Saidu (za tridnevno ekskurzijo v Kairo) Aleksandriji in, končno v naših pristaniščih Dubrovniku in Trogiru. Cena za to 22 dnevno potovanje je od 5000 Din dalje. Kabine se rezervirajo, prospekti in informacije pa se dobe pri Jugoslov. Lloy-du, a. d. Zagreb, Gunduličeva 3, tel. 32-51, kakor tudi pri potovalni pisarni »Putnik.« ♦ Izletniški vlak na Sušak. Na podlagi sklepa generalne direkcije državnih železni bo vozil v nedeljo 26. t. m. ljudski vlak iz Zagreba na Sušak, odtod pa potujejo potniki s parnikom do Novega. Odhod vlaka iz Zagreba bo ob 5.30, prihod na Sušak ob 10.50, odhod parnika ob 11.30, prihod posebej omenim Rafovega lastnika So-horja. Spisu se pozna, da ga je pisatelj vrgel na papir kmalu po anabazi, ko je bil še poln svežih spominov. Ko človek preživi take dogodke in konča tako dolgo in opasno pot v domovino, si res lahko oddahne. In ko se spominja svoje »odi-sejade«, mu posamezni dogodki posebno živo stopijo pred oči in nekatere osebe obsine topla luč simpatije. V taki razpoloženosti je pisal Langer svojega »Psa druge čete«, ki naj bi mladini ohranil v spominu »dogodke iz življenja njenih vrlih očetov«. Čitatelj, ki podrobneje pozna Češkoslovaško, bo srečal v povesti nekatere osebe, ki še žive in zavzemajo ugledna mesta v javnem življenju. Tedanji praporščak Medek je danes general in vodi v žižkovu znameniti »Pomatnik Odboje«, krasen muzej, ki ga je hvaležni narod postavil vsem, ki so se bojevali za svojo domovino. Medek je tudi znan pisatelj. Holeček je, če se ne motimo, danes na vodilnem mestu nekega praškega dnevnika. Že to kaže, da Langer ni izmišljal nič več nego je zahtevala vključitev posameznih dogodkov v epični trak dejanja, Langer je pisal o svojih doživljajih, to poudarjamo znova, in čitatelj, ki bo napeto sledil njegovemu pripovedovanju, bo v okviru zgodbe o psu Rafu doživljal mnoge dogodke, ki jih danes obdaja megleni sij zgodovine. »Pes druge čete« ni knjiga za mladino pod desetim letam in tudi ne za tiste, ki še niso preboleli v sebi »pravi jičnosti«, ki z njo taiko radi pitajo mlade duše. Njen črtate 1 jski krog se bolj širi navzgor, k mladini, ki ima že neke življenjske izkušnje, zajema pa tudi odrasle. Da, kako ne bi odrasel človek užival ob tej knjigi in ne občutil njenega povzdigujocega vpliva? V nji zares ni nič otroškega; okolje, ki se v njem raz-, pleta dejanje, je vojaško in zgodba vrlega psa Rafa bo zamikala tudi odraslega ljubitelja psov in sploh živali, pritegnila ga z enako silo kakor dovzetnega dečka. Dejal pa bi, da knjigo preveva moški duh, zato se bo med mladino priljubila predvsem dečkom, ki so nekoliko možati. Izven mladinskega kroga bo ljudska knjiga v najboljšem pomenu be- sede. parnika na Sušak ob 19.30, odhod v Zagreb ob 20.35, prihod v Zagreb, gk kolodvor ob ob 2.20. Cena od Zagreba do Sušaka tja in nazaj v IM. razredu 47 Din, II. razred 85 Din, pamik do Kraljeviče 12 Din, za druge kraje do Novega 20 Din. Za ta vlak veljajo posebni vozni listki, ki jih je mogoče dobiti na zagrebški postaji od 24. t. m. dalje. Vozni listki za parnik se dobe pri »Putniku« v Zagrebu. Vozni listki imajo na hrbtni strani število voza in mesta. Drugi vozni listki ne veljajo. ♦ Izlet planincev SPD v Južno Srbijo. Interesentje se naj prijavijo v pisarni SPD v Ljubljani, Masarykova cesta 14, najdalj« do 28. t. m. Vse podrobne informacije in pojasnila daje pisarna. ♦ IV. mednarodn a razstava psov vseh pasem bo 1. in 2. septembra t. 1. na velesejmu v Ljubljani. To zanimivo razstavo prireja Jugoslovenska kinološka zveza v Ljubljani. Razstavljenih bo 300 najlepših psov vseh pasem iz cele države in tudi iz inozemstva. Lastnikom najlepših psov se bodo izdajala spričevala o mednarodnem prvenstvu v lepoti psov (C. A. C. I. B.) in prvaštvo Jugoslavije — Ljubljana 1934. ♦ Obiski hitlerjevcev v Varaždinu so prepovedani. Taborišče avstrijske rjave vojske v Varaždinu še vedno oblegajo razni tujci in med njimi tudi nekateri novinarji. Med njimi je bil tudi znani poljski novinar Nor-bert Zaba, ki je dopisnik mnogih poljskih listov in službenega glasila estonske vlade. G. Za>ba je nalašča prisipel v Va-raždin, da bi si ogledal tabor ter dosegel razgovor z vodstvom tabornikov. Njegova pot pa je bila zaman. V tabor puščajo samo najožje sorodnike tabornikov, vstop pa je zabranjen vsem domačim ln tujim novinarjem in drugim obiskovalcem. Po Varaždinu so se spet razširile vesti, da mora občina prispevati k preživljanju tabornikov in je.mestna občina spet objavila, da živijo vsi taborniki na svoje stroške. „VjtMkpcoseU va pcanie it doniai* Miži in AtM&i ♦ Verska stavka v treh vaseh. Prebivalci vasi Sušice, Pozlate in Belasnice v rasinskem srezu vodijo že tretje leto versko stavko, tako da iz teh vasi, ki so vse pravoslavne, nihče ne gre več v cerkev in da se tudi nihče več ne podvrže kakemu cerkvenemu obredu. V teh vaseh ni več krstitev, cerkvenih porok in tudi ne obredov pri pogrebih, spominskih in drugih slavah. Do te nenavadne verske stavke je prišlo pri delitvi cerkvene občine. Ko je bila ta delitev izvedena, je bilo določeno, da spadajo vse tri vasi pod dušeskrbstvo cerkve v Zdravniku. Prebivalci Sušice, Pozlata in Belasnice so se tej odločitvi uprli ter zahtevali, naj bo sedež cerkvene občine v eni od teh vasi in nikakor ne v Zdravniku, so se vaščani vseh treh vasi zarekli, da nočejo od cerkve ničesar več, dokler bo ostala v Zdravniku. S tem nenavadnim primerom verskega štrajka se ba-vijo brez vsakega uspeha cerkvene oblasti, brezuspešno pa je nekajkrat interveniralo tudi že sresko načelstvo. ..,.|Ni| NC ___ RISBE-OSHUTKE-Sll ♦ Drzna vlomilca. V Viševku pri Starem trgu je bilo te dni izvršenih več drznih vlomov v hiše tamošnjih posestnikov. Oško-dovani so: Andrej Tome, ki mu je zmanjkalo 6 kg masla in več suhe svinjine, Jakob Kočevar, ki so mu tatovi odnesli 5 kg ibele ovčje volne, nekaj posode in 2 konjski uzdi, dalje Vencel Plos, Ki mu je zmanjkalo 15 kg masti in France Mlakar, ki mu je bilo odnešene 20 kg masti in 3 kg slanine. Kmetje spočetka niso mogli ugotoviti vlomilcev, slednji, pa so jih le izsledili v osebah 24 letnega pohajača Dominika Zakraj-ška iz Blok in 24 letnega Janeza Mulca iz Starega trga. Oba pa sta pobegnila in jih orožniki še niso mogli izslediti. ♦ Glavni dobitek na šentviški razstavi (lepa kuhinjska oprava) je zadela št. 1137 ne 1131, kakor je bilo v ponedeljskem »Jutru« pomotoma javljeno. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET E »Lada« Zagreb, DežeUčeva ulica 10. Odobren po Ministrstvu prosvjete u aktu Številka 24317/1834, sprejema učenke vseh šol in banovin. Gojenke. katere ne hodijo več v šolo. dobe vso izobrazbo, potrebno današnji ženi v službi, društvu in doma. Učiteljice so kvalificirane, oprema penzionata Je prvorazredna. Prospekte pošilja na zahtevo: Uprava penzionata. 6656 Pri ljudeh, ki mnogo sedijo, je delovanje čreves zmanjšano. Čreva se pri njih le malokdaj izpraznijo, zaostala neprebavljena hrana začne v njih gniti in kot prva posledica se pojavi neraz-položenje, slede pa tudi težka obolenja celega organizma. Vse to pa lahko preprečite na prav enostaven način, ako spijete dnevno na tešče po dve do tri čaše Rogaške mineralne vode Običajno zadostuje »Tempel« ali »Styria«, pri težkem zaprtju je treba vzeti »Donat«. Iz LJubljane U— Komemoracija blagopokojnega generala Maistra bo v četrtek ob .pol 9. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Govoril bo g. Prof. dr. Anton Dolar iz Maribora, pel -bo mešani zbor društva »Tabor«, Maistrove pesmi pa bodo recitirali člani »Tabora«. Vstop prost. Pridite. Društvo »Tabor«. u— Krajevni šolski odbor v Ljubljani razpisuje dobavo 375 ton premoga in 80 kubičnih metrov bukovih drv. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra št. 2-H. u— Druga počitniška kolonija otrok mestnih uslužbencev se vrne s 24 dnevnega letovanja v Kamni gorici danes ob 18. z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje prosimo, da pridejo Po svoje otroke. u— Smodnik ga je ožgal. Laborant Stanko Prešern, usluž>ben v drogeriji Adriji je imel v laboratoriju opravka s pripravljanjem bengaličnega ognja. Naenkrat pa mu je smodnik eksplodiral in ožgal Prešerna Po obrazu in na rokah. Zaradi poškodb je moral Prešern v bolnišnico. Tja so včeraj prepeljali tudi 33 letnega delavca Janeza Mraka iz Begunj pri Cerknici. Mraka je udarila po glavi težka deska, da je razen poškodbe nad desnim očesom utrpel tudi pretres možganov. u— Novi policijski zapori, ki so jih v Ljubljani pogrešali že nad leto dni, bodo v kratkem času urejeni v desnem traktu bivše šentpetrske vojašnice. Dosedanji zasilni zapori v poslopju mestnega magistrata bodo opuščeni, kar je tudi prav. Adaptacija prostorov v šentpetrski vojašnici bo stala mestno občino nekako četrt milijona dinarjev in Je kredit že odobren. Mestna občina bo prostore prezldavala najbrže v lastni režiji. u— Da. le solidni izdelki nai gredo v promet! V čevljarski delavnici Slavka Ornej-ca v št. Vidu najde pravo vsaka dama in gospod. Izdeluje tudi ortopedične čevlje. u— Udobno prenočevanje nudi zelo ceneno hotel Slon. 1% Maribora a— Iz društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru. Pevski odsek ima vaje pod vodstvom tov. Draga Cvetka vsak torek :n petek ob 20. v sobi Glasbene Matice. Pevci prihajajte točno in polnoštevilno! V nedeljo, 26. t. m. izlet v št Lenart, od 30. t. m. do 2. sept. izlet ob severni meji do Prevalj, od 6. do 9. septembra kolesarski '■zlet v St I1J, Apače, Radgono, Mursko Soboto, Ljutomer in Ptuj. Vpi odborniki dajejo pojasnila (tudi "glede podpor) ter sprejemajo prijave: za št. Lenart do 25. t. m. opoldne, za Kozjak do 28. opoldne, za kolesarski izlet do 4. seoL oDoldne. Dokončn« prijave s prošnjo za podporo je izročit' +ov. Kocuvanu. — Predsednik. a— Dan za dnevom prihajajo preko meje nove skupine avstrijskih hitlerjevcev. Tako so tudi včeraj dopoldne svečinski orožniki pripeljali na policijo večjo skupino pristašev avstrijskih narodnih socialistov. Po kratkem zaslišanju so jih nato s posebnim transportom še zvečer odpravili v Va- raždiin. * a— Pogumna natakarica. V Koširjevi restavraciji na Meljski cesti zaposlena natakarica Marica Debeljčeva je stavila z nekimi gosti za manjši znesek na svojo veliko korajžo, da bo splezala z litrom vina na 62 m visoki tovarniški dimnik, ki ga gradijo zidarji za novo Rosnerjevo tekstilno tovarno. Natakarica je res splezala po zunanji strani na visoki dimnik in izročila zidarjem liter vina. Ko so si zidarji gasili žejo, si je radovedna ogledovala svet pod seboj. Nato pa je po isti poti splezala z dimnika. Dobila je stavo, ki so jI jo gostje tudi radi izplačali. Okrog dimnika se Je zbralo precej hmeljskih radovednežev. Stratosfera je pač postala jako privlačna! Iz Celja e— Uspeh gasilske tombole. Gasilska četa v Gaberju pri Celju je priredila v n«-delio popoldne pred gasilnim domom v Gaberju javno tombolo, ki je bila izredno dobro obiskana. Prvi in drugi glavni dobitek (skupno 2250 Din) sta si delila posestnik Josip Kompošek iz Trnovelj pri Celju in tovarnarjeva hčerka Minka Knezova iz Gaberja. Ostale glavne dobitke so zadeli: tretji dobitek (voz premoga) delavec Ernest Zagoričnik iz Gaberja, četrti dobitek (umivalno garnituro) perica Marija »Antologija nove šahovske lirike" Pod vplivom A. G. Matoša, ki je prinese! iz Francije smisel za regionalne posebnosti in dialektično barvo literarnega jezika in ki ie spisal prvo sodobno pesem v častitljivem narečju »Grabanciiaaa djaka«, ee je med Hrvati razvila dialektična poezija. Izmed kajkavcev je njen predstavitelj lani umrli Dragutin M. Domjanič, ki pa ni edin, saj ie Fran Galovič že pred njim dosegel krasne lirične tone v razpoloženjskih motivih iz Hrvatskega Zagori«, a tudi nekateri mlajši (n. pr. Nikola Pavič) so poizk jšali ustvarili v kajkavekem narečju estetsko tehtno liri-ko. V čakavskem narečju, ki je v njem spisana Maruličeva »Judita« (prva hrvaška tiskana kniiga), je spesnil prve moderne verze L 1908,. Vladimir Nazor in je tako utemeljil nekako regionalietično renesanso čakav-ščine. I. J e lenov i č in H. Pet ris sta rzbra-la najlepše čakavske pesmi in jih strnila v lično opremljeno »Antolocijo nove čakavske lirike« (Zagreb 1904). Knjigo uvaja naslovni list prve izdaje Maruličeve »Judite«, ki mu sledi v arhaiziranem Maruličevem iezi-ku spisan sonat Tina Uieviča >Oproslaj«. V uvodu ee skušata urednika tega prikupnega liričnega cvetobera opravičiti pred nepotrebnim, toda pri nas res mogočim očitkom, češ, čemu izdajati antologijo regionalne lirike? Utemeljujeta io s tem, da čakavsko narečje čedalje boli izumira in se umika štotoavske-mj. Urednikoma pa je samo v čast, da 6e pri izdaji regionalne poezije nista ravnala no regionalnih lokalno - patriotskih, k večjemu slovstveno - folklorieličnih vidikih, marveč sta izbirala zgolj po estetskem merilu. VI. Nazor, je obogatil njun uvod e pismom, ki v njem pojasnjuje svojo čakavpko poetiko in potavlja za vsako regionalno poezijo veljavno stališče: čakavska oblrka, a tudi čakavska vsebina! Nazor je temu stališču dosleden že izpočetka, kar n. pr-Domjanič ni bil. Domjanič je kajkaveko opeval tudi svoja najosebnejša čuvstva, kar ee mu ni vedno prilegalo. Tudi ostali ča-kavski pesniki eo v tem pogledu doslednejši: njihova čakavska forma ustreza motivu pesniškega doživetja; lokalni kolorit je povsod'očiten ne le v dialektu, marveč tudi v gradivu, ki ga ?e pesnik vpletel v svoje verze. V Antologiji so zastopani Vladimir Nazor z vso svojo eakavsko podijo (8 pesmic), dalje Mate Balota, Pere Ljubid, Drago Gervais in Neznanka (narodne pesmi). O samem Nazoru ni treba govoriti obširneje: njegovo delo pomeni enega najvišjih vrhov celotne jugoslovanske poezije. Med njegovimi Ča-kavskimi pesmimi je »Galijotova pesan«, znana iz »Velega Jožeta« (izšel v Ljubljani), dalje je tu mogočna pesem o motovun-ski grudi »Ban Dragonja«, ki v kniiževnem jeziku gotovo ne b? mogla vzbuditi toliko emocii in arhaično - lokalnih predočb, kakor jih vzbuja v čakavskem dialektu. Vsaka Nazorjeva pesem je biser zase. Velik pesnik ee ni zatajil niti v skromni, a pristno domači obleki dialektičnega verza. O Mate B a 1 o t i izvemo iz opazke ob koncu knjige, da je »ribar, mornar kao Sto mu je i otac bio.« V nrimeri z Nazorjem je Balota kaipak umetniško primitivnejši, verzi 60 m j man? izgrajeni, celotna pesniška moč in izraznost sta neprimerno ekrotnhej- -Fazarinčeva iz Celja, peti dobitek (zlato verižico) krojaški mojster Matija Stipčič iz Celja, šesti dobitek (voz dxv) stavbenik Franc Goiogram iz Konjic, sedmi dobitek (servis za pivo) zasebnica Amalija Esihova s Sp. Hudinje, osmi dobitek (kožo ševro usnja) železničar Stanko Maier iz Trnovelj, deveti dobitek električno svetilko) pa Vera Majcnova, vlagalka v Zvezni tiskarni v Celju. Poleg glavnih je bilo razdeljenih še nad 500 drugih dobitkov. e— Ekskurzijo v mehanično tkalnico »Metko« bo priredilo Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju v petek 24. L m. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču mestne narodne šole. Vabljeni vsi akademiki in njih prijatelji. Na prihodnjem članskem sestanku v ponedeljek 27. t. m. bo predaval akademik Dušan Čremožnik o predmetu »Človek ln vera«. e— Brezposelnost Pri ekspozituri borze dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 57 brezposelnih. Dne 20. t. m. Je ostalo v evidenci 392 brezposelnih nasproti 393 dne 10. t. m. e— Nočni vlom. V noči oi ponedeljka na torek je neznan storilec vlomil v kuhinjo trgovskega nameščenca Ivana Freliha v Zavodni 39 pri Celju. Vlomilec je pre-rezal žično mrežo na oknu, se splazil v kuhinjo ter odnesel lonec z mastjo in klobasami in steklenico marmelade, škoda znaša skupaj 350 Din. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Ena noč v Grand hotelu« ln zvočna predigra. a--Zdravnik dr. Rudolf Lovrec, Stros- mayerjeva 8, Maribor, zopea ordinra. Iz Novega mesta n— Na kmetijski šoH na Grmu priredi podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Novem mestu 27. in 28. L m. dvodnevni stpiošni kmetijski tečaj. Predavali bodo najboljši kmetijski strokovnjaki 0 gospodarskih smernicah za izboljšanje 'kmetijstva. Na tečaj so čred vsem vabl'ienj absolventi kmetijskih in kmetijsko nadaljevalnih šol ter vsi kmetskii gospodarji. Za hrano in stanovanje bo v dovol.ini meri preskrbljeno. Prijaviti se je podružnici Zveze absolventov kmetijskih šol v Novem mestu. n— Samaritanski tečaj. V okviira sreske organizacije Rdečega križa v Novem mestu bosta dva samaritanska tečaja. Prvi traja od 20. t m. do 23. septembra, drugi od 17. septembra do 21. oktobra. Predavanja bodo ob večernih urah 2—3krat na teden in sicer teoretični del v osncm» šoli, pratot:5ni v bohiici. Za prvi tečaj se ie priglasite 49 obiskovalcev, za drugi 46. Predavali bodo ravnatelj Higienskega zavoda dr. Petrič, prjmari] ženske bolnice dr. Čer vinka, sekund arij dr. Cenček in s. o. s. Romiih. Za drugi tečaj nai se priglasijo še vsi oni, ki imajo zanimanje za to človekoljubno delo. Informacije se dobe pri pred«edin)ku Rdečega križa notarju c-Marinčku in pri vodji tečaja dr. Červinlki. n— Tako po ameriško. Pri naši znani izposojevalnici koles g. Piafa si je hotel neki F. izposoditi kolo. Njegovi želji je biilo takoj ustreženo. Po običajnih formalnostih je.odlbrzel s kolesom im se čez eno uro vrnil. Plačal je predpisano takso in oKsimpaneli«, ki v niem opeva zvonike svoje domovine, ki >povarh kuč su ee ustali i gledadu po pojim a i po mistj i po vali.« Izven tega cikla sta tanj posebno značilni pesmi »Koloni« in »None«. Drago Gervais je četrti pesnik te antologije. Po rodu ie iz Opatije in je sedaj odvetniški kandidat v Belovaru. Gervais ie najbolj lirično razgiban- Medtem ko Nazor kaže sposobnost čakavskega narečja za oesmi baladnega kova, prehaja Gervaisova lirika v melodioznoet kratke popevke. Gervais je 1. 1929. izdal zbirko »Cakavski stl-hovd«. Njegov dialekt je liburnijska čakav- Resolucija beograjskega kongresa zadrug za kmetijski kredit Kongres Državne zveze zadrug aa kmetijska posojila* ki se j« vršil v nedeljo v Beogradu, kakor smo že včeraj poročali, je po številnih poročilih sprejel resolucijo, v kateri se najprej naglašafo nastopne agoto-vitve: >Celotno svetovno gospodarstvo, »asnova-no na načelih svobodne gospodarice delov-nosti, je v hudi stiski. Stisko je zakrivilo to, da je zaradi pomanjkanja zaupanja, zaradi nepravilne delitve dohodkov in zaradi umetnih u k ropov, ki ao jih storile nekatere države za varovanje lastne produkcije, eko-ro v celoti ustavljena menjava dobrin tako v mednarodni kakor v nacionalni trgovini. Preprečenih menjave gospodarskih dobrin ima za posledico njihovo kopičenje na eni strani poleg obstoječih kreditnih potob na drugi, tako da neporabljeni viski pritiskajo na euie. Padec cen «e občuti zlasti v kmetijstvu, ki ea je mnogo tezavneie Ščititi z umetnimi sredstvi, kakor ostale gospodarske panoge. Neugodni kmetijski položai hudo zadeva na£o državo. Naše kmetijsko pridelovanje je drago in v kakovosti zaostaja za dragimi državami. Znižanje pridelovanih stroškov v kmetijstvu ee tako izkaže kot nujno vprašanje. V času stiske ie ostalo kmetijstvo brez kreditov. Potrebna je boljša kmetijska šoTrfca vzgojo za racionalnejše obdelovanje zemlje. Potrebna so dajanja cenenih posojil, zmanjšanj,? rasnih bremen, pooenjenje kmetijskega orodia in združevanje kmetov v razna kmetijska društva. Zakon o zaščiti kmetov je storil rrmaeo za reševanje kmetov pred drugimi in neso- razmernimi obrestmi, a je istočasno tudi izjalovil delo zadrjg, pred katerima kmetovalca ni treba varovati, ker (e on t nnh dolžnik in upnik.« . Na podlagi teh ugotovitev prosi kongres vlado s poudarkom, da stoji na_ ideologiji jugoslovenstva in popolnega državnega m parodnega edinstva brez plemenskega, verskega in pokrajinskega obeležja, za naslednje: >Z mednarodnimi dogovori naj se odpravijo umetni zaščitni ukrepi in vee druge motnje pravilne raamenjave dobrin v mednarodnem promet j in se e tem omogoči svobodna gospodarska delovnost, kar bi onemogočilo veliko padanje cen kmetijskim pridelkom. Zadružništvo na} ee čim krepkeja podpre v svojem razvoju z uveljavljenjiem enotnega zadružnega zakona, e kaiterim bi se predpisala delitev poslovanja ter ee ustanovili zadružna šola in kmetijska zbornica. Predpisi zakona o zaščiti kmetov naj razveljavijo, kolikor se tičejo zadružništva, ker je zadružništvo dolžno varovati svoto zadružno ustanovo, da bo preko nje moglo dobivati potrebne kredite za pospeševanje kmetijstva, in kmetijskega pridelovanja. Zadružništvu na«i se omogoči dobivanje denarnih sredstev pri državnih in od države garant i ranih zavodih. S tem bi se dobivala sredstva za nadaljnje ceneno kreditiranje kmetovalcev. Za znižanje pridelovalnih stroškov naj se v mejah državne možnosti zmanjšajo državna in samoupravna bremena ter se znižajo prevozni stroški in carinske tarife. Ustanovi naj se čim več kmetijskih šol, v katerih bi se narašča, pripravljali za rar cionalnftiše gospodarjenje in pridelovanje ban, kar kaže, da imetniki blago trdno drže. Malo krepkejše so tudi 6Vo begluške, ki pa nimajo zaključka. Prav tako v ostalih vrednotah ni zaključkov. De vise Ljubljana Amsterdam 2301.24 — 2312.60, Berlin 1&41.80—1352.60, Bruselj 7©«.02— 801.96, Curih 1106.35—1113.86, London 170.50—172.10, New York 3S30.50-S368.76, Pariš 225.93—2i25.06, Praga 141.01—141.87, Trst 291.01—293.41 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8—8.10. Zagreb. Amsterdam 2301.24 — 2312.60, Berlin 1341.80 — 1352.60, Bruselj 798.02 do 801.96, London 170.50-172.10, Milan 291.t>l do 293.41, Newvork kabel 3356.50—3380.76, ček 3330.50 — 3358.76. Praga 223.93-225.05, Curih. Pariz 20.2075, London 15.1050, New-york 308, Bruselj 72, Milan 26.30, Madrid 41.90. Amsterdam 207.6250, Berlin 121.50, Dunaj 72.75 (56.90), Stockhohn 79.46, Oslo 77.45, Kabenhaven 6890, Praga 12.72, Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.61. London 27.13, Milan 46.19, New7ork 531.76, Pariz 35.56. Praga 21.73, Čarih 175.66, 100 S v zlata 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 340 — 3«, 7*/« investicijsko 71.50 — 72, 8»/. Blair «—66, TU Blair 56 — 57, T'* posojilo Drž. hipotekama benka 68 den., 48/» agrarne 39—40, 6®/o begluške 60 _ 61. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 340 — 342. za avguf* 338 den., za september 341 — 342, za oktober - november 339 den., za december 342 — 345, Ti» investicijsko 71.50 — 72, 4•/• agrarne 39 do 40. TU Blair 56-50 — 58, &>/• Blair 65.50 do 66, TU posojilo Drž. hipotekarne banke 68 — 70, 6% begluške 60 — 61; delnice: Narodna banka 4000 — 4100, Priv. agrarna banka 217 — 221, Šečerana Osijek 12q bi., Šečerana Bečkerek 500 bi., Trbovlje 90 bi., Impex 50 den., Oeiješke livarne 145 blago. Beograd. Vojna škoda promptna 343 do 344 (343. 340), za september 343 — 345 (342.50, 341), za december 346 — 347 (346.50). TU investicijsko 72 den., 6% begluške 61.75 — 62.50 (62). za december 62-50 do 63 (62), 8% Blair. 66.50 — 6750, TU Blair 58 — 59 (58), TU posojilo Drž. hipotekarne banke .68.50 — 69.50 (69), Priv. agrarna banka $8.50 — 220 (218.50). Dunaj. D unav-SavB-Jadran 9.72, Državne železnice 13, Trboveljska 9.75, Alpine-Mon-ta*n. 9.01. Blagovna triSSča fciTn + Chieago (21. t m.) Začetni tečaji: plenica: za september 104.75, za december 105.75, za maj 107.375; turščiea: za septem ber 74.875, za december 7750. + Winnipeg (21. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za a>vgust 86, aa oktober 87.25, za december 90-25. + Ljubljanska borsa (21. t m ) Tendenca za žito neirpa emenjena. Nudijo ee (vse za slovensko podajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 156 — 15760; baška. 80 kg po 15760 do 160; konua (Po navadni tarifi): popolnoma eaha s kakovostno garancijo za avgust 14760 — 150; moka: baška, »0« po 250—255, banatska »O« po 255 —- 260. -f- Norosadska blagovna borsa (21. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okolica Novi Sad. erednje-baška, gornjebeška in gornjebanatska 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 106; baška, ladja Tisa in Bege,- 116 — 117.50; slavonska 102.50 — 105; sremska 101 — 103; baška in banatska, ladja Dunav 11260 do 115 (vee nova, 79 kg. 2 •/»). 0ves: baški. sremski in slavonski 62.50 — 65; banatski 60 — 62.50; baški. ladja 68—70. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški hi sremski novi. 65/66 kg 92.50 — 96; baški jari, 67/68 kg 102.50 — 105. Turšciea: baška 85 — 87; baška okolica Sombor 86 — 88; banatBka 83 do 85; sremska. pariteta Indjija 86 — 86; baška, ladia Sid 94 — 96; baška, ladja Tisa in Dunav 95 — 96 Moka: baška in banatska ^ >Ogg« 180 — 200; »2« 160—180: >5« 60; ,6c 120 — 140; »7< 105 do 110: j — 107.50; sremska in slavon- ska ^ .n «0gg< 180 — 190; »2« 160—170; >5< 140 - 160; ,61 120 — 140; >7«. 106 do 110;»8« 105 — 107.50. Fižol: baški in sremski. brez vreč. 2% 125 — 130. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 74 — 76; banatski, v jutastih vrečah 72 — 74; baški ladja 80 — 82. 4- Somborska blarovna borza (21. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okolica Sombor, sremska 100 — 104; gornjebeška 109 — 107; slavonska 101 — 105; banatska 105 — l'W; baška in banateka potiska 112.50 — 115. — Oves: baški novi. 63/64 ke 92.50 — 96; ba-Oves: baški in sremski 62.50 — 65. Bi: baska 80 — 82.50. Ječmen: baški novi, 63/64 kg 92.50 — 95; baški pomladni, 67/68 ke 100 — 105: baranjski 110 — 115. Turščira: baška in sremska prompt in za avg. 86—87; baška lad. kanal 94—96. Moka: baška, »Og« in »Ogg« 18o — 200; »2« 160 do 180; »5« 140 — 160; »6< 120 — 140; >7« 106 — 110; »8« 105 — 10760. Otrobi: bečki, pšenični, promptni 74 — 76. Fižol: baški 11760 — 122.50. + Bndimpeštanska terminska borta (21. t m.) Tendenca nedoločna. Promet sreden. Pšenica: za oktober 16.20 — 16.22, za mare 17.12 — 17.14. Turšfiea: za september 10.48 do 10.52, za maj 10.20 — 10-21. iftadost na fraku in solncu vam daU NlVEA Pred Boinfinjon aso-rate svoje teto drgniti s Nives kremo ali Ml-otjem. 8 ton a dobite ob-prekraano bro-barra koža. NlVEA na fudLu in kotneul Pri in hmeljarjih celjske okolice Celje, 20. avgusta Cesto je stvarna slika v marsičem drugačna, kakor podoba, katero smo si o iz-vestni pokrajini in izvestnih ljudeh v duhu ustvarili. Gesto odločujejo pri presoji kakega okoliša podzavestni predsodki, ki izvirajo mogoče še iz otroške dobe. Celje, Savinjska dolina in hmeljski nasadi so bili zame vedno le en sam zemlje- ?isni pojem, ena sama gospodarska enota. udi marsikateremu površnemu opazoval-eu in bežnemu popotniku se bo sedaj, v skorajšnji jeseni dozdevalo, da je v celjskem okraju hmelj, Savinjska dolina in Žalec en sam nerazdružljiv, mrzlično negotovost in mrzlično pričakovanje obsegajoč cilj in smoter. Kako tudi ne! Pestre množice obiravcev ae vsipajo a kolodvora ter se razdele in razbeže v nagajivem čebljanju in smehu v vse doline m dolinice solnčnega celjskega okraja. Ceste in vsa boljša pota polnijo vozovi z obi-ravci in košarami v pričakovanju, da sprejmejo letpšnji žlahtni, zlati hmeljski pridelek. Ob marsikateri gostilni stoji voz z napolnjenimi košarami. Iz gostiln pa se oglaša samozavestno pogajanje hmeljarjev s prekupci in kupci. Tu in tam se ob obcestnem hmeljskem nasadu ustavi avto. Vsa zelena, tudi najmanjša hmeljišča, ki so, kakor oaze med drugimi pestrimi, koruznimi in strniščnimi polji so polna življenja in glasne vedrine. Prijeten, opojen vonj lupulina dahne čestokrat na cesto Hmelj vsepovsod: hmelj na njivah, hmelj ob cestah, hmelj v razgovorih, hmelj v vseh naših mislih in ukrepih. « Toda, to je celjski okraj samo v enem, sicer najpomembnejšem gospodarskem pogledu. Ko gremo par kilometrov od mesta severno, se znajdemo na mah v čisto drugem okolju. Vidimo skraja, in posamezno tudi pozneje kmeljske nasade, toda vedno bolj prevladujejo hribi, gozdovi, sadovnjaki in vinogradi. Slišali ste mogoče že kaj o Galiciji v Savinjski dolini, o Šmartnem v Rožni dolini? O rožah in o dolini najdete tod okoli le malo kaj. Skozi prijetno — hladne, temne gozdove morate, preden dospete v te kraje. Res je Šmartno skrito vse v starodavnem sadnem drevju in tudi nizke hiše obdaja okoli in okoli pestro jesensko cvetje, toda doline in blagostanja, katerega bi mogoče razodevalo ime okoliša, je tod bore malo. — Ko pa hočete dospeti v Galicijo, pa marate sploh po komaj z vozili dostopni gorski cesti skozi divje-romantično sotesko in zelene loge, ki vzbujajo občutek tihe planinske idile in silne oddaljenosti od mestnega življenja in vrvenja. • Tudi vzhodnejše od mesta izgublja pokrajina značaj savinjske agrarne industrializacije in postaja vedno izrazitejše kme-tijsko-proizvajevalna, vedno bolj mirna, vedno prijetnejša. To sta Škofja vas in Vojnik s pestro mnogolično okolico. Cesta na Dobrno in v Maribor z živahnim prometom in rednimi avtobusi reže pokrajino. Toda ljudstvo se teh le malo poslužuje. Ni denarja. Rajši hodi peš, z vozom ali s kolesom. Čaka na izkupiček iz hmelja, vinograda, sadja in sadnih drevesc. Domovina naših znanih drevesničarjev je tod. Nad deset poklicnih drevesničarjev bo imelo letošnje jeseni in prihodnie spomladi na prodaj nad 30.000 jabolčnih drevesc, nad 3000 hrušk, 8000 sliv, 800 breskev in 800 marelic. Tudi treničarjev je Gospo Opozorilo imetnikom Po pravilniku o zamenjavi obveznic Vojne škode se je pričela zamenjava 14. junija letos m bo trajala do 31. julija 1. 1930. Doz daj je bilo predloženih 99 odst. obveznic Vojne škode ▼ zamenjavo, ki jo je oddelek za državne dolgove in državni kredit opravil pravočasno. Nove obveznice, ki še niso dvignjene, so lastnikom na razpolago, ali v oddelku za državne dolgove m državni kredit, če so mu bile stare obveznice izročene neposredno, ali pa pri davčnih upravah, če so mu jih poslali po pošti ali po davčnih upravah. Glede novih obveznic opozarja oddelek za državne dolgove in državni kredit na naslednje: Nekateri lastniki starih obveznic »e niso podvizali, da bi bili dozdaj dvignili nove obveznice. Tako ravnanje zavlačuje delo in napravi j« oddelku za državne dolgove in državni kredit m davčn-m upravam novo delo. Zaradi tega se obveščajo lestniki teh obveznic, ako jih do 31. avgusta let.« nc dvignejo, da jih bodo odde e* za državne doigove in državni kredrt in davčne upra- Gospodarske vesti ~ Jugoslovansko - madžarska trgovinska pogajanja se bodo po vesti iz Budimpešte kmalu spet nadaljevala. Kakor znano, so bila pogajanja ustavljena zaradi madžarske pritožbe o obmejnih incidentih proti Jugoslaviji pri Društvu narodov. — Sanacija Osrednje zveze hrvatskih zadrug. Iz Zagreba poročajo, da se akcija za sanacijo Zveze hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu nadaljuje. Banska tOne su rasliježu nad golim kršem. trepere nad pustim livadama i *amirj svakog pred večerja nad plavim, širokim morem. One su nove dmias kao što su bile i prije petdeset godina, one ce biti nove i suvremenene i onda, kad pjesme mnogih naših pjesnika budu zaboravljene.« Zares, šele v teh pesmih prihaia do polnega izraza čaikavski kolorit Koliko vidovite fantazije je samo v tistih znanih verzih: »Po-ouhnirt ie tihi veter, Tibi vetar od Levanta, I odnesal Mari krjnu ...«! Jelenovič - Pet risova Antologija je vzorno izpolnila svojo zadano ei nalogo. ^ Zaželeli bi si kaifeavske antologije, ki bi bHa tako ureieifa. Kdor pozna ozemlje čakav-ske govorice, bo občutil iz te poezije vonj v Folncu pečene primorrfte zemlje, njenih trav, njenega sadja m vina. Dialektična poezija je poleg tega manj individualizirana nego pesništvo v književni besedi ia se arilTo obveznic Vojne škode ve komisijsko popisale in zapečatile, zaradi česar ne bodo mo'f'e sodelovati pri žrebanju dne 1. septemora letos. Pri tem žrebanju se bodo upoštevale samo serije in številke novih obvezn.c, ki so že izročene lastnikom. V kor st je torej vsem prizadetim lastnikom ooveznic, ki so stare obveznice izročili na omenjena mesta, da čim prej prevzamejo nove obveznice. Tisti, ki so obveznice za'.">ž !i 'na primer kot kavcije, depozite itd ) pri drugih osebah ali ustanovah, naj se na podlagi člena 21. pravilnika o zamenjavi pravočasno informirajo, ali so jim njihove obveznice zamenjali in kakšne so številke njihovih novih obveznic. Pri tej priliki se dalje opozarjajo vsi zainteresirana, da bo 1. septembra letos žrebanje. Izžrebali bodo 173 dobitkov, in sicer: enega v znesku 200.000. dva po 100 tisoč, pet po 50.000, petnajst po 20.000, petdeset po 5000 m sto po 3000 Din. Sodelovanje pri tem žrebanju bo omejeno samo na nove obveznice, v kolikor jih lastniki pravočasno dvignejo do 31. t m. ostal pri sekanju drevesa. Ta štor se ne smatra kot gradbeni les, temveč kot les za kurjavo. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Hermana Goldnerkreuza, posestnika na Rečici pri Bledu. Prijava terjatev do 15. septembra. Poravnalni narok 20. septembra pri sreskem sodišču v Radovljici. Ponuja se 40 odstotna kvota, plačljiva v šestih mesečnih zaporednih obrokih Prvi obrok bi bil plačljiv 6 mesecev po pravo-močnosti poravnave. Borze 21. avgusta. Na ljubljanski devizni borzi ee je nekoliko znatneje okrepil Berlin. Za malenkost so čvrstejši tudi Newyork, ki se ije zadnje dni mednarodno popravil, potem Amsterdam in Praga. Malce sta popustila London in Pariz. V privatnem kliringu eo avstrijski šilingi v Ljubljani' neznatno popustili na 8 do 8.10; tudi v Zagreby eo oslabeli na 7.85 do 7.95 (7-90), medtem ko eo ee v Beograd a popravili na 7792 — 8.07. Grški boni so noti-rali v Zagrebu 28-15 — 28.85 (28.50), a v Beograda 28.12 — 28.82. Angleški funtj so v ljubljanskem privadnem kliringu porasli na 229.75 — 231.35 (včeraj 228.80—230.40), v zagrebškem eo ostali neizpremenjeni na 228.20 — 229.80 (229), a v Beogradu so no-tiTali 228.10 — 229.70. Španske pesete so noti raje v zagrebškem privatnem kliringu 598 — 608 z zaključkom 603. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda daite porasla. Za kaso je notiraTa brez zaključka 340 — 342 nesproti včerajšnji notici 337 — 338.50. Za december ee je zaklfjčila po 344 (včeraj 338), v Beogradu pa po 34660. Promet je bil torej maj- ti zaradi tega zd', da tako čuvstvuje, misli, govori in poje ljudstvo. Pri velikih narodih se mnogo goji dialektična literatara. V Franciji prav sedaj poudarjajo potrebo literarnega regionalizniia, ki bi osvežil preveč velemestno, asfaltno pariško literaturo. Ni treba opozarjati na Proveooo, na Mastralove felibriste, ki eo poiav zase. Tudi Bretanja se že močno oglaša. Italija ima bujno razvito dialektično poezijo, ki jo resno upoštevajo proučevaici sodobne literature (prim- Cremieax, »Panorama de la littčraiture italiennft contempo-raine«). V literaturi se ni treba sramovati regionalizma, č® ni samo pojav regionalne zaostalosti. Duhovno življenje ne podlaga tako, kakor moderna tehnika zakonu koncentracije. Tu ni škodljivega separatizma, kakor je lahko v politiki, zakaj kulturi cesto koristi prav drobljenje in čim veSia diferenciacija. Značilno je, do kakšnih estetskih odtenkov se lahko povzpno v svojem dialektu kajkavski in čakavski pesniki. V slovenskih dialektih §e nimamo resnega poizkusa umetne poezije. Nekoč io je piaad Stanko Vraz, Modriniak in Volkmer sta pela >po Stajerskoc. Že y našem stoletju je Ljutomer čan Peter Skuhala skošal upeljati narečje vzhodnoštajerekih Slovencev v umetno poeaijo. Toda poizkus, kolikor se spominjam, ni uspel: ali Skuhala sploh ni bil pesnik, ali pa to narečje ni za poezijo: spominjam m samo. da ao bile njegove pesmi od silo banalne. Kajkapščina in eter« čakavšči- na, ki imata celo nekoliko stare literarne tradicije, sta pokazali, da nekaiteri dialekti ustrezajo tudi prefinjenemi stremi jeniu današnje poezije. Vsekakor je Jelenovič - Petrisova »Antologija nove čaka-vske lirike« vredna pozornosti Slovencev. Marsikdo bo na nji izživlja* svoj »filološki čut«, aari bo videl, da je naglaševalni sistem močno soroden slovenskemu. Sploh je zanimivo, da imata i kai-kavščina i čakavščina slovenščini soroden naglas m obilo moških rim, tako da nudita marsikaj zanimivega tudi poznavalcu slovanske poetike. —• NajnovejSi zvezek »Življenja in sveta" izide jutri ter bo vseboval med dragim zanimivim gradivom: Konec razprave prof. Mir. Adlešiča »Sonce. njegovo izžarevanje in še kai«. Nadaljevan ie medicinske razprave dr. Maksa Kremžarja o »Utrjevanju«. Potopisne beležke Iv. Podriaja >Na našem južnem morju«. Nadaljevanje dr. Vlad. Travnerjeve »Kuge na Slovenskem« in potopisa »Divji paradiž«. Rubrike »Tehnični obzornik« (Podvodni reflektorji in Moderna gradnja cest), »Človek in dom« (Les in pohištvo). Za misleče glave. Šah, Humor in Kriialjko. Zvezek vsebaje še druge zanimivosti ter ie bogato ilustriran. - »Življenje in svet« ee naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva uliea 5. Posamezni zvezki 2 Din po vseh večjih trafikah. Is revij. »Modra ptica« je priobčila v devetem svedra prevod spominov Maksi-ma Gorkega na pisatelja A. P. Čehova, prozo Branka Rudolfa »Japonski lesorez«, Milene Mohoričeve prozo »Janezek«, prevod povesti Anatola Francea »Baltazar« in daljše poročilo Filipa Kalana o Rihtaršičevem prevodu Dumaejevega romana »Dama e kamela jam i«, ki ga 4e nedavno izdala Tiskovna zadruga. Študija o šolstva in prosvetnem iivljenjhi na Češkoslovaškem. V knjižnici »Škole rada«. ki je pričela izhajati v Zagreba, je izšel spis znanega pedagoškega pisatelja Sa-liha Ljubunčiča »Školstvo i prosveta u hoelovačkoi (e osobitvm obzirom na pedago-šku i školsku reformu)«. To »e prva jugoslovanska. res temeljita stadija o šolskih in prosvetnih razmerah v svobodni češkoslovaški republiki. Zaradi svoje informatjvn* vsebine in izpod budnega gradiva ie vrlina pozornosti vseh naših prosvetnih krogov, zlasti še učiteljetva. Naše prosvetno življenje je doelei preveč posnemalo nemške vzore. Primeri češkoslovaških šolskih reform bi nam bfli po svojem duhu mnogo bližji in koristnejši- Zaradi tega toplo priporočamo zgoraj imenovani epie prof. Sali-ha Ljubunčiča. tod dokajšnje število. Posetim znane dre-vesničarje in trsničarje. G. Vrečarje v Vojniku ni doma. Preseljuje se s svojimi nasadi v Zagreb. Studi-ranemu g. Senegačniku. drevesničarju in tajniku vseh mogočih organizacij, pa postaja tudi domača gruda pretesna in ugiba ter preudarja, da bi se izselil. Le prijazni in stari znanec. Gradišnik v Šmarjeti še vztraja na svojem novem domovanju. Iz stiske ga je rešila odprodaja dela zemljišča domačinu, našemu celovškemu konzulu dr. Novačanu. Slab čas je prišel tudi za drevesničarje. Zaradi preobilice blaga in zaradi pomanjkanja denarja pri ljudeh, ni mogoče drevesc vnovčiti. Letošnja pomladanska pozeba, ki je uničila toliko mladega drevja, je poleg ogromne škode povzročila mogoče to dobro, da bo sedai lažie odprodati preostalo blago. • Silno zanimiva je sicer okolica Vojnika. Od Boga in narave oblagodarjena pokrajina, — ako bi zaradi preobljudenosti in zaradi nizkih cen kmetijskih pridelkov ne bilo tu in tam pomanjkanja. , V ozadju konjiška gora z razvalinami Lindeka. okoli in okoli trga pa v bližnji in večji dalji številne, povsem vsaksebi ločene. gozdnate dolinice, hladne kotanje :n naselja. V sredi okolice pa z gostim črnim gozdom pokriti greben Sv. Tomaža z belo kapelico in daleč naokoli vidno rdečo streho. Ob vsakem naselju, v vsaki kotanji ali pobočju rodovitna polja, vinogradi, hmeljišča in sadni vrtovi, ki bodo tudi letos mestoma bogato obrodil« Ne brez vzroka srečavamo tudi letos v Vojniku nem&o govoreče letoviščarie in ni se brez tehtnih razlogov naselil tu ši-rom bivše Štajerske znani učitelj in fovc, publicist in humorist g. Blaž Jurko. Tudi si ni izbral tu brez razloga svojega domovanja sadjarski nadzornik g. Gori-čan. — Saj ga poznate, nekdanjega potovalnega učitelja g. Goričana? Pozna ga in ga ohranja v najboljšem spominu vsa bivša naša Spodnja štajerska. — Čvrstejši m mlajši je, kakor ob upokojitvi. Sedaj kme-tuje, čisto realno združuje znanstvena dognanja s kmetijsko prakso in delom, predseduje veliki občini Vojnik-okolica in to>i o slabih časih, ko pri kmetiji ni več zaslužka in ko vse večje investicije prinašajo le — izgubo. Le od radikalnih ukrepov si še obeta gospodarskega izboljšanja za savinjsko podeželje, kmetovanje in gospodarjenje. Fran VFernig. ttokol Banovinske tekme v odbojki v Celju. V nedeJio 36. t m ob 8. zjutraj se bodo pričete na dvorišču mestne narodne šoie v Ce*j« banovvnske tekme v odbojki. Nastopijo najboljše postave v Savezra in sicer prvaki žuip: Cdie, Kran-j, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Zmagovalec bo zastopal dravsko banovino na savezn!fo tekmah v Osiiefcu. Borba bo napeta in zanimiva. Sokofckesm nastopa v Vitanju se udeleži v nedeljo 26. t m tudi col'jsko sokolsko društvo. Vozil bo poseben avtomobil. Prijaviti se je treba do pe&a 24. t m- pri SokoAski župi Celje, Na>rodni dom Sokolska četa v Beti cerkvi pri Novem mestu priredi svoj javni nastop v nedeljo 36. t m. ob 3. popokitne. Sosednja društva m čete se prosijo, da prireditev polnošte-vrfoo obiščejo. ŠOLSTVO Na mestni ženski real. gimn. v Ljubljani bodo popravni izpiti 30. in 31- t m. Natančnejši raapored je nabit na oglasni deski. Popravni višji tečajni izpit bo 29. t m. ob 8. uri, popravni nižji tečajni izpit pa 30. t m ob 8- uri. Vpisovanje gojenk za 1. razred je 1. sep-tembra od 10. do 12; za lanske gojenke 3. septembra od 10. do 12. v Sanskih razredih. Gojenke s tujih zavodov se vpisujejo 4- septembra od 10. do 12. ure. Pri vpisovanju pfl-ača vsako gojeika 70 Din in šolnino, ki so odmeri po potrdilu o višini neposrednih davkov. Gojenke pa lahko plačajo šolnino tudi y 2 obrokih. Za to je prinesti k vpisu zadevno prošnjo. — Otvoritvena sluetba božja je 13. septembra ob 8. uri v stalnici. — Trgovski tečaj. Vipisovatrje 13. septembra ob 9. Sprejemni izpit 14. septembra. Gospodinjska šola Mladika. Vpisovanje 28. iti 29. septembra. — Realna gimnazija v Mariboru. Popravni iz piti 25. in 27., tečajni 28 t. m. ob 8. uri. Vpisovanje (davčno potrdilo, zadnje letno izpričevalo, prijava) 1. in 3. septembra od 8. do 10. ure. Otvoritvena služba božja 10. septembra. Naročite — čitafte LJUBLJANSKI ZVON« Dr. Sigmund Freud. Teorija seksualnosti. Preveli: dr. Gruja Petrovič in Srgja Priča. Zagreb, 1934. Izdavačka knjižara Univer-sum. — Ob istem času, ko smo Slovenci dobili prof. dr. Šerka spis *0 psihoanaliz«« (izdala Tiskovna zadruga), je izšel v Zagrebu prevod treh Freudovih razprav, ki se tičejo ene najpoglavitnejših psihoanalitičnih panog. Freudove teorije seksualnosti. V prvem članku razpravlja utemeljitelj te nove psihološko - medicinske šole o seksualnih perverzitetah, v drugem o infantilni spolnosti in v tretjem o preobrazbah puberteta. Knjiga bo dobro rabila onim, ki hočejo podrobneje spoznati Freudove nazore o sek-saalnosti, a se ne morejo posluževati njegovih knjig v izvirnem jeziku. Prevod tega dela ni bil lahek, eaj tudi erbskohrvaška terminologija te vrste še ni dovolj izgrajena. »V senei .Fonviiina« se imenuje daljša, kakih 300 strani obsegajoča, doslej povsem neznana pesnitev A. S. Puškina, ki so jo nedavno odkrili v Petrogradu. Tako eo ludi najpopolnejše izdaje Puškina postale kar čez noč nepopolne. Puškinova novo odkrita oesnitev je satira na tedanje raske literarne razmere. Izšla bo v najnovejši izdaji Puškinovih zbranih spisov, ki jo pripravlja službena sovjetska založba in ki bo tudi sicer najpopolnejša izmed vseb dosedanjih. Karla Marxa »18. brumaire« je pravkar jrid v založbi »Etika Nove knjige« v slo-ve nake■■ V, o:-: : . ..; .•'/,■'■■■ XV Poročali smo že, da je te dni preteklo 20 let, odkar so otvorili promet med Tihim in Atlantskim oceanom skozi Panamski prekop. Slika kaže prekop, skozi katerega plove vojna ladja Mednarodni turnir turističnih avionov 9500 km dolgo progo Je treba preleteti s povprečno brzino 210 km na uro, in sicer dnevno najmanj 1400 km 28. avgusta se bo dvignilo na letališču Mokotow pri Varšavi kakih 60 do 70 športnih avionov (število še ni točno določeno), ki bodo tekmovali za pokal mednarodne organizacije aeroklubov posameznih evropskih držav . Ta letalski turnir je doslej najtežja in najoriginalnejša preizkušnja tako za turistična letala kakor tudi za pilote. Turnir, ki se zdaj prireja vsako leto ali vsaj vsako drugo leto, se je razvil iz lokalnega tekmovanja športnih avionov, ki ga je priredil 1928. francoski aeroklub. Dočim pa je znašala proga ,ki so jo morala takrat preleteti letala ,samo 2000 km in v neomejenem času, se bodo morali turistični avio-ni letos poizkušati na 9500 km dolgi progi, ki bo vodila nad predeli najrazličnejše geografske izobrazbe in klimatskih prilik. Letala bodo startala kakor rečeno v Mo-kotowu pri Varšavi, odkoder bodo letela preko vmesnih pristajališč Kraljevi gradeč (Konigsberg), Berlin. Kelmorajn, Bra-selj, Pariz, Bordeaux, Pau.. Madrid, Sevil-la .Casablanca, Meknes, Sidi Bel, Abbes, Alger, Biskra. Tunis, Palermo, Napoli, Rim, Rimini, Zagreb, Dunaj, Brno, Praga, Katowice, Lwow, Wilno nazaj v Varšavo. Povrepčna brzina letal bo morala znašati vsaj 210 km na uro in vsak pilot bo moral preleteti dnevno najmanj 1400 km, ako bo hotel o pravem času preleteti progo. Letošnjega tekmovanja se bodo udeležila samo letala poljskega, češkoslovaškega, francoskega, nemškega in italijanskega Aerokluba. sodelovali pa bodo zlasti v organizaciji na letališčih tudi še jugoslovenski, belgijski, avstrijski in španski Aeroklub. Organizacija letošnjega turnirja jo v rokah poljskega aerokluba, ker je bil zmagovalec na zadnjem turnirju poijski kapetan F. Zwirko. Čuden ljubimec svoje žene Prodal jo je, da je mogel razsipno živeti, potem pa je streljal nanjo iz — ljubosumja! Znani zvezdoslovec G. Havvier je po preiskavi velikega števila manjših in večjih meteoritov ugotovil v teh odposlancih oddaljenih svetov sledove zlata. To odkritje vzbuja v znanstvenem svetu veliko pozornost, kajti doslej niso mogli v nobenem primeru in za gotovo najti v meteo-rjtih bleščečo se kovino, ki velja na zemlji za merilo vrednosti. Seveda je treba takoj pripomniti, da gre pri Havvlerjevem odkritju za zelo majhna zrnca ki jih opaziš le pod povečalnim steklom in ki ne predstavljajo nobene trgovske vrednosti. A če je njih praktična vrednost nvrihna, tem večja je njih znanstvena vrednost. .Smatrati jih ie za zanimiv pendant k svo-ječasnemu odkritju, da utegnejo meteoriti vsebovati tudi mikroskopsko majhne kristale demantov. Znanstveniki so tedaj zelo ugibali, od kod ti kristalčki in so prišli do zaključka, da so morali nastati med padanjem izpodnebnih kamnov na zemljo. Črsto naravno ie, da vsebujejo ti kamni Vodja mestne bolnišnice v Omahi (država Nebraska) dr. John Summer je že pred tremi leti obiavil navodila za pridelavo ■umetne krvi. kar je pa znanost kakor tudi širša javnost takrat spregledala. Na .zadnjem zborovanju ameriških zdravnikov v Memphisn sta sedaj poročala profesorja Amberson in Mulder o svoiih izkušnjah s to krvjo in sta zbudila veliko pozornost. Vsakomur je danes znano, kako velik pomen imajo v modemi kirurgični praksi transfuzije, prenosi krvi. Premnogim pacientom b' jim je zaradi izkrvavitve pretila neizogibna smrt, so v zadnjem trenutku rešili življenje s t "m. d« so i;m vb*-;7-igali kri primernih »darovalcev krvi«. To so absolutno zdrave osebe, ki imajo tudi mnogo krvi in ki jim nič ne škodi če jim erdravnik v transfuzijske svrhe vsakih r»et tednov odvzame pol litra življenjske tekočine. A kri mora spadati v isto krvno skupino kakor k" pacienta, drugače učinkuje •kakor strup. Že te zahteve ni vedno lahko izvršiti, tem slabše je, če v nujnem primerni darovalca krvi ni na mestu ali pa ni v stanu, da hi brez nevarnosti za svoje zdravje oddal kaj krvi. V takšnih primerih in sploh povsod tam, !kjer je treba izginjajoče živlienjske sile nadomestiti z novo krvjo, ima Summerjevo odkritje velevažen pomen. Summer se je fpred nekoliko leti mudil na študijskem potovanju v Tndokini in je zvedel med domačini. da uporabljajo sokove raznih rastlin, Nezgode in nesreče po dotiku z vodom visoke napetosti so v principu podobne ne-«rečam po blisku — samo da so številnejše. če je na mestu smotrna in pravočasna pomoč, lahko dosežemo še mnogo, lahko rešimo marsikatero življenje. Treba se je varovati napak pri poskusih za oživitev žrtev. Glavna napaka je ta. da se ti poskusi v splošnem pričnejo prekasno. Posebno hudo se ta napaka maščuje, če menimo, da moramo rudarja, ki se je z elektriko ponesrečil pod zemljo, spraviti šele na beli dan. S tem izgubimo toliko dragocenega časa ,da se ponesrečenec dostikrat že med prevozom zaduši. Podobno je seveda v velikih tovarnah, zavodih itd., kjer mislimo, da je treba ponesrečenca odnesti naj-prvo v obvezovališče ali k vratarju. S poskusi za rešitev pričnimo tedaj takoj. Dnrga velika napaka je ta, da trajajo ti poskusi običajno prekratko. V mnogih primerih se je pokazalo, da je imel pone- tudi ogljik, ta pa se po verjetni hipotezi pod vplivom silne temperature (do 4000 stop.) in visokega pritiska lahko spremeni v demant. Saj je že Moissan na ta način izdeloval majhne demante. Temperaturna komponenta in visoki pritisk pa sta dana meteorju na njegovi streloviti poti do zemlje v obilni meri. Vročina, ki io povzroča trenje izpodnebnika ob zemeljsko ozračno plast, je tako velika, da se večina meteorov pod pritiskom segretih plinov v svoji notranjosti razleti na kosce in razžari v pepel. Zlato na ta način seveda ne more nastajati. Jasno je. da mora biti že od vsega početka v njih kot sestavni del nekdanjih svetovnih teles, katerih drobce predstavljajo meteoriti. To spoznanje pa je z znanstvenega stališča zelo zanimivo, kajti doslej, kakor rečeno, zlata na drugih zvezdah niso mogli odkriti s popolno gotovostjo. Spektralna analiza nam daje dovolj siguren pripomoček v roke, po katerem bi posebno pa iz nekih plezalk v primerih, kjer uporablja moderna zdravilna veda krvno transfuzijo. Summer se je z mnogimi eksperimenti prepričal, da so soki teh ■rastlin res nekaj izredno učinkovitega. Nekemu prašiču je n. pr. odvzel toliko krvi, da se od šibkosti ni mogel več dvigniti, in mu je nato vbrizgnil te »umetne krvi«. Cez nekoliko ur je bila žival spet krepka. Dirkalnemu konju, ki je po nezgodi izgubil mnogo krvi, je pomagal na isti način tako uspešno, da je bil konj potem celo še močnejši nego prej. Najbolj važni pa so bili Summerjevi poskusi z ljudmi. Trem ženskam, ki so ime-je raka na maternici, bi utegnila pomagati samo operacija, a te zaradi oslabitve ne ,bi mogle vzdržati. Summer je poskusil injekcije' umetne krvi in po dveh dneh so bile tako krepke, da so lahko brez nadaljnjega izvedli operacijo, ki jim jc rešila življenje in zdravje. Umetna kri ni seveda nobeno zdravilo proti raku, a daje organizmu moč, ki ga usposablja prenesti druge zdravilne načine. Umetna kri pa lahko popolnoma nadomesti navadno kri. kjer bi bila ta potrebna za trasfuzijo. Nekemu trgovcu so v neki bostonski gostilni z noži prizadjah takšne rane, da je umiral. Injekcije umetne krvi so mu ohranile življenje in ga ozdravile. Na podoben način je Summer rešil življenje že preko sto osebam, zato ni čudno', da se je zdravniški svet sedaj začel zanimati za njegovo umetno kri. srečenec šele po več urah prve znake življenja. Pred kratkim je strela v Hannov-ru treščila v tri vojake. Prvega so oživili po dveh urah, drugega šele po štirih m samo pri tretjem ni trud pomagal nič. Vse-kako nam ta primer dokazuje, da je mogoče ponesrečence zaradi elektrike spraviti često po večurnem naporu v življenje in da ne smemo prekmalu izgubiti poguma. Kava za doto V Braziliji imajo zanimiv običaj, čim se tam rodi deklica, napolnijo vrečo z najboljšo vrsto kave in jo skrbno plombirajo. šele na dan, ko se dekle zaroči, se sme ta vreča odpreti. Drugič uporabijo kavo iz nje za pogostitev svatov na poročni dan. Ostanek dobite. potem mlada zakonca, ki morata z njim izhajati, kakor zahteva običaj, celo leto. zlato lahko odkrili n. pr• na sonetu A čeprav so z gotovostjo ugotovili v njem skoraj vse zemeljske kovine, zlata niso mogli ugotoviti. Sedanje preiskave prof. Hawler-ja dokazujejo z vsem poudarkom, da se dobi ta kovina tudi na drugih zvezdah. Spomenik — škodljivi žuželki Spomenikov zaslužnim živalim ni malo. Spominske plošče psom in konjem nahajamo vsepovsod, isto tako nagrobne kamne najljubšim živalim. V Seattlu (Zedinjene države) so odkrili spomenik kravi, ki je dajala rekordno množino mleka, v nekem parku v Plymouthu na Angleškem, vidimo spomenik prašičku, v Llandudnu v Wa]esu pa belemu kuncu. Manjkal je samo še spomenik žuželkam. dasi bi lahko vsaj čebele reflektira-le nanj. Sedaj pa so se prebivalci Alaba-me oddolžili nekemu — mrčesu, ki napada žito. žival je dolgo časa pospravila vsako letino v svoj nenasitni trebuh. Končno so jo začeli pobijati z vso energijo in so šli v svoji vnemi tako daleč, da so zadnje leto spravili desetkrat tolikšno letino nego kdaj prej. Nakar so se čutili dolžne, da izkažejo svojemu sovražniku svojo hvaležnost v belem kamnu. Zasebni ,državni razg< žena japonskega finančnega ministra Fuji-ja pošilja svojim svoj jutranji pozdrav, ki ga pa sinko suvereno ignorira Romantična poroka William Male in Charlot Daighley iz angleškega mesta Melton Mowbra.y sta bila že kot otroka neločljiva tovariša. Ko je William dosegel 17. leto, se je zaročil z dve leti mlajšo tovarišico. Oba sta sanjala o sreči in bogastvu. Toda sanje se niso hotele tako kmalu uresničiti. Usoda je mladega Mala zanesla celo v Ameriko. Navzlic temu pa je zaroka ostala veljavna. Zaljubljenca sta si pisala pismo za pismom in si pošiljala vsako četrt leta fotografije. V zadnjih mesecih je Male, ki je med tem postal sivolas starec, pisaril še pogosteje in končno se je vrnil kot dolarski milijonar domov. Dosegel je bil svoj smoter. Z isto zvestobo mu je ostala naklonjena njegova zaročenka. Nedavno sta se »večna zaročenca«, kakor so ju nazivali ljudje, končno poročila v Londonu. Oba štejeta že okrog 70 let. Nekaj za poletne dneve Tudi zastrto nebo ob morju povzroči lahko občutljivim osebam neprijetne sončne opekline. * Sončne pege se dajo lažje ubraniti nego odpraviti. Zoper ultravioletne žarke, ki povzročajo pegavost, je n. pr. izvrsten pripomoček rumenkastorjav puder. » Ne mršite preveč čela in ne mežikajte v sonce, sicer se vam bodo v zagoreli obraz zarisale grde gube. Hodi brez klobuka, zrak naj pride prosto do kože na glavi. Preveč sonca pa seveda kožo izsuši, kakor ji tudi prevlažni zrak ne de dobro. Gozdni zrak v jutranjih urah je zedo dober za kožo na glavi. * Prenežno kožo zavaruj z lahkimi rokavi in lahkimi rokavicami. Sončne pege so na rokah trdovratnejše nego na obrazu. Na potovanju bodi previden z umivalno vodo. Za občutljivo kožo zadostuje včasi, da si jo očistiš z alkoholom ali obrazno vodo. Trdi vodi primešaj vedno malo bo rak-sa. Prijetno je tudi nekoliko kapljic rožne vode. Lasje se dajo izvrstno umivati z deževnico in posušiti na soncu. * Jutranji sprehod po rosni travi z bosimi nogami je nekaj izvrstnega. Krepi noge in de telesu dobro. * Bodi še tako vneta za naravo, toda obraza nikoli ne izpostavljaj brez zaščite soncu in prahu. Majhna tuba olja ali kreme ne vzame veliko prostora. * Oči si na soncu zavaruj z barvanimi naočniki. Zvečer je dobro, da si občutljiva mesta pod trepalnicami, ki se nagibajo k gubam, namažeš z maščobo. * Z vsako žensko se ne sklada, da je zagorela kakor zamorka. * Zelo bela koža je najbolj občutljiva za eooce. Pariški inženjer Andre Grangier je prejel s svojo ženo doto v iznosu 120.000 fr. Ta denar ga je teko omamil, da je ostavil svoje službeno mesto pri neki avtomobilski tvrdki in se je vdal čim hitrejšemu raz-sipavanju. V tem oziru je imel takšne uspehe, da je bil že po poldrugem letu brez denarja in dela, ostala mu je pa navada udobnega življenja. In ker mu je to udobnost prinesla žena z doto, si je domišljal, da je tudi za bodoče njena skrb, kako naj dobi denar. Odkril je nekje salon, v katerem se sestajajo ljubavni pari, in je lastnici tega salona, ki je izvrševala »obrt gospe War-renove«, ponudil, da bi se tudi njegova žena srečavala tu z moškimi. Lastnica ni imela ničesar proti temu, posebno ko ji je pokazal fotografijo svoje mlade žene. Fotografija je romala v album, v katerem so listali gostje salona. Veliko je bilo presenečenje ge. Gran-gierove. hčere poštenega trgovca, ko ji je mož razodel svoje načrte. Branila se jc z vsemi štirimi, a mož je imel takšno hipnotično moč nad njo. da je končno njen odpor zlomil. Od tega dne je bila Gran-gierova med stalnimi posetnicami skrivnega salona in Grangier je imel spet brez- Žareči pismonoša Grški tisk se obširno bavi s skrivnostnim fenomenom žarečega pismonoše iz Soluna, o katerem smo te dni na kratko poročali tudi mi. Mož, ki se imenuje Anastazij Ekonomos, izžareva vidne žarke tako, kakor so pred nedavnim poročali italijanski listi o kmetici Ani Moranovi ia okolice istrskega mesta Pirana. Po verodostojnih izjavah ljudi okrog zanimivega moža, je to izžarevanje tako močno, da more temno sobo razsvetliti z mehko svetlobo. Znanost si je moža seveda podrobno ogledala, toda vodja psihološkega zavoda v Atenah prof. Tanagras je novinarjem, ki so ga o stvari povprašali, mogel povedati le to, da mu je vzrok tega pojava samemu uganka. Morda bo vedel kaj točnega povedati šele tedaj, ko se bo zaključila znanstvena preiskava. Grška javnost z napetostjo čaka ^zida te preiskave. Sicer pa so »žareči ljudje« na Grškem videti neredek pojav. Prof. Tanagras navaja n. pr. nekega visokošolca Panajotija Kulumbakija, ki mu iz telesa izvirajo sami na sebi sicer nevidni žarki, ki pa so zmožni spraviti električno žarnico v ža-renje, če jo narahlo podrgne z rokami. Kuhrmbakija so preiskali psihologi, kemiki in- fiziki, ki so končno prišlo do prepričanja, da je v mladem možu latentna elek-trodinamična sila in ta sila utegne pod nekimi pogoji postati učinkovita. Zdi se pa, da so Ekonom ovi svetilni žarki drugačnega značaja, ki ga more ugotoviti le dolgotrajno proučevanje. Žrtve strupenih plinov Pariški listi poročajo, da se je v auber-villerskem fortu v okolici Pariza, kjer izdelujejo in hranijo velike množine strupenih plinov, mlad mehanik zastrupiš pri manipuliranju s tekočim plinom. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Istočasno so se baje na isti način zastrupili še štirje drugi mehaniki, vendar ne tako hudo. Katastrofa italijanskega vojnega letala Na letališču Cassina Malpensa je zadelo veliko italijansko bombno letalo pri pristajanju ob streho neke letalske lope rn se vžgalo. Posadka, 2 častnika in 2 podčastnika, je y ognju zgotala. skrbno življenje. Toda čez pol lete jc prišlo med njima do resnega spora. Grangier je namreč zvedel, da je njegova žena med .gosti salona naklonila svojo posebno pozornost prokuristu velikega podjetja in ■ga obiskoval* na domu. Mož, ki je sam svojo ženo prodal, je postal ob tej novici mahoma ljubosumen in jc napravil ženi takšen prizor, da se je enostavno preselila iz njegovega stanovanja. Dva dni po tem begu je prežal Andre Grangier cele ure pred penzionom, kamor se je bila žena zatekla. Ko je končno stopila iz hiše, je brez besede dvignil samokres in sprožil vanjo šest strelov. En sam je zadel, a še ta samo na lahko. Grangier je prišel pred sodnike. Stotine senzacije željnih zijal so prišle k razpravi. Gran-gierova je priznala, da je samo zaradi hišnega miru pristala na to, da postane obiskovalka tistega salona. Prokurist, neki Cazenave, ki je bil svoječasno zapleten tudi v afero Staviskega, jc potrdil, da je imel z njo razmerje in da ji je sam prepovedal obiskovati salon. Grangiera so obsodili na pet let težke ječe. Za nameček je pod vtisom razsodbe padci v omedlevico. Bencin iz morja t -»1 ~~ i * H Jg^ ■nnglll in Francoski mehanik S a h e r s, ki zatrjnje, da more pridobivati bencin iz morja ANEKDOTA Friderik Veliki Je vprašal nekoč sSevl-tega zdravnika Georga von Zimmermanna v Hannovru, če je poslal že dosti ljudi na drugi svet. »Ne toliko kolikor vi, Veličanstvo!« Je odvrnil ZHnmermann udarno, »in pred vsem. ne s tolikšno slavo, kakor ste to storili vi!« VSAK DAN ENA Mož na pozna dobro meč... v PfiOOken«) Zaslužen odmor Rfjfi^rflnf leteJKfl Hel&a« Bouchei (na desni) t Canresu Umetna kri čudežni rastlinski sokovi, ki obetajo prevrat v modernem zdravilstvu Nesreče z elektriko Treba je ravnati hitro in ne obupati pri oživljanju žrtev Kako sta stratosferska letalca prispela v Ljubljano Do pol ene je že precej razredčena množica v noči od ponedeljka na torek čakala pred ljubljanskim magistratom na prihod prof. Cosynsa in van der Elsta. Potem je bil sprejem zaradi pozne ure preložen na naslednji dan in ljudje so se razšli. A pol ure nato je Ljubljana le dobila draga gosta v svoje gostoljubno okrilje. O tem je »Jutro« objavilo v svoji IL včerajšnji izdaji naslednje izčrpno poročilo: Ljubljana, 21. avgusta, r. Dolgo pričakovani avto, ki je imel pripeljati stratosferska letalca v Ljubljano, je konč ino prispel. Par minut pred 1. uro zjutraj' so se razšli že vsi, ki so bili čakali na slavna znanstvenika. Avto se je ustavil pred Unionom, kjer so bili za stratosferna letalca rezervirani prostori. In tu se je tudi izkazalo, da avto ni tisti, ki je davi pohitel v Prekmurje. Belgijski konzul dr. Dular, ki je prvi izstopil iz avtomobila, je vašemu poročevalcu na kratko pojasnil vzrok tolike zakasnitve: — Vso pot defekti! Stratosferna letalca sta 'navzlic dolgi in naporni vožnji izstopila sveža, vendar pa hudo prašna. Zakaj, od Vranskega dalje so se vozili v odprtem, le s platneno streho pregrnjenem avtomobilu. V unionskem vestibulu so jih že pričakovali belgijski novinarji. Po kratkem pozdravu sta se podala v svoje sobe, kjei" sta se umila. V desetih minutah sta se ATTiila v vesfciibul. Prof. Cosyns v do-kolenkah, belem sviterju, kakor ga je imel tudi v gondoli, bled kakor asket. Van der Elst mlad, zal in zdrav mladenič, nasmejan, vendar že na prvi pogled energičen, cel mož. Fotograf bruseljskega dnevnika »Soir de Bruxelles« je ponovno fotografiral oba letalca, deloma sama, deloma skupno z ostalo družbo, ki se je znašla v vestibulu. Ko je bilo vse to opravljeno, ste se letalca v spremstvu dr. Dularja peš podala v restavracijo »Zvezdo«, kjer so jima servirali mrzel prigrizek. Po malem se je začela nabirati druščina in prav lepo sie je razvezal pogovor. Stratosfernih letalcev nikdo ni moril s kakšnimi intervjuji. ali samo po sebi so nanesla vprašanja na polet. Vzrok zakasnitve Še prav posebno pa je stalo v ospredju zanimanja, kako da so se potniki tako zakasneli in kakšna nesreča jih je zadržala. Konzul dr. Dular je našemu poročevalcu opisal pot takole: — Iz Petrovcev smo se odpeljali zelo pozno, šele ob 18.15. Bilo je treba ponovno pregledati, kako sta natovorjena balon in gondola, preden so oba vagona zaplombirali. Potem smo pognali naš Crysler v dir, da nadoknadimo zamudo. Izprva je šlo po sreči. Ob poti so povsod bili zbrani ljudje, ki so nas pozdravljali,' toda ne zadrževali. Ubrali smo pot preko Ljutomera proti Ptuju, Pragerskemu. Čim smo imeli Slovensko Bistrico za sabo, pa je začel avtomobil stresati svoje muhe. Pokvaril se je dovod bencina od rezervoarja do motorja. Nič čudnega! V Krl-ževcih smo bili načrpali zadnjih 15 litrov bencina in zaradi te zmešane tekočine se je avto vsake tri kilometre trmoglavo ustavil. Enostavno s steklenico smo morali zajemati bencin iz rezervoarja in ga dolivati motorju. Že po tem si lahko predstavljate, zakaj je Ljubljana do polnoči zaman čakala na naš prihod. Vse do Vranskega smo tako uganjali polževo dirko. Na Vranskem — bila je že trda tema — smo potožili nevšečnosti prijaznemu trgovcu Osetu, ki nam je ta.koj radevolje odstopil svoj avto. In s tem smo se skozi Črni graben lahko in srečno pripeljali do Ljubljane. Znanstvenika o svojih doživljajih in vtisih Sredi okusne večerje sta v nadomestilo pompoznega sprejema pred magistratom doživela junaka iz stratosfere idilično mično počastitev. Od sosedne mize je gospodična Lina Fettičhova pohitela domov na vrt in prinesla prof. Cosynsu prekrasen šopek čudovito lepih, velikanskih dali j. Prof. Cosyns je bil ves presenečen in kar ni našel pravih besed za zahvalo. Potem pa je pogovor lepo tekel dalje. Našemu uredniku, ki je bil seveda tudi v družbi v Zvezdi, je mladi Van der Elst povedal, da je v zadnjem letu ihže-njerskega študija. Govori nemški, ker je prav za prav po rodu Nemec. Nameraval je 22. t. m. iz Bruslja odpotovati v Ameriko za mesec dni na studijsko potovanje. Ali bo še dobil ladjo? Malo verjetno. Morda jo doseže z letalom? Treba bi bilo odpotovati danes do Celovca, potem preko Dunaja domov v Belgijo — ah, kaj, danes je treba še ostati v Ljubljani in potem, kakor bog da in sreča junaška. Ali ne bo mladi politehnik pomagal svojemu profesorju, ki pa je prav za prav doc-r-t, pri razgalbljanju rezultatov uspelega poleta? »Ne, to pride šele čez dva meseca na vrsto.«" Van der Elst sploh vzame vso stvar z zdrave, mladostno lahkotne strani. Vprašali smo ga, ker sta si s prof. Co-synsem, žejna po dolgi vožnji, tako željno stregla z Radensko slatino, ali nič ne obrajtata našega cvička? »O, kako da ne,« se je odrezal Van der Elst. »Vino, pivo — kateri pravi Belgijec ne bi tega vedel ceniti? Ali nocoj je že pozna ura in razen tega ne kaže v Ljubljani nadoknaditi, kar se je v Ljutomeru in sploh na poti skozi Slovenske gorice zamudilo.« Prof. Cosyns in Van der Elst sta v kratkih dneh svojega bivanja na slovenski zemlji prav dobro informirana tudi o tem, kje raste naša žlahtna vinska kaplja in kje so doma tako prijazni in pošteni ljudje. Spioh, o našem ljudstvu, o Prekmurju, o gostoljubnosti ondotnih ljudi ne moreta najti dovolj besed hvale. Če se spomnita nadučitelja Skergeta, potem onih kmetov, ki so jima pomagali pristati, orožnikov in vseh, ki so jima bili v pomoč, zlasti še poštarja iz Murske Sobote, M je prihitel v Petrovce pomagat k brzojavu in telefonu in dva dni in dve noči menda ni zastisnil očesa — ob vseh teh spominih sta draga gosta takoj vzhičena. P »nedeljsko izdajo »Jutra« sta videla že v Prekmurju. Ko so jima tolmačili vsebino, sta izrazila polno zadovoljstvo. Ko smo o tem govorili, je vrli gazda Rajko že prinesel nocojšnjo prvo izdajo »Jutra«. Pozorno sta si zlasti ogledala slike in takoj naprosila našega urednika, da jima preskrbi fotografije. Van der Elst je uredniku napisal adre-so, ki bo prav gotovo zanimala vso našo javnost, in jo kar tu-le povemo: Max Cosyns, 26 avenue de la Tenderie, Bru-xelles, Belgique. Ob tolmačenju »Jutrovih« člankov in poročil sta potem izrazila še željo, da jima pošljemo vse izvode našega lista s poročili o njunem poletu. ProSesor Piccard pripravlja vzlet v višino 30.000 m Takole so v najprijetnejšem govoru potekale urice, šlo je že na pol tretjo, toda draga gosta sta bila vsa sveža. In smo ju še vprašali, koliko ur sta prav za prav doslej prespala v Jugoslaviji. Odgovor ni bil tako skromen, kakor smo pričakovali. Zlasti van der Elst je ves začuden pogledal: »Koliko ur? O, sijajno sva se naspala, sploh nisva nič trudim!« Nu, ko sta bila še tako sveža, smo mimogrede oplazili prof. Cosynsa, kdaj namerava ponovno poleteti v stratosfero. »Tega pa še ne vem«, se je znanstvenik smehljaje odrezal. Potem pa mam je izdal skrivnost, ki Je bila do sedaj res še skrivnost in je menda tu prvič razkrivamo, da je sedaj spet na vrsti njegov slavni učitelj Piccard. Ta pripravlja konstrukcijo posebno velikega balona in gondole, s katerim namerava doseči višino 30.000 m. Tedaj vse kaže, da senzacije na svetu ne bodo propadle. Pa smo zašli spet na domači tir in naenkrat se je razkrilo, da sta naša junaka višin tudi navdušena prijatelja podzemlja. Tako je bilo dogovorjeno, da prideta jutri v stik z našimi jamarji. Konzul dr. Dular ju je navdušil za cerkniško jezero, za kraške pojave, za Križno jamo in še za marsikaj lepega. Prof. Cosyns si je ogledal razpraskane roke, razpraskane ne morda zaradi krvavitve v gondoli, temveč zaradi nedavnih izletov v belgijski podzemski svet. Pokazal jih je in prav pritrdilno namignil, da utegne kmalu zopet priti v Slovenijo, toda ne v višave, temveč v podzemlje. Se to in ono o poletu Nehote pa se je pogovor vedno znova povračal k sobotnemu poletu. V gondoli sta si uredila temperaturo tako, da je bila stalno 1 do 2 stopinji pod ničlo. Če bi bilo bolj toplo, bi ju bržkone doletela nesreča. Zrak je bil v gondoli toliko razredčen, da sta morala zelo naglo dihati. Van der Elst si je celo prehla-dil vrat in dobil tudi lahko vnetje pljuč, vendar je na solncu hitro okreval. Ko sta preletela preko Alp, sta po jezerih spoznala, da sta nad Koroško. Ravno tako sta spoznala Gradec. In ko sta že pristajala, sta vedela, kje sta, namreč na tromeji med Jugoslavijo, Avstrijo^ in Madžarsko. Le prvi hip se nista znašla, v» kateri državi sta pristala. Z zanimanjem smo poslušali oba znanstvenika, ko sta pripovedovala, da se iz višine 16.000 m, ki sta jo dosegla, zemlja vidi kakor majhna geografska karta, solnce pa je sivkasto-modre barve. Največjo nevarnost sta preživela v trenutkih, ko sta: se spuščala proti zemlji, ker bi bil lahko vsak hujši veter usoden. Posebno sta pazila na smer vetra, da jih ne bi morda zaneslo proti morju. Bilo je že pol 3. zjutraj, ko smo zapustili Zvezdo. Zavili smo peš do Unio-na in jima pripovedovali, koliko je bilo ljudi, ki so ju bili poprej čakali. Pri Miklavžu je odbila pol 3., ko smo se pred Unionom po prav domačem slovesu razšli. Cosyns o svojem vzletu Vzlet je pripravil točno po navodilih svojega slavnega učitelja prof. Piccarda — Vetrovi in mraz V družbi v Zvezdi je bil tudi univerzitetni docent g. dr. Ladislav Kline, kateremu je prof. Cosyns dal posebno izčrpna pojasnila o svojem poletu. Dr. Kline osebno pozna prof.' Piccarda še iz leta 1932, ko je slavni profesor imel predavanje o svojem prvem poletu v stratosfero na Sorboni. V glavnem so prof. Cosynsova pojasnila naslednja: Prof. Cosyns je napravil svoj polet v polnem sporazumu s prof. Piccardom, od katerega je tudi stalno dobival vsa navodila. Sredstva za polet so nabrana v Belgiji iz posebnega fonda. Zanimanje Belgijcev za te stratosferne polete je tako veliko, da je moral biti balon vedno zastražen. Prof. Cosyns je s poletom in rezultati popolnoma zadovoljen. Pristanek pa smatra za naravnost idealen. Pokazalo se je, da se teoretični računi strinjajo s praktično izvedbo skoro stoodstotno. Sedanji polet je bil namenjen za dosego višine 12 do 16 tisoč metrov in to se je tudi zgodilo. Glavne težkoče poleta so one pri pristajanju- Sicer ima v višinah vedno veter, kar sledi1 iz dejstva, da je balon v tako kratkem času prišel iz Bruslja v Prekmurje, vendar vetrovi v višini niso nevarni. Tudi ni v višinah nobenih zračnih lukenj, kakor jih sicer pozna letalski promet. Velika težava, s katero sta se imela boriti in ki ju je fizično izčr- pala, je bila temperatura. Med tem ko je prof. Piccard imel temperaturo 16 stopinj pod ničlo, sta Cosyns in Van der Elst imela na sedanjem poletu le temperaturo 0 stopfrnj, vendar ju je mnogo bolj zeblo. Mraz je bil nevzdržen. Vzrok je iskati v nasičenosti zraka z vlago. Pri nizkih temperaturah je zrak popolnoma suh, pri temperaturi okoli ničle pa povzroča vlaga odlično prevodnost toplote in zaradi tega močno ohlajenje potnikov. Z ozirom na to, da ni v gondoli nobenega prostora in je gibanje izključeno, sta imela oba s tem velike sitnosti. Balon je bil tudi pripravljen za eventualni pristanek na vodi. V najslabšem primeru bi mogla balon ločiti od gondole in gondola bi plavala kot čoln po vodi. Prof. Cosyns je vzel z veseljem na znanje, da mu bo za prijazen spomin po-klonjena tudi najnovejša geografska, karta Prekmurja in dr. Slavičeva brošura o pokrajini, ki je toliko trpela pod tujčevo peto in je danes v svobodni ze-dinjeni Jugoslaviji na poti počasnega, ali vztrajnega napredka in ima toliko čara v svojih krajevnih lepotah, kakor tudi v plemeniti preprostosti ljudstva, o čemer sta se prof. Cosyns in van der Elst lahko v tako lepi meri sama prepričala. Radio Sreda, 22. avgusta. » LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Po-, ročila. — 13: Cas, plošče. _ 19: Krvoločni bogovi Mehikancev (Franc Terseglav). — 19.30: Literarna, ura: knjižni pregled (A. Podbevšek). — 20: Pevski dueti: gospodični Vedralova in Zupanova. — 20.45: Radio-orkester. — 21.30: Kvartet mandolin. — 22: Čas, poročila, lahka glasba. Četrtek, 23. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Regulacija Ljubljane (Ciril Kočevar). — 20: Plošče. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Salzburga. — 22: Čaa, poročila, prenos iz union-vrta- BEOGRAD 18.46: Poljaka glasba. — 19.15: Narodne pesmi. — 20.15: Prenos iz Salzburga. — 22.05: Lahka in pleena glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.15: Prenos iz Salzburga. — 22 15: Plesna muzikia. — PRAGA 19.10: Mladinski koncert. — 20.15: Prenos iz Salzb.vrga. — 22.15: šramel kvartet — BRNO 19.50: Igra. — 20.15: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 20.15: Večer lahke glasbe. — 22.15: Ples. _ DUNAJ 12: Orkester. — 16.40: Koncert solistov. — 20.15: Prenos koncerta dunajskih filharmonikov iz Salzburga. — 22.05: Lahka glaeba. — 23.45: Ples. — BERLIN 20.10: Mešan glasbeni program. _ 24: Plošče. — K6NIGS- BERG 20.10: Koncert ooernega orkestra. — 20.30: Lahka glasba. — 23: Nočni koncert. — MOHLACKER 20.15: Simfoničen koncert. — 21.20: Mešan program. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert. — 20.15: Prenos iz Salzburga. — 2325: Ciganska kapela. — 23.15: Jazz. — RIM 17: Orkestralen in pevski koaicert. — 20.45: Operetni večer. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje 'barometra, 3. temperatura, 4 relativna vlaga, v %, 5. •»mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanj«. 21. avgusta Ljubljana 7, 763.4, 17.4, 8«, 0, 10, —•; Ljubljana 13, 762.6, 26.5, 63, NI, 1, —, —; Maribor 7, 763.8, 18.0, 90, 0, 0, — —; Zagreb 7, 763.4, 20.0, 90, SSE1, 9, —, —;-Beograd 7, 762.9, 20.0, 70, 0, 5, —, —: Sarajevo 7, 764.8, 16.0, 70, 0, 1, —, —r Skoplje 7, 764.4, 19.0, 70, 0, 0, —, —; SDlit 7. 762.7. 22.0, 60, 0, 3, —, —; Kmn-bor 7, 763.1, 22.0, 90, 0, 3, —. —; Rab 7, 762.9, 23.0, 60, 0, 5, —, —. Temperatura: Ljubljana 28.0, 16.4; Maribor 26.5, 17.0; Zagreb 28.0, 18.0; Beograd 39.0, 16.0; ISarajevo 28.0, 11.0; Skopi j« 31.0, 13.0; Split 29.0, 19.0; Kuanbor —, 20.0; Rab —, 20.0. Pregled vretnena 21. t. m-: Visok pritisk se trdno drži nad južno Evropo, ciklon prodira preko Irske in južne Skandinavije proti Uralu. — DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. čim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka praSek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—* Reg. S. br. 4788-32 I P O R T Državno prvenstvo v skokih Nekoliko podrobnosti o nedeljskem tekmovanju v Karlovcu — Propadanje skakalnega športa Lep uspeh Ilirije Državno prvenstvo v skokih, ki 6e je vršilo v Karlovcu, je poteklo prav v stilu klavrnega »tekmovanja« za najvišji naslov v našem plavalnem športu. Dasi so veliki plakati po Karlovcu ozna-n jah udeležbo kar šestih klubov, sta nastopila samo dva, večna rivala v skokih, KSU iz Karlovca in pa ljubljanska Ilirija. Oba kluba sta poslala na prvenstvo skromni ekipi in to i kvantitativno, i kvalitativno, če izvzamemo delno Ziherla in Grilca. Ugotoviti moramo, da ta lepa panoga plavalnega športa rapidno propada. Najlažje — z veliko ambicije sicer, a s prav skromno vsoto točk, si je pridobila dve kolajni za prvi mesti na deski in na stolpu marljiva ga. Paumgartenova. Star-tala je v obeh kategorijah sama. Bilo je potrebno dosti premagovanja in dosti volje — srce je kaj močno utripalo — ko je Jla — prvič v svojem življenju — riskirat skoke z 10 m, pa je le prestala m postala dvakratna državna prvakinja! Dve kolajni je — prav tako tudi dosti z lahkoto — osvojil tudi Ziherl, obakrat na deski. Med juniorji je bil od vsega početka siguren favorit, skakal je dosti površno, a je vseeno zadostovalo, da je spravil skupaj kar 22 točk naskoka pred svojim klubskim kolego Pogačnikom, ki je gladko obračunal s Šego. Šele za njima so prišli na vrsto Karlovčani, od katerih je mali Kohn talent ki bi s pravo šolo lahko še marsikaj dosegel! Nekoliko težje je šlo pri senior-jih. Tu se je Ziherla stari nrtiner Grilc nekaj časa trdo držal, prav spočetka je celo bil pred njim. Po kolosalno uspelem poldrugem saltu nazaj pa so tudi tu postali računi čisti m Ziherl je bil sigurni prvak! Pri poslednjem skoku je uspelo še Keržami in Šegi, da sta odpravila Jadrrda (KSU), ki je ves čas bil na tretjem mestu, in Ilirija je na deski seniorjev beležila popoln uspeh! Težak je bil tudi boj juniorske Pretnarjeve z dvema Karlovčankama. Spočetka ni šlo in ni šlo in že je izgledalo, da bo prvakinja simpatična Nilcšičeva. Pri zadnjem skoku pa je Pretnarjeva stisnila zobe — V nekaj vrstah Nogometne vesti. Prav čudno se suče tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu. Dva favorita, zagrebška Concordia in splitski Hajduk, sta v veliki nevarnosti, da bosta po izločilnih tekmah izpadla iz finalnega tekmovanja. V svrho pregleda objavljamo stanje prvenstva v vseh 5 skupinah. L skupina: BSK 4 4 0 0 11.1 8 Jugoslavija 5 2 2 1 21:6 6 Tri zvezde 4 2 0 2 8:9 4 Vojvodina 4 112 8:8 3 ŽSK 5 0 1 4 2:27 1 BASK Gradjanski Šparta Radnički SSK H. skupina: 4 2 1 3 2 2 1 2 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 1 17:6 5 7:10 4 7:4 2 0:5 1 2:9 0 IQ. skupina: Slavija 4 3 1 0 9:2 7 SAŠK 6 2 1 2 8:9 5 Hajduk 4 112 4:7 3 Split 4 112 3:10 3 IV. skupina: Slavija 4 3 10 10:3 7 CončOrdija 5 2 2 1 16:7 6 Hajduk 5 0 3 2 1:14 3 Krajišnik 4 0 2 2 6:9 2 V. skupina: HAŠK 4 3 0 1 7:4 6 Primorje 2 2 0 0 &2 4 Ilirija 4 1 0 3 4:7 2 Gradjanski 2 0 0 2 0:3 0 Za prihodnjo nedeljo so določene naslednje tekme: 2SK : Vojvodina v Vel. Bečkereku, Tri zvezde : Jugoslavija v Apatinu, SSK : Gradjanski v Skoplju, Radnički : Sparta v Kragujevcu in Krajišnik : Slavija (Osijek) v Banjaluki. Zdi se pa, da se tekmi Krajišnik : Slavija in Jugoslavija : Tri zvezde zaradi meddržavne tekme s Poljsko ne bosta vršili to nedeljo. Dunajski Rapid je nekoliko popravil svoje zadnje neuspehe v Angliji. Proslo fiedeljo je namreč igral v Dublinu na Irskem, kjer je porazil tamošnje moštvo Bo-hemiano z 8 : 0 (3 : 0). Prihodnjo nedeljo se pričnejo na Dunaju prvenstvene tekme. N« sporedu je samo ena tekma, in sicer med Sportklubom in Vienno. Slovansko motociklistično prvenstvo. Savez motoklubov m I. Hrvatski Moto-khrb v Zagrebu bosta priredila 8. in 9. septembra na dirkališču Miramare veliko mednarodno dirko za slovansko motociklistično prvenstvo. Dosedaj so prijavile svo-ie sodelovanje reprezentance Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske m Jugoslavije. Te dirke slovanskih narodov bodo zelo važne v analih naše motociklistike. Naš savez bo te dni določil našo reprezentanco. Auerbachov salto je uspel in kolajna je bila prislužena! Edini neuspeh so Ilirijani doživeli v kategoriji seniorjev na stolpu. Ziherl je bil pri obveznih skokih nesiguren m nepaz-liiv. Grilc si je pridobil poldrugo točko naskoka. Ko je nato pri poljubnih skokih iZiherlu odpovedalo še pri Auerbacha iz stoje, je bila zadeva izgubljen«. Grilc je s prav dobrim 2 in pol saltom naprej zaključil svoje skoke r zmago. Zmago je zaslužil s svojo absolutno zanesljivo sigurnostjo. ka jo ima zahvaliti svoji veliki rutini. Njegov stil skakanja pa nikakor ne odgovarja modernemu skakanju in pri vsakem nevtralnem, recimo mednarodnem juryju, bi on za svoje skoke mogel spraviti skupaj le skromen izkupiček točk, ki bi za Ziherlom precej zaostajal! V enem je pač zaznamovati napredek: vsi skakači so za poljubne skoke izbrali skoke med najtežjimi. In izrazitih polomij ni bilo. Res ni bilo v celem tekmovanju skoka za 10, ali tudi samo za 9 točk, ni pa bilo tudi niti ene ničle! Se tisto večno poglavje: sodniki in kar-lovška publika! Sodili so — pod pritiskom razmer — kar štirje sodniki, ki niso izprašani savezni sodniki, dva iz Zagreba in dva iz Karlovca — jasno, da je šlo vse bolj po »hišnih številkah« kot pa po zaslužen ju. Na državnem prvenstvu pa bi to le ne smelo biti — tn gre vendarle za več ali manj resnejšo stvar! — Publika pa je — pa tega so v Karlovcu vajeni že i tekmovalci i sodniki — zopet uveljavljala vse registre drukanja m navijanja m par -— res, da čisto nedolžnih — kamenčkov je tudi frčalo po zraku! Po končanem tekmovanju je podpredsednik saveza inž. Svarič razglasil rezultat in zmagovalcem razdelil kolajne. Ilirija si je spet nabrala točk. Z najlepšimi izgledi — skoro absolutno sigurnimi — da si kot prvi klub osvoji pokal g. ministra Andjelmoviča, potujejo juniorji na zadnjo fazo letošnjega plavalnega prvenstva. na juniorsko prvenstvo v Dubrovnik. —Sič. Zaključek v Magdeburgu. Velika tekmovanja za evropsko plavalno prvenstvo so 6e zaključila v soboto in nedeljo. Zadnji rezultati so bili: Skoki dam s stolpa: 1. Schieche (Nemčija) 35.43 točke, 2 Sjoquist (Švedska) 3134, 3. Kraah (Danska) 31.39. 100 m hrbtno gospodje: 1. Besford (Anglija) 1:11.7, 2. Kuppers (Nemčija) 1:12-2, 3. Ligrist (Švica) 1:12.6. 4 krat 100 m prosto dame: 1. Nizozemska 4:51.5, 2. Nemčija 4:50.4. 3. Anglija 4:58.3. Skoki gospodov s stolpa: 1. Stork (Nemčija) 98.99, 2. Leukert (ČSR) 92.17, 3. Rie-beuschlager (Nemčija) 90.72. 200 m prsno: 1. Si e t as (Nemčije) 2:49, 2. Schwarz (Nemčija) 2:49.4, 3. Mallen-strom (Danska) 2:49.8. 400 m prosto da«e: 1. Maastenbrock (Nizozemska) 5:27.4, 2. Van Uuden (Nizozemska) 5:27.4. Maastenbrock je zmagala z udarcem roke. 3. Andersen (Danska) 5:45.1 — nov danski rekord. 1500 m prosto: 1. Taris (Francija) 20:01.5, 2. Costolli (Italija) 21:01, 3. Wain-wright (Anglija) 21:10. Končno stanje gospodov v plavanju: 1. Nemčija 118, 2. Madžarska 72, 3. Francija 37, 4. Italija 34, 5. Anglija 27, 6. Češkoslovaška 13. Končno stanje dam: 1. Nizozemska 88.5, 2. Nemčija 85, 3. Anglija 26, 4. Danska 25.5, 5. Franoija 13, 6. Švedska 8. Placement v vaterpolu: 1. Madžarska, 2. Nemčija, 3. Belgija, 4. Švedska, 5. Jugoslavija, 6. Francija, 7. Češkoslovaška, 8. Španija. - SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri in v petek ob 18. na starem igrišču strogo obvezen trening za vse članice. VamiO zlasti za Božo, Marto, Jelo, Pribošek, Lidijo zaradi klubskega mitinga, ki bo prihodnji teden. — (Kogometna sekcija.) Trening junior je v prve in druge skupine bo danes od 16. dalje na Stadionu. K treningu vabimo tudi juniorje, ki še niso člani kakega drugega kluba, pa žele igrati pokalne tekme. — Odbor za izvedbo juni-orskih tekem. Seja danes ob 18.30 v klubski sobi v kavarni »Evropi«. Vabimo vse delegate, da se iste sigurno udeleže. Čas za prijave je še do 18. Tekm prično v nedeljo 26. t m. TK Skala obvešča, da priredi na splošno željo mnogih, ki niso dobili zadnjo nedeljo vozovnic za avtobusni izlet v Bohinj jn na Vogel, izlet k novo otvorjenemu Ska-laškemu domu z odhodom avtobusa v soboto 25. t m. ob 16. izpred Evrope. Vožnja tja in nazaj 47 Din za osebo. Takoj po prihodu avtobusa v Bohinj odhod na Vogel pod vodstvom poverjenika Skalaša. Avtobusa se lahko poslužijo' tudi drugi obiskovalci Bohinja. Izlet se priredi le pod pogojem razprodanih vozovnic avtobusa. Vozovnice pri tvrdki ^Alpina«. STK Moste. Drevi ob 20.' sestanek celokupnega članstva v banovinskf žrebčarni. Po sestanku seja upravnega odbora. Vsem, ki so ga poznali, sporočamo, da je kot žrtev svojega poklica preminul naš dobri soprog in brat Vladimir Detela Pogreb je danes ob 8. uri * Dubrovniku. Maša zadušnica se bo brala v Dobu dne 27. t. m. in v Ljubljani v križevniški cerkvi dne 22. t. m. ob 7. uri zjutraj. Dob — Ljubljana — Maribor — Dubrovnik, 22. avgusta 1934. 2altijoče rodbine Detela. L.woiat 79 Crarragan Roman >Ali nisem pogodil vašega okusa, Nikolina?« je vprašal ves v skrbeh. >Pač, pač! Samo besed mi je zmanjkalo spričo vse te krasote,< je prisrčno odgovorila in zapodila vse temne misli. Vse popoldne sta Garragan in Nikolina romala po velikem posestvu. Nikolina je morala videti vse= gospodarska poslopja, hleve, žitnice in kleti, kokoši, krave in ovce, konje in žrebeta na paši. Najlepše je pa bilo, ko sta v večernem mraku sedela na peščini in gledala mesec, ki je vstajal iz morja. Tiho in prazno se je razprostiralo morje, le majhna dimna zastavica na obzorju je naznanjala parnik, ki ga še ni bilo videti. »Kako bogato in krasno je življenje!« je zasepetala Nikolina, vsa prevzeta od razpoloženja lega večera. Garragan je vzel njeno roko in jo brez želje podržal v 6voji. Lepšega ni moči doživeti, je nejasno začutil in se pogreznil v brezciljno otožnost. Tako sta molče sedela, dokler se ni storila noč. Tedaj sta se vrnila v hišo in večerjala v svetli, gosposki vrtni dvorani. Eweding jima je stregel, in srečen smehljaj mu je plaval na starem obrazu. Temnordeče vrtnice eo dehtele, na mizi. V kristalnih kozarcih se je iskrilo plemenito mozelsko vino. Skozi odprta vrata je šumelo morje. Po zadnji jedi je Eweding izginil in pustil gospoda samega z S06^0- .. , , , , >Kakšna pot, Garragan, iz najinega malega restorana ob trgu Viktorije Lujize pa do tod!« »Kakšna čudovito pot, Nikolina!« »Tiste tri godce morava kdaj povabiti, Garragan. Od mraka do dne nama bodo morali igrati vse svoje stare opere,< je prešerno zaklicala. »Seveda jih povabiva,« je rekel in nalil vina v kozarca. »Hvala, meni nikar. Nič več ne smem piti. Bojim se, da mi že zdaj leze v glavo.« >Samo še kozarec. Na vaše zdravje, Nikolina!« Izpila sta kozarca na dušek. »Ali se vam ne zdi kakor sanje, da sediva sama v tej dvorani?« je z vročim, koprnečim smehljajem vprašala Nikolina in globoko pogledala Garraganu v oči. Preden je utegnil odgovoriti, je skočila pokoncu in stopila skozi odprta vrata na teraso. Garragan je šel za njo in pristopil k njej. »Kakšna noč!« je rekla tako tiho, da jo je komaj slišal. Velika, žametna vrtna trata se je v mesečini širila pred njima. Zadaj so temno štrleli vrhovi gozda. Ali ni nikjer žuborel studenec v noč? Ali ni sama neskončnost pela iz te tišine? Garragan je z medlečimi očmi gledal po travniku in se izkušal spomniti, kdaj je vse to že videl m doživel. Ali so bile mar le sanje, ki so ga posilile? Nenadna omotica mu je zagrnila možgane in ga potegnila nazaj v vrtinec sanj. V čudni zamaknjenosti je položil Nikolini roko okoli ramen, potegnil njeno glavo k sebi in jo poljubil na usta. V bolestnosladki groznici in z globokim vzdihom se je vdala tem žejnim ustnicam, ki so ji poganjale ogenj po telesu. Njegova nenasitna usta so v razbrzdani strasti blodila po čelu, licih, očeh in vratu. Drhteča roka je odpenjala bluzo. Sanje so bile izpolnjene. Garragan je poljubljal štrleče konice malih, plemenito oblikovanih prsi, ki so se srebrasto bleščale v mesečini. Tedaj se je Nikolina zdramila, s poslednjo močjo pahnila Garragana od sebe in pobegnila v dvorano. Planil je za njo in jo hotel spet priviti k sebi, a v žarki svetlobi dvorane je bila Nikolina močnejša od njega. Gospodična pl. Queissova je zdaj bleda stala pred njim, vsa napeta in nepopustljiva. »Ali me hočete za ljubico?« je vprašala z drgečočimi ustnicami in ponosno vrgla glavo nazaj. Tvoje telo hočem, so vpile njegove oči. Kakor nevarna žival, ki se prihuljena proži v skok,' je strmel na njene polzagrnjene prsi. V tem trenutku je razumel nezavest moža, ki ubija iz nc-utolažene sle. »Vaša žena hočem biti, Jožef Garragan,« je zaklicala, trepeta je pod njegovimi nesramno željnimi pogledi. Kakor človek, ki se utaplja, je še enkrat iztegnil roke po ljubljenki, a Nikolina je bila izginila. Garragan je stal sam sredi dvorane. S spačenimi usti, odprtimi, kakor da bi hotela zakričati od divje muke, je segel v praznoto in omahnil. Nikolina je stekla v svojo spalnico, kakor da bi slišala preganjalca za seboj, zaklenila vsa vrata, težko dihaje obstala v prostoru, ki ga je razsvetljevala mesečina, in tesnobno prisluhnila na vse strani, ali ne bi odkod začula korakov; ko je ostalo vse tiho, je urno zmetala obleko s sebe, se zarila v posteljo in si potegnila. odejo do ust, ki so žarela kakor vročična rana. Z zaprtimi očmi je ležala in iskala pozabe v spanju, ki ni moglo priti, ker je bilo njeno telo zbujeno. Tišina te noči jo je dušila kakor breme. Minute so padale kakor težke vodne kaplje v neizmerno stekleno skledo. Zdelo se ji je, da sliši tiktakanje mnogih ur, a v resnici je bilo to njeno srce, ki je toli glasno utripalo, senci, ki je razbijalo za njimi, razburjena kri, ki je trkala na vse stene in terjala osvobojenja. Sleherni živec je trepetal, vse telo je bilo v plamenih, povsod je čutila Garraganova goreča usta. In zdajci se je polastil Nikoline kes. Vzravnala se je v postelji in izkušala doumeti, kar se je bilo zgodilo. Ali je čutila premalo ljubezni do Garragana? Še nikoli ga ni bila tolikanj ljubila kakor v trenutku, ko so ji njegovi poljubi vzeli oblast nad seboj; to si je morala sama priznati. Zakaj se mu je bila torej odrekla? Zakaj je bila zamudila tisto redko minuto, ko se mož in žena na krilih skupne strasti povzpneta nad vse življenje? x\li morajo biti dolžnost, pravilo, vzgoja, ustanovljene navade in pridržki zmerom močnejši? Ali mora siromašni razum spet in spet zmagovati nad blodno srečo trenutka? CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Uin 2.— davka za vsaH oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo ahižb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 12.—. Dopisi ta tonitve »e zaračunajo po Din ca vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaraCnnaJo po Din 1.— ca besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek » enkratno ohjav« oglaaa Din 17.— MoUvglosi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ce zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« JJ|n y znamkah. odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana. Potniki {Seseda 1 Din. davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na glava 5 Din. Najmanjši snesek n Oln Potnike ta, prodajo «T«nek?h koledarjev in stičnih predmetov iščem. Potniki, v tej l«oki uvedeni naj pošljejo ponudbe na isografijo <\-imažar, Ljub! jama, Igri-lika 6. 21451-5 Provizij, zastopnika ljubljansko okolir-o takoj sprejme domača tovarne. PoniKlbe rha o?! 3*. »ddelek »Jutra« pod šifro »Obiečean vsakih 14 dmi<. 21*450-5 Službo dobi fteeeda 1 Din. davek 2 Din ca Slfro ali dajanje na Ctova 5 Oa. Najmanjši enesek 11 Din Kuharico vsn.k-e.jra hišnega opravila, ki je vajena kuhati za. večjo dručino, z verJeteMU spričevalom — iščem za ta.kioj aš-i e 1. e optetmbrom t. 1. Naslov v oglasnem oddedku »Jtrre« 31432-1 Absolventa trg. šole (akademije) vojaščine pro-noega, ki hi imel veselje «:» jgenturo v Zagreba — ječe tovarna hranil. Ponudbe 3B oglasni oddelek s-Jutra« pod mačko »Z«-ireb*. 31212-1 Postrežnico tipr«j4-l Izurjeno uradnico •»ečoo s"ov. i.n tudi nemške stenografije, dobro tiipkaršco, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek -Ja tre < pod »Advokat«. 31465-1 Tapet pomočnike m vajenca fprejme J. Ceme. Tvrševa o«st* 38. 31462-1 Krojaške pomočnike sprejmem. — Naslov z navedbo s'arostii in dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >Zimože® krojač«. 2H<472-1 2 mesarska pomočnika prvega ta eekanje inefJ v podiruranici, drugega pa za delo v mesnici in delavni« sprejmem. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra< pod šifro »Zmoten ia počten<. 21440-1 Več krojaških pomočnikov za prvovtrstno delo velikih kosov, fprejmem takoj. Bomidbe na oglasni oddevek »Jutra« pod šifro »Stalina siuraba 45<- B144S-1 Iščemo hišnika 7.a nagrado prosto stanovanje in k 06 vrta. — Ponudbe n» 'Ogt-as™ oddelek »Jutra < pod »Hišnik <•. 21466-il Beseda 1 Din davek 2 Din za filfro aU dajanje os slova 5 Din. NajmanISt znesek 17 Din. Učenko ki ima veselje d« pieti-Sj-stva. sprejme K. Soss. Mestni trg 18. — Tstotam kupimo večjo 21393-44 Trg. vajenca z najmanj 3 razredoma meščanske šole. zdravega wt močnega, poštenih staršev sprejme taikoj v trgovino mešanega blag« Vi.nfko Petek. Vel. Nedelja. 314*7-44 Trg. učenca za špecerijo in šelesnioo sprejme Franc Korošec inl. v Gornji Radgoni. Službe išče leseds SO par* davek • Din sa Šifro ali da ■anje naslova 3 Dtn Bajni »n IS1 »n(w» Din Hotelska sobarica išče službo. — Ponudbe n« oglas, odel-ek »Jutra« pod značiko »Hotefcfca sobarica.« 21048-2 Boljše dekle vajema vsega hišnega dela, tudi ® vanja in nočnega dela. ki govori riOTea&o, nemško in fra-noosko, išče shržbo pri bolj&i rodbini. Naslov v oglasnem oddf'ikn »Jutra«. 21'4S7-2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Frizerja dobro rzurjctia — ki ona traj.no. vodroo in žel rano onduiaoi jo ter manikiro, išče za takoj službo v boljšem ealomi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21475-2 Plačilna natakarica tudn za vse skupaj, išče mestio e 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jrotra«. 2M48-.Ž Frizerka dohro izurjena, i ®nan.!em vodne i® železne ondula-cije ter manikiTe. išče mesto s 1- sepemhroin. Ponudbe n« oglasni oddelek »■Juitra« pod »Friaerka«. 21444-2 Avto, rHbto Beseda 1 Din. davek 2 Dtn ia Slfro ali dajanje na Mova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Adler limuzina 6 cilindrov, peteeedežea. cea 35.000 km prevočen. zelo n godno prodam — tndi proti hran Hm knjižici dobrega denarnega za voda. Nae!*>v v oglasnem oddelku »Jutra«. 21084-10 Avto zelo dobro ohranjen, šrtti-nsedežen, ia mal enkoslinio vsoto naprodaj — tnidi profci hratnitei kinjižici. V. Weixi, Mirihor. 21437-10 Pogumno sta stopila na brod. »Ali morda potrebujete dva pridna pomočnika, gospod?« je Peter vprašal brodarja. »Zakaj pa ne?« je rekel ta, držeč se z roko za lice. Stra&no me zob boli, in rad bi ga dal iz-dreti! če hočeta med tem opravljati moje delo, vama dam vsakemu po dinarju. Saj ne o trefca drugega kakor vrtltL Aii ve-Ija?« Lokomobila 35 1933, 10 it,m., malo rabljena, v aajholj&em ftanjrj, se proda. Ponudbe pod šifno >Iyokomobila 35« na oglasni oddelek Jutra. 21479-10 Motorno kolo »Peugeot« 3-tO e*nm, dtobro ohranjeno, • štinitaktino — električna ra.zsvetljova in fireno, za 5000 Din proda Horvat Amdrej v Koče v tu 21450-10 Kolesa Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje sa slova S Din. Najmanjši raesek 17 Oln Žensko kolo dobro obran jemo, kupim. Ponudbe na naslov: Ljubljanska komerc.ijol. diruižba — Ljubljana. 31464-11 Kupiin. Beseda 1 Din davek 2 Din za SUro ali dajanje na slova S Din Najmanjši znesek 17 Dtn. Straniščno školjko angleško, t izipiralno napravo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nevesti ce treh let takoj da v najem z vsem restavracijskim inventarjem ln petnajst lepo urejenimi sobami. Obmorska lega, prometna točka, — celoletni obrat. Najemnina 36.000 dinarjev letno. Ponudbe poslati na Bratje Relja, veleposestniki, Kastel Lukšič pri Splitu. 21293-17 Gostilno afi restavracijo z mesarijo najraje na Gorenjskem vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jultira« 21431-17 Beseda 1 Din, davek 2 Din, '.a šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večjo množino vina belega in ■ ornega, največ rislinga 1. <1037—c33, preda Franc Seidtl, Noto mesto, v zidanici na Trškii gori. 21446-38 Beseda 1 Din davek 2 Din za Šifro ali dajanje na dova š Din. Najmanjši znesek 17 Dly Hranilne vloge v • e b bank kupo jeano Id prodajamo na-jpov »Ljmoje io promptoo. Ba-nkareko posloval zavod 4. d., Zagreb. Praška atic» 6/U. Tel. int. 38-38. Z« odgovor priložite znamko za 3 Din. 196-16 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kuipoj«. prodaja, lombardi ra Sc. Praznik, Zagreb. Varšavska 5, telefon 38-33 20088-16 Vložne knjiži, e Hranilnice kmečkih občin kapi stavbno podjeitje R o ž m a n v Lju bLja.ni — Beethovnova ulica št. 9. Sprejme tudi pismene ponudbe. 21460-16 Posodim knjižico Mestne hranilnice Črnomelj (5000 Di,n) proti plačilu v obrokih. — Ponudbe na oglasoi oddelek »Jutra« pod »Reeliuo«. 31481-16 Prodam knjižice Kmetske 10.000, Banovinske 12.000, Vzajemne 20.000. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Najvišja cona«. 21480-16 Kupim knjižico Kmetske posojilnice Ljubljana, vsaki znesek d-o 50.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kmettka 80». 214&W6 Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje aa slova S Din. Najmanjši enesek 17 Din. Vilo krasno ležečo, velik kom-fort, blizu centra Ljubljane, mnogo pod ceno takoj prodam. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Xu«krU. 31458-30 Stavbno parcelo blizu Ljubljane prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21478-30 Hišo ali vilo 2—3stamovanj6ko, nov o, komfortno, kupim z Din 100.000 in z nekaj dolga. — Samo podTobnejše ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Da ni predaleč«. 31433-30 Enodružinsko hišo davka prosto, z vrtom, v lepi legi blizu Ce'ia poceni prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod zinačko »M. M.< 31488-30 Pozor, letoviščarji! 2 opremljeni sobi iu kiu-hinjo oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »J uitra«. §1441-38 Živali Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanlš' znesek 11 Din 40 kanarčkov izvrstne pevce po nizki ceni prora Ivan A h 1 i n, čevljar, Grosuplje št. 48. 21460-37 rieseda 1 Din davek 2 Dir za SUro ali dajanje oa slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Pletilni stroj (12/80) prodam ali zamenjam za 8/60 aJ.i 10/60. — Pletarne v Mariboru, Slovenska 36. 31466-39 Dijaike sobe beseda I Din davek l Oln za Slfro aU dajanje na slova s uin. Najmanjši enesek 17 Din. Dijake sprejme učitelj v vso oskrbo. Lepo, sončno stanovanje v neposredni bližini vseh srednjlb Sol. Nemška konverza-clja. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 21249 22 Dijake sprejmem v v e o oskrbo. M irno ko so ločno sta novanje, center, aknbno nadzorstvo. Naslov v oglae. oddelku »Jutra«. 31236-32 V Brnu dobita 1—3 dijaka prvovrstno stanovanje po zelo zmerni ceni. Poraba kopalnice. klavir i,n radio. Pojasnila daje Finger v Kranju- 314S6-3B Dijake sprejmem v dobro oskrbo, v eolučmo in »rečno stanovanje z uporabo kopalnice. Gledališka uJ. 12/1, vrata 6. 31471-32 Dijaka sprejme boljša družina v fino in strogo vzgojo, v centru mesta. Iuštrukcije v vseh predmetih, nemška konverzacija. kopalnica na razpolago. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh 650«. 21468-22 Dve dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano. Soba separirana, solnčna in čista, z uporabo klavirja in kopalnice Cena solidna. Naslov v oglasnem oddelku »Jnrtra« 31485-23 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje veliko, s 1. septembrom oddam za Bežigradom — Staoičeva ulica štev. 12/1. 21470-21 Dvosob. stanovanje pripravno za psenn>o aH za samca, oddam takoj v Slomškovi milici Štev. 1. Več pri kamnoseku Vodniku v Kolodvorski ulici. 21410-21 Dvosob. stanovanje komfortno, z verando, kopalnico, predsobo in priti-klinami oddam v Stami-čevi ulici 12/1. Pojasnila v Suvoboreki ulici št. 1'1/U. 21491-21 Fnosob «taw>'' visokopritličmo. v Titovi hiši blizu Stadiona poceni oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21490-21 Stanovanja rieseda 1 Din. davek 2Din za Slfro ali dajanje oa slova S Din. Najmanjš-znesek Din Štiri sob. stanovanje solnčno in suho. s prd.tri-kliuami ter uporabo vrta, v mestu, za september išče solidna in točno plačljiva štiričlanska obitelj z 1 otrokom. Ponudbe s ceno na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Državni nameščenec«. 31467-21/a Sobe išče Besed« SO para. davek 2 Din ea Slfro ali dalanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo s posebnim vhodom ia souporabo kopalnice iščem za takoj. — Ponudbe Da oglas, -oddelek »Jutra« pod »St. 30«. 31466-23/a h/rnrrr/ji »■eseda 1 Din. davek 2 Din m Slfro al) dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo oddam pošteni g-ospodicni pri ev. Jožefu — Ujica Stare pravde 1. 31455-23 Opremljeno sobo veliko, mimo in solnčno. z elektriko in posebnim vhodom, v I. nadstropju, z 3 okni ne ulico, oddam s 1. septembrom par sito korakov od Zvezde. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 21380-33 Sostanovalko event. dijakinjo, z vso oskrbo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21476-23 Sobo lepo opremljeno, pa.rketi-ra.no, solnčno, e posebnim vhodom, oddam na Tyrše-vi cesti. — Na6lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21440-33 Sobo s strogo eepa.ri ranim vhodom poceni odda Ramor, Križevniška uiica št. 6, pritličje. 21477-23 Beseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek i? Din Telefon 2059 ~ Premog Jt Kar bo pakete y( drva ta koks ^^ nudi POGAČNIK Bohoričeva a lica 5 IGN. VOK LJUBLJANA Tavčarjeva ulica Podružnice: Kranj, Novo mesto in Celje. □□□□□□□□□□□□□□ OGLAS V J JE SREDSTVO KI POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ K U B A N Y-JEV MATE ČAJ brani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga rednol 126 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. pred tiskanje, vezenje monogramov, zaves, peri:a hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj. 129 nnrmnnnnanonnr Inserirajte v »Jutru«! Gostilničarji, pozor! Najfinejša dalmatinska, predvsem VIŠKA VINA dobite v novi veletrgovini BRAČA PERIŠ v Ljubljani, Celovška cesta 43 Cene pri takojšnjem plačilu najnižje. Pridite in pokusite! Vinogradniki, pozor! Proda se po zelo ugodni ceni RAZNA VINSKA POSODA od 50 do 3300 litrov. — Vprašati med uradnimi urami v Posojilnici, Slovenski trg št. 5, Ptuj. 6762 j 'fi 3 S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v ponedeljek, dne 20. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden z verskimi tolažili, v 78. letu starosti, za vedno zapustil naš prisrčno ljubljeni, blagi oče, stari oče, tast in stric, gospod IVAN KOPUSAR posestnik, trgovec in gostilničar Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 22. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Mihaela pri šoštanju. 6769 Šoštanj, dne 20. avgusta 1934. Globoko žalujoče rodbine: Kopušar, Hofbauer, Ročk, Hrowath in Pleteršek ri Urejuje Davorin R&rljem bdaja n konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frano Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloja Novak. Vsi s LJubljani