Političen list za slovenski narod. p« poStl prejeman Teljii: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za žetrt leta i gl. 30 kr., za en inesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-. veS na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna j)etit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., 08 se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v petek 21. novembra 1884. P. Greiiter o dvoboji. Prijateljem našega lista podali smo že nekaj črtic o izbornem govoru tirolskega delegata, gosp. prof. Greuterja, o dvoboji in njegovih posledicah, ki je bil tudi že povod, da se je v vojaških višjih krogih jel dvobojev znafaj od druge strani gledati, kakor .so ga bili dosedaj vajeni. Prepričani smo, da nam bodo čast. bralci prav hvaležni, ako jim ta epokalni govor podamo vsega od kraja do konca, kakor se je on razlegal v mogočni, le Greuterju lastni besedi, v dvorani avstrijske delegacije v Budapeštu. Profesor Greuter pravi: „Visoka delegacija! Hudo bi se pregrešil nad svojo dolžnostjo, ki sem jo obljubil svojim Tirolcem, ako bi danes molčal, molčal, pravim, o zadevi, ki se je pri nas na Tirolih prigodila in je povsod najvišje začudenje in pomilovanje vzbudila. Mogoče, da se bo zadeva mnogim jako malenkostna zdela; nam se pa ne zdi malenkostna, kajti daleč daleč preko visokih mejil moje domovine postala sta dogodka imenitna, imenitna po načelu, ker vzbujata največje zanimanje juristov in nejuristov brez ozira na njihovo politično stališče. V mislih imam dva c. kr. častnika, in sem se zatoraj pri nastavku „Vojaško pravosodje" oglasil na besedo, ktera sta zgubila svoje dostojanstvo, ktera sta bila ponižana za prostaka in premeščena v oddaljen batalijon, oziroma celo iz polka tirolskih lovcev v drug polk. In če me vprašate, kako hudodelstvo je bilo povod tej za častnika tako občutljivi kazni, vam iz aktov, ki pred manoj leže, sledeče odgovarjam: Edino hudodelstvo, ki sta se ga ta dva gospoda vdeležila, je to, da se ravno nista zamogla odločiH hudodelstva so vdeležiti! Hudodelstvo pa, ktero se jima očita, obstoji o tem, da žaljena nista iskala zadostenja po potu, ktorega naša pozitivna postava izrečno prepoveduje in ojstro kaznuje. Njuno hudodelstvo bilo je, da sta si iskala zadostenja po poti, kakor jo določuje postava, zadostenje, ktero sta po tisti poti tudi po vseh inštanoah zadobila. Kakor grozna zdi se vam morda ta trditev, je vendar povsem resnična. Odkar se je primeril prvi dogodek, je že več časa. Mi, kar nas je tirolskih poslancev, smo tedaj molčali, če tudi so od raznih strani pritiskali na nas. Komur je znano stališče, ktero mi konservativni Tirolci nasproti c. kr. vojaštvu zastopamo, bo takoj razumel, zakaj da smo ravno iz ozira na to stališče molčali. Dalje smo pa tudi molčali, ker smo se na-djali, da se enak slučaj ne bo nikdar več primeril, ker se sploh pri pozitivnih postavah, kolikor so meni znane, nikdar več prigoditi ne sme! Toda žalibog, dogodek se je letos zopet primeril. In zakaj? Ker sta se ta dva častnika odločno proti vila dvoboju in v obsodbi ni tudi od daleč nikakega druzega vzroka navedenega, kakor da sta se dvoboju vstavljala. Gospoda moja! To nas poziva, da v delegacijah stvari vendar nekoliko do živega posežemo in se prepričamo, ali živimo v Avstriji, ki je pravna država, kjer postava veljii, če tudi le glede samo te točke, ali pa ta pravna država le na papirji stoji. Eazkrival bora dogodka s tisto odkritosrčnostjo, kakor bo ona izvirala iz mojega prepričanja in že večkrat izraženega zahtevanja mojih Tirolcev. Preden se pa spravim nad dogodek sam, moram poprej še nekaj prav na kratko omeniti, kar sem z žalostnim srcem opazil. Obema slučajema, ki sta imela tako žalosten konec, bil je od neke strani povod nesramna provokacija (draženje) in pa grdo za-sramovanje, kteremu še pravega izraza ne vem, do-tičnih gospodov častnikov zarad njunega verskega čuta. Kar je pa še bolj žalostno, je pa resnica, da so vso stvar iz trte zvili „burši" (Corpsstudenten) na univerzi v Inomostu. Ali so morda gospodje v tem hoteli svojo olikanost in višji takt pokazati? Jaz ne vem; kar so pa celemu svetu dokazali, je to, da sedaj taisti ve, kako daleč da je današnja mladina po velikih šolah že v surovosti napredovala, kajti surovost je poštene može zasramovala zarad njihovega najobčutnejšega verskega prepričanja. Dogodek sam pa je tak-le: Prvi slučaj zadeva neaktivnega brambovskega častnika tirolskega. Mož je bil tedaj, bilo je leta 1874, starašina katoliškega dijaškega društva „Avstrija", kakoršno se že blizo dvajset let v Inomostu, kakor tudi po več druzih nemških univerzah nahaja in skoraj 2000 članov šteje. Na 6. junija sreča „burš" nekaj udov katoliškega dijaškega društva, se na sredi ceste pred-nje postavi, norčevaje se in zasramovaje napravi znamenje sv. križa in pravi: „H valj en bodi Jezus Kristus!" Kakor je pozneje sam potrdil, storil jo to, da bi bil katoliške dijake razžalil. Zadevo je čul tudi nek iz Monakovske univerze navzoč'dijak; tisti je stopil pred „burša" rekši, da, če burš zasramo-vanje še enkrat ponovi, mu bo on s klofuto odgovoril. Toda tega ni bilo treba. Med tem prišlo je blizo 30 „buršev" k seniorju „Avstrije", kteremu je bila še cela zadeva neznana, in od njega zahtevajo, da naj on prisili Monakovca, da bo za odpuščanje prosil. Senior je rekel, da tega ne more, nato mu je nekdo izmed „buršev" rekel: „če tega ne morete niste nič vredni"! Senior je to naznanil sodniji ; zbor seniorjev (starašin) dijaških zadrug „Athesia", „EhiLtia" in „Gothia" pa vojaški oblast-niji s pismeno vlogo, rekoč: „Nekdo izmed nas jo seniorja „Avstrije", ki je ob enem rezervni častnik javno i-azžalil. Dotični se dva dni ni nič za to zmenil. Zbor seniorjev se je o tem častniku izjavil, d:i je brez časti, kar c. k. častništvu s tem naznanjamo". Pol leta trajala je na to preiskava in konec, ki je silno zanimiv, objavil Vam ga bom pozneje. Obsodba se glasi : „Častni zbor za častnike c. k. deželne brambe Tirolske in Predarlške. Sklep častnega zbora po dokončani častno-zborni preiskavi proti gospodu bram-bovskemu častniku Eomanu pl. Eamponiju. a) častni zbor postavil se je v Inomostu po ukazu c. k. zapovedništva deželne brambe Tirolske in Predarlške proti častnikom c. k. deželnih strelcev Tirolskih in Predarlskih. b) Obdolženec je neaktivni gospod lajtenant c. k. deželnih strelcev, Eoman pl. Eamponi, iz batalijona deželnih strelcev Innsbruck-"\Vippthal št. 2. c) Predmet zatožbe: Popolno preziranjc lastnega LISTEK. Dvanajst večerov. Pogovori doldorja Junija s mladim prijateljem. (Daljo.) Šesti večer. M. Eekli ste zadnjikrat, gosp. doktor, da mod obraznikom in pesnikom se nahaja velik razloček. J. Da, velik, bistven razloček. Da ta razloček .še bolje spoznaš, hočem ti danes brati nekaj iz svojega dnevnika. Bil sem v Eirau, 11. septembra. Ta dan obiskal sem Lateran. Kar me je tii posebno mikalo, so kipi dvanajsterih aposteljnov v lateranski baziliki postavljeni v nišah na stebrih, ki drže srednjo ladijo. Največ pa ,sem se vstavil pred kipom, ki vpodoblja sv. Andreja s križem; dopadel mi je zelo. Napisal sem to-le: Sv. Andrej željno objame križ z levico in so zamišljen nanj nasloni. Obraznik je tedaj iz življenja Andrejevega izbral le en tre-notek, saj več jih prostorno ob enem ne moro vpo-dobiti, ker razni trenotki značijo .spremembo, sprememba pa se ne more v prostoru vpodobiti, ampak v času, kar se godi z besedo. In ovi trenotek nam predstavlja svetnika, kako po večletnem delovanji pride do križa, kterega je celo življenje navdušeno oznanjeval, toliko zanj trpel. Vsekako je umetnik srečno izbral, a še srečniše kar je izbral, vpodobil. On jo namreč tudi nekako prekoračil tesno spone prostornosti in podaja že roko pesniku. S tega gorečega objema križevega namreč bere se preteklost, bere so tudi prihodnost. Kdo ne vidi tii dolge želje svetnikove vendar enkrat spolnjene? Po čemur je vedno srčno hrepenel, dosegel je. Kako sladko je na križi umreti s križanim Zveličarjem! Zatoraj pri objetji križa zatisne oči, zatisne jih prav za prav vsemu svetu in kar zamere na svetu človeško srce mikati. Zatisne jih in obrnivšo se od vsega nagne se na križ in se sladko vanj zamisli; ktera moč ga bo od njega odtrgala? A bere se tudi prihodnost Andrejeva. Stoječemu pred kipom zdi se Andreja slišati: Vendar te enkrat imam, o sveti križ, ne pustim te, ne, sprejmi v svoje naročje učenca Tistega, ki je na tebi za-me umrl. No pustim te, na tebi moram umreti, ti me k njemu pripelji! In da bi umetnik no vbranil pogleda v prihodnost, vpodobil nam je Andreja, kako križ objema, a ni nam ga hotel na križ pribiti in tukaj njegovega trpljenja na najvišem vrhunci pokazati, ker to storivši bi bil prestrigel domišljiji perute v bodočnost; tako pa iz gorečega objema svetega križa domišljija ugleda prihodnje križanje in slavno smrt. In tako je tedaj obraznik prekoračil meje prostornosti, po svoji umetnosti navezan na prostor, vendar nam razkriva proš-lost, odkriva bodočnost. Tako je pa umetnik dosegel ves vzor svoji umetnosti, najviše, kar se dA doseči, ker slikar postane tukaj nekako že pesnik in obraznost zedini s slovestnostjo ter tako opomni pesnika, kako naj on opeva Andrejev križ: naj so raztegne po času, kakor je on čas vKlenil v prostor; a raztegnivši po času naj vendar ob enem ne zabi na prostor. Ako bo hotel toraj pesnik slaviti Andreja s križem, ne bo smel ostati v prostoru z obraznikom in popisati, kako je Andrej naslonjen na križ, kako zamišljen stoji itd., ampak moral bo iz prošlo.sti razvijati, kako je povsod križ pridigal, kako je prišel v Ahajo pred prokonzula, kako je obsojen na križ nezmerno se veselil; prišedši pa pevec v svoji povesti do .željnega objetja križevega, prišedši, pravim, do sliko, no bo smel nikako preveč postati tam, kjer slikar stoji, ampak dospevši do onega ginljivega tre-notka, kterega mu obraznik vpodoblja, naj hiti me-mo podobe, da se prostoru no vda in tako po.stane i sam slikar; naj hiti s povestjo v bodoč/oat. častniškega dostojanstva od gospoda lajtenanta Eo-maua pl. Hamponija, ko ga je bil nek „burš" javno razžalil. d) Sklep: Obdolženec zgubi svoje dostojanstvo. e) Ta sklep izvršil se je z večino glasov." (Dalje prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 21. novembra. iBfotrauje dežele. V Pragi pripravljajo se na volitve za mestni odbor. Dosedanji ondašnji mestni očetje, večinoma domačini, vstregli so v minuli dobi tolikanj javnosti in kazali toliko briženosti za svoje someščane, da volilni odbor, kteremu je vodja češkega naroda, dr. Ladislav Eieger, predsednik, vabi, naj zopet volijo dosedanje mestne ,odbornike ter jih nasvetuje po imenih. Ker je na v.\j.skem še vedno politična borba med Staro- in Mlado-Čehi, bodo tudi poslednji svoje može stavili. K obojim kakor tretji v zvezi prišH bodo pa tudi nemškutarji s svojimi ljudmi, ki pa menda ne bodo mnogo opravili. Več o teh volitvah govorili bomo ob svojem času, kedar se prično; kajti sedaj delajo se še le priprave za nje. Do7enJe-avst?'y.sko kmetijsko druMvo „Mittelstrasse" sklenilo je sledečo resolucijo, ki jo bo vladi in državnemu zboru v prevdarek izročilo: „Kar kmet dandanes na prodaj postavi, nima nič več toliko vrednosti, da bi poljedelec izhajati zamogel: 1. Ker je cena žitu tolikanj odjenjala, da ni v nobeni razmeri več s stroški, ki jih prizadeva obdelovanje polja in davki, in toraj iz tega pri daljšem obstanku kmet mora na nič priti, se s avna vlada nujno prosi, naj ima na to nepriličnost nekoliko več ozira, in naj kako pomoč zoper to ukrene. 2. Naj se prej ko prej odpravi prosti uvoz žita iz Eumunije itd. semkaj. Da nas inostranci od te strani ne bodo s svojim žitom preobsuli, vpelje naj je nanj primerna uvožna carina. 3. Z drugimi velesilami naj se ukrene, da se bodo skupno vprle amerikanskemu uvaževanji žita v naše kraje. 4. Postava naj se napravi, ktera nas bo čuvala pred žitnimi oderuhi." Kesolucija je, kakor se vidi, vsega priporočila in podpore vredna. Opomniti nam je pa, da ne le po Dolenji Avstriji, temveč tudi po drugod kmetje na tistih bolečinah hirajo, za ktere tukaj Dolenje-avstrijci pomoči prosijo. Vnaiije države. Srbija si je vzela 40 milijonov frankov na posodo, in te bo sedaj porabila za stališče razvoja svojega napredka v trgovskem in meščanskem ter narodno-gospodarskem življenji. To je razun srbskih srečk, prvi večji dolg, ki ga je Srbija napravila v inostranstvu. Denar je lahko dobila in bi ga tudi bila še tedaj, ko bila bi tudi še enkrat toliko zahtevala, kajti narodno premoženje ondi je dober porok za varnost posojila. Da bode pa odslej nadalje kos zahtevam glede plačevanja obresti, kakor tudi od leta do leta višje rastočih državnih in upravnih stroškov, skuša mlada Srbija tisti studenec razširiti, po kterem ji bodo večji dohodki pritekali v državne blagajnice. Pred vsemi drugimi je tak studenec zemljišče. V Srbiji do sedaj zemljišče skoraj da ni nikakega davka plačevalo. Sedaj so se pa vstanovile komisije, ki imajo slieno nalogo, kakor so jo imeli naši katastralisti svoje dni za časa cesarja Jožefa in nekaj pozneje pri nas, ko so napravili nekak provizorij, po kterem se jo potem davek meril in sicer tako dolgo, dokler se pred nekako 60 leti ni pričel pravi kataster. Eavno tako je sedaj v Srbiji. Zato določene komisije delujejo po raznih okrajih h krati; na podlagi tistega izdelka razdelil se bode potem srbski žeraljiški davek, ki bo že po novem leto mnogo več znašal, kakor pa ga je finančni minister v budget postavil. Da pojde pa stvar še hitreje spod rok, se bodo davčne cenitne komisije pomnožile. — Belgrad sam se pa lika, da ga človek, ki dlje časa ondi ni bil, skoraj več ne pozna. Novi župan, dr. Vladan Gjorgjevič, predložil je mestnemu odboru načrt preosnove mestnega področja Belograškega. To se bode raztegalo najprej na napravo vodovoda, ki bo kraljevo prestolnico preskrboval z zdravo pitno vodo. Sedaj vodo večinoma iz Save in Donave dovažujejo „vodni vozači". Da taka voda, v kteri je že toliko spridene tvarine nakopičene, ne more dobra biti, je umevno. Druga, velikega pomena vredna naprava bo vpeljava zbolj-šane razsvitljave mesta. Kar se te tiče, trajajo že dve leti razni poskusi z elektriko in mestni očetje še dandanes ne vedo, kaj naj bi vpeljali. Nič manj potreben, kakor vodovod in razsvitljava je pa kame-niten tlak po glinastih ulicah Belograjskih, kjer se posebno na Vračarji človeku ob mokrem vremenu skoraj do članov vdira in tudi tega si bode Beligrad omislil. Pravda proti anarhistom, ki so hotli letošnjo pomlad pri velikanskem kipu „Germanije" vNiederwaldu nemškega cesarja ubiti in z njim vred še nekaj druzih na uni svet spraviti, pričela se bo v prvi polovici meseca decembra. Ni še določeno, ali bo obravnava javna ali tajna. Zato-ženih je do sedaj osem anarhistov. Dopolnilne volitve za nemški državni zhor so dokončane in je izid sledeči: „Centrum ima 110 poslancev, med kterimi so tudi Hanoveranci, konservativci 77, državna stranka 30, narodno-liberalci 50, prostomišljaki 67, socijal-demokrati 24, Alzaci-jani 16, Poljaki 16, demob-atje 6 in Danci 1. Že pred dvema dnema raznašal je telegraf vest, da se bo državni zbor že včeraj na 20. t. m. pričel, toda kakor smo čakali, pričakali smo dotičnega telegrama že-le danes. Kakor se sploh sodi, se bo nemški državni zbor pečal v prvi vrsti s kolonijalno ali naselbinsko politiko, ktera se ravnokar v zbrani Kongo-konferenci v Beroiinu pripravlja. Dalje se bo ondašnji državni zbor pečal z zadevo zavarovanja delavcev, za ktero postavo so se nidrobni načrti že izdelali. Tisto zavarovanje raztezalo se bode na delavčevo onemoglost na stare dni in njegovo dotično preskrbnino, na čas bolezni in bolehanja, za slučaj smrti vsled nesreče itd. Ees prav lepa postava, ki bi se tudi v avstrijskem zakoniku ne smela pogrešati. To pa še ni vse. Nemci so si delavsko vprašanje resnično k srci vzeli. Napravili bodo tudi lastne delavske urade v državnih rokah, kjer se bode delavcem, ki so brez dela, za primerno delo skrbelo, kjer se bodo službe oddajale po vseh raznih strokah obrtnije in rokodelstva. Na Dunaji sicer že imamo take zavode, toda so v privatnih židovskih rokah, kjer jim zlata pšenica zori. Tudi tukaj v Avstriji bi se dalo kaj storiti, kar bi službe iskajočim osobom težavno stališče nekoliko olajšalo. Podrobnosti o občinskih volitvah v lielffiji. Znano je, kak krik in vik so zagnali liberalci, ko so bile končane volitve v občinske zastope. ter zahtevali naj katoliško ministerstvo odstopi, ker je večina ljudstva proti njemu, kar se je dovelj jasno pokazalo pri občinskih volitvah. Ali so pa res liberalci tako sijajno zmagali in ali je res večina ljudstva za nje? Ta-le podatek najbolj pojasnuje perfidnost proti-kršan-skih listov. V Bruselj i in predmestji so res samo trije katoliški poslanci na novo spodrinili liberalne nasprotnike v okolici Bruseljski je padlo 45 liberalnih odbornikov, 8 županov in 11 namestnikov katoliških odbornikov pa le 11 ni zopet prodrlo. Poprej je bilo v 114 občinah 26 odločno katoUških občinskih zborov, zdaj jih je 33, liberalna sta bila prej dva, zdaj so trije, zmernih je bilo prej 86 zdaj 78. VMalinskem okraji je med 40 občinami 37 odločno katoliških, 2 zmerni in samo ena liberalna. VNamurskem okraji je bilo prej 197 katoliških zastopov, zdaj jih je pa 227, liberalnih je bilo prej 227, zdaj so pa še 203, brezbarvenih je bilo prej 158, zdaj pa 153. V Dinantskem okraji je bilo prej 89 katoliških in 49 liberalnih zastopov, zdaj sta pa 102 katoliška in liberalnih je le še 36; 11 liberalnih županov in 16 namestnikov je propadlo. V okraji Antorfskem je bilo prej 230 katoliških županov in zastopov, zdaj jih je pa 266, prej je bilo 52 liberalnih, zdaj pa še 291; poprej 48 brezbarvenih, zdaj samo še 35. In opiraje sena te številke morejo trditi liberalci, da so zmagali! V adresi, ktero je izročilo Bruseljsko katoliško društvo kralju, so tudi ti podatki sestavljeni in katoličanje se opiraje na nje in trdijo, da je ogromna večina belgijskega ljudstva katoliška. Izvirni dopisi. Iz Šent-Vida nad Ljubljano, 19. novembra. (Raznoterosti.) Po prizadevanji našega častitega gospoda župnika Andreja Yolc-a, vstanovilo se je lansko leto pri nas ^Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov". Da je tako društvo za vsak veči kraj, kjerkoli se nahaja mnogo rokodelcev, posebno koristno in nikoli ne preveč priporočevano, to je splošnp znano, in večne spomenike postavijo si tisti blagi možje, kteri si blagodušno prizadevajo, da vstanove v kakem kraji tako društvo. Komaj je dobro leto preteklo, odkar imamo pri nas tako društvo, pa že smo imeli čestokrat priliko se prepričati, kako blagodejno ono vpliva na našo rokodelsko mladino. Nočem na dolgo popisovati vsestranske koristi ,,Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", ampak navesti hočem le dva slučaja, o kterih se je naše društvo pokazalo, da je v resnici „katoliško", in častiti bralec bo lahko sam spoznal, da nisem stvari pretiral, ako sem zgoraj trdil, da tako društvo ni nikoli zadosti priporočevano. Bilo je letos na praznik sv. Jožefa, društvenega patrona, ko smo videli v naši farni cerkvi zbrano naše društvo v polnem številu, in vmes tudi nekaj mojstrov, ki so vsi skupaj pristopili k sv. obhajilu. Gotovo je to hvale, in še bolj pa posnemanja vredno. Na taki način se pridobi božji blagoslov društvu. Pa tudi v delih krščanske ljubezni do bližnjega, ni društvo zaostalo. Pretekli teden umrl je eden društvenikov, Frane Kunovar. Bil je podobar. Imel je dolgotrajno bolezen, sušico, in ker si zadnji čas ni mogel nič prislužiti, je umrl v revščini. Da je zamogel biti spodobno pokopan, mu je društvo oskrbelo prav lep pogreb, in se ga je tudi samo v polnem številu vdeležilo. Pevci so mu zapeli dve pesmi. Da pa ne bode kmalo pozabljen, mu bode društvo oskrbelo tudi spodoben spomenik na božji ktero mu pomigne slikar, naj jo popiše kakor je popisal prošlost, ker obraznik sam ne more ne one ne te opisati, nepremično vklenen v prostorove meje. In ako se bo pesnik predolgo mudil pred obrazom, omamila ga bo njegova mičnost, začel bo gledati in z besedo slikati, pozabivši, da uho ne more vzpri-jeti najlepše slike. In ako prav doseže slikar najviše slavo s tem, da vklene v svoj prostor kolikor mogoče tudi časnih sprememb, je vendar nasprotno za pesnika prav nevarno časnost prestopivšemu bivati v mrtvi prostornosti; nevarno pravim, ker je težko tedaj pesniško dostojnost ohraniti in prav redek je, da bi se mu posrečilo, in ako se mu, vreden je imena pesnikovega. Tako v mojem dnevniku. Zatoraj pa, da še enkrat ponovim, bodi nam glavno pravilo: ostani vsakdo pri svojem; posebno pa, kar je za nas najvažniše: pesnik izogibaj se sporednega obrazovanja in pripusti ga obrazniku. In ako že mora opisovati, naj ne zabi, da je pesnik, pesni pa se ne dajo videti, ampak le slišati. Tedaj mora pa svoj predmet primerno prestvariti v pesniško obliko, sporednost presnoviti v postopnost, mrtvi prostornosti vdihniti življenje, najlepše s tem, da ji vpodobi delujočega ali čutečega človeka. To pravilo zdi se mi v pesni.štvu prvo in tako važno, da je od njega za-visna prava velikost in slava pesnikova. M. Tudi jaz sera o tem popolnoma prepričan, pesem, ktera temu pravilu ne zadostuje, ne more dopadati. In kakor sem Vam obljubil, prebral sem te dni še precej naših pesnij, da bi jih ocenjal prav s tega motrišča (stališča). Prinesel sem celo nektere pesnike s seboj. J. Da, da, že pred sem zapazil, da imaš nekako natlačene žepe. M. Najbolj pusti zde se mi oni pesniki, ki se v vsaki ali vsaki drugi pesni sprehajajo po lepi naravi : cvetice, potok, v potoku ribice, na nebu soince, pod solncem oblaki, v zraku ptice in metulji; po noči pa luna, z luno pa zvezdice in danica in zarija itd. itd.; zdi se beročemu, kakor da bi se sprehajal po kaki galeriji, kjer so razstavljene same „gengre" kterih novejših obraznikov. Glejte n. pr. tukaj pesnika, kteri je že precej pozabljen med nami; zatajil sem se toliko, da sem površno prcčital okoli trideset pesnij, in med temi našel sem jih petnajst, kjer pesnik omenja cvetja ali cvetic ali cvetenja; v drugih pa skoro povsod pride luna ali zvezde, povsod skoro ptice. Evo, eno samo: Vcžcr. Loj! soince že niže zahaja, Že jemlje od zemlje slovo. Za vevlie zelenega gaja ]3o skoraj bo skoraj zašlo. Mraei se že, tiho doline Temniti se log je začel; Zlate se snežnikov višine Ki žark jih je zadnji objel. Zajierajo krone cvetice, Odeva jih rosa in mir; S planine žvcnkljajo ovcioe V rog trobi veseli pastir. Vrnila se že je bučela Z medeno nožico domu, Tej roži uni je vzela, Napila se v cvetju medii. Po pesku studenci šumljajo S penečo sreberno vodo, In ribice v njih se igrajo. In gledajo v piavo nebo. In tiče po gojzdu molčijo, Le čverček prijazno čvrčf: Iz turna pa Zdravo Marijo Bron milo k molitvi dom'. Odkrije rataj se in moli Na maternih prsih raduje, V obraz se ji dete smehlja, Po luni ročice steguje, Irnoti jo hoče z nebii. njivi, in v društveni sobi je zapisano njegovo ime, 6 priporočilom v pobožni spomin vsem društve-nikom. Naj bi društvo še dalje po dobrem potu hodilo, na korist rokodeski mladini in v čast celi du-hovniji, in naj bi ostalo še zanaprej nepremakljivo in v resnici „katoliško". Kakor vsako leto, tako so tudi letos naši vrli pevci na predvečer „Vernih duš" v krasno razsvitljeni kapelici, sredi božje njive, nad grobom obeh rajnih gospodov Potočnikov, Blaža ia Antona, zapeli v močnih zborih moških in mešanih, več primernih žalostink. Tudi ta lepa navada naj bi se nikoli ne opustila. Sicer pa vlada zdaj v Šent-Vidu neka slovesna tihota. Srca in misli vseh so obrnjene le na prihodnje leto, ko bomo imeli, ako Bog hoče, srečo in žast slovesno obhajati osemstoletni spomin vstanov-Ijenja naše duhovnije. Z Vač, 20. nov. Več let na tujem živečega človeka posebno veseli, kadar zopet pride v svoj rojstni kraj. Z velikim veseljem sem tudi letos koncem šolskega leta vzel potno palico v roko in torbo na ramo, ter se podal preko Save mimo krasnih »Krških" vinskih goric proti Eadečam. Ko sem se na „Zidanem mostu" nekoliko s svojim starim prijateljem in sošolcem o negotovi bodočnosti Slovencev razgovarjal, me od tam'železni vlak urno dovede do prijaznega trga „Litije". Ogledam si tam mi že iz mladih let znano selo, kakor tudi na novo predelano cerkev in prav okusno izdelano sodnijsko poslopje, jo krenem s svojim prijateljem naravnost čez most. Sto-pivši na gorenjska tla, obiščem znano „Mikelnovo" gostilno in izvrstnega oštirja g. Geretina. Ko se pri starem prijatelju v „Gradcu" (mala vas pri Litiji) malo okrepčam s poštenim pa dobrim „Dolenjcem", jo brzih korakov mahnem naprej proti „Hotiču", ter od ondi po jako divni „Loški dolinici", ktero pretaka prijazni ,,Loški potok", na Vače. Pot od Litije na Vače (kake IV2 ure hoda) je kaj zanimiva; ako-ravno je od Hotiča naprej malo težavna, se je vendar ne smeš vstrašiti, kajti omenjena dolinica ima toliko naravnih lepot, da ti gotovo ne bo žal, ako si jo bodeš ogledal. Od obeh strani jo obdaja gorovje, zaraščeno z listnatim drevjem — pa po malem tudi z jelovino. Le škoda, da ljudstvo gozde premalo varuje in oskrbuje. Ko je pisatelj teh vrstic pred ve-■čimi leti tu živino pasel, je bilo mnogo več lepega in starega lesa videti, kakor pa dandanes. Po ne-kterih mestih že vidiš same goline. Oe bodo ljudje že nekaj let tako les sekali, bode Vaška „gmajna" postala krasu podobna zemlja. če bi morda kteri izmed „Slovenčevih" čitateljev utegnil kedaj po tej dolini potovati, naj ne zabi si žejo ohladiti pri „žegnanem studencu" v „Uršinem ■dolu", ki je kake pol ure pod Vačami, na desni strani pod veliko skalo skrit. Narod o tem studencu pripoveduje sledečo pravljico, ktero sem še kot otrok ^ul iz ust svojega pokojnega deda (starega očeta). „Pred davnim časom, ko so po Kranjskem prebivalci bili še večidel nejeverniki in med njimi menda tudi Vačani, pošljejo iz glavnega mesta necega mniha z namenom, da bi vse ob Savi živeče ljudi poduče- Veselo prepevajo žnjiee, Z jeklenimi serpi doiiut, Jim sije, leskeue na lice Večernioa, zvezda miru. L t. d. Imamo tii nebo in zemljo naslikano naravoslovec in astronom imata dovolj v premišljevanje in «am Humbold bi si ne mogelveč želeti. Tak je večer na zemlji, ako pa hočemo vedeti, kako je po noči, obrnimo stran, tii nas čaka No«. Polnoč nra bije, Urez števila zvezd na nebu sije In med njimi tiha luna plava itd. Tii Vije potok skoz temotne gaje Val za valom na skalovje pluska Bistra voda---- tii „Sova se huduje", tu ti je divja zver, spanje, tii pevec, bogatin, tii reva, skopin, mnih, lanec, zvezda, zvesta duša, zločin, tolovaj, zli duhovi, slednjič celo božji angelj, ki „Duše k JJogu nosi". J. Dovolj, dovolj ljubi Mirko, bole me ušesa M. Tii imam spet drugega. J. Dovolj! (Dalje prili.) val in spreobrnil v kristijane. Nekega zelo vročega poletnega dne se podii tudi proti Vačam. Hudo ga je žejalo in nikjer ni mogel dobiti dobre pitne studenčnice. Ves utrujen od težavnega potovanja dalje koraka ter na veliko veselje zagleda v „Uršinem dolu" kmetiča 8 par v težki voz vpreženimi voliči, ki je malo počival na ravnem potu. Na mnihovo vprašanje mu ta pokaže na desni strani pod visoko skalo izvirajoč hladni studenec. Zdaj si je menih še le zamogel žejo vgasiti. V zahvalo, da je najdel dobro vodo, je v navzočnosti kmeta studenec blagoslovil in od tistega dne ga ljudstvo še vedno imenuje „žegnanega"." Vsak domačin še dandanes tam rad vodo pije, ker že sama beseda „žegnani" ima nekaj vabilnega v sebi. Omenim naj še toliko, da se omenjeni vir nikoli — tudi pri najhujši vročini ne posuši. Ne vem, kako je to, da sem danes tako zašel? Moj namen pač ni bil doline, potokov, studencev itd. opisovati! Toda g. vrednik, oprostite, vsaj veste, da so me do tega le mladostni spomini zapeljali. . . . Pozno v noč še le dospem v že tako jako zaželjeni kraj — v svoj rojstni trg, prijazne Vače. — Po navadni domači večerji, ktero so mi pripravili dobra mati, se podam v posteljo, ker sem bil silno truden. Drugi dan sem šele zamogel svojim dragim domačim na razna vprašanja odgovarjati. Mene je vse zanimivalo, kar sem slišal in videl novega. Popo-ludne obiščem stare znance in prijatelje, ki so me od vseh strani pozdravljali. Tudi v farno carkev grem pogledat, če je še vse tako, kakor je pred leti bilo. Jako me je veselilo, ko sem na trgu pred šolo zagledal novi vodnjak, kterega so tržani pred šestimi leti postavili. Tudi šola se je v dvorazrednico razširila, kar je hvalevredno. Pot na „Stemško" k prijazni podružnici, „ajdov-ski grobi", kjer izkopujejo starinarske stvari, Vaško okolico in občinske razmere hočem v prihodnjem dopisu opisati, ako Vam je všeč?*) Iz Celovca, 20. novembra. (Šolar Jcot učitelj — Icaj tacega še ni lilo!) V Tinjah pri Velikovcu so imeli dva učitelja, enega Slovenca in enega Nemca, ki ne zna prav nič slovenskega (je toraj sposoben za podučevanje slovenskih otrok!) Slovenski učitelj je pa šel v pokoj, in tako je ostal samo nemški učitelj Moser. Krajni šolski svet je prosil za druzega učitelja, kterega mu pa niso dali, ampak poslali so možem v Tinjah sledeči odlok : „Z. 168L An den Ortsschulrath in Tainach. Der hohe k. k. Landesschulrath hat mit dem Er-lasse vom 15. Oktober 1. J., Z. 2397, anher mit-getheilt, dass er nicht in der Lage ist, eine Lehr-kraft zur Supplierung dorthin abzuordnen. Es bleibt demnach nichts anderes iibrig, als bis zur Be-setzung der Oberlehrerstelle den Halbtagsunterricht einzuftthren. Der dortige Lehrer Herr Plorian Moser wird bestrebt sein mit Zuhilfenahme eines Schulers aus der zweiten Klasse zur all-fiilligenVerdolmetschungbeidenkleinen KinderndenUnterrichtanzufangen. Ueber-haupt wird in diesem Falle mehr auf die tech-nische Pertigkeit der vorzunehmenden Gegenstiinde, als auf das Verstiindniss, Gewicht zu legen sein. Hievon wird der Ortsschulrath in Kenntniss gesetzt. K. k. Bezirksschulrath Volkermarkt am 4. November 1884. Des Vorsitzenden Stellvertreter: Beda Schroll m. p." Zdaj si pa že morete misliti, kaj in kako se pri nas v šoli godi. Učitelj Moser ne zna nič slovenskega, otroci pa nemškega nič, on jim toraj ne more ničesa dopovedati, in oni njemu nič. Izbral si je enega šolarja za pomočnika, ta pa tudi ne zna dosti nemškega. Paglavcem se pa tudi neumno zdi, da bi jih šolar podučeval, zato se mu posmehujejo, ropotajo, vpijejo, se krohotajo, mu kažejo jezike itd., sploh rečeno, uganjajo same burke ž njim. Stvar je res smešna, a vendar tudi silno žalostna. Če se pomisli, koliko denarja šole stanejo, in če se za ta denar take reči godijo s šolo, mora vsakega človeka vendar osupniti in — pa nočemo več reči. V nekterih občinah (n. pr. v Mohličah) imajo po 200 "/o šolske doklade; in pri takih stroških prišli smo že tako daleč, da morajo šolarji biti učitelja namestniki, ker se gospodu učitelju ne poljubi, da bi se slovenskega jezika nančil! Vpraša se, ali mora trdi Nemec Moser ravno v Tinjah služiti? Meni je znanih več slovenskih učiteljev, ki podučujejo na nemških šolah in upam, da je to tudi okrajnemu, ali saj gotovo deželnemu šolskemu svetu znano. Pomanjkanje slovenskih učiteljev tedaj ni vzrok takih predpustnih šol, ampak ponemčevalni namen deželnega šolskega sveta, ki slovenskim otrokom pošilja nemške učitelje, češ, ker učitelj slovenskega ne znsl, ne bo mogel slovenskega z otroci govoriti, oni bodo primorani, naučiti se nemškega! Zanimiva je tudi izjava okrajnega šolskega sveta, da naj se gleda več na „Fertigkeit", kakor na „Verstiindniss"! Tedaj, da otroci poduk razumejo, na tem našim pedagogom ni veliko ležeče! Prosimo gospode državne poslance, naj se vendar usmilijo naših trpinčenih slovenskih otrok, naj se usmilijo naših ubogih kmetov, ki morajo toliko tisočev krvavo zasluženih goldinarjev plačati za take šole, ki jim ne donašajo nobene koristi' Naj toraj vlado resno prašajo, kam meriš takim ponemčevanjem na Koroškem in kaki nasledki sledijo za takim postopanjem. Če to ni po volji visoke vlade, naj saj vkrene kar je potrebnega, da se taki prizori ne ponavljajo. DomaČe novice. (Vesela novica.) To ur- in retour-karte ali karte za tje in nazaj na južni železnici. Vodstvo c. kr. pri v. južne železnične družbe naznanilo je trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, da bode s 1. januvarijem 1885 počenši izdajalo vozne karte za tje in nazaj in to na postajah med Ljubljano in vsemi druzimi postajami proge: Borovnica-Divača, Šen-peter-Eekain Zalog-Zidani most-Brežice. Karte med Ljubjano in postajami do Prestranka in do Zidanega mosta bodo veljale po dva dni, one do Eeke in Brežic pa po tri dni. Če se bode izdala karta v soboto ali dan pred praznikom, takrat se nedelja ali praznik ne bota vštela za one dni, za ktere karta velja; tedaj bode karta vselej veljala še delavnik po nedelji ali prazniku. (Bazstava šenshih ročnih del.) Večstranski želji ustrezaje se namerava 7. decembra t. 1. v veliki dvorani tukajšnje višje realke odpreti razstavo ženskih ročnih del. Da bode razstavljenih tem več izdelkov, vabljene so častite dame Ljubljanske prav mnogobrojno vduležiti se. Natančneje se lahko po-izve pri gospici Ivani Foderlovi, učiteljici umeteljnih ročnih del. Steklene omare blagovolila je posoditi slavna kupčijska zbornica Ljubljanska. {Bimnihar gosih Šoberl) je ta teden zginil, da se ne ve kam. Že več časa je bil otožen. Govoril je, da mu tu ni živeti, da mora v Ameriko itd. in zdaj je zginil. Bog zna, kam je revež zalezel. (Is Krškega) se nam piše: Znani „Krški gro-bokop" starinskih reči gosp. Pečnik našel je pred kratkim v neki gomili pri Eaki zelo čudno posodo, visoka je skoraj 1 meter; zgoraj ima dva roča, spodaj je pa popolnoma koničasta (špičasta). Narejena je iz gline. Težko, da bi že imeli jednako v Ljubljanskem muzeji. („Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov'^ v Sent-Vidu nad LjtMjam) priredi v nedeljo, 23. novembra „tombolo" v svojih prostorih. Začetek ob '/2 6. uri zvečer. K tej zabavi najuljudneje vabi odbor. (Vojaki) iz Bosne in Hercegovine pojdejo letos za celih osem tednov kasneje na odpust, kakor so šli vojaki od polkov po avstrijskih posadkah. Tako se bodo naši fantje še-le vrnili iz Trebinja in od po-gorskega trpništva po Bosni in Hercegovini nastavljenega, kedar dojde tjekaj četa novakov, ki jo je včeraj Ljubljano zapustivši preko Trsta v Hercegovino mahnila. Bilo jih je 128 samih vrlih junakov, ktere so vsi častniki s polkovnikom in godbo na čelu na kolodvor spremili. Da se nam zopet zdravi in veseli vrnejo iz težavne in požrtovalne službe, ki jih ondi čaka! (Slavnostni večer) Novomeških dijakov ob priliki veselega godu presvitle cesarice prinesel je marsi-kakemu revnemu dijaku to, česar se mu sedaj najbolj prilega, in to je gorka zimska obleka. Kakor se „Laib. Ztg." poroča, dobilo je 25 dijakov v tem smislu podporo, in sicer deloma celo zimsko obleko, deloma pa le najpotrebnejih reči: 8 dijakov iz L, 4 iz IL, 6 iz III., 6 iz IV. in 1 iz V. gimnazijskega razreda. Vrh tega bilo je obdarovanih 9 dijakov s čevlji, 3 s perilom in 3 s klobuki. Prostovoljni dobrotniki in podporniki ubogih Novomeških (lijakov zložili so na oraenjeni večer lepo svoto 55 gl. 51 kr., ki bo tudi ubogim dijakom prav dobro zalegla. Naj jim Bog stoterno povrne! {Iz Gorice) se poroča, da je ondi zagrizen irre-dentar dobil hčerko, ki jo je hotel dati za Jtalijo irredento" krstit. Duhoven se je branil tega imena, na kar irredentovec „Italijo" izpusti in zahteva, da naj se mu hčerka krsti za „Irredento". Duhovnik je bil pa moder mož in si je mislil: prijenjajmo toraj še vsak nekaj, da bo konec besedi, ter je deklico-novorojenko krstil za „Eedento'' (Odrešeno), kar je bilo pa očetu tudi prav, ki si je tako rešitev smatral za dobro znamenje. {Bobra vinska letina) bila je na Štajarskem okoli Vurberga. Pridelali so mnogo in menda prav dobrega blaga, cene mu pa ni še prave. Kar so ga prodali, dali so ga po 32 do gold. polovnjak brez posode seveda. {Sadja) imajo po Štajarskem okoli sv. Barbare silno veliko, da res ne vedo kam z njim. Kar ga je boljše vrste, ga prodajajo v Maribor in Gradec po 14 do 17 gold. štertinjak in so nekteri zanje že do 400 gold. skupili. Slabeje blaga pa za dom porabijo in to deloma posuše, da bo za zimo, deloma pa raztolčejo in mošt iz njega napravijo, ki se bo kaj dobro prilegel, kedar bo solnce pripekalo. V župniji sv. Martina pri Vurbergu stržili so za sadje več nego 20.000 gold. To je pomoč za sedanje slabe čase! Kmetje poprimite se sadjarstva. Koliko je pri nas pašnikov, ki prazni stoje, koliko potov, koliko cest, ki bi s sadnim drevjem obsajene, na tisoče goldinarjev lahko na leto dobička nosile, kakor se to v Cehah godi. Tudi Štajarcem gre že dobro; le pri nas vlada še vedno po starem očetu podedovana nebrižnost za vsako novotarijo, posebno pa že tedaj, ako taista kaj dobička kaže! Naj vendar eden kmetov začne obsajati svoje pota po polji s sadnim dve\'jem; žito zarad tega ne bo prav nič slabše. Ko bodo drugi to videli, se bodo že polagoma tudi poprijeli sadjarstva, ki našim sosedom že tisoče donaša! Razne reci. — Bakrenega denarja primanjkuje in da bi se temu odpomoglo, bo za 2 milijona gold. samih krajcarjev skovanih. — Grško-katoliški mučeni k. P. Ciril Letorot OOletni menih reformiranega bazilijanskega reda v Dobromilu v Galiciji je pretrpel za svojo vero mnogo preganjanj. L. 1826 posvečen v bazilijanskem samostanu v Vilni, je sprejel rodovniško obleko, ko je odpadnik Siemastii najbolj preganjal katoličane. Ker se ni hotel svoji veri odpovedvti, so ga drvili iz samostana v samostan več kot 50 let in ga imenovali nepoboljšljivega prevratnika. Djali so ga tudi v Arhangeljski samostan. (Arhangelsk je najbolj severno mesto na Ruskem), kjer je mnogo pretrpel. V mrazu in lakoti je moral najtežavnejša dela opravljati, na zadnje je^ na eno oko oslepil in skoro popolnoma oglušil. Še le pred nekterimi leti se ga je usmilila ruska vlada, ga poklicala v Smolensk ter mu odmenila 100 rubljev letne pokojnine. Na prošnjo rojakov je bil pa iz vladnega nadzorstva izpuščen, na kar se je podal v Vilno in potem v Krakov; zdaj je pri reformiranih Bazilijancih v Dobromilu. Vedno v samostanu živeč pa hoče tudi v njem umreti. Ko so v Dobromilu otvorili novicijat za reformirane Bazilijance, je tudi P. Ciril prosil, da bi ga sprejeli. Žolja se mu je spolnila in zdaj živi 901etni novic, svojim mladim tovarišem najlepši zgled, zadovoljno ondi. Navzlic tolikemu preganjanju je ostal zvest svoji veri in si ohranil mirno vest. — Pravi prijatelj reveže v, drugi Vincen-cij Pavlanski, jo brez dvoma Napoljski nadškof Sanfelice. Poročali smo že, kako je za časa kolere obiskoval bolnišnice in tolažil umirajoče, brez skrbi zase, kar je izvabilo občudovanje pri največih nasprotnikih o.sebnih krščanstva. Znano je tudi, kako pohvalno se je kralj izrekel o njegovi ljubezni do revežev in njegovi požrtovalnosti. Najlepši dokaz njegove usmiljenosti je pa to-le poročilo: Ko je nadškof zvedel, kaka nesreča je zadela Katanijo, bi rad pomagal ondotnim revežem. Ali kaj storiti, ker ni imel nič denarja, kterega je vsega razdelil mod Napolj-ske reveže. Vzel je s prsi svoj prekrasni zlati križ in ga poslal nesrečnežem v Katanijo. Ta čin jo pa ganil srca ondotnih bogatejših občanov tako, da so v kratkem zložili 2000'frankov, ktere so v imenu Napoljskega nadškofa darovali revežem, naprsni križ mu pa nazaj poslali. — Dolžna knjiga evropskih držav. Odlični statistik Mulhall in pisatelj knjige „svetoyna bilanca", je pred nedavnim dokončal svoje študijo o narodnih dolgovih, in sicer od (Jtreškega miru leta 1713 do današnjih dni. Leta 1713 je znašal dolg vseh narodov 1.190,000.000 gld., 1. 1763 se je pa že povečal na 2.840,000.000 gld. in 1. 1793 se je že podvojil. L. 1816 je znašal dolg evropskih držav že 15, 1. 1848 pa 17, 1. 1870 je že prekoračil 36, in zdaj ga ima vsa Evropa že 45 milijard. Od tega dolga pripada- na Angleško 8-4, na iVancosko 12, Nemško 5, Rusko 12-7, Avstrijo 14, Italijo 18-5, Bpanjsko 20-6, Portugalsko 28-5, Nizozemsko 8-4, Belgijo 9-4, Dansko 3, Švedsko 2, Grško 8-6 odstotkov. Primeroma pride na severno Ameriko 2-9 odstotkov dolga. — Mesto Petrograd ima 861.300 prebivalcev, ki stanujejo v 10.280 zidanih in 10.256 lesenih hišah. Najemnina ali stanovnina celega Petrograda znaša na leto čez 42 milijonov rubljev. Domačinov je samo 253.000, vsi ostali so od drugod. Vojakov je v Petrogradu 30 tisoč. Telej^Taiiii. Line, 20. nov. Škofu je vedno bolje. Berolin, 20. nov. Državni zbor se je pričel. Prisotni so bili vsi princi, državni kancler, zvezni sovet, francoski in turški zastopnik, kakor tudi zbrani udje Kongokonference. Glasno odobravale so se točke prestolnega govora o kolonijalni politiki. Ko je državni kancler zbor otvoril, zaorili so poslanci trikratni „lioch" cesarju. Sejo je pričel starosta Moltke. Predsednik se bo volil v soboto. Pariz, 20. novembra. Kitajci so napadli dve francoski topniški ladiji na reki Kler. Ubili so enega mornarja, ranili pa 8. Okoli rudeče roke nabira se 18.000 Kitajcev. Briere je pripravljen nanje. Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani so darovaH gg.: Mlhic Uršii, 416. 417. 418. 419. 420. 421. 422. 423. 424. 425. 426. 427. 428. 420. 430. 431. 432. 433. 434. 435. 436. 437. 438. 439. 440. 441. 442. 443. 444. 445. 440. 447. 448. 449. 450. Zbirka Misijonske duliovnije, f^inid Tomaž,..... Neimenovan..... Klcmcni-ič...... Ahaeie Marija, posestnica, Mally Ivan, posestnik, . . MiklaveiS Polona, posestnica, Pehare Marija, posestnica, Mulej FrančiSlja..... Sitar Marija,..... Flajnik Helena, .... Šimunovi« Janko, . . . Šimunovič Marija, . . . Šimunovič Afarija, . . . )1. Leder Barbara . . . •'lajnik Marjeta, . . . . , O.straniS Ana....... Žaljeo Ana,...... MilieliS Frančiška, . . . Urezovič Marija,..... Flajnik Katarina, . . . , Juršine« Helena .... Mihelič Ana....... Piihek Barbara,..... Tomec Franc,...... Vitkovi« Magdalena, . . Prezetič Helena, .... Maljevac Ana..... Neimenovan,..... Auer .Jurij, pivovarnar, Koich Helena,..... Reich Marija,..... Neimenovan . • . . . Neimenovan,..... 0 » — 12 , 70 „ - „ 65 „ 1 „ - „ - 45 „ 5 „ - „ 5 „ - „ 5 „ - „ 5 " " JI — n s „ - „ 4 „ - „ 1 . 07 „ 1 „ 67 „ - „ no „ 1 n 06 „ - „ 50 „ 1 „ - „ 1 „ - „ - „ 50 „ - „ 20 „ - „ 20 „ - „ 20 „ - „ 20 „ 20 20 20 10 20 3 20 5 5 5 5 TTuj ci. 19. novembra. Pri MaliH: Viljem Mayri, trg. pot., iz Ziiricha. — Kr-nest Kasino, trgovec, iz Bolcana. — O. Jiist, A. Hirschmann, trgovca, z Dunaja. — pl. Kallina, vdova ces, namestnika, iz Gradca. — Alojzij Šrekelj, župnik, iz Komna. Pri Slonu: Leopold VVoltmannn, trgovec, z Dunaja. — J. Luka, trg. pot., iz Reichenberga. — Josip Czcchak, trgovec, iz Brna. — J. Obkircher, agent, iz Gradca. — Jos. Haiuloit-ner, obrtnik, iz Gradca. — Dominik Bazzek, obrtnik, iz Reko. — Leopold Biiekl, inženir, iz Boh. Bistrice. — Jurij Šlibar, kaplan, iz Št. Martina pri Kranji. Pri Juinevi kolodvoru: J. Diamant, trg; pot., iz Pi-age. _ J. Kosy, trg. pot., iz Peste. — Ljud. Praetorins, C. k. poročnik, iz Gorice. — Leon Ruart, zasebnik. Pri AvHtriJskem caru: Janez Piškur, izdelovalec harmonik, iz Kamnika. JEOuiBiajsika borza. (Telegrafično poročilo.) 21. novembra. Papirna renta po 100 gld. ... 81 gl. 40 Sreberna „ „ „ n • ■ • . 82 „ 60 4% avatr. zlata renta, davka prosta . . 104 „ 05 Papirna renta, davka prosta . . . 96 „ 70 Akcije avstr.-ogerske banke . . 872 „ — Kreditne akcije......295 „ 75 London.......122 „ 75 Srebro.......— „ — Ces. cekini.......5 „ 77 Francoski napoleond......9 „ 71 Nemiike niarke......n — kr. Od 20. novembra. Ogerska zlata renta 6''i .... 123 gl. 55 kr. ......4fi . . . . 94 „ 45 „ papirna renta 5% . . .89 „ 66 Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 105 „ 25 „ „ Liinderbanke.....104 „ 00 „ „ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . . 571 „ — „ „ državne železnice .... 299 „ 30 „ „ Trannvav-društva velj. 170 gl. . . 212 „ 70 4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl. 125 „ ~ 4^ „ „ „ „ 1860 . 500 „ 134 „ 75 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 173 „ 50 ,,, " " 1864 . . 50 „ 173 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 179 „ — „ Ljubljanske srečke . . . . ".iO „ 23 „ — „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 18 „ 25 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 109 „ 50 „ „ ,, Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 60 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ Krščanski nauk za (Prvo in drugo šolsko leto.) Sostavil ^iinoii Kiipan, katehet. Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Drusega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. v Katoliški Hiikvarni v Ljubljani je dobiti: DUHOVNO PASTIRSTVO. "1 Slovenslciin bogoslovcem In miišuikom spisal ^Viiton Znpniieicr, profesor pastirstva. I. del (oscha pastirjeva, lioniiletiJca, hatehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. .30 kr. II. de! isiilošnja liturgika, ljudske pohošnosti, Irevijar, sv. maša) velja 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr. iji Dvazvezkašeizideta. if ►»»♦»»»♦»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»j C. kr. priv. zavarovalno društvo j „OsteiT. Phoiiix" na Biuiaji naznanja s tem. da je njen večletni zastopnik gospod Ferdo HradaSka zaradi jireobilili poslov odložil svoje zastopništvo in da se je sednj izročil glavni zastop za Kranjsko gosp. Ivanu Wdlt]ingu v Ljubljani, I. l^ol jaiiMlca r<'lii^cJo in fočiio povrnejo,, H. HI. Imamo jo!! Po vstrajiiili študijah po,srečilo .se je dr. pl. Bendenu izumiti loiio II lase, o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu. V čisto kratkem času po toj pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjujc pa tudi izpadanje las. Izumiilk je porok za brezpogojen Tspeli. (47) Steklen icd ve/J(t' 2