Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 397 V petek (8/13 °C) deževno, v soboto (4/14 °C) in nedeljo (3/17 °C) delno oblačno. Sreda, 26. aprila 2017 številka 17 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l =o ■u-t ii*"> :o Varni s Pasavčkom Velenje, 19. aprila - Več kot 600 malčkov iz vseh enot Vrtca Velenje si je v kulturnem domu ogledalo glasbeno obarvano predstavo v okviru projekta Pa-savček. Gre za sklop izobraževalnih aktivnosti o pomenu pripenjanja varnostnega pasu in varnega ravnanja v cestnem prometu, ki jih v sodelovanju z Agencijo za varnost v cestnem prometu že več kot desetletje uspešno izvaja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje. Otroci so namreč izkazali veliko znanja s tega področja. Več na strani 18. • tf Dve mednarodni priznanji Mateji Krašovec Pogorelčnik TAKO mislim praznik dela Č ESTITAMO 0 Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje Čestitamo ob praznikih. Uredništvo Kje pa je etika? Mogoče je prav, da se tokrat ob prazniku dela dotaknemo etike v naši družbi. Večina podjetij in političnih strank poudarja pomembnost etike, vendar bi danes nekateri najraje o njej samo razpravljali, ne bi pa je živeli. Upoštevanje etike je zelo pomembno za preživetje in obstoj tako podjetij kot tudi celotne družbe, pa tudi za razvoj in višji standard vseh. Spoštovanje etike je odvisno predvsem od položaja in razvitosti trga, moči sindikatov in delavskih predstavništev, kulturnih navad in političnega okolja. Zahteva po spoštovanju etike ni le formalna moralna zahteva, ki obvezuje menedžment v podjetjih in politike, ki nas vodijo, ampak mora izhajati iz njih samih in seveda iz spoznanja, da etično ravnanje slej ko prej prinese tudi ekonomske koristi, če ne danes, pa prav gotovo jutri. Lahko bi rekli, da zahteva po etičnem poslovanju in ravnanju velja za vse ravni odločanja v podjetju, tudi za nadzorne svete, svete delavcev in sindikate, skratka za vse zaposlene kot tudi v državi za vse tiste, ki nam ob vsakih volitvah obljubljajo boljši jutri. Če je doslej v podjetjih in državi veljalo načelo: delavnost - produktivnost - kakovost - znanje, se bodo v prihodnje morali upoštevati predvsem tudi: prijaznost - nasmeh na obrazu - sonč-nost - energičnost. V podjetjih in državah, kjer se tega zavedajo, nimajo delavcev, ki s svojo plačo ne morejo preživeti meseca brez odrekanj, nimajo upokojencev, ki po 40 letih dela ne dobijo dovolj visoke pokojnine za človeka dostojno življenje. Dokler tega ne spoznamo in spremenimo, bo najnižja plača in najnižja pokojnina še vedno pod zneskom, ki določa prag revščine. Krize je že zdavnaj konec, gospodarstvo okreva. Včasih so spoznanja in spremembe možne z dogovorom, včasih pa je potrebno pokazati »zobe«. ŽIVEL 1. MAJ!!! a Žan Zeba, predsednik SKEI konference PS Gorenje Mlaji krasijo Šaleško dolino Velenje, 24. aprila - Mestna občina Velenje je tudi letos pred prvomajskimi prazniki v sodelovanju s krajani krajevne skupnosti Šentilj in drugimi občani na Titovem trgu postavila mlaj. Smreko za mlaj je občini podarila družina Koren (po domače Andrejčevi) iz Silove, postavili pa so ga v ponedeljek popoldne. Poleg pridnih rok prostovoljcev so pomagali tudi stroji. Paški Kozjak, 25. aprila - Včeraj popoldne so predpraznični mlaj postavili na najvišjem hribu velenjske občine - na Špiku na Paškem Kozjaku. Viden je daleč naokoli. Mlaj so skupaj postavili občini Velenje in Mislinja ter krajevna skupnost Paka in kulturno društvo Paški Kozjak. Takole pa so rokave zavihali v Hrastovcu in postavili 29 metrov visok mlaj. Več na strani 14. a bš Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 26 nn^ÍÍAS 26. aprila 2017 celjske bolnišnice? 2 OD SREDE DO TORKA Bolnišnica Topolšica spet le enota Proti pripojitvi Bolnišnice Topolšica k celjski večina zaposlenih in lokalne skupnosti regije Saša, naklonjeni ji niso tudi bodoči »gostitelji« Tatjana Podgoršek Topolšica, 20. aprila - Okrogla miza o razmerah v Bolnišnici Topolšica zaradi likvidnostnih težav v višini več kot 6 milijonov evrov je pokazala, da večina zaposlenih in lokalne skupnosti nasprotujejo predlogu ministrstva za zdravje o pripojitvi k Splošni bolnišnici Celje. Menijo, da je veliko stvari nedorečenih, s tako obliko organiziranosti pa imajo slabe izkušnje že iz preteklosti. Naklonjeni ji niso tudi v celjski bolnišnici. Pripojitev naj bi se zgodila že junija. V skoraj 100-letnem obstoju organizacijsko, ekonomsko ... ukinjanje Primarij Janez Poles, nekdanji direktor bolnišnice, je pred začetkom razprave med drugim povedal, da deluje bolnišnica v okolju že blizu 100 let in da je v tem času preživela kar nekaj organizacijskih, ekonomskih, kadrovskih, političnih in še kakšnih ukinjanj oziroma kriznih obdobij, a se je obdržala, se razvijala, krepila svoje specialistične dejavnosti. Od države pričakujejo vrnitev vložka v nujno naložbo ter enak odnos, kot ga ima do drugih bolnišnic. Vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Jurij Šorli je opozoril, da niso le regionalna bolnišnica in da se prevečkrat dogaja, da so k njim napoteni bolniki, katerih zdravljenje je zelo drago. Med drugim je opozoril na kadrovsko podhranjenost. V bolnišnici je 15 zdravnikov, ki so dvakrat bolj obremenjeni, kot določajo normativi v modri knjigi. Ob pripojitvi ga skrbi razvoj stroke. Prav tako ne verjame, da bodo zaposleni še naprej pripravljeni tako garati. V enakem obsegu, na isti lokaciji, vendar . »Bolnišnica Topolšica bo delala v enakem obsegu, na isti lokaciji, vendar bo pripojena k Splošni bolnišnici Celje (SBC). Verjamemo, da se bo s tem ukrepom bolnišnici v Topolšici zagotovil dolgoročni obstoj. Z ukrepom, ki ga pripravljamo tudi za nekatere bolnišnice v državi, želimo zagotoviti predvsem boljše vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov,« je med drugim dejal Tomaž Glažar, generalni direktor Direktorata za zdravstveno ekonomiko Ministrstva za zdrav- je. Pripojitev naj bi izvedli junija in šele takrat bodo poskrbeli tudi za plače zaposlenih v Topolšici, kar pomeni, da mora Šorli spet prepričati dobavitelje za umik izvršb, če ne, bodo zaposleni ostali brez plač. Glažar je za nastale likvidnostne težave okrivil prejšnje vodstvo bolnišnice, od katerega niso nikoli dobili jasne slike o razmerah. Da bi Topolšici posojilo odobrili sedaj in ji s tem omogočili normalno obratovanje, ni mogoče zaradi zakonskih omejitev. Zaposleni so nad odnosom države zgroženi. O pripojitvi k celj- ski bolnišnici so izvedeli pred nekaj dnevi. Bolnišnica je že bila enota celjske bolnišnice leta 1975, od nje pa so se odcepili, ker ni v enoto vlagala popolnoma nič. Glede pripojitve se jim porajajo številna odprta vpraša- nja. Na okrogli mizi so bili jasni: pripojitve nočejo, ad hoc rešitve niso prave. Poleg tega bolnišnica dobro posluje. »Niste dovolj pametni, mi pa smo« Do pripojitve so skeptični tudi v celjski bolnišnici. Njen direktor Marjan Ferjanc je menil, da je treba bolnišnico v Topolšici finančno 'ozdraviti' in zagotoviti dolgoročne rešitve, kar mora zagotoviti država, a ne s krediti. Šele nato se lahko pogovarjajo, kako in kaj naprej. Rešitve čez noč niso najboljše. Strokovni direktor iste bolnišnice Franci Vin-dišar pa je dodal, da se tudi sami srečujejo z likvidnostnimi težavami. Zaposleni jih opozarjajo, da bolnišnice ne smejo izpostavljati dodatnemu tveganju. »Mi vemo, kaj so naše obveznosti. Če pa direktor SBC ni zmožen voditi obeh bolnišnic, jih bo pač vodil kdo drug,« je bil oster Glažar. Dejstvo, da nameravajo topolo-ško bolnišnico pripojiti k celjski bolnišnici, ki ima prav tako likvidnostne težave, je zbodlo tudi velenjskega župana Bojana Kontiča. »Nisem tako pameten, da bi rešil uganko, kako združiti dva, ki delata izgubo, da bosta potem ustvarjala plus? S Celjani se redkokdaj strinjam, a tokrat se. Predlagan ukrep ni pravi, prav tako ne, da bi postala naša bolnišnica negovalna bolnišnica.« Glažar se je na njegove besede odzval: »Nihče ni razmišljal o tem, da bi Topolšica postala le negovalna bolnišnica. Strinjam se z vami, da niste dovolj pametni. Mi pa smo.« Po njegovih besedah bo pripojitev prinesla prihranke zaradi skupne nabave, investicij in optimizacije dela. Na Kontičevo vprašanje, ali skupne nabave niso mogoče že danes, je Glažar dejal, da so bili poskusi, ki jih nekje že izvajajo, »nekateri pa pri tem nagajajo«. Čeprav sta vodstvi obeh bolnišnic povedali, da o pripojitvi, ki je menda že odločena, nista vedeli ničesar, je Glažar razkril, da jo pripravljajo že eno leto. Kot je znova poudaril, bodo zagotovili vse pogoje za obstoj bolnišnice v Topolšici in da bo ta samostojna enota SBC, vendar z nekaterimi omejitvami. Delo za nacionalni preiskovalni urad Po okrogli mizi so se sešli na seji člani sveta javnega zavoda Bolnišnica Topolšica. Na njej so se odločili, da bodo o Šorliju kot edinem prijavljenem kandidatu za direktorja bolnišnice odločali 11. maja, ko bo najverjetneje znan datum pripojitve. Obravnavali pa so še revizijo projekta obnove in energetske sanacije bolnišnice in ugotovili enake nepravilnosti kot leta 2013. Šlo naj bi za zavestno podcenjevanje vrednosti projekta, sporni so številni aneksi, zato bodo zadevo predali nacionalnemu preiskovalnemu uradu. (h LOKALNE novice Namesto Goloba Ramšak Velenje - Valter Golob ni več predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje. Njegovo mesto je prevzel Srečko Ramšak iz aktiva delovnih invalidov Skupine Premogovnika Velenje. Tako so sklenili na skupščini medobčinskega društva pred tednom dni predstavniki odborov invalidov v Šaleški dolini. Valterju Golobu je kot predsedniku potekel mandat že prejšnji mesec. Odbor invalidov Šoštanj ga je ponovno predlagal za predsednika, vendar njegova kandidatura ni bila popolna, prav tako pa naj bi ga predlagali brez njegovega soglasja. Golob je bil predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleška dolina Velenje 20 let. ■ tp Sporazum o krožnem partnerstvu Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v nemškem mestu Esslingen am Neckar podpisal sporazum v okviru projekta krožnega partnerstva, v katerega so poleg Velenja vključeni še partnerska mesta Esslingen am Neckar, Piotrkow Trybunal-ski iz Poljske, Udine iz Italije in Vienne iz Francije. S podpisom sporazuma so se župani in podžupani sodelujočih mest zavzeli za spoštovanje drugih kultur in ohranjanje mirnega sobivanja v Evropski uniji tudi v prihodnje. Namen podpisa sporazuma je ponovna obuditev partnerstva in oblikovanje sodobnih zavez za sodelovanje. Ukinitev nezavarovanega prehoda Šmartno ob Paki - Uprava občine Šmartno ob Paki in Direkcija RS za infrastrukturo pripravljata projekt ukinitve nezavarovanega železniškega prehoda na cesti od regionalke pri bivšem Vinu v Slatine. Zaradi ukinitve je predvidena izgradnja povezovalne ceste od glavnega železniškega prehoda v Šmartnem ob Paki ob železnici do ukinjenega prehoda. Zemljišče je v pretežni lastni Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, odkupila pa naj bi ga lokalna skupnost. Na nedavni zadnji seji občinskega sveta so s tem soglašala tudi šmarški svetniki. a tp Savinjsko-šaleška naveza Bo res bolnik bolnika zdravil? Mrzla narava - Skrb za soseda - Mlaji po domače - Univerzitetno Šmarje Čeprav še vedno ponavljamo poetično vprašanje, kdaj se bodo »vremena nam le zjasnila«, nam je prav vremenska jasnina z mrazom povzročila prejšnji teden veliko gorja. Predvsem tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom raznih vrst. Pozeba nam je že drugo leto zapored obrala veliko jablan in grozdja, tudi zelenjave. Zavarovati ali ne zavarovati, pa ostaja stalno vprašanje. Še vedno je tudi veliko vprašanj o železniškem drugegem tiru. V nekaterih parlamentarnih razpravah je ustrezni zakon že zvozil, a »gradi« ga v glavnem le koalicija. Z druge strani je še vedno strah pred novim »Teš 6«. O železnici oziroma »štrekni« je zadnji čas govor tudi v povezavi med Koroško in Šaleško dolino. Ti dve območji namreč razen s hitro cesto nekateri že dolgo povezujejo tudi s kolesarsko potjo. Po nekdanji železnici. Korošci so tu korak pred Velenjčani. Sicer pa smo pri nas tudi zadnji čas reševali vprašanje Agrokorja in Mercatorja in s tem tudi reševanje naših dobaviteljev, ki jim Ag-rokor dolguje okoli 40 milijonov evrov. Ti so se združili, na čelu je direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec in budno bodo spremljali dogajanje. Na državni ravni so uredili tudi vse za »zavarovanje interesov Mercatorja«. Na našem ožjem območju je namesto hitre ceste »stopilo« v ospredje reševanje bolnišnice Topolšica. Nekaterim nikakor ne gre v račun »državni« predlog, da bi jo reševala sosednja, celjska bolnišnica. Menda tudi slednjim samim ne. V Celju imajo že tako sami dovolj zdravstvenih težav, čeprav je tudi res, da se ji obetajo boljši prostorski pogoji. Čeprav vsi v Celju ne verjamejo, da bodo prihodnje leto res že začeli graditi novo bolnišnico, kot so lani napovedali na ministrstvu za zdravje. Zagotovo pa bodo že sredi letošnjega leta v Celju dobili nov zasebni medicinski center. Končno naj bi namreč preuredili stari lovski dvorec Lanovž, ki je dolga leta propadal. Pred leti je bil sicer »tik pred zdajci« v načrtu že tak center, a je bilo preveč težav, da bi zainteresirani zasebnik lahko načrt uresničil. Sicer pa imajo v Celju na območju nekdanje nogometne Glazije »na za- logi« še en medicinski center. Vsaj gradili so ga s tem namenom, a je stvar zaradi propada gradbinca klavrno končala. Se pa v Celju še vedno »nategujejo« okoli ureditve prostorov na primarni zdravstveni ravni. Bodo nove prostore ZD uredili »čez cesto«, kot terja občina, ali bodo le dogradili novi del sedanjemu?In če bo obveljalo prvo, kako bodo oba dela povezali: po zraku ali pod cesto. Zagnanost za proslavljanje ob dnevu upora pa tudi praznika dela je nekoliko pojenjala, marsikje prireditve vseeno še so. In marsikje so tudi že postavili mlaje. Na star način, ročno. V Šentjurju so ga, tudi za krajevni praznik, postavili že prejšnji petek. Na tradicionalen način so ga v nedeljo postavili tudi na Šmohorju nad Laškim. Tu pripravljajo tudi tradicionalno prvomajsko srečanje. VSloven-skih Konjicah pa niso postavljali smreke, ampak so posadili lipo. Tudi namen je bil drugačen, saj so s posaditvijo počastili dan zemlje. Predstavniki različnih organizacij, tudi malčki iz vrtca so letošnjo lipo, enajsto po vrsti, posadili pri centralni čistilni napravi na Prežigalu. Ob dnevu zemlje pa so se v Celju zbrali ljubitelji živali. Tu je namreč bilo prvo vseslovensko srečanje društev in aktivistov za pravice živali, na katerem so govorili o tem, kako pomagati živalim. V Sloveniji je takih aktivistov in organizacij že precej, še uspešnejši bi bili, če bi se še bolje povezali. In prav to je ena od nalog, za katero so se zavzeli. Šmarje pri Jelšah je bilo nekaj dni »univerzitetno« središče. Tu so pripravili mednarodni festival znanja in kulture starejših, na katerem so se zbrali člani univerz za tretje življenjsko obdobje. Pripravili so več predavanj, kulturnih dogodkov ter spoznavali Kozjansko. Ogledali so si seveda šmarski Muzej baroka ter kalvarijo svetega Roka, obiskali so tudi nekatere okoliške kraje. Strokovnjakinja iz Avstrije pa jih je seznanila z izobraževanjem odraslih v tej državi. Pa še to: v Celju se je očitno potrdilo staro geslo, da je napad najboljša obramba. Ob prazniku celjske občine so pripravili tradicionalni nogometni turnir, zmagala pa je ekipa ministrstva za obrambo. Obrambno ministrstvo so seveda zastopali vojaki in z napadalno igro »pokorili« mlade s 1. gimnazije, celjske poklicne gasilce, policiste, zdravnike in tudi ekipo Mestne občine Celje. • k ■ mz NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 26. aprila 2017 ""¿CAS Tehnološki park bo imel tudi plinovod Zadnja seja sveta Mestne občine Velenje je bila obsežna - Dopolnili prostorski akt za nastajajoči Tehnološki park v Stari - Prisluhnili poročilom o opravljenem delu organov sveta Mira Zakošek Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so spremenili del prostorskega načrta Stara vas na območju bodočega Tehnološkega parka. Za to so se odločili, ker so potencialni investitorji poslovnih objektov na obravnavanem območju izpostavili, da bi za realizacijo njihovih naložbenih namer in dejavnosti, ki jo opravljajo, potrebovali zemeljski plin. V osnovnem odloku namreč ni predvidena izgradnja plinovodnega omrežja, ki ga v sedanjem dokumentu ni bilo. Ostale spremembe odloka se v največji meri nanašajo na dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki jih opredeljuje veljaven odlok, zaradi možnosti prilagajanja na potrebe investitorjev oziroma dejavnosti podjetij, ki so zainteresirana za vlaganja na tem območju. Imenovali svoje predstavnike Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki Mestne občine Velenje imenovali komisijo za štipendiranje proračunske- ga štipendijskega sklada Mestne občine Velenje. Sestavljajo jo Kristina Matovic, Andrej Vrbec in Jolanda Krofel. V svet zavoda Šolski center Velenje so imenovali Ireno Poljanšek Sivka, v svet javnega zavoda Mladinski center Velenje pa Klemna Arliča, Tjašo Oderlap, Almo Glotic, Aleksandra Repa in Mateja Brložnika. Nadzorni odbor pregledal dokumentacijo »Pike Nogavičke« Nadzorni odbor sveta Mestne občine Velenje je pregledal celotno dokumentacijo organizacije in izvedbe lanskega Pi-kinega festivala, ki ga organizira Festival Velenje. Ugotovili so, da je ta skladna z zakonodajo. Proračun te prireditve je lani znašal 264 tisoč evrov, od tega je Mestna občina prispevala 171 tisoč evrov proračunskega denarja. Pohvalili policiste Svetniki se redno seznanjajo z razmerami na območju varnosti oziroma delom velenjske policijske postaje. Poročilo za lani jim je predstavil komandir Boštjan Debelak. Obravnavali so 1141 kaznivih dejanj (leto prej 1254) in na tej osnovi podali naprej 519 kazenskih ovadb in 267 kazenskih ovadb po skrajšanem postopku. S področja kriminalitete so obravnavali 781 dejanj, 120 jih je bilo s področja gospodarske kriminalitete, 33 s področja mladoletniške kriminalitete, s področja organizirane kriminalitete pa niso obravnavali kaznivih dejanj. Lani so obravnavali skoraj 10 odstotkov več prometnih nesreč, povečalo se je tudi število hudo poškodovanih (s 24 v letu prej na 37 v lanskem letu). Povečali so preventivno dejavnost na tem področju in tako izrekli kar 70 odstotkov več opozoril in napisali 20 odstotkov manj plačilnih nalogov. Svetnika mag. Albina Vrabiča (SDS) je zanimalo, kako odrejajo preiskave v zvezi s prisotnostjo mamil. Debelak mu je pojasnil, da imajo za preverjanje prisotnost substanc usposobljeno posebno strokovno ekipo policistov, ki ima tudi pristojnost, da odredi pregled v Zdravstvenem domu velenje. Svetnici Vita Arlič (SD) in Erika Roškar Kljun samostojna) pa sta pohvalili delo poli- cistov in izrazili tudi željo, da bi država zagotovila tudi njihovo potrebno število. Velenjske policiste je pohvalil tudi Matej Jenko (samostojni svetnik). Radarji izpolnjujejo pričakovanja Delo Medobčinske inšpekcije je predstavila vodja Sonja Glažer. Delo opravljajo za vse tri občine Šaleške doline ter občine Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela in Prebold. Inšpekcija za ceste je v preteklem letu opozarjala predvsem na pomanjkljivosti na občinskih cestah, komunalna pa se je veliko ukvarjala z neustreznim ločevanjem odpadkov in redom na področju vrtičkov. Ugotavljajo, da stacionarni radarji »dobro opravljajo nadzor«. Število kršiteljev se je namreč zmanjšalo. Predlani so jih beležili 2800, lani pa 2600. Ugotavljajo pa tudi, da so kršitelji v večini vozniki od drugod. Sicer pa so skupaj v lanskem letu zabeležili kar 4239 različnih prekrškov in izdali kar 2873 glob. Helena Imperl (DeSUS) je v imenu pristojne komisije pohvali- la delo Medobčinskega inšpektorata. Posredovali so jim kar nekaj pobud, ki so jih v celoti upoštevali. Med drugim predlagajo postavitev dodatnih video-kamer na mestih, kjer se najpogosteje pojavljajo kršitve. Velika skrb za večjo varnost v prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodi med najbolj aktivne, vodi pa ga Drago Karel Seme, ki je svetnikom tudi predstavil aktivnosti, ki so jih opravili v lanskem letu. Usmerjene so v celovito zagotavljanje večje varnosti v prometu, začenši z najmlajšimi vrtče-vskimi otroki pa vse do starostnikov. O vseh njihovih akcijah redno poročamo tudi v Našem času in na Radiu Velenje, kar je Seme tudi posebej pohvalil. Občani potrebujejo pravno svetovanje Med ugodnostmi, ki jih zagotavlja Mestna občina Velenje svojim občanom, je tudi brezplačno pravno svetovanje, ki ga vodi Polona Kramar. Občani to tudi množično uporabljajo, lani so zabeležili tisoč obiskov z vseh področjih dela in življenja. Njihovo delo je med drugim pohvalila Ajda Hiršelj (SD), ki je poudarila, da številen obisk v pravni pisani dokazuje, kako pomembna je ta brezplačna usluga za občane. Referenduma o azilnem domu ne bo Kontič je odločitev pričakoval, v Civilni iniciativi pa so nezadovoljni, a bodo odločitev sodišča spoštovali Uspešni pri pridobivanju državnih sredstev Načrtovani prihodki Občine Šoštanj so se v lanskem letu hudo skrčili - Uspešno so pridobivali državna sredstva Milena Krstič - Planine Šoštanj, 19. aprila - Svetnice in svetniki Občine Šoštanj so sredino sejo začeli z obravnavo zaključnega računa proračuna za preteklo leto. Vanj se je nateklo 10.700.000 evrov, kar je bistveno manj, samo 73 odstotkov tistega, kar so načrtovali. Porabili so 11.600.000 evrov ali 93 odstotkov načrtovanih odhodkov, od tega so 40 odstotkov sredstev namenili za naložbe. Za gradnjo kanalizacije v Florjanu so najeli kredit v višini 145.000 evrov. Ob razlagi zaključnega računa so posebej pouda- Pobude in vprašanja Šoštanj, 19. aprila - Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj je bilo pri točki pobude in vprašanja največ pozornosti namenjene odškodninskim sporazumom občine ter krajevnih skupnosti s Termoelektrarno Šoštanj. Med ostalimi pobudami je treba omeniti pobudo Mateje Kumer, ki je izpostavila, da Šoštanj nima dovolj promocijskega gradiva. Predlagala je premislek o tem v okviru nastajajoče turistične strategije. Boris Goličnik pa je dal pobudo za oblikovanje novega pravilnika o merilih za financiranje krajevnih skupnosti v občini Šoštanj. a mkp rili, da kljub velikim naporom odškodninski sporazum s TEŠ ni bil uresničen, so pa bili zelo uspešni pri pridobivanju državnih sredstev (800.000 evrov), od tega so samo za sanacije plazov pridobili 480.000 evrov. Omenjeno pa je bilo tudi, da je TEŠ Občini Šoštanj v lanskem letu namensko, za naložbe na osnovni šoli Karla Destovnika - Kaju-ha, namenila 60.000 evrov. Na seji so imenovali tri predstavnike ustanovitelja (Občina) v svet javnega zavoda Osnovna šola Karla Destovni-ka - Kajuha. To so Tja-ša Rehar, Domen Pero-vec in Suzana Menhart. Najdlje so se zadržali pri razglasitvi umetniške zbirke Napotnikove galerije za kulturni spomenik lokalnega pomena. Predlog je bil celovito predstavljen. Na Napotnikovo galerijo - prvo v Šaleški dolini in drugo šolsko v državi, so zelo ponosni. O njej pišemo posebej. V nadaljevanju so sprejeli odlok o občinskih cestah in odlok o kategorizaciji občinskih cest ter se seznanili s poročili - o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje področnega centra za ravnanje z odpadki v vseh treh občinah Šaleške doline in potrdili poslovni načrt za letos - ter z letnim poročilom Komunalnega podjetja Velenje. Mira Zakošek Kot smo na kratko sporočili že v prejšnji številki Našega časa, je Upravno sodišče zavrnilo zahtevo Civilne iniciative proti vzpostavitvi azilnega doma v Velenju. Župan Bojan Kontič je povedal, da je takšno odločitev pričakoval. Odločitve je bil tudi vesel, saj ta kaže, da v svetu Mestne občine Velenje niso ravnali nezakonito in da nezakonito tudi ni bilo županovo ravnanje. „Ves čas smo trdili, da sklepi, v katerih so svetniki izrazili pričakovanja in zahteve do tistih, ki odločajo o namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito, niso takšen akt, ki bi lahko bil izpostavljen zahtevi za referendum," pravi Kontič. Vse tiste, ki so ga „pozivali k odstopu zaradi nezakonitega ravnanja in pozivali celo vlado, da predlaga razrešitev županov, ki niso poslušni tem, ki to zahtevajo", pa poziva, naj razčistijo sami s sabo. Dodaja, da se je vse pokazalo kot politična igra, neke vrste spletka. Tako ostajajo sprejeti sklepi v veljavi in so za ministrstvo za notranje zadeve zavezujoči, saj se je to z njimi strinjalo. Gre za zahteve po ureditvi prostorov, ureditvi varovanja in nastanitvi ne več kot 30 oseb iz ranljivih skupin, torej družin in otrok. „S sklepi smo zavarovali občane pred množičnim priseljevanjem prosilcev za mednarodno zaščito in hkrati poskrbeli, da bodo prosilci varno preživeli ta čas v nekem sobivanju z okoljem, v katerega bodo nameščeni, je še dejal Kontič. Odzvali so se tudi v Civilni iniciativi. V njihovem imenu nam je Suzana Kavaš povedala, da obžalujejo, da je sodišče tako odločilo in ni prisluhnilo njihovim argumentom, da bi jim omogočilo zbiranje podpisov za razpis naknadnega referenduma o vprašanju vzpostavitve izpostave azilnega doma v Velenju. »Obžalujemo, da je Upravno sodišče s svojo odločitvijo občankam in občanom odreklo pravico do referenduma, brez dobre vsebinske utemeljitve o razlogih svoje odločitve,« poudarja Kavaševa, ki pa dodaja, da bodo odločitev sodišča spoštovali. Se pa še naprej sprašujejo, kakšne bodo gospodarske posledice za lokalno okolje, turizem. »Dejstvo je, da je varnost krhka dobrina, za katero bi nas moralo najbolj skrbeti in za katero bi morali narediti vse, da bi ostala na visoki ravni,« še dodaja Kavaševa, ki pravi da bodo proučili še druge možnosti, »s pomočjo katerih bi lahko preprečili škodljivo odločitev župana Mestne občine Velenje in njemu pripadnih svetnikov v zvezi z vzpostavitvijo izpostave azilnega doma.« a ČESTITKE OB 1. MAjU, PRAZNIKU DELA. skaza smart plastic 40 le brušenja dobrih idej. Gremo naprej. >V proračun se je nateklo le 73odstotkov načrtovanih prihodkov. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 26. aprila 2017 Izgradnja inovacijske klime je povsod nujna V Premogovniku Velenje so še bolj pogumno kot pred tem inovacijsko dejavnost zastavili v začetku leta 2010 z uvedbo sistema stalnih izboljšav Milena Krstič - Planinc Velenje - Premogovnik Velenje vseskozi, že celih štirinajst desetletij, spremlja inovativnost. Eden pomembnejših mejnikov na tem področju predstavlja prehod iz klasičnih na mehanizirane odkope leta 1988. Bolj pogumno so inovacijsko dejavnost v podjetju zastavili leta 2008 z uvedbo sistema stalnih izboljšav. Imenovali so koordinatorje in promotorje inovacijske dejavnosti, centralizirali informacijski sistem in za ta namen izpeljali določene, predvsem interne promocijske aktivnosti. V začetku leta 2010 so začeli akcijo Inovator leta, s katero želijo pri zaposlenih še bolj spodbuditi ustvarjalnost. V akcijo so vključili vse koristne predloge oziroma ideje, ki so posredovani promotorjem inovacijske dejavnosti po posameznih področjih oziroma organizacijskih enotah. Sklepni del akcije je predstavitev rezultatov inovacijske dejavnosti in razglasitev najboljših inovatorjev, promotorjev in organizacijskih enot. V Skupini Premogovnik se zavedajo, pravijo, da je izgradnja inovacijske klime nujna in da ino-vativnost pomeni več kot le razis-kovalno-razvojno dejavnost. Pomeni načrtovanje, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ustvarjanje novih tehnologij, prenos znanja, učinkovito upravljanje in uvajanje idej. Ponašajo se s kar nekaj inovacijami, ki so uspehe požele tako v državnem kot svetovnem merilu, denimo Velenjska odkopna metoda. Leta 2012 je za najboljše inovacije v SAŠA regiji PV osvojil zlato priznanje za Napre-dovalni stroj GPK-PV ter srebrno priznanje za Vrtalni stroj Diamec U4 PHC - HTZ. Inovacija Napredovalni stroj GPK-PV je prejela tudi srebrno priznanje GZS. PV je v okviru najboljših inovacij v SAŠA regiji za leto 2012 osvojil zlato priznanje za inovacijo z naslovom Varnostno signalni krmilni sistem za izdelavo jaška NOP II. Bili so tudi prejemniki priznanj najboljšim inovatorjem SAŠA regije v letu 2014. Premogovnik je prejel podjetja HTZ Velenje Naprava za denitrifikacijo pitne vode, ki je prejela srebrno priznanje. Za najboljše inovacije SAŠA regije v letu 2015 so prejeli dve srebrni priznanji - PV za inovacijo Metoda merjenja zračilnih pa- Tadeja Jegrišnik, vodja Službe za odnose z javnostjo: »Glede na rezultate inovacijske dejavnosti skozi leta ima struktura inovatorjev zelo širok spekter aktivnih udeležencev v inovacijskem procesu. Pri usmerjenih inovacijah so vključeni zaposleni s statusom raziskovalcev, kar pomeni visoko izobražen kader, pri drugih koristnih predlogih so vključene vse strukture zaposlenih. Veliko je posameznikov, ki jim je inoviranje postalo način življenja in so aktivni inovatorji že vrsto let. V Premogovniku želimo, da inovativnost postane vsesplošen način delovanja naših zaposlenih in da izgradimo inovacijsko okolje s sistemom stalnih izboljšav ter organizacijsko kulturo podjetja.« Največ koristnih predlogov prevzemajo s področja elektro--strojnega vzdrževanja in tehnologije kot tehnične izboljšave, veliko tudi s področja informatike, kontrolinga in finančne službe, splošno kadrovskega in drugih področij kot izboljšave delovanja procesov. dve srebrni (Daljinsko vodenje (RV) podajalnika lokov PL08-PV-RV in Dvobobenska natezal-na postaja AST-1200), HTZ pa poleg ene srebrne (Postavitev montažne linije za izdelavo na-nomikrobioloških filtrskih vložkov) še dve bronasti priznanji (Predelava priklopa držala drogov 1,75 DBT ter Posodobitev in nadgradnja sekundarnega zaščitnega stikala 8SB 60M). Leta 2014 je bila med nacionalnimi priznanji GZS tudi inovacija B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Čestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE rametrov na glavnih ventilatorjih in HTZ za inovacijo Medtir-na zapora z mehkim zaviranjem. Rezultati v inovacijski dejavnosti so v zadnjih dveh letih nekoliko slabši kot pred letom 2012, ko so na tem področju dosegli vrh. Razlogi so najbrž tudi v izvajanju Načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja celotne Skupine, saj so v zadnjih letih vse sile usmerili v zagotavljanje likvidnosti, tako Premogovnika kot povezanih družb. ■ Obnova mostu čez reko Pako Šmartno ob Paki - V minulih dneh so potekala med Občino Šmartno ob Paki in Direkcijo RS za infrastrukturo še zadnja usklajevanja potrebne dokumentacije v zvezi s sanacijo mostu čez reko Pako v Rečici ob Paki. Država ima namreč že več let v načrtu sanacijo tega mostu in pripravljene projekte, občina pa želi glede na ogroženo prometno varnost na tem delu zagotoviti varne površine za pešce. Zato so morali projekte med sabo uskladiti, pripraviti ustrezno dokumentacijo, dogovoriti nosilce posameznih aktivnosti in finančno konstrukcijo celotnega posega. V glavnem je to sedaj urejeno, zato v lokalni skupnosti pričakujejo, da bo direkcija objavila javni razpis za izbor izvajalca načrtovanih del. Če bo vse potekalo po predvidevanjih, bo most saniran in pločniki zgrajeni še letos. ■tp GOSPODARSKE novice Bezlaja »odnesel« lastni projekt Velenje - Rok Bezlaj ni več predsednik Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Velenje. Do naslednjih volitev, ki naj bi bile še do poletja, jo bo vodil njegov namestnik in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Prejšnjo sredo so se sešli na seji člani skupščine Območne zbornice in na njej Bezlaja razrešili na osnovi izkazane nezaupnice na prejšnji seji skupščine. Osrednji razlog za odpoklic oziroma za razrešitev Bezlaja naj bi bile nepravilnosti v zvezi z izvajanjem njegovega projekta Kupujmo lokalno. Bezlaj je vodil območno zbornico dve leti. ■ tp MPT ovrgel neodgovorne trditve Šmartno ob Paki - Iz družbe MPT Šmartno ob Paki, o kateri so v začetku leta nekateri mediji poročali kot o podjetju, v katerem delajo zaposleni v nezdravem okolju, so sporočili rezultate zaključnih laboratorijskih raziskav. Opravili so jih na Inštitutu za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, Center za ekologijo in varstvo okolja, zahtevala pa jih je pristojna inšpekcijska služba. Rezultati potrjujejo, navajajo v sporočilu, da so njihova zagotovila o varstvu pri delu zaposlenih povsem v skladu z zakonom in določili na tem področju. »Prav vsa preverjanja so pokazala, da so izmerjene snovi, ki so jih poleg nekaterih medijev s svojim nastopom v TV prispevku podtikali tudi nekateri strokovnjaki kot domnevno škodljive in nevarne, daleč pod zakonsko dovoljeno mejo. Še več. Meritve so jih komaj zaznale. Danes znova zagotavljamo, da so skrb za kakovost in tudi delovni pogoji v podjetju povsem v skladu s slovensko zakonodajo,« so še zapisali. ■ tp Žiga Debeljak novi član uprave Gorenja Velenje, 20. aprila - Nadzorni svet Gorenja je za novega člana uprave za korporativne finance, ekologijo, trgovino in industrijske storitve imenoval Žigo Debeljaka. Funkcijo bo prevzel od 1. maja z mandatom do 19. julija prihodnje leto, kolikor traja tudi mandat sedanji upravi. Debeljak je bil član uprave za finance in ekonomiko v Skupini Gorenje prvič med letoma 2003 in 2005. V Skupino Gorenje se je vrnil leta 2012 in opravljal funkcije pomočnika predsednika uprave za mednarodni razvoj, direktorja Gorenjevih holdinških družb v Avstriji in na Nizozemskem ter glavnega digitalnega direktorja. Kot član uprave bo Debeljak še naprej koordiniral aktivnosti digitalne transformacije Skupine Gorenje kot njen glavni digitalni direktor (chief digital officer). a mz Sindikati zahtevajo dvig plač Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in predsednik Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške Mladen Novosel sta na 11. tradicionalnem srečanju ob prazniku dela pri gradu Mokrice podpisala skupno izjavo o nujnem dvigu plač. Opozorila sta, da je krize konec in da morajo zdaj pravično plačilo dobiti tudi delavci. Zahteve sindikatov za vnovičen dvig minimalne plače pa seveda pri delodajalcih povzročajo številne dileme. Branko Meh, predsednik OZS, je prepričan, da so zahteve sindikatov nerealne in povsem nesprejemljive. »Če sindikati mislijo, da se v gospodarstvu cedita med in mleko, potem se pošteno motijo,« pravi. V OZS opozarjajo, da je malo gospodarstvo večinoma vezano na domačo potrošnjo, ki pa še vedno ni zadovoljiva oziroma na pred-krizni ravni. Številna slovenska podjetja so pod velikimi pritiski, saj morajo konkurirati na tujih trgih, poleg tega pa sosednje države (Avstrija, Nemčija in Italija) dodatno zaostrujejo pogoje za vstop na njihove trge. Gradbeništvo se postavlja na noge Gradbeništvo se verjetno spet postavlja na noge. Slovenija je zabeležila največji skok obsega gradbenih del v Evropi, na mesečni ravni 25,7-odstotnega, na letni pa 21,4-odstotnega. Obseg gradbenih del v območju evra je februarja na mesečni ravni zrasel občutno manj, za 6,9 odstotka, v EU pa za 4,4 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Na letni ravni je bila rast 7,1- oziroma 5,2-odstotna. Revizija Banke Slovenije Vlada je odločila, da podrobneje pogleda v drobovje Banke Slovenije. Sprejela je predlog novele zakona o Banki Slovenije, ki Računskemu sodišču omogoča presojo smotrnosti in pravilnost poslovanja. Revizijo bo lahko opravilo za 10 let nazaj. Torej bomo končno dobili tudi vpogled v zgodbo o bančni luknji. Smo podjetni? Smo ali nismo podjetniki? Mednarodni raziskovalni projekt Global Entrepreneurship Monitor kaže, da ima v Sloveniji dve tretjini prebivalstva pozitiven odnos do podjetništva, poslovne priložnosti jih zaznava četrtina, toda podjetniške namere v prihodnosti izkazuje le še 14 %, med ustaljenimi podjetniki pa je le še 7 % posameznikov. Podatki tudi kažejo, da Slovenci spoštujemo uspešne podjetnike, v precej manjšem deležu pa verjamejo, da je to dobra poklicna izbira. a mz Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 5 26. aprila 2017 GOSPODARSTVO 5 Hotel na Golteh zaprt do julija Začela se je tudi že nadaljnja gradnja apartmajev - Novi večinski lastnik ima veliko načrtov Mira Zakošek Rekreacijski center Golte ima že nekaj časa novega večinskega lastnika. Z dokapitalizacijo Golt v višini 450.000 evrov si je podjetje Sicom Invest iz Ljubljane pridobilo 76,6-odstotni delež Golt. Družba Sicom Invest je v družbo Golte vstopila kot nov družbenik, in sicer tako, da po povečanju osnovnega kapitala, ki znaša 587.000 evrov, predstavlja osnovni vložek novega družbenika 450.000 evrov. Skladno s tem je bil sprejet sklep o spremembi družbene pogodbe in dano pooblastilo direktorju družbe za podpis čistopisa družbene pogodbe in vpis v sodni register. Družbo Golte še naprej vodi Ernest Kovač. Povabili smo ga na pogovor. letno, pa tudi že na zimsko sezono. Pripravljamo tudi vse potrebne postopke za dokončanje depandans. To bi radi čim prej zaključili, tako da bi gradnja stekla in da bi lahko do začetka poletne sezone uredili tudi okolico hotela in depandans. Apartmaji pa naj bi bili za oddajo urejeni do začetka zimske sezone.« > Nov večinski lastnik Sicom Invest je pospešil naložbe, apartmajsko naselje naj bi bilo zgrajeno do zimske sezone. Kako vpliva novi lastnik na vaše poslovanje? »Za zdaj ne vpliva. Mi smo imeli že kar nekaj časa narejene načrte, kako naprej. Imam občutek, da jih bomo z novim lastnikom uspešneje in hitreje uresničili. Trenutno izvajamo proces poslovnega in organizacijskega prestrukturiranja. Tega dela ni malo, saj so nam doslej številne naloge opravljali v strokovnih službah Premogovnika Velenje in v nekaterih drugih ustanovah, zdaj pa to prenašamo drugam. Udejanjamo tudi vse druge načrte, povezane s pripravo na Sodelavkaminjodelavcem Skupim^remogovnikVelenje ter prebivalkam in prebivalcem Šaleške doline čestitamo ob p. MAJU PRAZNIKU DELA! cijo in recepcijo in opravljamo vzdrževalna in investicijska dela v sobah. Vse to opravljamo celovito in temeljito. Nadaljnje izgradnje apartmajev pa se še nismo lotili, saj moramo najprej urediti dokumentacijo. Bomo pa, kot sem dejal, najprej opravili zunanja dela, tako da bo do začetka julija urejena okolica tako hotela kot apartmajev. Njihova nedokončana gradnja nas je zelo motila, saj je bila okolica hotela bolj podobna gradbišču kot urejenemu turističnemu objektu.« Kljub temu vas je tudi sedaj možno obiskati, odprta je Mozir- ska koča? »Seveda. To je planinska koča, ki jo že nekaj časa upravljamo. Je lepo urejena, odprta je 24 ur dnevno. Tako bo seveda tudi med prazniki, ko se bodo lahko naši obiskovalci sprehodili tudi po lepo urejenem alpskem vrtu, > Letošnja zimska sezona ni bila tako dobra, kot je kazalo na začetku, a finančno boljša od lanske. sarjenje, zeliščarstvo. Aktivnosti preživljanja prostega časa v naravi, za popestritev tako poletne kot tudi zimske sezone pa pripravljamo še marsikaj, o čemer pa še ne morem govoriti.« Pa se ustaviva še pri pravkar končani zimski sezoni. Kako ste bili z njo zadovoljni? »Začela se je zelo optimistično, končala pa ne čisto tako. Sklenili smo jo prej, kot smo načrtovali, že 26 marca, ker je bilo vreme pretoplo in nam je zmanjkovalo snega, pa tudi zanimanja smučarjev ni bilo več toliko (temperature so bile že čisto pomladanske). Marca smo zabeležili kar 20 odstotkov nižji obisk od lanskega. A vseeno je finančni izkupiček boljši kot leto prej, kljub L> manjšemu številu smučarskih dni. Lani smo obratovali 124, letos 110 dni, našteli pa smo okoli 60 tisoč smučarjev.« Na smučiščih ves čas ohranjate kakovost, že sedmič so vas smučarji izbrali za najboljše srednje veliko smučišče? »To seveda ni samoumevno, saj terja veliko truda od slehernega med nami. Uspeha smo resnično veseli in storili bomo vse, da to kakovost ohranjamo tudi v prihodnje.« Direktor Ernest Kovač: »Vesel sem, da bomo dokončali apartmajsko naselje in uredili okolico.« Zaradi teh naložb ste se verjetno tudi odločili, da bo hotel zaprt dlje časa, kot ste prvotno načrtovali, ne le do prvomajskih praznikov, ampak do začetka julija? »Da, hotel je zdaj star že sedem let, v njem pa smo zadnja leta opravljali zgolj nujno potrebna vzdrževalna dela. Z novimi lastniki smo se odločili za temeljito obnovo. Celoten hotel bomo prebelili in postorili še marsikaj, kar bo vplivalo na še boljše počutje naših obiskovalcev.« To pomeni, da trenutno nadaljujete gradnjo depandans in hotel obnavljate? »V hotelu trenutno poteka pleskanje, pravkar belimo restavra- > Otvoritev poletne sezone napovedujejo za začetek julija, trenutno pa obratuje Mozirska koča. ki se že razcveta in vedno znova in znova preseneti s prečudovitimi planinskimi cvetovi. Sprehodili pa se bodo lahko tudi po poti po Golteh in občudovali druge tukajšnje zanimivosti.« Vaša poletna sezona se bo letos zaradi tega začela julija. Kaj pripravljate? »Slovesno otvoritev prenovljenega hotela in začetka poletne sezone. Skoncentrirali se bomo na vse že utečene poletne aktivnosti, kot so pohodništvo, kole- Vsak nov dan naj bo oplemeniten s pozitivnimi vrednotami. Za skupen lepši jutri! Čestitke ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela! i Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in prijetne prvomajske praznike. Župan Darko Menih, Svet in uprava Občine Šoštanj Vabljeni 1. maja na Pristavo. ■ Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 26. aprila 2017 OD SREDE do torka Sreda, 19. aprila Mediji so poročali, da je specializirano državno tožilstvo na sodišče vložilo tožbo zoper predsednika SDS Janeza Janšo, s katero zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora. V Ljubljani je potekal shod za znanost, na katerem je okoli 500 raziskovalcev izrazilo protest zaradi krčenja proračunov za raziskave in inovacije. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je sporočila, da bo sprožila postopek ustavne presoje za novelo zakona o tujcih. Mojca Štruc V Državni zbor je bilo vloženih preko pet tisoč podpisov, da bi se pokojnine spet usklajevale po sistemskem zakonu. Predstavniki stranke Zavezništvo socialnoliberalnih demokratov so v državni zbor vložili 5733 podpisov podpore k predlogu novele varčevalnega zakona, po katerem bi se pokojnine spet usklajevale po sistemskem zakonu. Na množičnih protivladnih protestih v Venezueli se je zbralo več sto tisoč ljudi, trije so v izgredih umrli. Četrtek, 20. aprila Državni zbor je z 49 glasovi za in 24 proti potrdil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Podporo zakonu so odrekle vse opozicijske stranke. Povsod po državi se je izrazito ohladilo, a Slovenija se je najhujši zimi v glavnem izognila -Avstrijo, Švico in Slovaško, delno pa tudi Hrvaško in Bosno in Hercegovino, pa je medtem zajel sneg. Hrvaška predsednica Kolin-da Grabar-Kitarovic je v Bruselj poslala pismo, v katerem pravi, Predlogu zakona o drugem tiru so podporo odrekle vse opozicijske stranke. A je bil kljub temu sprejet. da ima občutek, da so zastoji na slovensko-hrvaški meji posledica neurejenega arbitražnega sporazuma. Slovenski zunanji minister je nad razmišljanjem hrvaške kolegice izrazil začudenje. Neznani napadalec je na Eli-zejskih poljanah v središču Pariza streljal na policiste. Dva je ubil, enega pa ranil. V Venezueli so potekali množični protesti proti levičarskemu predsedniku Nicolasu Maduru. V Italiji so razglasili epidemijo ošpic. Petek, 21. aprila Nasilju v Venezueli ni bilo videti konca. V nadaljevanju protestov je v nasilnih izgredih v četrti El Valle v prestolnici Caracas umrlo 11 ljudi, šest je bilo ranjenih. kati slovenska in hrvaška vlada, češ da je iz Bruslja namreč ne bomo dočakali. Sodišče v italijanskem kraju Ivrea je razsodilo v korist tožniku, ki je trdil, da je zaradi pretirane službene uporabe prenosnega telefona dobil benigni tumor na možganih. Sobota, 22. aprila Kmetovalci so ugotavljali, kakšno škodo so na poljih, v sadovnjakih in vinogradih povzročile nizke temperature v preteklem tednu. Ocenjena je bila na katastrofalno. Nedelja, 23. aprila V eksploziji mine na vzhodu Ukrajine je bil ubit ameriški opazovalec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, nemški in češki opazovalec pa sta bila ranjena. Člani nemške skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo so odločili, da jih bosta na septembrske parlamentarne volitve popeljala Alexander Gauland in Alice Weidel. V Ekvadorju so oglobili sedem medijskih družb, ker niso objavile zgodbe javnega interesa. Japonska in ZDA sta v zahodnem Tihem oceanu začeli večdnevne vojaške vaje, v katerih sodelujeta dva japonska rušil-ca in več ameriških bojnih ladij. Prve ocene škode po pozebi so kazale, da je katastrofalna. V številnih državah sveta so potekali shodi za znanost, skupno naj bi jih bilo več kot 500, na katerih so znanstveniki svarili pred posledicami alternativnih dejstev in krčenja sredstev za znanstveno področje. Britanci so se pohvalili, da je minil prvi dan od 19. stoletja, ko V Franciji je bilo vse nared za predsedniške volitve: vseh 11 kandidatov se je v televizijskem soočenju še zadnjič predstavilo pred nedeljskim »dnevom D«. Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor je poudarila, da morata rešitev za težave, ki so nastale na mejnih prehodih, is- Protestniki v Venezueli se niso dali. za pridobivanje električne energije niso uporabili premoga. Kongres nemške desničarske stranke Alternativa za Nemčijo v Kölnu je potekal v znamenju nadaljnjega pomika stranke v desno. Emmanuel Macron ima odlične možnosti, da postane najmlajši predsednik v zgodovini Francije. Po 78 odstotkih preštetih glasov v prvem krogu predsedniških volitev v Franciji je neodvisni kandidat Emmanuel Macron dobil 23,23 odstotka glasov, kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen pa 22,83. Ponedeljek, 24. aprila Vladna ekipa je aprilsko sejo nadaljevala z odgovarjanjem na vprašanja poslancev, ki so se v glavnem vrtela okoli morebitnega povečanja števila prebežnikov, poostrenega nadzora na meji in kriznih ukrepov. Tik pred glasovanjem o novem generalnem direktorju RTV Slovenija je zdajšnji v. d. generalnega direktorja Marko Filli umaknil svojo kandidaturo. BO ODPRTA DO 20. MAJA. # VABLJENI TUDI NA OGLED PLANETARIJA. Galerija Velenje, Titov trg 5, Velenje Letošnji prejemnik ugledne nagrade za okoljske aktiviste Goldman Environmental Prize je Slovenec Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog. V bližini grškega otoka Lesbos je potonil čoln s prebežniki. Po več kot treh tednih protestov v Venezueli, v katerih je umrlo 20 ljudi, se je prvič oglasil predsednik države Nicolas Maduro, ki je dejal, da podpira izvedbo volitev v državi - a le lokalnih. Kitajski predsednik Ši Džin-ping je v telefonskem pogovoru ameriškemu predsedniku Donal-du Trumpu izrazil upanje, da se bodo pri vprašanju Severne Koreje brzdale vse strani. Tjaša Zajc Žabja perspektiva (Ne)predvidljivost Že nekaj časa razmišljam o genetskem testiranju. Kaj je lahko večji korak k jemanju življenja v svoje roke? Področje se razvija že vrsto let, na trgu je precej ponudnikov. Samo start-up podjetij na področju genetike je okoli 800. A komu zaupati? Načeloma izris genoma ni problem, težava je interpretacija rezultatov. In predvsem, kaj potem, ko ti nekdo napove, za čim vse utegneš zboleti? Leta 2001je bil končan projekt človeški genom. Po več kot desetletju je bilo izrisanega 99,99 % človeškega dednega zapisa. Obeti so bili, da bi s tem počasi lahko razvozlali vsako človeško lastnost: zakaj ima nekdo hitrejši, drugi počasnejši metabolizem. Od kod so naši predniki. Kaj povzroča katero bolezen. Če vemo, kateri gen je problematičen pri kateri bolezni, lahko hitreje najdemo tarčno zdravilo zanjo, kajne? Tehnično je že mogoče tudi genetsko modi-ficiranje, ki omogoča spreminjanje dedne zasnove. A koliko nam to v resnici pomaga? 16 let po koncu velikega genetskega projekta vemo, kako bistveno bolj zapleteni so geni, kot smo morda upali. Genetski testi so nam zelo v pomoč pri redkih genetskih boleznih, ki so vezane na napake na enem samem genu. Večina kroničnih in težjih bolezni pa je kompleksnejših, nanje vpliva več genov. Tako smo marsikje še vedno brez odgovora, kaj je vzrok bolezni in kako jo odpraviti. Pred leti sem delala intervju z eminentnim strokovnjakom z Inštituta Karolinska na Švedskem. V svojem optimizmu sem ga vprašala, ali bo zdaj, ko farmacevti vendarle lahko iščejo v specifične gene usmerjena zdravila, statistika rakavih obolenj kaj manj strašljiva? Koliko si lahko obetamo od farmakogenetike? »Če pogledamo 50 let nazaj, je bilo število novih zdravil v terapiji za raka zelo zelo majhno. Življenje lahko podaljšajo za nekaj mesecev, morda let, kar ni neko drastično novo, prebojno zdravljenje. Predvidevam, da bo trajalo zelo dolgo, preden bomo razumeli tumorje, ki so heterogeni in danes neozdravljivi,«je odgovoril. Na področju zdravja se veliko ukvarjamo s preventivo, kako napovedati, preprečiti bolezni. Kako življenjski slog in prehranske navade prilagoditi našemu genskemu zapisu. Zakaj smo si različni? Kako krotiti to različnost? Spomočjo genetskega testiranja lahko ugotovimo določene lastnosti metabolizma in si s tem pomagamo pri skrbi za zdravje in dobro počutje. Za nekatere bolezni lahko ugotovimo, ali imamo zanje predispozicije. A narava je pri tem poskrbela za dodaten izziv. Podobno kot kemija na izražanje ali umirjanje bolezni vpliva okolica. Oziroma tako imenovani epigenetski dejavniki. Če imamo predispozicijo za specifično bolezen, je od okolice odvisno, ali se bo bolezen izrazila ali ne. Po drugi strani določena epigenetska zdravila lahko vplivajo na več kot zgolj targetiran gen. Zdravila so na ravni posameznika nepredvidljiva: ne delujejo na vse enako. Na koncu dneva smo spet na mestu, ki smo se mu želeli izogniti: mestu nepredvidljivosti. In genetski testi so do določene mere le malo boljši kot vedeževanje. Človeštvo si nenehno prizadeva za napredek, za nova odkritja, novo znanje. Nove odgovore. Rešitve. Predvidljivost in obvladljivost življenja. A narava ima za nas vedno nove uganke. Morda jim nikoli ne bomo prišli do dna. Lahko, denimo, ugotoviš, da imaš predispozicijo za specifično bolezen in se nato izogibaš dejavnikom tveganja, da se ta ne razvije. Nikoli pa ne moreš vedeti, ali se res ne bi, če informacije o nagnjenosti ne bi imel in bi posledično živel drugače. Ne moreš zagotovo vedeti, kakšna bi bila tista "druga usoda", ki si jo domnevno obšel. Nepredvidljivosti se v resnici ni moč izogniti. Ampak, ali ni ravno tudi to eden od čarov življenja? Zakonska zveza odslej lahko brez prič Ljubljana, 14. aprila - Družinski zakonik prinaša več novosti glede sklenitve zakonske zveze. Med drugim pri sklenitvi zveze ne bo več nujna navzočnost prič, možna bo sklenitev predporočne pogodbe, starša pa bosta lahko vnaprej izrazila voljo o tem, kdo naj v primeru njune smrti ali trajnejše nezmožnosti skrbi za otroke. Denar za razvojne projekte občin Slovenski regionalni razvojni sklad je objavil javni razpis za dodelitev ugodnih posojil občinam za projekte lokalne in regionalne javne infrastrukture. Na voljo je šest milijonov evrov, razpis pa bo odprt od 15. maja do porabe sredstev, a najdlje do 12. septembra letos. ■ a Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 7 26. aprila 2017 ""WAS UTRIP 7 Poklon pesniku Kajuhu Občina Šoštanj gradi spominsko obeležje Karlu Destovniku - Kajuhu na Žlebnikovi domačiji Župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor podjetja Žleb gradnje, d. o. o., Ljubljana Zlatko Dogic sta podpisala pogodbo za postavitev spominskega obeležja Karlu Destovniku - Kajuhu pri Žleb-niku v Zavodnjah. Objekt bo pritličen, razdeljen na dva dela. Prvi del bo lesena konstrukcija - parafraza kozolca - in bo namenjen temu, da lahko skupina štiridesetih ljudi (20 sede in 20 stoje) sodeluje pri dogodku. Polovica tega prostora se bo lahko zasteklila z zložljivimi steklenimi stenami za dogodke v hladnejšem delu leta in ob slabšem vremenu. Drugi del objekta bo zidan. Vsebina zidanega dela bo: spominski del (informacijska stena, multivizija) ter javne sanitarije. Za gradbena dela na objektu, velikem slabih 47 m2, bo Občina Šoštanj odštela 145 tisoč evrov. Poleg občinskega proračuna so za objekt pridobili tudi sredstva MGRT. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje Domino inženiring, nadzor nad izvedbo del bo opravljalo Komunalno podjetje Velenje, uporabno dovoljenje pa pričakujejo do 1. septembra letos. Dve mednarodni priznanji Mateji Krašovec Pogorelčnik Como - Oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik bo za svojo kolekcijo nakita Neskončnost / Infinity prejela zlato nagrado na tekmovanju A' DESIGN AWARD 2016/2017. Omenjena kolekcija je zmagovalna v kategoriji Eyewear and Watch design. Dobitniki nagrad A'DESIGN AWARD 2016/2017 v različnih kategorijah so bili razglašeni 15. aprila 2017, podelitev pa bo 9. junija 2017 v italijanskem mestu Como. Kolekcija Neskončnost je sestavljena iz gibljive tetraedne strukture srebrnega nakita, ki je v kontrastu z mehko fluidnostjo tkanine. Nakit je gibljiv in se prilagaja telesu, izpod prsi pada na boke, pri čemer kreacijo dopolnjujeta dve zapestnici in diadem. Dizajn posameznih kosov nakita je prilagojen posebnostim, strukturi in padcu materiala, izbranega za žensko svečano oblačilo. Nakit je možno uporabljati povsem samostojno, v svobodnih kombina- brušenimi steklenimi kamni so po predloženih skicah izdelali v Zlatarni Celje. Bruselj - Med zmagovalci prvega prestižnega tekmovanja za evropske nagrade v oblikovanju - European Product Design Award (EPDA) je tudi slovenska kolekcija IZRAZI PRVOBITNO STI/Primeval Expressions. Oblikovalka Mateja Krašo-vec Pogorelčnik, ki ustvarja pod blagovno znamko STORIES design, je prejela zlato nagrado, in sicer v kategoriji Home Interior Products/Tableware. Uradna podelitev je bila 12. aprila 2017 v Bruslju, v evropskem parlamentu. Kolekcija Izrazi prvobitnosti z zibajočimi se kristalnimi kozarci jajčaste oblike v simbiozi z orehovimi podstavki ali s posebno luksuzno linijo podstavkov iz ksilita je tako prejela že tretjo mednarodno nagrado za dizajn. cijah pa ga lahko prilagodimo dizajnu oblačila in ga po želji vanj tudi smiselno vgradimo. Kolekcijo nakita iz srebra z vstavljenimi Z mednarodnim sodelovanjem do zanimivega odkritja Velenje in Ljubljana, 17. april 2017 - Raziskovalci divjadi z Gozdarskega inštituta Slovenije, Visoke šole za varstvo okolja in inštituta ERICo Velenje so v sodelovanju s kolegi z Univerze v Sassariju (Sardinija, Italija) v raziskavi razmnoževalnega potenciala srnjadi prišli do zelo zanimivega odkritja: kot prvi v svetu so ugotovili, da ima lahko srna v enem leglu celo pet mladičev. Srne namreč praviloma polegajo enega ali dva, zelo red- ko tri mladiče; do sedaj so bili sicer poznani posamezni primeri legel s štirimi mladiči, ki pa se pojavljajo zgolj izjemoma, predvsem na severu Evrope. Presenetljivo ugotovitev so 12. aprila objavili v ugledni mednarodni znanstveni reviji European Journal of Wildlife Research. Zanimivo je, da so na isti dan v priznani znanstveni reviji PLoS One objavili tudi članek, ki pojasnjuje vpliv različnih individualnih dejavnikov na razmnoževalni potencial srn (pri tem so sodelovali tudi kolegi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani). Ugotovitve so zelo pomembne, saj jih bo mogoče prenesti tudi neposredno v vsakdanjo prakso upravljanja populacije srnjadi. Raziskave razmnoževalnega potenciala sr-njadi in ostalih vrst divjadi v Sloveniji vodi Katarina Flajšman, mlada raziskovalka z Gozdarskega inštituta Slovenije. ■ ■ ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA 26. aprila 2017 Na piedestal postavili knjigo Odprli razstavo Vija vaja ven, predstavili novo zloženko Pot do otrokovega doživljanja, izvedli Noč knjige - Nocoj zaključek bralne značke za odrasle Bojana Špegel Velenje, 20. aprila - V četrtek popoldne so v Knjižnici Velenje začeli izvajati zaključne dogodke meseca knjige. V tem mesecu so namreč pripravili številne dogodke, s katerimi so počastili knjigo. Začeli so 2. aprila ob svetovnem dnevu knjig za otroke, nadaljevali pa ob koncu minulega tedna, ko so se v petek, 21. aprila, že četrto leto zapored priključili tudi vseslovenski akciji Noč knjige. 23. aprila smo praznovali tudi svetovni dan knjige, zato bodo v Knjižnici Velenje nocoj ob 19.19 pripravili zaključni dogodek bralne značke za odrasle. Gost bo pisatelj Tone Partljič, pogovor z njim pa bo vodila Andreja Ažber. Računajo, da bodo podelili vsaj 50 bralnih značk, odprli pa bodo tudi razstavo, ki bo predstavila Partljičevo življenje in delo. Knjige so modre prijateljice V četrtek so razstavo likovnih del otrok Vrtca Velenje popestrili z nastopom otroškega pevskega zborčka Kamenčki, sledila pa je predstavitev zloženke, ki bo v pomoč tako staršem kot strokovnim delavcem. Pripravili so jo Oddelek za otroke in mladino Knjižnice Velenje in psihologinja Niki Jakol iz psihološke ambulante velenjskega Zdravstvenega doma, ki je dala pobudo zanjo. Oblikovala jo je Nina de Costa. »V otroškem svetu se dogaja veliko zanimivih reči, nežnih in razburkanih čustev, stopnic, na katere se je treba povzpeti, in toboganov, po katerih se je zabavno spustiti. Literatura je lahko pri tem v pomoč tako otrokom kot odraslim. V zloženki predstavljeno knjižno gradivo bo lahko Noč marsikomu popestrila knjiga V petek so dogodke ob noči knjige v Velenju začeli z dogodkom ob mesecu krajinske arhitekture. Saša Piano je predstavila skupno razmišljanje krajinskih arhitektov s stanovalci soseske med reko Pako, Cesto talcev, Tomšičevo in Jenkovo ulico o težavah in viziji razvoja soseske. Nadaljevali so bolj literarno, saj so z mladimi bralci brali odlomke njihovih najljubših knjig, posebno pozornost pa so posvetili knjigi o najbolj znanem slovenskem tihotapcu Martinu Krpanu. V šoštanjski knjižnici pa so v sodelovanju z literarnim društvom Hotenja pripravili večer poezije in šansonov Smiljana Rozmana. > V četrtek so v velenjski knjižnici odprli razstavo del otrok Vrtca Velenje in predstavili zloženko, ki bo otrokom in staršem v pomoč, ko bodo nasvete iskali s pomočjo knjig. Na noč knjige so literarni ustvarjalci prebirali avtorsko poezijo in prozo v pomoč pri premostitvi malih ali velikih težav, ki rade potrkajo na vrata, pri razumevanju notranjega doživljanja in odkrivanju možnih izhodov iz zavozlanih križišč. Knjige so namreč tiste modre prijateljice, ki se s svojimi podobami in zgodbami približajo otrokovemu dojemanju sveta in Kultura v Kavarni Šoštanj, 23. aprila - Danes sem z možem odšla na kavo v Staro kavarno Šoštanj in moram priznati, da sem bila presenečena nad njihovo izvirno idejo ob dnevu knjige. Na voljo so bile namreč številne brezplačne knjige s priponkami Naključna prijaznost. Vse lepo zavite so tako nudile pravo presenečenje ob odpiranju. Resnično lepa gesta! a Petra Skornšek tudi v odraslosti ostajajo njegov pomembni del,« smo slišali na predstavitvi. V zloženki so knjige, ki jih priporočajo v branje, razdelili na več področij, kot so čustva, vedenje, različnost, razvojne naloge, družina ... Vse knjige, ki so jih umestili v zloženko, si lahko izposodite v Knjižnici Velenje. Bralno omizje se je iz šoštanj-ske knjižnice preselilo v Knjižnico Šmartno ob Paki, kjer so se jim pridružili člani Kulturnega društva Gorenje in Šmartno ob Paki ter drugi literarni ustvarjalci, ki so prebirali avtorsko poezijo in prozo. V nedeljo, 23. aprila, popoldne so v Škalah na poseben način obeležili svetovni dan knjige. Društvo REVIVAS Škale je noč knjige ter javno branje organiziralo pod brunarico pri gasilskem domu Škale. Prireditvi so dali naslov Zbudimo Jurija s knjigo, k branju pa povabili avtorje, ki so sodelovali pri njihovih dveh knjigah, zborniku Škalske zgodbe in zbirki pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas. Tudi letos je bil odziv avtorjev dober in z veseljem so delili z obiskovalci svoje verze in odlomke iz proznih del. Pri branju so sodelovali tudi člani društva in obiskovalci. ZELENE DOLINE Mesec krajinske arhitekture Katero pa je vaše najljubše? Julijana Šumic, krajinska arhitektka Od leta 2007 je v Sloveniji april poznan tudi kot mesec krajinske arhitekture. V tem času izvedemo krajinski arhitekti serijo dogodkov; predavanja, delavnice in vodene oglede, s katerimi želimo ljudem približati svojo stroko. Glede na to, da je v Sloveniji krajinska arhitektura mlada stroka, se marsikdo še vedno sprašuje, kaj krajinska arhitektura sploh je in kakšna sta njena vloga in pomen pri ustvarjanju našega prostora. Krajinski arhitekt se ukvarja s planiranjem, oblikovanjem in upravljanjem krajine. In kaj krajina je? Evropska konvencija o krajini jo opredeljuje kot kompleksen pojav, ki ni zgolj fizičen prostor, temveč območje, ki ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so dosežek delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in človekovih dejavnikov. Za Velenje lahko rečemo, da je specifičen primer v Sloveniji, je mesto, ki je nastalo plansko v kratkem času in - kar je pohvalno -je mesto, ki je na sam začetek, v prve urbanistične načrte, ki so bili izvedeni, vključilo v načrtovalski proces krajinskega arhitekta. In prav snovalcem našega mesta ter tedanjemu vodstvu gre zahvala, da danes živimo v okolju, ki je zeleno, zračno in ni zgolj ena tipičnih rudarskih kolonij, ki so v tistem času nastajale po vsej Evropi. Že res, da je bila takratna družbena ureditev drugačna od današnje. Socializem se je izrazito zoperstavljal buržoaznemu individualizmu, kar se odraža tudi v urbanistični zasnovi Velenja. V takratnem času je bilo mesto moderno, zasnovano po tedanjih trendih v arhitekturi in urbanizmu, hkrati pa je bilo poudarjeno bivanje v skupnosti. Starejši prebivalci našega mesta imajo poseben odnos do prostora, v katerem živijo, saj so ga soustvarjali z udarniškim delom, ki je bilo pogoj za pridobitev stanovanja. Z udarniškim delom so regulirali reko Pako, gradili stanovanjske bloke, otroško igrišče, Sončni park . Zunanje površine - prostor druženja - so z enako resnostjo obravnavali kot stanovanjske in družbene objekte. Mlajše generacije Velenjčanov, ki niso bile priča nastanku mesta, zagotovo v manjši meri čutijo povezanost s samim okoljem, kar se danes delno kaže tudi v njihovem/ našem odnosu do prostora in v odnosu do glavnega elementa mestnih zelenih pljuč - dreves. Starejša drevesa, ki jih je sicer v mestu še kar nekaj, postopoma izginjajo in na njihovo mesto prihajajo no- Sončni park (slika z lanskoletne razstave Krajinskoarhitekturni elementi prvotne zasnove Velenja, avtorica fotografije Lucija Oblak Pečovnik). va. Lahko rečemo, da je to naraven proces. A vendarle se moramo vprašati, ali res vedno izberemo primerno drevesno vrsto? In glede na to, kako radi poudarjamo, da je Velenje mesto v parku, ali res na prav vsako mesto odstranjenega drevesa posadimo novo? In najpomembnejše vprašanje, ali bo to novo zasajeno drevo čez čas imelo enake ali vsaj podobne kvalitete kot to, ki smo ga odstranili? V zadnjem času smo priča sajenju t. i. drevesnih nadomestkov, raznih kroglastih javorjev in robinij, ki v svoji končni velikosti nikakor ne morejo konkurirati odstranjenim mogočnim drevesom. Velika drevesa so vizualno privlačna, poleti nam dajejo senco, vlažijo zrak ter nasploh v mestih ustvarjajo človeku prijazno okolje. Po večini tega drevesni nadomestki tega ne nudijo v taki meri. Zagotovo ima vsak od nas »svoje drevo« v našem mestu. Drevo, na katero ga vežejo lepi spomini. Sama kot nekdanja gimnazijka ne morem mimo hrasta pred gimnazijo, kjer sem prebila mnoge glavne odmore in petkove večere. In še danes rečem prijateljem, »se dobimo pod hrastom«, pa je vsem jasno, kje. Podobne zgodbe se pletejo okrog mnogih dreves v Velenju. Ob domu kulture Velenje zgodaj spomladi nestrpno pričakujemo cvetenje magnolije ob pitju kave, nedaleč stran je krilati oreškar plezalni izziv razigranih otrok, na velikem travniku med osnovnima šolama ter glasbeno šolo nudi bela vrba edino pravo senco, v Sončnem parku med sprehodom z veseljem občudujemo vrbe, bele topole in metasekvojo ... Zanima me, kakšne zgodbe se bodo spletle ob kroglastem javorju? ■ r_i\_i: L_l\. JT J\ JLT_£L_EJ> J JJ>J Pravi naslov za aspešno reklama! ■ Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 9 26. aprila 2017 '»WAS KULTURA 9 Liričnemu dodali še potopisno občutje V času od cvetenja do zorenja češenj, ko potekajo priprave na 16. Lirikonfest, dehti tudi Velenjska potopisna pomlad in prvič vzleta krilata želva Tina Felicijan Pod okriljem Ustanove Velenjska knjižna fundacija v sodelovanju s Čitalnico Pri pesniški duši in v okviru programa mednarodnega književnega festivala Liri-konfest poteka Velenjska potopisna pomlad - cikel izbranih potopisnih pripovedovanj Ve-lenjčank in Velenjčanov, ki se bo sklenil 8. junija s prvo podelitvijo nove literarne nagrade krilata želva na slavnostni Akademiji poetična Slovenija 2017. Za krepitev potopisja Velenjska potopisna pomlad in krilata želva sta novost v slovenskem knjižnem prostoru in sta ju Urška Zupančič in Ivo Stropnik oziroma pisnih zapisov manj. Za- sno dokumentarno literaturo in to smo želeli najprej predstaviti tako je ostalo 12 slovenskih knji-velenjske popotnike na potopi- žnih potopisov, ki so ustrezali raz- Pogovor z dvema izmed treh nominirancev (Boštjan Šifrar in Nina R. Klančnik) je vodila Urška Zupančič (na sredini) izoblikovala v želji, da bi združila in okrepila potopisje v lokalnem in državnem prostoru ter popularizirala žanr in prispevala k uveljavljanju slovenskih avtorjev po- topisa. »Potopis je sicer vse bolj priljubljena literarna zvrst, ki pa strokovno še ni priznana (z nagrado) in ni zaslediti enotnih smernic pri pisanju potopisa. Tako v Velenju kot drugje poteka veliko potopisnih predavanj, ki so zelo dobro obiskana, saj ljudi očitno zanimajo popotniške dogodivščine. Opazili pa smo, da je knjižnih Zgodba o pravem pomenu prijateljstva Lutkovna predstava Medvedek in zlatolaska nastala po znani ljudski pravljici Velenje, 22. aprila - V soboto dopoldne je v mali dvorani doma kulture premierno zaživela lutkovna pravljica Medvedek in zlatolaska. Avtorski scenarij po motivih ljudske pravljice je delo vodje Lutkovnega gledališča Velenje Alice Čop, pri režiji pa je sodeloval tudi Kajetan Čop. Simpatično scenografijo in lutke je zasnovala in izdelala družina Čop. za kostumo- Ustvarjalci predstave Kajetan Čop, Neža Ocepek, Borut Ring, Noemi Čop in Alice Čop. (foto: Ksenija Mikor) grafijo je poskrbela Noemi Čop. Rezbarska dela je opravil Miloj-ko Kumer, avtorsko glasbo pa je napisal Gorazd Planko. Štiri lutke, ki so jih gledalci prve uprizoritve spoznali v zgodbi, sta vodila lutkarja Borut Ring in Noemi Čop, izmenjaje pa bo igrala tudi Neža Ocepek. V 30-minutni predstavi, name- njeni otrokom od tretjega do šestega leta, spoznamo pravi pomen prijateljstva. Imeti prijatelja, ki mu lahko zaupamo, se z njim igramo in pogovarjamo, je kot zaklad, neviden očem. Festival Velenje in Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod njegovim okriljem, že vrsto let uspešno delujeta na področju otroške pro- dukcije in kulturne vzgoje. Številna gostovanja velenjskih lutkarjev po vsej Sloveniji so potrditev njihovega kakovostnega dela. Medvedek in zlatolaska je njihova 25. avtorska predstava, podprla pa jo je tudi MO Velenje. ■ bš snih pripovedovanjih, ki so potekali februarja in marca. Nato pa povabiti avtorje knjižnih potopisov k sodelovanju na razpisu za literarno nagrado krilata želva,« je pojasnila predsednica KUD Čitalnica Pri pesniški duši in prve strokovne žirije za krilato želvo. Obiskovalci potopisnih pripovedovanj v ciklu Velenjska potopisna pomlad so lahko spoznali zelo različne dežele in pisan razpon avantur. Najprej se je predstavil Dušan Zupančič, ki je odpotoval v Avstralijo, nato Nuša Fužir, ki je odšla v Mehiko in o tem tudi napisala knjigo 62 dni, na koncu pa se je predstavila Saška Aleksandra Bellian, ki je skupaj s fantom s kolesom osem mesecev potovala po petih različnih državah - od Škotske do Mehike. Prva krilata želva bo častna Urška Zupančič in Ivo Stropnik sta v sistemu COBISS našla vso dokumentarno literaturo slovenskih avtorjev, ki je izšla v preteklem letu. Med približno 50 deli sta izločila diplomske naloge, znanstvene monografije, turistične vodiče in vso drugo nepotopi- maja. Zakaj krilata želva? Bog Hermes iz grške mitologije je med drugim zavetnik popotnikov. Eden njegovih atributov je želva, ima pa tudi krilate sandale. Tako je nastala krilata želva, ki simbolizira trdoživo in vztrajno, svobodno popotniško dušo. V okviru Velenjske potopisne pomladi bo do 16. junija odprt razpis za objavo potopisa v zbirki Velenjčani potujejo. Občanke in občani MOV, ki so v zadnjih petih letih kam odpotovali, lahko v obsegu ene avtorske pole (30 tisoč znakov brez presledkov) opišejo svojo izkušnjo, priložijo 5 fotografij in svoj prispevek pošljejo na naslov kabinet@uvkf.si. pisnim merilom. Prav tako pa so imeli avtorji in založbe možnost, da svoja dela prijavijo na razpis. Med temi deli je strokovna žirija v sestavi Jurija Smoleta, Iva Stropnika, Matjaža Šaleja in Urške Zupančič (predsednice) izbrala tri potopise: Valter osvaja Evropo Nine R. Klančnik, K taliba-nom in piratom Boštjana Šifrar-ja in Zakaj potujete v take dežele? Agate Tomažič. »Pri potopisu je najprej pomembno, da avtorji predstavijo svoje potovanje na način, da se lahko bralec s tem poistoveti. Preplesti morajo lastna razmišljanja, doživljaje, srečanja z ljudmi - skratka, ne sme iti za golo naštevanje zgodovinskih dejstev, poročanje o poteku poti, napotke za potovanje, ampak mora to biti pripoved o doživljanju tuje dežele, njenih prebivalcev in sebe ob spoznavanju tega. Poleg tega smo v potopisih iskali tudi bogat jezik. Ta tri dela imajo vse iskane lastnosti,« je še povedala Urška Zupančič in napovedala, da bodo zmagovalca, ki bo dobil prvo krilato želvo (nagrada bo letos častna, nagrajenec pa bo prejel kip krilate želve, ki ga bo ustvaril kipar Jurij Smole) razglasili 9. Toskana Šoštanj, 13. april - Cikel slik Toskana, avtorice Žive Agrež iz Ljubljane, ki je na ogled v Mestni galeriji Šoštanj, je eden od ciklov motivov iz narave, ki jih je ustvarjalka naslikala od leta 2004 dalje. Agreževa, ki je začela slikati in se ustrezno izpopolnjevati po odhodu v pokoj (prej je bila uspešna novinarka RTV in časopisa Delo), je na odprtju predstavila svoj pogled na naravo kot svojem najljubšem motivu. Zato je tudi večina njenih portretov iz neposrednega okolja ali dežel, ki jih obišče. Ena njenih prvih mentoric, akademska slikarka Nuša Lapanje, se je o njenem ustvarjanju izrazila kot o vulkanu, ki nikoli ne ugasne, hkrati pa je zapisala: Živa Agrež je v likovnem svetu razpoznavna slikarka. Imela je vrsto skupinskih in samostojnih razstav, na katerih se je vedno Živa Agrež predstavljala z najnovejšim opusom. Njen obseg likovni del je izjemno velik in ponuja širok dia-pazon motivov. Za seboj ima izreden slikarski razvoj. Nenehno raziskuje nove možnosti likovnega izražanja, tako vsebinsko kot slikarsko tehnično. Vedno znova preseneča z novimi temami, nenehnim iskanjem svojih občutij, razmišljanj in izraznih možnosti. Na odprtju so številni obiskovalci z zanimanjem prisluhnili tudi avtoričini besedi, pozna se ji, da je dolga leta komunicirala z javnostjo. Tudi zato je prepoznala srčnost šoštanjske galerije, ki ravno aprila praznuje devetnajst let delovanja. Program je popestril kitarski vložek dveh učencev glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega, razstava pa vabi k ogledu do 7. maja. a Milojka B. Komprej foto Dejan Tonkli Projekt eGUTS sofinanciran s strani Evropske Unije »Electric, Electronic and Green Urban Transport Systems« Prvo srečanje partnerskega konzorcija projekta eGUTS V mesecu decembru 2016 se je pričel izvajati 30 mesečni projekt Electric, Electronic and Green Urban Transport Systems (eGUTS), katerega vodilni partner je Politehnica University of Timisoara iz Romunije. Projektni konzorcij sestavljajo partnerji iz devetih držav: Slovenije, Romunije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške, Črne Gore in Srbije. Celotna vrednost projekta je 1.819.075 evrov. Vrednost projekta za Mestno občino Velenje znaša 159 tisoč evrov, od tega 85 % sofinancira Evropska unija iz naslova programa Inter-reg Danube Transnational Programme, 15 % pa Mestna občina Velenje. eGUTS je nadaljevanje projekta GUTS, ki je usmerjen k okolju prijaznim in varnim prometnim sistemom ter uravnoteženi dostopnosti urbanih in podeželskih območij. S projektom si prizadevamo izkoristiti potenciale elektro mobilnosti na območju programa Podonavje ustvariti standardiziran pristop za spodbujanje elektro mobilnosti med prebivalci in institucijami ter uvajanjem potrebne infrastrukture. Mestna občina Velenje bo s projektom eGUTS pridobila razvit standard za promocijo in infrastrukturo elektro mobilnosti ter dve električni polnilnici. Mestna občina Velenje bo aktivno sodelovala tudi pri izdelavi več-me-dijskega portala, ki bo vseboval informacije o polnilnicah v Podonavski regiji, o električnih prevoznih sredstvih (prednosti/slabosti/ nevarnosti), drugih trajnostnih transportnih možnostih v partnerskih mestih ter forum o elektro mobilnosti. Več informacij o projektu eGUTS lahko dobite na elektronskem naslovu: eguts@velenje.si ■ Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»^AS 26. aprila 2017 Zbirka Napotnikove galerije kulturni spomenik V času delovanja (1963-1975) je pomembno oblikovala kulturno podobo Šaleške doline in pomembno pripomogla k prepoznavnosti slovenskih likovnih ustvarjalcev iz druge polovice 20. stoletja Milena Krstič - Planine Šoštanj, 19. aprila - Sprejem odloka o razglasitvi stalne zbirke Napotnikove galerije za kulturni spomenik lokalnega pomena, svetnice in svetniki so ga sprejeli na sredini seji, je sklepno dejanje v prizadevanjih Občine Šoštanj pri utrjevanju veličine umetniške osebnosti Ivana Napotnika. Njegovo ime in ugled, ki ga je užival, sta bila temeljna razloga in povod za ustanovitev galerije leta 1963. To je bila tudi prva galerija v Šaleški dolini in druga šolska galerija v Sloveniji. V njej sta se prepletala umetnost in pedagoško delo. Napotnikova galerija na Osnovni šoli Bibe Roecka je bila ustanovljena na pobudo likovnega pedagoga Viktorja Kojca, njeno ustanovitev pa je mogoče razumeti kot prizadevanje tedanjih lokalnih oblasti, da se s poimenovanjem galerije po rojaku, leta 1960 preminulem akademskem kiparju, pokloni njegovemu spominu. Ustanovitev galerije so podprli številni ugledni likovni umetniki, ki so darovali svoja dela v začetni fond galerije, sekretariat SRS, ki je prispeval enajst grafik in risb, ter Narodna galerija iz Ljubljane, ki je prispeva- Izbor likovnih del iz stalne zbirke Ivana Napotnika je bil v Šoštanju v Mestni galeriji predstavljen leta 2008. Stalno zbirko je predstavila avtorica razstave mag. Milena Koren Božiček. la pet kipov. Večje število del je galeriji podarila kiparjeva vdova Ela Napotnik. Za kako veliko stvar je šlo, pove podatek, da sta na otvoritvi zbirke spregovorila dr. France Stele, predstojnik umetnostno-zgodovinskega oddelka Univerze v Ljubljani, ter dr. Karel Dobida, tedanji ravnatelj Narodne galerije iz Ljubljane. Živahna galerijska dejavnost -organizacija mesečnih razstav -je pomembno oblikovala kulturno podobo Šaleške doline, saj je bila do leta 1968 edina galerija na tem območju, ki je vplivala na likovno in kulturno izobraže- Stalna zbirka šteje 107 umetniških del Obširen in celovit predlog za razglasitev in popis del po lokacijah je pripravila kustosinja Muzeja Velenje Barbara Drev, ki je v raziskavi podrobno obdelala vse razpoložljive vire in literaturo, povezano z ustanovitvijo in delovanjem Napotnikove galerije. Ugotovila je, da se je v prvih desetih letih delovanja galerije zvrstilo 46 razstav, na katerih je razstavljalo 62 umetnikov, ter da stalna zbirka Napotnikove galerije danes šteje 107 umetniških del, od tega 17 kiparskih plastik. vanje lokalne in širše skupnosti, posebej na estetsko vzgojo šolske mladine. Na otvoritvah so beležili veliko število obiskovalcev, razstavljena dela v šolski avli in na hodnikih pa so imela poleg estetskega tudi vzgojni vpliv. Večino razstav je posnela in gledalcem predvajala RTV Ljubljana. > Lastnik zbirke, vpisane v inventurno knjigo Muzeja Velenje, je Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha, Občina Šoštanj je upravljalka zbirke. Po letu 1973 je začelo število razstav počasi upadati, dokler ni galerijska dejavnost Napotni-kove galerije po letu 1975, ko je Viktor Kojc zbolel in se upokojil, popolnoma zamrla. Občina Šoštanj je po letu 2005, ko je Osnovna šola Bibe Roecka zaprla vrata, zagotovila proračunska sredstva za popis, resta-vriranje in foto dokumentacijo vseh prenesenih umetniških del, poskrbela za zamenjavo paspar- tujev, namestitev matiranih stekel na dela v akvarelni tehniki ter za okvirjanje del. Leta 2008 je bila septembra v sklopu prireditev ob občinskem prazniku v Mestni galeriji Šoštanj razstava izbora del iz Napotnikove galerije in predstavitev kataloga. Tako so bila dela po več kot tridesetih letih znova na ogled javnosti. S tem pa prizadevanja Občine za popularizacijo in dostop zbirke javnosti, predvsem pa za njeno ustrezno zakonsko zaščito, še niso bila končana. Občina je ob prijavi na kandidaturo za evropska sredstva pri prenovi vile Mayer zapisala, da bo izbor likovnih del iz stalne zbirke Na-potnikove galerije predstavljen v vili in da bo Občina dala pobudo za razglasitev zbirke za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pobuda je bila posredovana Muzeju Velenje, ki je skladno z odlokom o ustanovitvi pristojen za izvajanje varstva dediščine tudi za območje občine Šoštanj. Dela iz zbirke Napotnikove galerije so danes na ogled javnosti v avli osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha in na njeni zelenici, v vili Mayer, v občinski upravni stavbi, šoštanjski mestni knjižnici in na Trgu bratov Mra-vljakov. ■ Velenjska mladina skozi čas Mladinski svet Velenje pripravil dokumentarni film in zbornik Da bi ob pripravi 2. lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje, ki je nastal v okviru projekta Mladi za Velenje, čim bolje poznali in razumeli mlade občanke in občane, je Barbara Kelher, predsednica MSV, z raziskavo preverjala, kake so potrebe sodobne generacije velenjske mladine. Ob tem pa se je porodila zamisel, da bi v obliki dokumentarnega filma in knjige predstavili tudi razvoj mladinskega gibanja na območju Velenja in pionirskih mladinskih organizacij. Tako je v ekipi Tine Felicijan, Ane Marije Kolar, Špele Verdev in Luka Štefulja nastal dokumentarni film Velenjska mladina skozi čas, ki v besedi več kot 30 in-tervjuvancev ter v sliki arhivskih fotografij in posnetkov številnih avtorjev in zbirateljev prikazuje nekatere poudarke delovanja mladinskih organizacij predvsem na območju Velenja od začetkov načrtne gradnje mesta do danes. Posamezniki, ki so aktivno preživljali mladost v mladem mestu ali od blizu spremljali velenjsko mladino, so v intervjujih pripovedovali, kako so mladi v različnih obdobjih povojnega Velenja oziroma Velenja v rasti in razvoju do- ALTIERHATOR Noe »pesniske« knjige Matjaž Šalej Minuli petek smo literati z dogodki, branji, predstavitvami sodelovali na vseslovenski akciji Noč knjige. Hotenjevci smo jo imeli v Šmartnem ob Paki, sodelovali smo tudi v Šoštanju (pri obeleževanju dela Smiljana Rozmana). Veselilo nas je, da smo predstavljali svoje ljubiteljsko ustvarjanje, čeprav so nekatera dela pravzaprav resna, čisto nič ljubiteljska literatura. Bolj pa smo se ob tem spraševali in se občasno na naših javnih branjih znova in znova sprašujemo, kaj nas žene k zapisom, komu beremo? Pogostokrat samemu sebi. Literatura v Sloveniji že desetletja precej životari. Od nje živi le peščica ljudi. Vsi ostali izjemni literati v večini ne bi preživeli, če ne bi imeli še kakšne kolikor toliko spodobne službe, uživali pokoj ... Pomanjkanje pozitivne selekcije, zategovanje pasu v kulturi, njeno posploševanje, vzpon vsesplošnega populizma, pa zaton kvalitetnih založb in njihov boj za preživetje, vse to škodi literaturi. Knjigo izda lahko že skoraj vsak, a vprašanje je, kakšne kvalitete in vsebine. To morda še posebej velja za poezijo. Že sama rima ni pogoj za pesem, kot tudi ne odsotnost pravih pesniških premislekov, impresij ... v poeziji. In na nacionalni ravni, kot da se nova kvalitetna imena nacionalnih nagrajencev prepozno primejo. Od prodaje dovolj velike naklade knjig bi živeli morda lahko le še pokojni ustvarjalci. Tudi v ljubiteljstvu je vse preneseno, nekako podobno reducirano. Če sem malo oseben, me že nekaj časa draži, da bi napisal kaj o ustvarjalnem leposlovju. Nekaj o pravi literaturi, ki izvira iz človeške notranjosti ter kako sem jo doživljal sam, ob svoji lanskoletni izdaji. Vsekakor je literatura, kot si jo predstavljam sam, predvsem nekaj takega, kar izhaja iz človekove notranjosti: poezija, proza, esejistični zapisi, literarne refleksije ... Enostavno se ti mora zgoditi, za razliko od pisanja, ki ga moraš uporabljati ob svojem delu (če imaš takšno delo), od pisanja, ki je posledica tvojega humanističnega, domoznanskega ali kakršnega koli sorodnega poslanstva. Saj je lepo tudi zapisati kolumno, je tudi žanrsko poslanstvo, pa vendar je literatura realizacija želje, ki jo gojiš, če želiš povedati svetu še kaj več. Ker je to konec koncev bolj dosegljivo skozi reden periodični tisk kot knjiga, ki ima čedalje bolj omejen doseg. Danes omejen predvsem v smislu, da nas obkroža toliko zanimivih in interesa vrednih stvari, da je za knjigo, dobro literaturo vse premalo časa. Pa vendar je treba literaturi prisluhniti tudi zaradi osebne refleksije. Literati imajo kaj povedati. Literati so vedno imeli kaj povedati. Filozofi, sociologi so tovrstne premišljevalce, duhovščino pa seveda še same sebe uvrščali v vrh družbene nadstavbe. Že od stare Indije dalje so bili v kastnem sistemu postavljeni filozofi, ideologi (beri duhovščina) nad vladarji in državniki, danes bi rekli nad politiki. Tistimi, ki vodijo družbo. In ne nazadnje literati, od Prešerna do kroga »novorevijašev« ter njihovih literarnih sodobnikov so nam dali nastavke za samostojno državo Slovenijo ... Danes nam država uhaja z nepremišljeno politiko in lakomno neoliberalno ekonomijo ... Pred kratkim sem zasledil krajšo misel (v pravih krogih prepoznanega literata) Boruta Petroviča Vernikova: »Narobe svet: Pesniki se preživljajo s prekarnim delom, založniki pa z njihovimi knjigami«. Ali če prevedemo, naše bivanje usmerja kapital, nekako pa bi literati morali bolj vplivati in usmerjati vsaj svoje lastno literarno delo. In kot se je zatemnila Noč knjige, je novo jutro prineslo zda-nitev, zavedanje, streznitev. Da, Noč knjige je potrebna, kot je nujno notranje poslanstvo, ki ga zapisujemo na računalnik, na papir, na socialno omrežje ali ga »literarno« nekateri nosijo le v glavi. Prav zato smo se podali med obiskovalce. ■ življali sebe in svoje okolje, kaj so počeli in kako so preživljali vsakdan, kako so zapravljali svojo žepnino, kakšne vrednote so imeli, kakšne so bile njihove potrebe in želje, kako so jih izrazili, kako so jih uresničili, kako so se s tem povezovali in ne nazadnje kako so s tem gradili svoje osebnosti - kako so gradili prihodnost. Film dopolnjuje zbornik Velenjska mladina skozi čas: Od delovnih akcij do lokalne mladinske strategije, ki povzema tok doga- janj na področju mladine v Velenju, od prvih mladinskih organizacij do aktualne mladinske politike, predstavlja družbeni profil mladih v Mestni občini Velenje v letu 2016 in pogled mladih posameznikov različnih družbenih profilov na sedanjost v Velenju. Zaprta predpremiera filma bo nocoj ob 18. uri v veliki dvorani Kina Velenje, film in knjigo pa bodo kasneje predstavili tudi širši javnosti. ■ Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 11 26. aprila 2017 '"WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Bili smo v Prekmurju in Prlekiji Novinarji Našega časa in Radia Velenje se povezujemo v Celjski aktiv društva novinarjev, ki sodi med najaktivnejše v Sloveniji. Z marsičim se ukvarjamo, najraje pa se pohvalimo z vsakoletno izdajo humorističnega časopisa Pipec, ki nam zagotavlja tudi nekaj sredstev za naše delovanje. Pripravimo tudi kakšno izobraževanje in tematske pogovorne večere, udeležujemo pa se seveda tudi tistih, ki jih organizira krovno društvo, torej Društvo novinarjev Slovenije. Smo pa tudi družabni in ena naših tradicionalnih aktivnosti je tudi vsakoletni aprilski izlet. Tokrat smo jo mahnili v Prekmurje in Prlekijo, kjer smo občudovali ta čas zelo lepo naravo, saj vse cveti, predvsem pa navdušujejo velika polja rumene ogrščice. Pa ne le to. Obiskali smo številne podjetne domačine, ki so znali narediti iz tistega, kar so jih naučili njihovi starši in stari starši, turistično zanimive zgodbe, ki jim omogoča- GLASBENE novice jo, da jim ni treba s trebuhom za kruhom, saj jih turisti obiskujejo kar na njihovih domovih. To še zlasti velja za Alojza Kocbeka, ki je naredil iz svoje več kot sto let stare oljarnice zares pravi biznis, v katerega vključuje še vse sosede. Podobno pa je tudi z vinarji, lončarji in zeliščarji. Res, veliko smo se naučili, pa tudi lepo smo se imeli. Seveda smo si ogledali tudi mnoge znamenitosti, na sliki smo med sprehodom po Lendavi. Anabel zmagovalka festivala Poprock V petek so se s festivalom Poprock končali Dnevi slovenske zabavne glasbe. Na večeru popa in rocka je zmagala pevka Anabel s skladbo Ob kavi. V finalu se je pomerila z Andražem Hribarjem in Amadeo Begovic, občinstvo pa je največ glasov namenilo 17-letni Anabel. Po predstavitvi vseh dvanajstih skladb je strokovna žirija izbrala omenjene tri finaliste, med katerimi so gledalci in poslušalci s telefon- skim glasovanjem izbrali zmagovalno skladbo festivala Poprock. Strokovna žirija je na koncu drugega festivalskega večera, upoštevajoč vse skladbe, predstavljene na Poprocku in Popevki, podelila še štiri nagrade. Nagrado za najboljše besedilo je prejela Anja Rupel za skladbo Tak dan, nagrado za najboljšo interpretacijo Nuška Drašček za skladbo Tak dan in nagrado za najboljšo priredbo Aleš Avbelj prav tako za skladbo Tak dan. Nagrado za najobetavnejšega avtorja ali izvajalca je prejel duet Mon'ami s skladbo Kušn me. 20 milijonov dolarjev za poravnavo Popularni britanski glasbenik Ed Sheeran naj bi plačal kar 20 milijonov dolarjev za poravnavo tožbe, v kateri ga je pevec Matt Cardle obtožil, da je uspešnica Photograph kopija njegove skladbe Amazing iz leta 2012. Zmago- valec bitanskega šova za iskanje glasbenih talentov Matt Cardle je Sheerana obtožil, da je Amazing skopiral skoraj v celoti, tožbo pa vložil skupaj s soustvarjalcema pesmi Thomasom Le-onardom in Martinom Harring-tonom. Sheeranovi odvetniki so obtožbe sprva zanikali, zdaj pa je prišla v javnost informacija, da sta se strani pogodili in da je Sheeran plačal znesek, ki sta ga zahtevala avtorja. To je že druga tožba, v katero je vpleten Shee-ran v zadnjih mesecih. Obtožujejo ga namreč, da je tudi uspešnica Thinking Out Loud kopija skladbe Let's Get it On, ki jo v originalu izvaja Marvin Gaye. Zaljubljena Shakira Priljubljena kolumbijska pevka Shakira je svoje oboževalce v zadnjem času razveseljevala predvsem z dueti. Najprej je predstavila skladbo La Bicicleta, ki jo je posnela s Carlosom Vivesom, s svojim rojakom Malumo je posnela duet Chantaje, pred kratkim pa je s Princeom Roycem posnela še skladbo Deja vu. Zdaj svoje privržence razveseljuje z novo solo skladbo z naslovom Me enamoré (Zaljubila sem se). Nova pesem je posvečena njenemu partnerju in očetu njunih dveh sinov, nogometašu Gerar- du Piqueju. Pesem govori o tem, da ji je 30-letni nogometni zvezdnik spremenil življenje. 40-letna zvezdnica je še povedala, da jo partner podpira pri njenem delu, prav tako pa tudi ona njega pri njegovi nogometni karieri. Leto po smrti nova glasba Princea Ob prvi obletnici Princeove smrti bo izšel EP Deliverance s šestimi še nikoli slišanimi pesmimi pokojnega glasbenika. Pesmi naj bi nastale med letoma 2006 in 2008, naslovno skladbo Deliverance pa je že moč slišati. Pesmi je glasbenik posnel skupaj z Ianom Boxillom, zvočnim tehnikom, ki je s Princeom sodeloval pri ploščah iz omenjenega obdobja. Po njegovi smrti 21. aprila lani je Boxill dokončal aranžmaje in zmiksal pesmi, ki so se zdaj znašle na novi izdaji. Prince, ki je v starosti 57 let umrl zaradi prevelikega odmerka pro-tibolečinskih tablet, naj bi si želel, da skladbe ne bi izšle pri eni od velikih založb, kar se bo tudi uresničilo. Deliverence bo izšel pri neodvisni založbi RMA iz Vancouvra. Vračajo se naio ssaion Po desetih letih se vrača velenjska skupina naio ssaion. Skupina je s tem imenom začela nastopati leta 2003. Leta 2004 je izdala prvi album z naslovom numedia, single n.ss pa je bil nominiran celo za skladbo leta v Sloveniji. Leta 2005 je skupina zmagala na nekaj mednarodnih tekmovanjih, igrala kot predskupina ameriški zvezdnici Pink, podpisala pogodbo z založbo Napalm Records ter izdala album Out loud v angleškem jeziku. Album so po vsem svetu prodali v več kot 10.000 izvodih, za single Miss you so posneli videospot, skladba The mirror pa je bila uvrščena na kompilacijo Metal Hammer. Skupina je nastopala kot predskupina zasedbama Apoca-lyptica in Ill Nino, s skupino In Extremo so odigrali evropsko koncertno turnejo in spremljali Siddharto na slovenski turneji. Leta 2007 si je skupina vzela dolg premor, po desetih letih pa se spet vrača. Prvi single Iščem te bo izšel 4. maja, na odru pa se bodo naio ssaion prvič v živo predstavili 20. maja v ljubljanskem Orto baru. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. NUŠKA DRAŠČEK - Tak dan 2. JELENA ROZGA - Ne pijem, ne pušim 3. ANI FRECE & TILEN ARTAČ - Če je to ljubezen Nuška Draščekjez energično skladbo Tak dan postala zmagovalka letošnje Popevke - izbora, ki je potekal v sklopu Dnevov slovenske zabavne glasbe. Skladba je na koncu osvojila tudi tri nagrade strokovne komisije DSZG, in sicer za najboljše besedilo, interpretacijo in priredbo. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Pvaninski abuhi - Sedem pegic 2. Ansambel Lenarti - Vsak ne more biti muzikant 3. Ansambel Smeh - Pa je šla 4. Ansambel Akordi - Nekje na pol poti 5. Ansambel Murni - Murnova zdravljica 6. Novi spomini - V dobrem in slabem 7. Skupina Špica - Špica večer 8. Ansambel Lojtrca - Ljubezen 9. Gorenjski kvintet - Odšla je 10. Zvita felna - Ljubice www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO LAIBACH Potem ko je zasedba Laibach kot prva zahodna rock skupina nastopila v Severni Koreji, bo zdaj nastopila še v njeni južni sosedi. Tako bo Laibach 1. maja s koncertom na Jeonjujskem filmskem festivalu v Južni Koreji postala prva rockovska zasedba, ki je nastopila v obeh Korejah. RAVEONETTES Danski duo The Raveonet-tes bo nastopil kot predskupina pred koncertom Depeche Mode 14. maja v ljubljanskih Stožicah. S skupino Depeche Mode bodo na turneji Global Spirit, ki se začne 5. maja v Stock-holmu, sicer (izmenično) nastopali še The Horrors, Algiers in Mayi Jane Coles. GREEN DAY Bliža se koncert ameriške skupine Green Day, ki bo v ljubljanski dvorani Stožice nastopila 6. junija. Za ogrevanje občinstva na ljubljanskem koncertu bo poskrbela legendarna ameriška punk rock skupina Rancid. 2 CELLOS Loka za violončelo, ki sta jih člana dueta 2Cel-los Luka Šulic in Stjepan Hauser podarila projektu Botrstvo, so na dobrodelni dražbi prodali za 12.000 evrov. Celoten izkupiček bo namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo. NINA DONELLI Pevka Nina Donelli, ki je pred dvema mesecema izdala nov album, ne počiva. Tokrat se predstavlja s pesmijo Ako Ako, s katero bo junija nastopila na največjem hrvaškem festivalu CMC. Lani je kot prva Slovenka v zgodovini tam nastopila prvič, prejela pa je nagrado za naj debi-tantko. V v v KEMIČNO ČIŠČENJE POLAK MARIJANA, s. p., Koroška cesta 44, VeLenje, T 587 50 00 Delovni čas: pon., čet.: 8.-17. h, tor., sre., pet.: 8.-15. h, sobota zaprto DOLGOLETNE IZKUSNJE Čestitamo za dan upora prot okupatorju in praznik dela. roti mz Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 12 12 »»^AS ►► vila pred objektiv vsak s svojo vrečo - ministrica Andreja Ka-tič in »občinar« Tone Brodnik. Pa si je Tone mislil: »Lahko tebi, ko se dedci kar tepejo, kdo ti bo lahko kaj dal v vrečo, meni pa pri teh letih nekatere še komaj odzdravijo.« Na glas si tega ni upal povedati, pa tudi njegov nasmeh je bil iskren. Ne nazadnje je pred dnevi praznoval osebni praznik, zato ga je nanj še grel lep spomin. ZANIMIVOSTI 12-letnik z avtomobilom prevozil 1300 kilometrov Umetnost umazanih vozil Ruski umetnik Nikita Golubev je eden tistih, ki ne morejo mimo zapackanega vozila, ki kar kliče po avtopralnici. Za razliko od večine drugih, ki bi s prstom najbrž napisali »operi me«, se je ruski umetnik odločil, da takšna umazana vozila spremeni v nosilce podob, ki pritegnejo poglede mimoidočih. Svoja dela ustvarja na moskovskih ulicah, z vzdevkom V Avstraliji se je neki mladenič domislil, da se bo odpravil na pustolovščino. Doma je vzel ključe družinskega avtomobila, sedel za volan in speljal. Njegov namen je bil prevoziti štiri tisoč kilometrsko pot od zahodne do vzhodne obale Avstralije oziroma od Kendalla do Pert-ha. Po 1300 kilometrih vožnje so ga ustavili policisti, ki so opazili avtomobil, ki za sabo vleče odbijač. Avantura se je končala na policijski postaji v Novem Južnem Walesu, kamor so poklicali starše, ki so mladeniča iskali že nekaj dni. Predstavniki policije so medijem dejali, da lahko fanta doleti kazen. tiv hobotnice, morske pse, gorile, surferja ... Nikita pri tem ne uporablja zahtevnih pripomočkov, zgolj prste in včasih čopiče. To pa je čokolada in pol! Minuli vikend je v Radovljici potekal festival čokolade. Dogajanje sicer prirejajo že nekaj let, tokrat pa si je posebno pozornost zaslužila čokolada velikanka, ki sojo pripravili mojstri iz Gorenjke. Za tri metre in pol dolgo, meter in pol široko in tri centimetre debelo čokolado so mojstri porabili 63 kilogramov čokolade in 32 kilogramov lešnikov. Skupna teža čokolade velikanke je 95 kilogramov. Pojesti jo bo treba dokaj hitro, saj je rok trajanja čokolade (vsake in ne le čokolade velikanke) eno leto. V tolikem času se namreč snovi, ki čokoladi zagotavljajo aromo in sta- ProBoyNick pa je pritegnil pozornost uporabnikov družbenih omrežij po vsem svetu. Število njegovih sledilcev na Instagramu je v zelo kratkem času naraslo že na več kot 10 tisoč. Nič čudnega - je pač zanimivo, če na umazanem zadnjem steklu avtomobila vidiš izvrstno predstavljen mo- bilnost, še ne začnejo razgrajevati. Sicer pa Slovenci po statističnih podatkih nismo posebej veliki ljubitelji čokolade. Kar desetkrat raje od nas jo imajo Švicarji - na leto naj bi vsak med njimi pojedel 10 kilogramov čokolade. Nov slovenski Guinnessov rekord Stalni član ekipe Dunkin Devils Maks Veselko je nosilec novega Guinnessovega rekorda v kategoriji najvišje salte z zabijanjem na koš. Salto je izvedel decembra lani v mestu Nicosia na Cipru, pri tem pa je poletel kar 3,55 metrov visoko in s tem za pet centimetrov presegel dotedanji rekord, kije znašal 350 centimetrov. Poskus podiranja rekorda so izvedli pred občinstvom in uradnim sodnikom, ki ga je po- stavila Guinnessova knjiga rekordov. Dosežek so sedaj, po nekaj mesecih čakanja, potrdili tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Facebook bo skušal predvideti misli Pri Facebooku so na nedavni konferenci za razvijalce razkrili načrte za tehnologijo, ki bo uporabnikom omogočala nadzor naprav zgolj z mislimi. Ideja je sicer še v zelo zgodnji fazi, gre pa za sistem, ki omogoča pisanje zgolj z mislimi - petkrat hitreje kot z običajnim tipkanjem, kar pomeni približno 100 besed na minuto. Vse naj bi delovalo z zaznavanjem možganskih valov, zato ne preseneča njihov slogan: »Imate veliko misli, vi pa izberite, katere boste delili.« 26. aprila 2017 frkanje » Levo & desno « Zdravljenje Ministrstvo za zdravje namerava Bolnišnico Topol-šica poslati na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Mnogi v Šaleški dolini se bojijo, da ji tamkajšnja klima ne bo pomagala. Živel i. maj Bodo tudi roboti praznovali praznik dela? Premoženje in revščina Ustrezne institucije pri nekaterih pomembnežih iščejo izvore premoženja. Za izvor revščine pri veliki množici državljanov se ve. Mesto in vas Ženske rokometašice iz slovenskega glavnega mesta so vfinalni pokalni tekmi premagale ekipo Z>dežele. Praznik Prvi maj še vedno slavimo kot praznik dela. Čeprav je pri mnogih delavcih delo že povsem razvrednoteno. Daljnovidnost Kaj pa, če so nekateri s celjskega vrha že dalj časa vedeli, kaj se bo zgodilo z bolnišnico Topolšica?! In so se zato tako zavzemali za boljšo povezavo Šaleške doline in Celja - da naj gre nova hitra cesta po trasi stare Velenje-Ar-ja vas. Recept Slišali smo, da so prebivalci Solčave najbolj zdravi v vsej Sloveniji. Nekateri menijo, da je skrivnost tega njihovega zdravja v tem, da imajo pač daleč do zdravnika. Slanost Tudi letos je slana vzela veliko kmetijskih in vrtnarskih pridelkov. Pričakujemo lahko zasoljene cene. Krajši teden Slišim, da si tudi pri nas nekateri prizadevajo za skrajšanje delovnega tedna. Morda bi tako ponekod prišli na uzakonjen delovni teden, ki ga morajo zdaj marsikje zaposleni močno nategovati. Aktualno geslo Ne le na cesti, tudi sicer bi moralo veljati geslo: ne prehitevaj življenja. Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 13 26. aprila 2017 "»SfiAS REPORTAŽA 13 Branili so svobodo, narodovo identiteto in mir Da dosežki in vrednote narodnoosvobodilnega boja z odhodom generacije ne bi utonili v pozabo, mora združenje borcev pridobiti nove, mlajše člane Tina Felicijan Ko so v hribe nad Šaleško dolino v hudi zimi zakorakale partizanske čete, Branko Rednak iz Škal še ni bil star pet let. Njegova starša sta bila obrtnika -mama šivilja in oče čevljar - in sta cele noči za zastrtimi okni in v šibki svetlobi krpala razpadle čevlje in suknje borcev za svobodo. Skromno opravo, hrano in drugo, kar so prav tako kot partizani revni prebivalci lahko zbrali za pomoč četam, so vaška dekleta v koših odnesla na Graško goro, kjer so zaradi neprestanih jurišev s težavo našla partizane. Nekateri so imeli stopala zavita v krpe, ker niso imeli več obutve. Pogled na njihova stopala je bil tako pretresljiv, da so se dekleta v joku vračala v dolino. Poleg bombardiranja rudnika je to eden najbolj živih spominov na narodnoosvo- bodilni boj, ki jih ima današnji predsednik Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Skale Branko Rednak. Vrednote morajo preživeti Čeprav si v združenju borcev prizadevajo za ohranjanje izročila in prenašanje vrednot NOB na mlajše rodove, se je po mnenju našega sogovornika odnos do NOB skozi čas precej spremenil predvsem zaradi pogledov mlajših, ki niso doživeli okupacije in do odpora in osvoboditve gojijo drugačno zavednost, kije tudi neenotna. Prvotni pomen NOB - svobodo, narodno identiteto, mir -pa velikokrat zasenčijo razprtije, ki se še niso pomirile. »Po slovenski osamosvojitveni vojni, ko so se izoblikovale različne politične stranke, so se razprtije poglobile in s tem tudi razkol med ljudmi. Nekateri so začeli z lažmi in drugimi sredstvi potvarja-ti zgodovino slovenskega naroda in izničevati pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Občutki ob tem so neprijetni,« pravi Branko Rednak in nadaljuje, daje starej-I ša povojna generacija v glavnem ohranila pozitiven pogled na vrednote, za katere so se borili predniki, pogled mlajših nanje pa je že zamegljen. »Ne vedo, kaj se je v resnici dogajalo, za kaj so se pravzaprav borili. Vrednote bledijo in bojim se, da se bo pravi pomen, torej boj za materinščino, človeško dostojanstvo, svobodo, sčasoma pozabil.« V Skalah aktivni že 70 let Škalčani in prebivalci okoliških krajev so vse od začetka aktivno sodelovali v NOB (skrivali so knjige, da bi jih rešili pred uničenjem, v zemljanki v Cirkov-cah so zdravili ranjence), Marica Mi-klavžina pa je leta 1947 začela povezovati škalske borce in aktiviste narodnoosvobodilnega boja ter kasneje tudi sim-patizerje združenja borcev, ki se jih je v prvem letu nabralo več kot 160. »Takrat je bila domovinska zavest na drugačni ravni kot danes. Za našo organizacijo ni več interesa in nove člane težko pridobimo, udeležencev NOB pa skorajda ni več,« je povedal predsednik in dodal, daje članov KO ZB Skale danes 64 - največ je starih med 70 in 80 let, pet pa je starejših od 90 let. Ob jubileju so si zadali organizacijo slovesnosti z razstavo in predstavitvijo zbornika, še naprej bodo skrbeli za spominska obeležja, komemoracije in udeležbo članov na proslavah, prirejali bodo družabna srečanja, izlete, izvajali delovne akcije, »zaradi starosti naše organizacije pa si moramo prizadeva- 5. maja ob 18. uri se bo v veliki dvorani doma škalske krajevne skupnosti začela slovesnost ob 70. obletnici KO ZB Škale. Poleg kulturnega in družabnega programa bodo odprli razstavo fotografij žrtev fašizma na tem območju in nekaterih dogodkov v letih od 1941 do 1945 ter predstavili zbornik o delovanju in dosežkih organizacije od začetka do danes. Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Škale ima v svojih vrstah le še enega člana, ki je narodnoosvobodilni boj doživel na bojišču - Dolfa Lipnika. Je eden od borcev, ki so 9. maja vkorakali v Ljubljano in pregnali okupatorja. Na predvečer praznika dela kresovi v Škalah in okolici ne bodo goreli le za to, ampak tudi v spomin uspešnega napada Bračičeve brigade na rudnik, ki so ga borci izvedli 30. aprila leta 1944 in zanetili tako močan požar, da ga niso pogasili več dni. ti, da v naše vrste stopi čim več mlajših članov, ki jim vrednote naše polpretekle zgodovine še kaj pomenijo in jih ne pustijo potvarjati,« je še napovedal Branko Rednak. ■ 99 jih je zavihalo rokave Spomladanske očiščevalne akcije okolja so v Velenju začeli 25. marca, končali na Dan Zemlje 22. aprila - V mesecu dni 1341 prostovoljcev okolje olajšalo za 21 ton smeti Velenje, 22. aprila - Čeprav so spomladanske očiščevalne akcije v Velenju tekle vse od 25. marca, je bilo vreme prostovoljcem naklonjeno, saj so vse izvedli po načrtu. Tudi v soboto se je po mrzlem jutru naredil lep sončen dan, zato 99 prostovoljcev, ki so ta dan zavihali rokave, ni dolgo zeblo. Bili so pridni, saj so zbrali kar 4.600 kilogramov mešanih odpadkov. Spomladanske očiščevalne akcije so tudi letos potekale pod koordinacijo Mestne občine Velenje. Vanjo so se vključile vse krajevne skupnosti in dve od treh mestnih četrti, pa številna društva, javni zavodi in politične stranke. Po podatkih, ki so jih zbrali na MO Velenje, so prostovoljci na letošnjih spomladan- skih očiščevalnih akcijah zbrali skoraj 21 tisoč kilogramov mešanih odpadkov. V soboto so v očiščevalni akciji sodelovali predvsem zaposleni v upravi MO Velenje, zelo številčni pa so bili tudi člani političnih strank SD, DESUS in SMC in velenjski brigadirji. Zelo veseli so bili, ker se je prostovoljcem pridružila tudi skupina dijakov velenjske gimnazije. Koordinator akcije Bojan Prelovšek iz MO Velenje nam je povedal: »Tudi tokrat smo dali največji poudarek čiščenju mestnih vpadnic, ker pa je bilo dovolj prostovoljcev, smo očistili tudi gozd Hrastov-je v KS Šmartno in zapuščene površine ob Cesti talcev nasproti nekdanjega Erinega skladišča. Tam smo res opravili veliko delo. Tradicionalno so k akciji pristopili tudi člani Udarnik MC Velenje. Skupaj s Centrom Hiša so očistili večji del površin med zračnim jaškom na jezeru in Elektrom Celje.« Poudaril je še, da so s potekom spomladanskih očiščevalnih akcij na MO Velenje več kot zadovoljni. . bš Tokrat so se prostovoljci lotili tudi urejanja zapuščenega področja ob Cesti talcev, tik za železniško progo. Tu niso le pobirali smeti, ampak so tudi žagali, kopali in odstranjevali zaraščeno okolico. Šoštanj po soboti lažji Udeleženci akcije zavihali rokave in okolje osvobodili dobrih 14 ton smeti Milena Krstič - Planine Šoštanj, 22. aprila - V Šoštanju ostajajo zvesti tradiciji, da spomladansko očiščevalno akcijo pripravijo ob dnevu Zemlje, tokratna pa je bila prav na ta dan. Z njo ne samo, da naravo in okolje očistijo smeti, ampak z njo vsakič tudi opozorijo na ranljivost planeta, na katerem živimo. Očiščevalno akcijo so pripravili štirinajstič zapored, in čeprav je prevladoval občutek, da so ljudje od lani do letos po občini manj smetili, se je na koncu pokazalo, da žal ni tako. Ko je bilo vse stehtano, se je pokazalo, da se je nesnage nabralo za kar 14.100 kilogramov. Za primerjavo - lani »le« 9.060 kilogramov. Akcije se je tokrat udeležilo blizu 350 ljudi, posameznikov > Lani 9.100 kilogramov, letos 14.100 iz vseh devetih krajevnih skupnosti in številna društva. Brez slednjih si tovrstnih akcij sploh ne znajo predstavljati. Šoštanjski gasilci so se denimo organizirano lotili čiščenja struge in brežin Pake od gasilskega doma do Tovarne usnja. Beno Ovčar, podpo-veljnik društva, pa je tokrat z veseljem povedal, da je v reki Paki vsako leto manj nesnage. »Se pa med njo najde vse, od pločevink do nakupovalnih vozičkov.« Očiščevalne akcije so se udeležili tudi vsi zaposleni v upravi Občine Šoštanj. Glavnina se jih je z zavihanimi rokavi lotila urejanja in čiščenja arhiva. ■ pan se ie pridružil moto veteranom in Dlanincem. m Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 14 14 REPORTAŽA 26. aprila 2017 Dokler bo povpraševanje, bo ponudba Strokovna in splošna javnost opozarjata na uporabe drog predvsem med mladostniki -podobna predhodnim porast dostopnosti in Policijska statistika Tina Felicijan Medtem ko so informacije strokovnih delavcev tako javnih zavodov kot društev in drugih organizacij v povezavi s preprodajo in uživanjem drog predvsem med mladostniki zaskrbljujoče, velenjski policisti v preteklem letu niso izvedli bistveno več zasegov in drugih ukrepov ali sprožili več postopkov, čeprav (po vsej Sloveniji) opažajo, da se problematika zaostruje in je tako ponudbe kot uporabe drog sploh med mladostniki več, saj med njimi beležijo čedalje več prekrškov. Organe pregona smo povprašali po aktivnostih za nadzor in pregon pos(r)edovanja in uživanja prepovedanih drog. Usmerjene akcije nenehno potekajo Čeprav lahko v različnih okoliščinah zasledimo vse več pripomb prebivalcev, strokovnih, mladinskih delavcev o problematiki pod drobnogledom, velenjski policisti v letu 2016 niso dobili niti enega obvestila od občanov, da so opazili osebe, ki uživajo prepovedane droge. Lokacije, kjer se pojavljata uživanje ali preprodaja drog, so odkrili sami in tam redno izvajajo poostrene nadzore. To je praviloma dalo rezultate - vsaj kakšen ugotovljen prekršek, v nekaterih primerih pa tudi neposredno zaznano kaznivo dejanje preprodaje drog. Sicer pa komandir velenjske policijske postaje Boštjan Debelak pravi, da policijska statistika ne kaže na porast proizvodnje ali prometa s prepovedanimi drogami ter njihovega posedovanja in zlorabe. »Tako pri kaznivih dejanjih kot kršitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ni večjih odstopanj od statistike iz prejšnjih let. Gre za to, da je na tem področju potrebnega veliko truda policistov - odkrivanje droge, izvaja- ) Oktobra lani se je zaključil pregon združbe, ki se je tudi na širšem velenjskem območju ukvarjala s prepovedanimi drogami. Pravnomočno so obsodili 9 oseb - 7 na zaporne kazni od 2 do 4 let in dve na pogojne kazni. posredno zaznati s svojimi čutili, da oseba poseduje prepovedano drogo. Če smo le obveščeni o nekih pojavih, aktivnostih oseb na nekem območju, je to le indic, da povečamo svojo prisotnost, ni pa dovolj, da zoper osebe uvedemo postopek o prekršku ali ka- zenske ovadbe tožilstvu, ki nato odloča o uvedbi kazenskega pregona oz. vložitvi obtožnice zoper osebo. »Že v času preiskave smo v stiku s tožilstvom, ki ovadbo z dokazili pregleda, po potrebi zaprosi policijo za dopolnitev oziroma za zbiranje dodatnih obvestil, nato pa se odloči, ali bo stekel kazenski postopek ali ne. V slednjem primeru zadevo prevzamejo policisti in jo obravnavajo kot prekršek,« je še povedal Debelak. Lansko leto je imelo tožilstvo v reševanju 21 kazenskih ovadb s področja prepovedanih drog, saj so se nekatere prenesle še iz preteklih let. nje postopka dokazovanja pos(r) edovanja droge in v nadaljevanju dokazovanje prekrška ali kaznivega dejanja.« Pri tem imajo številne omejitve - obveščanje oz. zaznava, zbiranje dokazov, sodelovanje prič. »Najprej sam zaseg droge, pri čemer morajo policisti upoštevati zakonodajo - nikogar ne smejo kar tako ustaviti in ga pregledati, četudi daje videz, da poseduje ali uživa droge, pač pa morajo imeti pooblastilo oz. ne- ■t ' !l Policijska statistika na območju PP Velenje 2015 2016 Število prekrškov 54 57 Število kazenskih ovadb 24 24 Število ovadenih oseb, osumljenih preprodaje 20 18 Zasežena marihuana (g) 465 9160 (odkrili so več nasadov) Zasežen heroin (g) 32,4 65 Zasežen amfetamin (g) 7,9 21,6 zenski ovadbi.« Za uspešno delo in rezultate potrebujejo malo sreče, dober vir in sodelovanje z njim. Pregon odvisen od kakovosti podatkov, količine in vrste droge Delo policije je omejeno na ugotavljanje kaznivih dejanj, zbiranje obvestil in podajo ka- zadeve pa se rešujejo pri državnem tožilstvu. Še 6 so jih prejeli od celjske in mozirske policije. »Policija sicer zbere določene podatke in dokaze v predkazen-skem postopku in jih priloži h kazenski ovadbi, državni tožilec pa se odloči, ali bo zoper določeno osebo zahteval uvedbo kazenskega postopka ali ne. Če oceni, da predloženi podatki, dokazi ne zadoščajo, da bi z njimi uspel na > Okrožno državno tožilstvo v Celju je od velenjske policije lansko leto prejelo 7 kazenskih ovadb (ovadenih je bilo prav toliko oseb), od katerih so dve zavrgli, eno so odstopili v reševanje ODT v Ljubljani, za eno so podali zahtevo za preiskavo in postopek poteka pred preiskovalnim sodiščem v Celju (zasliševanje oseb, pridobivanje podatkov), tri Sodišče je lani izreklo 5 obsodilnih sodb osebam, ki so jih ovadili velenjski, celjski ali mozirski policisti - eno z zaporno kaznijo, ostale s pogojno. sodišču, izda sklep o zavrnitvi kazenske ovadbe,« pojasnjuje vodja zunanjega oddelka ODT Celje, državni tožilec Darko Oprešnik. Primer: če nekdo razpolaga z nekimi vrednimi predmeti, čeprav ni nikjer zaposlen, če se okoli osebe zbirajo sumljive oz. operativno zanimive osebe, je to lahko indic. Policija začne zbirati obvestila, izjave oseb, ki so to opazile. Če podatki nakazujejo, da bi lahko pri osebi našli določene dokaze o posedovanju ali preprodaji prepovedane droge, policija poda predlog za odredbo hišne preiskave pri osebi. »Težava je naslednja: policija na terenu zbere obvestila od ljudi v obliki uradnih zaznamkov, ki jih je na sodišču treba potrditi. Če osebe tega ne storijo, je kakovost podatkov in same kazenske ovadbe vprašljiva. Pogosto se dogaja, da zagovorniki zato izpodbijajo zakonitost pridobitve teh podatkov in izločitev teh dokazov. Posledica je lahko, da cela zadeva pade,« pojasnjuje tožilec. Poleg tega politika pregona kaznivih dejanj ne daje prednosti le bolj konkretnim, ampak tudi večjim zadevam. »Zato pogosto slišimo očitek, da smo ovadbo zavrgli. Ampak izplen je v primerih, ko policija pri osebi najde nekaj zavitkov po nekaj gramov konoplje, jalov. Treba je upoštevati vse, kar je v takem primeru treba vložiti v primer, da pride do obsodilne sodbe. Če gre za nekaznovane osebe, se taki primeri pogosto rešujejo alternativno v postopkih odloženega pregona, v katerih se osebam naloži bodisi družbeno koristno delo ali nakazilo sredstev v humanitarne namene,« dodaja Oprešnik. Namesto preganjanja »uličnih preprodajalcev« zaradi manjše količine droge se tožilstvo torej raje posveča pregonu večjih in organiziranih združb, ki se ukvarjajo s tršimi (nevarnejšimi) drogami. a Rekli so ) Komandir PP Velenje Boštjan Debelak: »Že nekaj let je naša prioriteta izvajanje poostrenih nadzorov z namenom zmanjševanja ulične preprodaje drog. A dokler bo povpraševanje, bo tudi ponudba. Zato so na tem področju bolj pomembni (preventivni) programi za ozaveščanje ljudi o posledicah zlorabe drog. Vloga policije pri preprečevanju zlorab drog je manjša. Naša moč je v tem, da osebo, ki drogo preprodaja ali jo uživa, kaznujemo, drogo zasežemo, izvedemo bodisi prekrškovni bodisi predkazenski postopek, zberemo vsa obvestila, v nadaljevanju pa je ta oseba ponovno prepuščena sama sebi, kakor je bila prej.« Nadaljujejo tradicijo postavljanja mlaja Dolgoletno prireditev združili z otvoritvijo novih pridobitev Škale, Hrastovec - V Hrastovcu pred spomladanskima praznikoma nadaljujejo tradicijo postavljanja mlaja. Visoko in okrašeno smrekovo drevo so postavili že šestnajstič zapovrstjo (pred tem so ga več let postavljali na vrhu Hrastovca). Po zelo hladnem petku so za soboto naročili zelo topel dan in bojazni, da bo udeležba slaba, ni bilo več. Zbralo se je veliko krajanov, starih in mladih. Moški so se nato spopadli z 29 m visoko smreko, ženske in otroci pa so stiskali pesti, da bo čim prej zarezala visoko v zrak s slovensko zastavo na vrhu. Nato so se - kot vsa leta doslej - zbrali pod kozolcem Drenovčeve domačije in se družili ob zvokih ansambla Žarek. Razveselili so se prihoda župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, vsa leta pa ob tem dogodku rad prihaja mednje tu- di prejšnji župan Srečko Meh. Vse zbrane je najprej nagovoril predsednik krajevne skupnosti Škale - Hrastovec Božidar Rep-nik. Dodatno je bil vesel, ker so to vsakoletno prireditev združili z otvoritvijo novih pridobitev v krajevni skupnosti oziroma v tem naselju. Končali so obnovo dela lokalne ceste in izgradnjo pločnika ob njej, česar so se krajani, še zlasti razveselili, saj je bila peš hoja ob njej dokaj nevarna, zlasti na odsekih, kjer se cesta skorajda dotika hiš oziroma zelenic, škarp in vrtov ob njih. V tem letu po besedah predsednika načrtujejo tudi obnovo ceste in postavitev razsvetljave na odseku ceste proti vzhodu kraja (do bližine domačije Martinc). Zaradi zelo dobrega sodelovanja z občino so županu izročili manjšo sliko starih Škal, ki jih danes zaradi kopanja lignita ni več. Narisal jo je domači slikar Oskar Sovinc. Takšna slika, a večja, krasi tudi notranjost tamkajšnjega gasilskega doma, uradno pa jo bodo predstavili v začetku julija, ko bodo imeli srečanje preseljenih Škalčanov. Slika je župana gotovo spodbudila, da se je ob tej priložnosti dotaknil posledic, ki jim je bila izpostavljena dolina zaradi rudarjenja: »Danes nas vse večkrat mnogi opominjajo in poudarjajo, da je ta dolina imela in še vedno ima samo korist. Toda to govorijo samo tisti nevedneži, ki ne poznajo doline, kakšna je bila pred sedemdesetimi, osemdesetimi leti in kakšna je danes. Res se je razvila v industrijsko dolino, mnogo se je zgradilo, dogajal se je razvoj ... Vendar, je bil tudi davek, ki ga je dolina plačala za vse to, zelo visok. Škode, ki se je zgodila, dolini ne more nihče več nadoknaditi. Vsem, ki mislijo, da nam je bilo kar koli podarjeno, lahko povemo, da tega ni bilo. Tudi nikoli nismo pričakovali, da nam kdor koli kaj podari. Pričakujemo le enako obravnavo, kot jo imajo drugi po Sloveniji, in povrnitev vsaj dela tega, kar smo v preteklosti izgubili.« Ob čestitki krajanom za praznika pa je poudaril: »Spoštujmo zgodovino. Ne dovolimo, da se pozabi na vse tiste, ki so darovali življenje, da danes živimo in lahko govorimo slovenski jezik ter smo tukaj doma. Prvi maj, praznik dela in delavske pravice niso samoumevne in nikoli niso bile podarjene, za vse so se morali boriti, zato jih moramo ohraniti v obsegu, kot je to le mogoče.« a S. Vovk VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na lepo njivo 10, Mozirje, T: 03 839 02 20, 03 583 10 17 1 V t J« L/; K LSpSIpEVSffiSjšReflprazmRe E-naslov: veterinarska.postaja.mozirje@siol.net • Dežurni telefon: 041 724 972 Delovni čas: Ambulanta za male živali - Izdaja zdravil in svetovanje pon.-pet od 07.00-12.00 in od 15.00-18.00 Sprejem naročil za obisk na terenu pon-pet od 7.00-8.30, ned. in prazniki: od 7.00-8.00 tenis košarka mini golf mali nogomet odbojka na mivki najem piknik prostora ŠPORTN PARK JEZERO informacije: 070 830 527 VELENJE Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 15 MED VAMI 15 Da, »luštno« je na deželi V štirih desetletjih člani Kulturnoprosvetnega društva Vinska Gora pustili veliko sledi - Z dogodki lepšali življenje sokrajanom in sosedom 26. aprila 2017 Velenje v vrtincu plesne umetnosti Na regijski reviji otroških in mladinskih plesnih skupin 31 plesnih miniatur in skoraj 300 plesalk in plesalcev iz Šaleške, Savinjske in Koroške regije Velenje, 20. aprila - Velenje je letos zaznamovano s plesom. Marca se je pod okriljem JSKD odvila območna plesna revija, v četrtek pa kar dve regijski. Dopoldne so na reviji V plesnem vrtincu v velenjskem domu kulture nastopile otroške plesne skupine, popoldne pa mladinske. Izbor nastopajočih je na treh območnih revijah, ki so potekale v Celju, Velenju in Laškem, opravila selektorica Mojca Kasjak. Selektor regijske plesne revije, plesalec in koreograf Igor Svi- derski si bo ogledal vse regijske plesne revije v Sloveniji in sestavil program za dve državni reviji: festival Živa, ki bo novembra v Ljubljani, in Mini festival Pika miga, ki bo oktobra v Velenju. Med otroškimi plesnimi skupinami je v četrtek v velenjskem kulturnem domu med 14 plesnimi skupinami nastopila tudi skupina Plesnega studia N s koreografijama Časovna zanka in Sanje. Na velenjski izpostavi JSKD so bili zelo veseli, ker sta se za ogled revije odločila OŠ Miha Pintarja Toleda in Vrtec Velenje, saj je nastop v polni dvorani tudi priznanje nastopajočim. Obisk je bil dober tudi popoldne, na reviji mladinskih plesnih skupin. Predstavile so 15 plesnih miniatur, od domačinov so nastopili Plesna skupina Venus iz Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje s koreografijo Čas ter Plesni studio N s koreografijami Ali bomo zamudili, Vsaka na svoji strani in Osamljenost sredi množice. bš Vinska Gora, 23. aprila - Kulturnoprosvetno društvo (KPD) Vinska Gora uradno deluje od septembra 1976. Po besedah predsednika društva Zdenka Lešnika, ki društvo vodi že 29 let, v njem pa deluje vseh 40 let, so najstarejše društvo v kraju. Da delajo dobro, jim priznavajo vsi. Izkazali so se tudi v nedeljo popoldne, ko so v veliki dvorani večnamenske dvorane pripravili tradicionalno prireditev Prav luštno je res na deželi. Tokrat je bila še posebej slavnostna, saj je bila 20. po vrsti, hkrati pa so z njo zaznamovali štiri desetletja delovanja KPD. Na njej je nastopilo kar 10 ansamblov od blizu in daleč, pridružili so se jim humoristi in gledališka družina Matiček, ki je povezovala dogajanje na odru. Predsednika društva vprašamo, na kaj so najbolj ponosni. Tega ni malo, nam zatrdi in doda: »Pod okriljem društva so v štirih desetletjih delovanja nastale številne igre, ki smo jih uprizarjali še v starem kulturnem domu v našem kraju in z njimi gostovali tudi naokrog. Poskrbeli smo za mnoga druženja krajanov, se redno udeleževali pustnih karnevalov, pripravljali trim kolesarjenje, glasbene večere z naslovom"Pokaži, kaj znaš" in še bi lahko naštevali. Pred 30 leti, ko je bil zgrajen nov večnamenski dom, smo se preselili v ta dom. Soba, v kateri imamo srečanja še danes, je služila in še služi vajam pevskih skupin in ansamblov.« V okviru društva je nekdaj deloval moški pevski zbor, ki ga želijo spet oživiti, dva okteta, pa ansambel Šaleški Odmev. Tudi slednji je po dolgih letih nastopil na nedeljski prireditvi, saj so obudili delovanje. Pod okriljem društva delujejo kmečki godci, kasneje se je ustanovila še dekliška vokalna skupina Fortuna, ki deluje še danes. Nedeljska prireditev, ki je lepo uspela, je bila torej dvakrat jubilejna, prostovoljne prispevke, ki so jih zbrali na njej, pa bodo uporabili za prenovo sobe, v kateri deluje društvo. Ta potrebuje predvsem nov oplesk. »Imamo krasne pogoje za delo, v naši sobi je tudi pianino, ki ga uporabljajo naši pevci. A čas je vseeno naredil svoje. Zato bo naša prva naslednja akcija beljenje sobe,« je za konec poudaril Lešnik. ■ bš Na regijski reviji otroških in mladinskih plesnih skupin je selektor Igor Sviderski izbral skupine, ki bodo nastopile na državnih plesnih revijah. Odločitev bo znana v nekaj dneh. Zweite b tuJlpiml 39. spomladanska razstava tulipanov v Mozirskem gaju od 26. 4. do 2. 5. 2017 Mozirski gaj park cvetja Zaradi sindikata sfrei imam... D SOLID) ROM Živel 1. maj! [MALICO SOLIDARNO > POMOČ ! DELOVNO . JUBILEJNO, JL"0®^ NAGRADO' M J^rfC REGRES t o eožičn:C0 ' DOPUSTI Bodi fer, postani naš član. Skupaj smo močnejši! ¿¡t gorenje up* j Postanite naročnik »'was i 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! militi VELENJE 88.9 Mhz 187,8 Mhz Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT Spet nepazljivo v obrambi Prva zmaga Kopra nad Rudarjem v aktualnem prvenstvu -Velenjčani za šestim mestom zaostajajo kar za šest točk »»WAS 26. aprila 2017 V ponedeljek je bila redna skupščina NK Rudar Velenje. Navzoči so se najbolj razveselili sporočila, da Rudar nima več dolgov. Za novega predsednika so izvolili Simona Dobaja z velenjskega Premogovnika. Uspešno delo mu je zaželel tudi prejšnji predsednik Gašper Škarja (na sliki desno). Zdesetkane do gladke zmage Nogometašice Rudarja - Škal še tretjič boljše od Ankarančank -Trener je imel na voljo le dvanajst igralk Nogometaši Rudarja niso nadaljevali tradicije dobrih predstav v tej sezoni v dvobojih s Koprom. Na prejšnjih treh so proti njemu osvojili kar sedem točk. Na svojem igrišču ob jezeru so zmagali, na Bonifiki pa igrali neodločeno in prav tako zmagali. V tem krogu pa so jih Koprčani premagali prvič v tej sezoni (1 : 0), obenem je bil to tudi zadnji dvoboj teh dveh nasprotnikov v aktualnem prvenstvu. Gostje so sicer imeli kar nekaj priložnosti, da bi se tekma razpletla kot prejšnje tri. Toda najboljša gostujoča strelca Dominik Glavina (skupaj z Mariborovim Luko Zahovicem tudi še vedno najboljši strelec lige) in John Mary (četrti) tudi v tem krogu nista bila pri strelih dovolj natančna. (Pol)priložno-sti so imeli tudi nekateri drugi, zlasti Stjepan Babic pri izvajanju prostih udarcev, a so bili prav tako nezbrani pri udarcih. Edini gol so gostje prejeli (spet) po napaki v obrambni vrsti. V domačem napadu je bil najnevarnejši igralec njihov Juž-nokorejec Inhyeok Park. Dvakrat je Rudarjev vratar Matej Radan z izjemnima obrambama preprečil njegovim žogam pot v mrežo, v 56. minuti pa je bil nemočen. Eden od rudarjev je z desnega roba in precejšnje razdalje poslal žoga nazaj do Jeana Clauda Billonga, ki je bil nekaj metrov pred svojim kazenskim prostorom. Rudarjev branilec je žogo želel podati v nasprotno smer. Pri tem je nespretno zadel domačega igralca Senijada Ibri-čica, od katerega se je žoga odbila do Parka. Čeprav je vratar Ra-dan pritekel do roba kazenskega prostora, lepega zadetka domačih ni mogel preprečiti. Podob- no napaka je storil Billong tudi na prejšnji tekmi z Mariborom. Gotovo so bili po tem krogu znova zadovoljni Celjani, saj tudi Aluminij ni prekinil njihovega spomladanskega niza brez poraza, sploh prve v tem delu prvenstva pa se je veselila aktualna prvakinja Olimpija. Do konca prvenstva je še šest krogov. Rudarji imajo še vedno možnost, da sezono končajo v prvi polovici lestvice, tiha želja - osvojitev enega od mest, ki bi jim omogočila igranje v enem od evropskih pokalov, pa je skorajda nedosegljiva. Ob takšni igri, kot jo kažejo spomladi, pa sploh. Seveda so pri tej omembi izvzete nekatere tekme v gosteh. Od desetih spomladanskih točk so si jih kar devet (tri zmage) priigrali zunaj Velenja. Po tem že trinajstem porazu v sezoni so sicer ohranili sedmo mesto, vendar jim sedaj Koper na mestu pred njimi beži že za šest točk. Na njihovo srečo je tudi Krško doživelo poraz in še vedno na osmem mestu za njimi zaostaja za šest točk, predzadnji Aluminij pa za eno več. V soboto bodo Rudarji na novi preizkušnji v Domžalah, ki so na derbiju 30. kroga gostovale v Mariboru in izgubile z 0 : 1. Ta zmaga oziroma najhitrejši zadetek v ligi je za sedaj zapisan kot zgodovinski, saj ga je njegov strelec Marcos Tavares dosegel že v osmi sekundi. ■ S. Vovk Velenjske nogometne rudarke so bile še tretjič v tej sezoni boljše od Ankarančank. Na jesenski tekmi za prvenstvene točke so jih na njihovem igrišču premagale s 5 : 1. Pred spomladanskim delom so se Primorke zelo okrepile in na polfinalni tekmi za slovenski pokal so po bolj ali manj enakovredni v Velenju izgubile 'samo' z 0 : 1. Toda ta zmaga je bilo dovolj, da bodo Velenjčanke konec maja zaigrale v finalu slovenskega pokala. V nedeljskem 15. prvenstvenem krogu so po zelo dobri igri na svojem igrišču zmagale gladko s 3 : 0. Trener Dušan Uršnik se je pred tekmo znašel v precejšnjih težavah, saj je imel na voljo le dvanajst igralk. Zaradi kartonov ni smela igrati najbolj izkušena Marijana Jevtic, med drugimi pa je manjkala tudi vratarka Jadranka Zilic, ki je imela neodložljive obveznosti. Zato se je odločil za salomonsko rešitev. Med vratnici je postavil igralko Lano Golob. Ta mlada in visoka repre- zentantka zaradi rahle poškodbe ne bi mogla vzdržati tekanja po celem igrišču. Svojo začasno novo vlogo pa je opravila odlično. Med drugim je v zadnjih minutah tekme z lepo obrambo preprečila gostjam, da niso dosegle vsaj častnega zadetka. Žogo, ki jo je gostujoča igralka z zelo močnim udarcem poslala proti njej, je s pomočjo prečke preusmerila v kot. Rudarke so zelo hitro povedle. Gol je dosegla Sara Agrež, na nedeljski tekmi 15. kroga sploh najmlajša igralka tega dvoboja, ki se je med strelke vpisala tudi v drugem polčasu. Predvsem po zaslugi odlične gostujoče vratar-ke pa se rezultat do odhoda na odmor ni spremenil. Toda Ru-darke so podjetno igro nadaljevale tudi v drugem delu. Agreže-va je tako dosegla drugi gol, piko na i pa je postavila po hitrem nasprotnem napadu Urška Tič nekaj minut pred koncem tega zelo zanimivega dvoboja. Osrednja tekma 15. kroga je bila v Ljubljani, kjer je do tega kroga vodilna Olimpija gostila aktualne prvakinje Pomurke. Jeseni so Ljubljančanke zmagale v Beltincih z 1 : 0. Za ta poraz pa so se jim gostje oddolžile najprej na polfinalni tekmi, saj so jih izločile iz tega tekmovanja in jim s tem preprečile ambiciozne napovedi pred začetkom sezone, da želijo oba naslova. Zdaj pa se jim izmika še prvenstveni naslov, saj so Beltinčanke v tem krogu v Ljubljani zmagale s 3 : 1 in spet prevzele vodstvo na lestvici. Dušan Uršnik: »Dekleta so igrala precej bolje kot na pokalni tekmi. Opazno je, da so bolje uigrane. Pred tekmo sem bil v precejšnjih skrbeh, saj je bila zaradi službenih in drugih obveznosti, kartonov ... ekipa zelo zdesetkana, tako rekoč brez menjav, kar je od drugih zahtevalo velik napor. Dekleta moram pohvaliti za nadvse zavzeto igro in seveda lepo zmago. Pomembno je, da smo si že zagotovili igranje v končnici. ■ S. Vovk Po okolici Mozirja Še en marčevski izlet je treba omeniti, saj se dogaja že več kot enaindvajset let. Zanj sta povsem predana Marjan in Milica Skaza, ki ga skrbno pripravljata pod okriljem PD Velenje. Njegova »formula« za doseganje številne udeležbe je tudi osebno povabilo, ki na tak način razložil namen in smer poti. Ta je najprej vodila v gozd in vijugala med številnimi jelkami, ki so lepšale pot. Markacija žabe je označevala gozdno pot, ki nas je popeljala v smer Blate - Brdce. Že ime pove, da je tu nižinski neprepusten svet. Več simpatičnih jezerc nas je pritegnilo za krajši Po hribih smo se spustili do asfaltne ceste, v bližini katere se nahaja spomenik padlima partizanoma udarne XIV. divizije. Bližali smo se cilju, gostišču »Pri Vidu«, kjer smo izlet žena zaključili v prijetnem lokalu. Zakonca Skaza sta nas počastila z rdečimi nageljni in čestitkami za Prijetna druščina udeležencev tradicionalnega izleta žena omogoči druženje starih znancev v času prihajajoče pomladi. Tokrat smo se za povsem poln velik avtobus zbrali na avtobusnem postajališču v Velenju, od koder smo se z vmesnimi postanki odpeljali proti Mozirju. Na njegovem obrobju v bližini osnovne šole smo izstopili in se zlagoma odpravili na pot. Nanjo nas je pospremil lep sončen dan in na travnati vzpetini je Marjan postanek. V nadaljevanju smo prišli do »Dohtarjevega izvira« ob potoku Mozirnica. Informativna tabla nas je seznanila z njegovim izvorom imena. Iz gozda smo se podali na travnato pobočje, kjer je nastala spominska fotografija vesele druščine. Pred nami so se razprostrla pobočja Mozirske planine z Radegundo s slikovito cerkvijo istoimenske svetnice. Po cvetočem travniku praznik. Magda je poskrbela za zasluženo zahvalo obema, sledil pa je srečelov, na katerem je vsaka srečka zadela. Po kosilu je raztegnil meh še harmonikar in ni jih bilo malo, ki so se odzvali vabilu na ples. Kar prekmalu se je izteklo veselo druženje, a ostali so lepi spomini na skrbno pripravljen pohod. a Marija Lesjak Garnbretova zmagovito tudi v balvanih Chongqing, 23. aprila - Janja Garnbret je zmagala na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v kitajskem Chongqingu. Osemnajstletnica iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu (ŠAO Velenje), ki blesti v težavnosti, je v finalu prepričljivo vpisala svojo prvo zmago na bal-vanskih preizkušnjah svetovnega pokala v športnem plezanju. Tekmovalka je svojo prvo zmago na balvanskih tekmah svetovnega pokala športnih plezalk osvojila v velikem slogu, saj je bila najboljša v vseh treh krogih tekmovanja, z najboljšim dosežkom je dobila tako kvalifikacije, polfinale in finale. Prav v vseh krogih je preplezala vse balvanske smeri do vrha, torej v kvalifikacijah pet in v polfinalu in finalu po štiri. a Prva liga TS, 30. krog Koper - Rudar 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Park (64.). Rudar: Radan, Mužek, Billong, Grgic (od 83. Dodlek), Iharoš, Lotrič (od 74. Bokalic), Babic', Bolha (od 65. Trifkovic), Črnčič, Gla-vina, Mary. Drugi rezultati: Kalcer Radomlje - Gorica 1:2 (1:0), Celje - Aluminij 1:0 (1:0), Maribor - Domžale 1:0 (1:0), Krško - Olimpija 0:1 (0:1) Vrstni red: 1. Maribor 67, 2. Olimpija 52, 3. Domžale 51, 4. Gorica 48, 5. Celje 44, 6. Koper 41, 7. Rudar 35, 8. Krško 30, 9. Aluminij 29, 10. Radomlje 11. 31. krog (28. 4.): Domžale - Rudar. TAKO so igrali Prva SŽNL, 15. krog Rudar Škale - Ankaran 3:0 (1:0) Strelke: Sara Agrež (9., 56.), Urška Tič (85.). Rudar - Škale: Golob, Križaj, Tič Lukek, Agrež, Maksimovic, Pijukovic (od 57. Pinter) Jelovšek, Pleterski, Bric. Turkanovic. Drugi rezultati: Velesovo - Moje-lece. si Radomlje 0:5 (0:3), Olimpija Ljubljana - Teleing GMT Beltinci 1:3 (0:2), Maribor - Krim 1:2 (1:1), Fužinar - Ajdovščina 9:0 (4:0) Vrstni red: 1. Beltinci 42, 2. Olimpija 42, 3. Rudar - Škale 28, 4. Radomlje 27, 5. Fužinar 24, 6. Krim 22, 7. Maribor 16, 8. Ankaran 10, 9. Velesovo 6, 10. Ajdovščina 4. 3. SNL, sever, 20. krog Rezultati: Dravinja - Mons Claudius 0 : 1 (0 : 0), Fužinar Ravne Systems - Korotan Prevalje 1 : 3 (0 : 2), Šmarje pri Jelšah - ZU--VIL Brunšvik (3:1 (0:0), Rogaška - Šmartno 1928 7:0 (3:0), Dravograd - Maribor B 1:4 (0:1), Šampion - AjDAS Lenart 4:0 (1:0), Videm - S. Rojko Dobrovce 2:3 (0 : 0). Vrstni red: 1. Maribor B 53, 2. Rogaška 38, 3. Korotan Prevalje 34, 4. Dravinja 33, 5. Dravograd 32, 6. Šmarje pri Jelšah 32, 7. Mons Claudius 29, 8. Fužinar 29, 9. Šampion (Celje) 26, 10. S. Rojko Dobrovce 25, 11. Videm 21, 12. ZU-VIL Brunšvik 16, 13. AjDAS Lenart 15, 14. Šmartno 10. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 19 20. aprila 2017 ""^Jis ŠPORT 17 Veliko jih je, ki razveseljujejo z delom ali dosežki Športna zveza Šoštanj s priznanji nagradila posameznike, klube, društva za delo, dosežke v letu 2016 v 10 kategorijah Tatjana Podgoršek Šoštanj, 18. aprila - Poročali smo že, da je Športna zveza Šoštanj, katere dejavnost je znova zaživela lani, po šestih letih znova pripravila prireditev, na kateri je s priznanji nagradila posameznike, klube, društva, javne zavode za njihovo delo in dosežke v letu 2016 v športni dejavnosti. Na odru šoštanjskega kulturnega doma je bilo tako veliko takih, ki so lani izstopali iz sivine povprečja v športu. Treba jih je 'pocrkljati' Predsednica zveze Brina Skorn-šek je med drugim dejala, da je bil to velik zalogaj, ki je zahteval precej usklajevanja, spodbujanja, dogovarjanja. Ob koncu prireditve je ugotavljala, da pa le ni bilo tako naporno, ker so jo pripravljali s srcem in se dobro organizirali. Bilo pa je prav, je še dodala, in tudi vredno opozoriti na tiste športnike, športnice, klube, društva, ki so se še posebej trudili doseči dobre rezultate, vložili v to veliko truda, volje, časa. »Treba jih je bilo 'pocrkljati' s priznanjem na javni prireditvi,« je menila Skornškova in se ob tej priložnosti poleg nagrajencem zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditve. Za šport letos 350 tisoč evrov Župan Občine Šoštanj Darko Menih je izrazil zadovoljstvo, ker se je »našla« Brina in obudila prireditev. »Po razpadu šo-štanjske Športne zveze ni bilo nikogar, ki bi voz potegnil naprej. Športna dejavnost pa ima v našem okolju tradicijo, naši športniki in športnice ter ekipe so uspešni, ponašajo se z vrhunskimi rezultati in nanje smo ponosni. Želim si, da bi se jih v zvezo vključilo še več, da bi bil njen delovni program še bolj z mladimi manj.« Po zagotovilih Darka Meniha občina Šoštanj sodi med športne lokalne skupnosti, saj spodbuja to dejavnost na več načinov. Letos je v občinskem proračunu za šport predvidenih 350 tisoč evrov. Žal sta pomoč umaknila nu športnega društva s stalnim prebivališčem zunaj občine Šoštanj ter priznanje športnemu društvu), ker zanju ni bilo predlogov. In kaj so povedali nekateri dobitniki priznanj? Alimpije Košarkoski - dobitnik priznanja zaslužen športni delavec za organizacijsko delo: »Vesel sem ga, ker potrjuje, da sem la Destovnika Kajuha Šoštanj: »Tekmujem v mnogih športnih disciplinah, najljubši pa sta mi odbojka in atletika. Šport je zame zelo pomemben, je način življenja. Z njim se nameravam ukvarjati tudi poklicno.« V kategoriji perspektivna športnica sta priznanje prejeli članica Atletskega kluba Velenje (tekmuje v teku na 400, 800 in 1500 metrov) Barbara Kladnik ter ju-doistka Tea Laznik: »Všeč nama in te izkušnje so mi veliko pomagale k temu, kjer sem danes - treniram odbojkarsko ekipo ACH Volley. Če me mika, da bi se vrnil v Šoštanj in prevzel vodenje kakšne ekipe? Sem mlad trener in morda se bom v prihodnosti spet z veseljem vračal v Šoštanj.« Aljaž Osterc - priznanje za najboljšega športnika v letu 2016: »Priznanje je samo dokaz več, da delam dobro, da se celo sezo- Ekipa pionirjev, mladincev in tekmovalcev v orientaciji PGD Lokovica - dobitniki priznanja za športnotekmovalne uspehe v neolimpijskih športih. Vladimir Rizman iz KKElektra -priznanje za posebne dosežke v kategoriji športnikov veteranov obširen in da bi se s športno dejavnostjo ukvarjalo še več mladih. Kajti s športom si krepijo samozavest, pridobijo vrline, ki jim bodo kasneje v življenju zelo dobrodošle in so pomembne za njihov nadaljnji razvoj. S tem bo tudi težav pri mladih in velika sponzorja TEŠ in HSE. »Ne želimo si nazadovanja športa v okolju in podpirali ga bomo v vrtcu, osnovni šoli, na športnih terenih ... po najboljših zmožnostih tudi v prihodnje,« je še dejal Darko Menih. Priznanja od 12 razpisanih v 10 kategorijah Športna zveza Šoštanj je podelitev priznanj v letu 2016 razpisala v 12 kategorijah, od tega jih ni podelila le v dveh (priznanje nadpovprečno uspešnemu čla- bil res vrsto let športnikom kot oče. Ko jim je šlo slabo, sem bil z njimi, prav tako sem se veselil njihovih uspehov. Spodbujal sem jih s preprostimi besedami, dobro jim je dela pohvala ali trepljanje po rami. Če je občina Šoštanj športna občina? Ne le velika, kar prevelika, saj v njej deluje mnogo športnih zvrsti. Prav bi bilo, da bi se v športno dejavnost vključilo še več mladih. Tudi tem bom stal ob strani enako kot njihovim predhodnikom.« Neli Goršek - priznanje za naj športnico osnovne šole Kar- je, da je Športna zveza Šoštanj znova organizirala prireditev, na kateri smo v ospredju športniki. Priznanje nama veliko pomeni. Je plačilo za vložen trud in spodbuda za dosego čim boljših rezultatov tudi v prihodnje.« Zoran Kedačič - priznanje športnemu trenerju za strokovno delo: »Prestižnega priznanja sem seveda zelo vesel, še bolj pa tega, da je športna zveza znova organizirala to prireditev. Upam, da bo postala stalnica. V letih 2011-2013 sem bil trener ekipe Odbojkarskega kluba Topolšica no skupaj s trenerjem trudim za dobre rezultate. Poleg tega sem zelo ponosen na naslov mladinskega svetovnega prvaka, ki sem ga osvojil letos v Ameriki. Poletje bom poskušal čim bolje izkoristiti za pridobitev moči in izboljšanje tehnike skakanja, pozimi pa si želim čim več nastopov na tekmah celinskega pokala in v svetovnem pokalu v smučarskih skokih.« ■ Zanimiv regijski dogodek Velenje, Škale - Športna unija Slovenije bo v Velenju odprla regijski center športa za vse. Pristojen bo za savinjsko, šaleško in koroško območje. Dogodek bodo zaznamovali danes (v sredo, 26. aprila) v Škalah s srečanjem športnih klubov in društev športne rekreacije članic Športne unije Slovenije s tega območja. To bo, kot pravijo, priložnost, da se spoznajo in poklepetajo o vseh aktivnostih, ki so še pred njimi v tem letu. Dogodek bodo popestrili tudi z revijalno tekmo (ob 18.30) v malem nogometu med ekipama novega izvršnega odbora unije in nogometašicami ŽNK Škale. Zanimivo bo tudi pred tem. Pomerili se bosta ekipi dečkov (U11) Škal in Rudarja, izvedli pa tudi odbojkarski turnir. a vos Balinanje Premogovnik komaj do remija V prvi ligi je bilo v četrtek popoldne prvo srečanje med DU- Velenje in gosti BŠ-DU - Premogovnik. Na začetku so se izkazali gostje, a je njihova premoč počasi kopnela, tako da so domačini celo izenačili. Srečanje se je končalo z rezultatom 4 : 4. Naslednji dan popoldne naj bi bil derbi kola na Polzeli, med BK - Polzela in DU - Slovenske Konjice. Ker je nekaj igralcev ekipe iz Konjic zbolelo in so o tem obveščali prepozno, je bila tekma registrirana z rezultatom 8 : 0 za BK Polzela. Tekma med ekipama DU Vinska gora in PDU Gorica pa je bila zaradi vremena prestavljena na prihodnji ponedeljek. Ekipa BD Šentjur je bila v tem kolu prosta. Vrstni red: 1. BŠDU Premogovnik 3 točke, 2. BK Polzela 2, 3. DU Velenje 2, 4. PDU Gorica 1, 5. DU Vinska Gora 0, 6. BD Šentjur 0. V drugi ligi je bilo v četrtek popoldne srečanje med PDU Kavčami in gosti iz KU Gorenja. Srečanje je bilo zelo razburljivo, saj so domačini po prvem delu vodili že s 3 : 1. Potem pa so igralci KU Gorenja z veliko sreče zaigrali kot prerojeni in obrnili rezultat v svojo korist. Srečanje se je tako končalo z rezultatom 3 : 5 za Gorenje, ki je tako prvič zmagalo na tem igrišču v Kavčah. Srečanje na Dobrni, kjer so gostili BS Vrbno-Vrbico, pa je bilo prvovrstno presenečenje, saj so gostje domače favorite prepričljivo premagali z rezultatom 3 : 5 in dosegli prvo zmago na tujem. V Topolšici je bilo srečanje med BK To-polšica in DU Šmartno ob Paki. To srečanje je po pričakovanju brez večjih težav dobila domača ekipa z rezultatom 7 : 1. Vrstni red: 1. KU Gorenje 4, 2. BK To-polšica 2, 3. DU Dobrna 2 točki, 4. PDU Kavče 2, 5. BS Vrbno, Vrbica 2, 6. DU Šmartno ob Paki 0. a T. F. Rusalke slavile na državnem prvenstvu V soboto, 22. aprila, je na bazenu Fakultete za šport v Ljubljani potekalo 4. državno prvenstvo v skladno-stnem plavanju. Tudi velenjske Rusalke so se ga udeležile in kljub vse večji konkurenci dokazale, da so še vedno najuspešnejši klub v Sloveniji. Osvojile so kar 17 kolajn (7 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronaste). Najuspešnejša tekmovalka celotnega prvenstva je bila Živa Matjaž, ki je premagala vso konkurenco in osvojila kar pet naslovov državne prvakinje. Zmagala je v obveznih prvinah, solu, duetu (z Laro Govek) in kombinirani sestavi (z Nejo Britovšek, Viko Golčer, Laro Govek in Brino Kovač) v kategoriji ka-detinj. V kategoriji mlajših mladink sta s Pijo Lesnjak nastopili v duetu in prav tako slavili. Dvakratni naslov državne prvakinje je osvojila Tinkara Maher, ki je v obveznih prvinah in solu zmagala med deklicami in se je v kombinirani sestavi (skupaj z Niko Kačičnik, Ajdo Maher, Jano Bastič in Karin Božič Rih-tar) veselila še brona. Srebro sta v solu osvojili Pia Katarina Kremžar (ml. mladinke) in Neja Veternik (st. mladinke) ter v duetih Hana Britovšek in Karin Božič Rihtar (ml. mladinke) ter Tia Maria Delopst in Petra Drev (st. mladinke). V disciplini obvezne prvine je bila sto priplavali Neca Bastič in Kaja Pečnik pri deklicah ter Neja Britovšek in Brina Kovač pri kadetinjah. Vika Gol-čer je osvojila bron še v obveznih prvinah. Veliko bero Beogradu. Sredi maja se jim bosta na mednarodnem mitingu Delfin cup v Budimpešti pridružili še Petra Drev in Živa Matjaž. Konec maja pa se bodo sinhrone plaval- druga še Kaja Pečnik (deklice). V kategoriji mladink pa so s kombinirano sestavo postale podprvakinje Hana Bri-tovšek, Tia Marija Delopst, Petra Drev, Maja Flis, Pia Katarina Kremžar in Pija Lesnjak. V duetu sta si tretje me- odličij še bogatijo tri četrta, nekaj petih in šestih mest. Že prihodnji teden čaka predstavnice reprezentance: Karin Božič Rihtar, Ha-no Britovšek, Tio Delopst, Pio Katarino Kremžar in Pi-jo Lesnjak velika mednarodna tekma Belgrad Open v ke mlajših kategorij pomerile na tekmovanju v Krškem. Rusalke so se res izkazale in si zaslužijo vso pohvalo in podporo! Vabljeni na zaključno revijo v soboto, 3. junija, na domačem bazenu. a Ana Matjaž Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 18 26. aprila 2017 MODROBELA kronika 18 MODROBELA KRONIKA V programu, ki so ga pripravili člani trobilnega kvinteta orkestra Slovenske policije in otroci OŠ Gorica, so otroci nadvse uživali. Glasbeniki so jim priljubili trobila, iz katerih so izvabili vedno zelene (otroške) melodije, učenci pa so jih opozorili na nevarnosti v prometu in pomen upoštevanja prometnih znakov in drugih pravil. Prireditve v sklopu projekta Pasavček se je udeležilo več kot 600 od štiri do šest let starih otrok iz vseh enot Vrtca Velenje Velenje, 19. april - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje že več kot desetletje sodeluje pri izvajanju projekta Agencije za varnost v cestnem prometu Pasavček, katerega osnovni namen je spodbujanje pravilne uporabe otroških var- nostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Predsednik sveta Karl Drago Seme je povedal, kako si prizadevajo za večjo varnost najmlajših v cestnem prometu. »Tudi v vrtcih imamo skupine, ki se o tem učijo v aktivnostih projekta Pasavček. Otrokom želimo predstaviti pomen upoštevanja prometnih pravil in pravilnega pripenjanja varnostnega pasu, da jih ta pri morebitnem zaviranju ne poškoduje. Poudarjamo, kako pomembno je, da imajo svoji velikosti primerne sedeže. Šele ko so višji od metra in pol, lahko sedijo na sovoznikovem sedežu. Tako želimo otroke ozavestiti o pomenu spoštovanja pravil za večjo varnost v prometu.« Seme ocenjuje, da so velenjski otroci v prometu varni tudi zaradi posebnih akcij, ki jih Svet izvaja v sodelovanju s policisti, redarsko službo, šoferji, avto-mehaniki, mediji in drugimi, ki otroke opozarjajo na pasti pri prvih korakih v cestnem prometu. »Damo jim brošure, pogovarjamo se z njimi, izdelujemo načrte vrtčevskih in šolskih poti, ki jih dopolnjujemo po infrastrukturnih spremembah, zdaj šolske poti tudi digitaliziramo, da lažje prepoznamo in čim prej odpravimo kritične točke,« je našteval, kako si prizadevajo, da bi otroci srečno in varno prihajali v vrtec in šolo ter se vračali domov. Otroci pa so na prireditvi pokazali, da so res polni znanja s tega področja. • tf Prekratka varnostna razdalja Velenje, 18. aprila - Prejšnji teden sta se na območju Policijske postaje Velenje pripetili dve nesreči. Prva v torek dopoldan, ko je voznik osebnega vozila trčil v vozilo drugega voznika, a se z oškodovanim voznikom o nastali gmotni škodi ni želel pogovoriti. Policisti so ga izsledili in mu napisali plačilni nalog. Druga nesreča se je zgodila v petek, 21. aprila zvečer, v križišču Kidričeve in Prešernove ceste. Botrovala ji je prekratka varnostna razdalja. V nesreči je udeleženka utrpela lažje telesne poškodbe, zaradi česar je iskala zdravniško pomoč. Do alkohola z vlomom Velenje, 19. aprila - V sredo so policisti v Podkraju obravnavali vlom v vikend, v katerega je neznanec stopil s silo telesa. Odnesel je nekaj alkoholne pijače in hrane. Odšel na delo v Avstrijo, ni pa se vrnil Velenje, 20. aprila - V četrtek zjutraj so policisti prejeli naznanilo o pogrešani osebi Boštjanu Naraločniku, ki ima stalno bivališče v Velenju. V pogovoru s partnerko so policisti izvedeli, da je pogrešani dva dni prej odšel na delo v Avstrijo, od koder pa se še ni vrnil, so s Policijske postaje Velenje sporočili ta ponedeljek. Razbil steklo na salonu Velenje, 22. aprila - V soboto je neznanec z neznanim predmetom razbil steklo na frizerskem salonu na Šaleški cesti. Lastnika je oškodoval za 500 evrov. Preslepil kupca Velenje, 22. aprila - V soboto zvečer so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Občan je preko spleta kupil rabljen mobilni telefon, za katerega mu je prodajalec zagotovil, da deluje, potem pa se je pokazalo, da to ne drži. Ker je osumljeni kupca ob prodaji preslepil, bodo policisti spisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije. Vlom v Kavčah Velenje, 23. aprila - V nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo oziroma garažo v Kavčah. Vlomilec je odnesel visokotlačni čistilec, kosilnico in motorno žago. Lastnica je oškodovana za okoli 400 evrov. Veterani zadovoljni s svojim delom Iz POLICISTOVE beležke Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so bili na občnem zboru zadovoljni z delom, ki so ga opravili v preteklem letu. Udeležba tistih, ki so igrali ključno vlogo pri tem, da niso predali orožja, gostov in predstavnikov domačih, ki so jim pri tem pomagali, je bila odlična. »Leto 2016 je bilo jubilejno leto, v katerem smo se spominjali in praznovali 25. obletnico naše samostojnosti in suverenosti, za katero smo se veterani in veteranke skupaj z drugimi borili in nekateri so za to darovali tudi svoja življenja. Leto pa je bilo lepo zato, ker so nam vrnili nekatere odvzete pravice,« je poudaril predsednik združenja Zdenko Hriberšek. Tudi za prihodnji dve leti so si zastavili obsežen delovni program, v središču letošnjega dogajanja pa bo odprtje spominskega centra 91. Tega že urejajo skupaj z Muzejem Velenje, Združenjem Sever in Območnim združenjem slovenskih častnikov. Z vpitjem kršil javni red in mir Velenje, 18. aprila - V torek ob pol drugi uri zjutraj je Velenjčan vpil pred vrati znanca na Stan-tetovi ulici. Ker je stanovalcu grozil že pred tem, je ta o tem obvestil policijo. Kršitelja javnega reda in miru po njihovem prihodu na kraju sicer ni bilo več, a so policisti poskrbeli, da bo (če že ni) plačilni nalog vseeno dobil. Ostal brez avta Velenje, 18. aprila - Policisti so v torek ponoči zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in vožnje pod vplivom alkohola kršitelju iz Velenja zasegli avto. Nasilje v šoli Velenje, 20. aprila - V četrtek je prišlo do nasilja med vrstniki na eni od velenjskih osnovnih šol. Učencu je učenec višje stopnje zvil zapestje, zaradi česar je moral iskati zdravniško pomoč. Utrpel je lažje telesne poškodbe. Policisti bodo o dogodku obvestili tožilstvo in center za socialno delo. Marihuana tudi v Šoštanju Šoštanj, 21. aprila - V petek zvečer so policisti mlajšemu Šoštanjčanu zasegli PVC vrečko z neznano zeleno rastlino. Ker so posumili, da gre za prepovedano drogo marihuana, so jo zasegli in poslali v analizo. Gnjavil gosta Velenje, 21. aprila - V petek zvečer so policisti šli v bar Zate na Kardeljev trg. Tam je gost nadlegoval in se nespodobno vedel do drugega gosta. Račun so mu izstavili policisti. Center za zdravljenje živali Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja www.toplica-vet.net • T.: 03 5892 236, 03 5892 100 • M: 041 736 058 Toplica Center za zdravljenje živali (Topolšica 15, Topolšica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialističnaambulanta in referenčna veterinarska bolnišnica za medicino malih živali, predvsem na področjih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostičnihendoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovnediagnostike (RTG, UZ, CT). Želimo vam prijetne prvomajske praznike! ■ Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 19 26. aprila 2017 «»SÜAS UTRIP 19 Kip za življenjsko delo v prave roke Velenjčan Rudi Ževart šesti prejemnik kipca generala Ivana Dolničarja v državi HOROSKOP Tatjana Podgoršek Predsedstvo Zveze slovenskih častnikov je na nedavni skupščini podelilo priznanja nekaterim najzaslužnejšim članom. Med njimi je še posebej izstopal major Rudi Ževart iz Velenja, ki je ob tej priložnosti prejel najvišje priznanje zveze - kip generala Ivana Dolničarja. Prejel ga je za življenjsko delo in dosežene rezultate pri razvoju organizacije, vodenju Zveze slovenskih častnikov ter pri uveljavljanju njene vloge in njenega pomena v slovenski družbi ter mednarodnem okolju. »Takšno priznanje - kip partizanskega generala Ivana Dolničarja - je doslej prejelo le pet ljudi v državi, moj ima številko šest. Pomeni mi zelo veliko. Ni pa to le priznanje meni, ampak tudi Območnemu združenju slovenskih častnikov Velenje. Velja za enega najboljših med tovrstnimi združenji v državi in vesel sem, ker ga imajo za kolektiv z dobro voljo in aktivnimi člani,« je pripovedoval z zanosom in ponosom. Koliko zaslug ima za to Ruda, kot mu pravijo, vedo najbolje tisti, s katerimi je sicer profesor športne vzgoje sodeloval pri naštevanju razlogov, za kaj ga je prejel. In ti trdijo, da je prišel kip v prave roke. Rudi je namreč član omenjene organizacije že od leta 1960, ko je končal Šolo za rezervne oficirje v Bileci. Bil je predsednik območnega združenja v zanjo - kot se je izrazil - prelomnem obdobju: ko se je iz Zveze vojaških rezervnih starešin Slovenije preimenovala v na njegovem »zelniku«, je državno smučarsko-strelsko tekmovanje na Golteh, katere organizator je že vrsto let velenjska častniška organizacija. Dogodek uvrščajo med vrhunce športno družabnih in strokovno izobraževalnih prireditev in med naj- Rudi Ževart je ponosen na priznanje in ga deli z ostalimi člani območnega združenja. današnjo Zvezo slovenskih častnikov. Zajeten je seznam nalog, ki jih je opravljal v Teritorialni obrambi, v številnih drugih odborih, komisijah na ravni regije, države. Roke v žepu in ko-mandiranje menda niso njegov »zaščitni znak«, ampak konkretne akcije. Ena takih, ki je zrasla starejše aktivnosti v zgodovini slovenske častniške organizacije. »Ko sem prevzel vodenje območnega združenja, sem postavil v ospredje dve stvari: da moramo spremeniti, posodobiti dejavnost organizacije in ji dati nove vsebine. Menil sem, da bomo njeno osnovno poslanstvo (vez med Slovensko vojsko in civilno sfero, negovanje tradicije, spodbujanje mladih za vojaške poklice) najbolje uresničevali z omenjeno prireditvijo, tej pa smo dodali še pohod na goro Oljko ter srečanje častnikov v Lajšah. Vesel sem, da moji nasledniki ohranjajo omenjene dogodke.« Rudi je prepričan, da sloves, ki ga ima območno združenje v tukajšnjem okolju, v slovenskem prostoru in tudi v mednarodnem merilu, sad prizadevnega dela njegovih članov. Je prejeti kipec zanj poleg zahvale in priznanja za opravljeno delo tudi spodbuda, obveza za nadaljnje zavzeto uresničevanje aktivnosti v območnem združenju? »Veste, ko dobi človek priznanje za življenjsko delo, potem je čas, da se umakne in da prostor komu drugemu. V našem območnem združenju smo vrste nekoliko pomladili in bilo bi zelo narobe, če bi se silil zraven. Pomagal pa sem in bom, kolikor se da,« je še dejal Rudi Ževart. Počastili bodo dan gasilca Šmartno ob Paki, 4. maja - Gasilska zveza Šaleške doline vsako leto obeleži mednarodni dan gasilca. Prireditev, na kateri podelijo tudi državna gasilska odlikovanja, vsako leto pripravijo v drugi občini. Letošnja bo 4. maja ob 18. uri potekala v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. a bš Kljub dovolj parkiriščem Šoštanj - V mestu Šoštanj površin, namenjenih parkiranju, zagotovo ne manjka. Ker pa vsak želi avtomobil pustiti čim bližje vhodu, v katerega je namenjen, občasno nastajajo kratki stiki med tistimi, ki se pripeljejo od drugod in parkirajo na teh parkiriščih, in tistimi, ki menijo, da tam ne bi smeli, ker parkirišče pripada njim. Največkrat prihaja do zadreg pri stanovanjskih blokih ob Aškerčevi, zato si mnogi v Šoštanju želijo, da bi Občina postavila »sporočilne« table, da gre za javna parkirišča, na katerih lahko parkirajo vsi, ne samo stanovalci. a mkp Oven od 21. 3. do 20. 4. Po zadnji ohladitvi boste imeli občutek, da lahko zdaj, zdaj zbolite, saj se niste znali prilagoditi nižjim temperaturam. Morda se vas je že lotil prehlad. Če se vas je, počivajte, saj niste nenadomestljivi. A kakršni ste, boste to težko izvedli. Zato pa znate biti v teh dneh malce tečni. Drži, da ne vsak dan, a letošnji prvomajski prazniki vam ne bodo ostali v najlepšem spominu. Počakajte, da minejo, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. Vmes razmislite, koliko si res želite nove ljubezenske zveze, v katero lahko skočite že jutri. Izbranec je zelo za. Bik od 21. 4. do 21. 5. Letošnji prvomajski prazniki bodo sicer lepi, a čisto brezskrbni ne bodo. Nekaj vas tik pred vikendom bo močno vznemirilo, a si nikomur ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da v svojem strahu pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se v resnici dogaja. To pa tokrat ne bo lahko, saj bo vpletenih preveč ljudi. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči, da zadevo raziščete do konca. Tok dogodkov bo intenziven šele po prvomajskih praznikih. Med njimi si vzemite več časa zase. Razvajajte telo in duha. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Pomlad bo v teh dneh dvakrat pokazala svojo moč. Malo z vremenom, ki ne bo ves čas po vaših željah, še bolj za z vašim počutjem, ki bo nihalo. Spremenljivo. Iz popolnega navdušenja do hude žalosti bo prehajalo le v nekaj minutah. Ko bo razpoloženje dobro, boste na veliko sanjarili. Tudi zato, ker ste zadnje tedne precej nesrečni. Počutite se osamljeno. Na vprašanja, kaj bi bilo, če bi se stvari odvile drugače, kot so se, odgovora ne boste našli. Ker ga ni mogoče najti. Zato raje pustite preteklost in se začnite bolj posvečati prihodnosti. Bo več koristi od tega. Zmanjšajte želje in potrebe. Rak od 22.6. do 22.7. Zvezde so še vedno na vaši strani. In še bodo. Brez pretiravanja lahko rečete, da vas razvajajo. Ta teden bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo čisto oseben, pa vseeno prav poseben. Ne boste mogli ostati tiho, novico boste povedali vsakemu, ki vas bo pripravljen poslušati. Tudi počutje bo še vsaj teden dni odlično. Razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Počutili se boste ljubljeno. Ker vas bo partner res razvajal. Povedal pa vam bo skrivnost, ki vaju bo še bolj zbližala. Lev od 23.7. do 22.8. Zavedajte se, da niste neuničljivi. Moči vam pojenjajo, pa si tega še niste pripravljeni priznati. Vsem težavam boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Pa tudi volje. Zato se letošnjih praznikov sploh ne boste veselili. Morda le toliko, da vam ne bo treba gledati sodelavcev, kijih imate vsak dan manj radi. Da, tudi oni so krivi za marsikaj, kar se vam bo dogajalo v mesecu maju. Zavedate se, da ta letos ne bo sanjski. Kot tudi, da boste morali godljo, ki si je niste skuhali sami, verjetno pojesti sami. Niti partner tega obroka ne bo pripravljen deliti z vami. Devica od 23.8. do 22.9. V zadnjem času ste zelo zadovoljni sami s seboj in s svojim življenjem. Dobra volja ne bo dolgo trajala. Razpoloženje vam bo pokvaril nekdo od bližnjih, ki bo v svoja nečedna dejanja potunkal tudi vas. To bo seveda vplivalo tudi na vaše počutje. Zal boste slabo voljo, celo ogorčenje, prenašali tudi v domače prostore, česar pa družina ne bo vesela. Prazniki zato letos ne bodo tako prijazni kot bi lahko bili, sploh ker boste v zadnjem trenutku prisiljeni spremeniti načrte, kako jih boste preživeli. K sreči se boste odločili prav, zato boste v torek, ko se bodo iztekali, spet pomirjeni in zadovoljni. Tehtnica od 23.9. do 22.10. V teh dneh boste sproščeni kot že dolgo ne. Sploh, če boste praznične dni načrtovali daleč od doma, bo vse tako kot mora biti. Če jih boste preživljali doma, pa ne boste veliko počivali, saj vas čaka delo, pri katerem ste v krepkem zaostanku. K sreči gre za delo, ki ne zahteva veliko zbranosti, ampak moč. In to vam bo več kot všeč. Takoj po praznikih se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. In po tem ne le, da boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. Počutje? Odlično bo še nekaj dni. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Po navadi pred spremembami, ki od vas zahtevajo fizični napor, vtaknete rep med noge. Tokrat ga ne boste, saj vas bo zdravnikovo neposredno opozorilo streznilo. Dobro veste, da lepo skrbite za svojo dušo, telo pa zanemarjate. Tudi v tem, da ste veliko premalo telesno aktivni, leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate, še preden se je karkoli sploh zgodilo, bo sicer vsak dan boljše tudi vaše počutje. Ker boste imeli v prihodnjih dneh več časa, boste tudi veliko storili zanj. Strelec od 23.11. do 21.12. Zaplet - pričakujte ga med prvomajskimi prazniki - bo pravzaprav smešen. Zal pa bodo posledice tako zoprne, da vam še nekaj časa ne bo do smeha. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroča kot takrat, ko je čas, da požanjete sadove. Zavedajte se tega, ko boste preklinjali usodo in ljudi, ki so povzročilizmedo v vašem življenju. Sicer pa dobro izkoristite proste praznične dni, saj vas po njih čaka toliko dela, da se ne boste videli iz njega. Zadovoljni boste, ker vam bo uspelo neki projekt končati z manj stroški, kot ste sprva računali. Zato bo ostalo dovolj, da nagradite še sebe. Kozorog od 22.12. do 20.1. Načrti so bili lepi, veliko vprašanje pa je, če boste tako zadovoljni tudi, ko bodo prazniki mimo. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Dogodki preteklih tednov se bodo še vedno vlekli za vami. Tudi srce vas bo vleklo drugam, kot vsi pričakujejo. Poguma vam bo žal začelo zmanjkovati. Predvsem zato, ker se bojite velike spremembe, ki jo bo prinesla bližnja prihodnost. Če boste naslednje dni bolj malo z družino, jo boste pogrešali. Če boste z njo, boste pogrešali mir in tišino. Vodnar od 21.1. do 19.2. V naslednjih dneh boste naredili vse in še več, da si boste spočili. Od dela in ljudi, s katerimi delite vsakdan. Privoščili si boste več kot sicer, tokrat čisto brez slabe vesti. A bodite previdni. Ze prvi dan po praznikih znate narediti napako in spet obljubiti nekaj, kar vas bo morilo še naslednjih nekaj tednov. Takšni pač ste. Vedno najprej mislite na druge in šele potem nase. Veliko veselja vam bo naredil prijatelj, ki bi lahko bil kmalu tudi kaj več kot le to. A le, če boste to želeli tudi vi. On si že. Ribi od 20.2. do 20.3. Strah vas bo dne, ko bo treba nekomu položiti račune, ker enostavno ne boste več mogli skrivati, kaj se dogaja z vami. Brez skrbi, ne bo še prišel. Vsaj ta teden ne. Če boste iznajdljivi, se boste še lahko izognili najhujšemu. V resnici vas je najbolj strah partnerja. Ne želite si, da bi vas sodil po dejanjih, kijih niste povzročili vi, so pa povezana z vami. Zato bodite iskreni in mu povejte svojo plat zgodbe. Če jo bo prej slišal drugje, ne bo razumel. Čeprav brez stresa ne znate več živeti, bo kakšen brezdelen dan prav blagodejen. Naj bo to vsaj nedelja! ■ Četrtek, 27. aprila Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 26. aprila 2017 Petek, 28. aprila Sobota, 29. aprila Nedelja, 30. aprila Ponedeljek, 1. maja Torek, 2. maja Sreda, 3. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 7.00 Dobro jutro, izbor 9.00 Na juris in the mood! Od koračnic do swinga: Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec, posnetek koncerta 10.55 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Koliko smo dandanes svobodni?, izob.-svet. odd. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Otroci iz socialističnega bloka, dok. film, pon. 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 15.00 Moj gost/Moja gostja, oddaja TV Lendava 15.35 Svetovni popotnik: Nizozemska, pon. 16.30 Ko mislim nate: Jurij Reja - samospevi Rada Simonitija, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Eko utrinki, izob.-svet. odd., pon. 17.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dok. oddaja, pon. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Zavod Ypsilon 18.05 Zu, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Dnevnikov izbor, šport, vreme 0.05 Tri četrtine sonca, slov. f., pon. 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Citizenfour, am. dok. oddaja, pon. 0.00 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dok. oddaja, pon. 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.55 Dnevnik, pon. 1.25 Dnevnikov izbor, šport, vreme, pon. I.50 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Minka, ris. 7.05 Penelopa, ris. 7.10 Pajkec Piko, ris., pon. 7.15 Kravica Katka, ris. 7.20 Biba segiba, ris., pon. 7.45 Pujsek Bibi, ris. 7.55 Čarli in Mimo, ris., pon. 8.00 Princ Ki-Ki-Do, ris. 8.05 Zverjasec, ris. film 8.30 Meglica, zgodba o ovčarskem mladiču, otroški igrani film, pon. 10.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. II.05 Kino Fokus 11.15 Dobri stari časi, dok. feljton 12.00 Slovenski magazin 12.45 ... Za svobodo, za kruh - Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti 15.00 Posebna ponudba, izob. odd. 15.55 Neverjetna živalska čutila: Tip, češko-am. dok. ser. 16.25 Hišica v preriji (I.), am. nad. 17.25 Shana, glasba volka, kan.-švic. f. 19.00 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.05 Mulčki, ris., pon. 19.10 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Gornja Radgona, kviz, pon. 20.00 Vina sveta, raz. pot. kult. oddaja 20.55 Avtomobilnost 21.30 Ambienti, pon. 22.00 Akcija, slov. f., pon. 23.25 Slovenska jazz scena: Džjezz Celje: Igor Matkovic' - Sonic Motion (Igor Matkovic', Marko Črnčec, Robert Jukič, Vladimir Kostadinovic'), pon. 0.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 6.54 OTO čira čara 6.55 Looney tunes show, ris. 7.20 Viking Viki, ris. 7.45 Trgovinica za živali, ris. 8.10 TV prodaja 8.25 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca 13.35 Komisar Rex 14.35 Čista desetka 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Komisar Rex 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Takle mamo 21.50 24UR zvečer 22.25 Smrtonosno orožje 23.20 Gasilci v Chicagu 0.15 Kosti 1.10 Dexter 2.05 24UR zvečer, pon. 2.40 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dotiki gora: Limbarska gora 09.20 Dober pogled, oddaja olovcih in lovstvu 09.50 Nap 09.55 Aktualno' 10.55 Pop Corn: TheWet 11.55 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Šegovc Franc- Štirje kovači- štirje klarineti in ans. Mladi Godci 21.15 Strokovnjak svetuje: Delovno pravo 21.45 Videospot dneva 21.50 Mediafest Plitvice, 1 del 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 6.25 Dnevnikov izbor, pon. 7.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.50 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dok. oddaja 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Križ in kladivo, dok. film 14.30 Zgoraj brez: Elizabeta Gojan 15.20 Mostovi, oddaja TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Evangelijski center Izhod 16.25 Profil: Nataša Zavolovšek 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Kali 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, am. f. 1.20 Profil: Nataša Zavolovšek, pon. I.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 3.05 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Minka, ris. 7.05 Penelopa, ris. 7.10 Pajkec Piko, ris., pon. 7.15 Kravica Katka, ris. 7.20 Biba se giba, ris. nan., pon. 7.45 Pujsek Bibi, ris. 7.55 Čarli in Mimo, ris., pon. 8.00 Krtek, ris. nan., pon. 8.25 Mala šola uresničarije 8.35 Pasavec, dok. anim. odd., pon. 8.50 Rdeča Kapica, lutkovna predstava, pon. 9.15 To bo moj poklic: Inštalater vodovodnih naprav, inštalater hladilnih naprav, dok. ser. 10.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. 10.50 Bleščica, oddaja o modi II.35 Prisluhnimo tišini: Zgodbe, ki jih piše življenje z okvaro sluha, izobraževalna oddaja 12.15 Dobro jutro 14.50 Dober dan 15.40 O živalih in ljudeh, izob.-svet. odd. 16.05 Na vrtu, izob.-svet. odd. 16.35 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje 17.00 Hišica v preriji (II.), am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Krtji sestrici, ris., pon. 19.05 Mulčki, ris., pon. 19.15 Firbcologi: O grozi, elektriki in zlomljenih kosteh, mozaična oddaja za otroke, pon. 19.40 Infodrom, pon. 20.05 Obiskovalci, fr. film 21.55 Ukane po kanadsko, raz. odd. 22.45 Polnočni klub: Sezona je odprta 0.00 Svetovni popotnik: Nizozemska, pon. 0.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 6.54 6.55 7.20 7.45 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.50 22.25 23.20 23.25 1.40 2.35 3.10 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40 24UR, pon. OTO čira čara Looney tunes show, ris. Viking Viki, ris. Trgovinica za živali, ris. TV prodaja Drugače srečnaa TV prodaja Zbudil bi se s teboja TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Usodno vino Takle mamo 24UR zvečer Smrtonosno orožje Eurojackpot Mati noč Dexter 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: Šegovc Franc- Štirje kovači- štirje klarineti in ans. Mladi Godci Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš: Poglejmo v vesolje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Revija zmagovalcev narodno- zabavnih ansamblov, posnetek 1. dela iz Vinske Gore Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Kultura Odmevi Ali me poznaš, pon. Biba se giba, ris. nan. Tabaluga, ris. nan. Studio kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke Čudogozdigrane domišljijske zgodbe Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Mulčki, ris. Armanova skrivnost, nem.a mlad. nad. Mulčki, ris. Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Litija, kviz Infodrom, pon. Adrenalinci, , pon. Vina sveta, raz. pot. kult. odd. Tednik NaGlas! Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob.-svet. odd. Na vrtu, izob.-svet. odd. Ambienti Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser. Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Alen Kobilica Poročila ob petih, šport, vreme Neverjetna živalska čutila, češko-am. dok. ser. Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska oddaja Ozare Kalimero, ris., pon. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, satirično inf. odd. Nočni receptor, an.-am. nad. Poročila, šport, vreme Kapital, fr.-an. f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 2.35 Info-kanal TV SLO T 6.25 10 domačih, pon. 7.00 Najboljše jutro 8.45 Dober dan 9.35 TV poroka 2017 10.25 Hišica v preriji (II.), am. nad. 11.30 Nagelj, japonska nad. 12.55 Na lepše 13.35 10 domačih 14.25 Marinko in Lupetto, dok. feljton 14.50 Ukane po kanadsko, raz. odd. 15.55 Pesem upora, dok. film 16.55 Hišica v preriji (II.), am. nad. 17.55 Košarka: liga za prvaka - Krka : Union Olimpija, prenos iz Novega mesta 20.00 Umori na podeželju, an. nan., pon. 21.45 Zvezdana 22.30 Nocoj v Palladiumu 23.25 Aritmija, pon. 0.05 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Vrhovi, koncert Neishe z gosti, pon. 1.00 Bleščica, pon. 1.35 Glasbeni spoti 2.35 Košarka: liga za prvaka - Krka : Union Olimpija, posn. iz Novega mesta 4.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti 5.55 Aritmija, pon. 5.55 6.05 7.00 7.05 7.30 7.50 8.20 8.25 8.40 8.50 9.15 9.20 10.05 10.20 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.20 15.05 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.15 21.45 22.45 23.15 1.15 1.40 7.00 7.25 7.30 7.35 7.45 7.50 8.00 8.15 8.20 8.30 8.40 8.55 9.00 9.05 9.15 9.20 9.35 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 15.20 16.45 17.00 17.15 18.40 18.55 19.00 20.00 21.05 21.55 22.20 23.55 0.15 0.40 1.35 Telebajski, lutkovna nan. Minka, ris., pon. Krtek, ris., pon. Timi gre, ris., pon. Liki, ris., pon. Pujsek Bibi, ris., pon. Vipo, ris. Niko, ris. Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon. Dinotačke, ris. Piknik s torto, ris., pon. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Vila Mila, ris., pon. Knjiga o džungli, ris., pon. Kljukec s strehe, ris. nan. Bacek Jon, ris., pon. Nabriti detektivi, pon. Aldo Kumar, Slovenska suita (Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič) Ozare, pon. Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob.-svet. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar.zab. odd. Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina Modna hiša Velvet, šp. nad. Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Bučko in Bill, fr.-belg.-luks. f., pon. Dinotačke, ris., pon. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Medičejci, gospodarji Firenc, koprod. nad. Intervju Poročila, šport, vreme Samo prek naših trupel, an. dok. P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod (Rita Pollacchi, Petar Dorčevski), pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme , pon. Info-kanal TV SLO T 6.30 Duhovni utrip: Evangelijski center Izhod 6.45 Posebna ponudba, izob. odd. 7.40 Delavska godba Trbovlje, pon. 8.30 Koroška poje: Milka Hartman (1902-1997), 1. del 9.35 Neverjetna živalska čutila, češko- am. dok. ser. 10.20 Hišica v preriji (II.), am. nad. 11.20 Nagelj, japonska nad. 13.20 Zadrega in pol, fr.-belg. f. 14.50 Majoš, dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 15.45 Avtomobilnost 16.15 Ambienti 16.50 Hišica v preriji (II.), am. nad. 17.45 Tedenski izbor 17.45 Zvezdana 18.35 Ratrakistov dnevnik, dok. feljton 19.05 Z glasbo in s plesom 19.05 Pihalni orkester Musica Creativa (T. Habe, V. Štucl), pon. 19.15 Slovenski trobilni kvintet, pon. 19.25 M. Kozina: Na svoji zemlji (Simfoniki RTVS in Anton Nanut), pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser. 20.55 City folk - Obrazi mest: Bruselj, dok. odd. 21.25 Časnik, hrvaška nad. 22.20 Bučke, satirično inf. oddaja, pon. 22.45 Oslo, 31. avgusta, norv. f., pon. 0.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Viking Viki, ris. 7.25 Telebajski, ris. 7.40 Tačke na patrulji, ris. 8.05 More fun with Flupe, ris. 8.15 Kepice Njam njam, ris. 8.20 Oddbods, ris. 8.25 Mia iniaz, ris. 8.50 Peter Pan, ris. 9.15 Lego prijateljice, ris. 24UR, pon. OTO čira čara Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Tačke na patrulji, ris. 8.05 More fun with Flupe, ris. 9.40 Lego Ninjago, ris. 10.05 TV prodaja 10.20 Lepo je biti sosed 11.20 Lepo je biti sosed 12.15 TV prodaja 12.30 Mali bogataš, ameriški film 14.30 Medeni tedni z mamo, am. film 16.15 Avto karaoke, pon. 16.35 Zvezde plešejo, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Svetlolaskine ambicije, am. film 21.45 Nenavaden par, ameriški film 23.45 Duhovi Mississippija, am. film 2.15 Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.25 7.40 8.05 8.10 8.35 9.00 9.25 9.40 10.35 11.35 14.10 14.25 16.35 18.20 18.55 18.58 20.00 21.20 21.40 0.05 3.25 Mia iniaz, ris. Peter Pan, ris. Lego prijateljice, ris. TV prodaja Lepo je biti sosed Lepo je biti sosed Zvezdni prah, am. film TV prodaja Poletni ulov, am. film Jaz, baraba, am. film Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Hipnoza: Dobra zabava Avto karaoke Eksotični hotel Marigold, angleški film Nenavaden primer Benjamina Buttona, am. film Zvoki noči © © 08.25 08.55 09.00 09.40 09.50 09.55 10.00 11.00 11.30 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 20.25 21.20 22.50 23.20 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš: Poglejmo v vesolje Ustvarjalne iskrice (201), Napovedujemo Videospot dneva Popotniške razglednice: Milje v srcu Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Napovedujemo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2477. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 6. del Jutranji pogovori Bonton pri nakupovanju Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 6.00 Budnica: Pihalni orkester Svea Zagorje 6.30 Utrip, zrcalo tedna 7.00 Prifarci Sloveniji, 1. del 8.30 Franja, igrano dok. film 10.25 Pregreha brez greha, kuharska oddaja 10.50 10 domačih 11.30 Vem!, kviz 12.00 NaGlas! 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Rdeči pes, avstr.-am. film, pon. 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Armanova skrivnost, nem. mlad. nad., pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre, pon. 16.25 Profil: Marko Funkl 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, pon. 17.45 Mulčki, ris., pon. 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.10 Vila Mila, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Petelinji zajtrk, slov. f., pon. 22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Umetni raj: Kako ustaviti minljivost gibljivih slik in zvokov - digitalizacija filmske dediščine 23.15 Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Andrés Orozco-Estrada (C. Nielsen), pon. 0.00 Profil: Marko Funkl, pon. 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.55 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme I.50 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Minka, ris. 7.05 Penelopa, ris. 7.10 Pajkec Piko, ris., pon. 7.15 Kravica Katka, ris. 7.20 Biba se giba, ris. nan., pon. 7.45 Pujsek Bibi, ris. 7.55 Čarli in Mimo, ris., pon. 8.00 Krtek, ris. nan., pon. 8.25 Frančkov Fonzek, ris., pon. 8.40 Kdo ima danes rojstni dan?, kop.. an. f. 9.55 Hišica v preriji (II.), am. nad. 10.55 Halo TV 12.00 Gala koncert filmske glasbe, Simfoniki in Big band RTVS, dir. Helmut Imig 13.45 Polnočni klub: Sezona je odprta 15.15 Ljudje in zemlja, izob.-svet. odd. 16.10 Avtomobilnost 17.00 Hišica v preriji (II.), am. nad. 18.00 V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji, dok. oddaja, pon. 18.55 Pri Slonovih, ris., pon. 19.05 Tabaluga, ris. nan., pon. 19.30 Studio kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, pon. 20.00 Svetovni popotnik: Buenos Aires, vodnik po mestu 20.55 Shetlandske skrivnosti (II.), škotska miniser., pon. 23.00 Dežela kartelov, am. dok. odd., pon. 0.50 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Looney tunes show, ris. 7.20 Tačke na patrulji, ris. 7.45 Smrkci, ris. 8.00 Čebelica Maja, ris. 8.15 Maša in medved, ris. 8.25 Heidi, ris. 8.50 TV prodaja 9.05 Drugače srečna 10.05 TV prodaja 10.35 Zbudil bi se s teboj II.40 TV prodaja 11.55 Srčna kraljica 12.55 TV prodaja 13.10 Utripajoča srca 14.10 Čista desetka 15.10 Drugače srečna 16.10 Zbudil bi se s teboj 17.10 Nenavaden par 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Srečna v ljubezni 21.45 Takle mamo 22.35 Gasilci v Chicagu 23.30 Kosti 0.25 Dexter 1.20 Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Poglejmo v vesolje 09.40 2476. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Strokovnjak svetuje: Delovno pravo 10.35 2477. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Konoplja - čudežno zdravilo? Gost: Jaka Bitenc 12.00 Koncert ans. Štrk, posnetek 2. dela 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Si pripravljen na maturo? 18.40 Ustvarjalne iskrice (200), Vesele žogice 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Šegovc Franc- Štirje kovači- štirje klarineti in ans. Mladi godci 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: TheWet 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Šola rolanja 09.40 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.00 Napovedujemo 10.05 2477. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Kaj je bonton? 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Revija zmagovalcev narodno- zabavnih ansamblov, 1. del 21.05 Strokovnjak svetuje: Delovno pravo 21.35 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 6. del 22.25 Ministrski stol, Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, pon. 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 6.30 Dnevnikov izbor 7.00 Prifarci Sloveniji, 2. del 8.30 Polka film: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. film 10.00 Srce za Ano, dok. film 10.50 Vem!, kviz 11.40 Obzorja duha 12.20 Nagelj, japonska nad., 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Okus po hitrosti, dok. film 14.45 eRTeVe 15.00 Lučka, oddaja TV Lendava 15.35 Studio kriškraš, pon. 16.05 Aritmični koncert: Katalena - Enci benci Katalenci 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, izob.-svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.05 Poldi, ris., pon. 18.10 Niko, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.00 Oproščen (II.), nor. nad. 20.50 Sramota, dok. film, 2016 22.10 Poročila, šport, vreme 22.30 Pričevalci: Marija Hren, dok. oddaja 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.50 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme, pon. I.40 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Minka, ris. 7.05 Penelopa, ris. 7.10 Pajkec Piko, ris., pon. 7.15 Kravica Katka, ris. 7.20 Biba se giba, ris. nan., pon. 7.45 Pujsek Bibi, ris. 7.55 Čarli in Mimo, ris., pon. 8.00 Princ Ki-KI-Do: Trampolin 8.05 Piknik s torto, ris. film 8.25 Loti in skrivnost mesečevega kamna, est. f. 9.55 Utrinek - zgodbe priseljencev: Razkrite roke, izob.-svet. odd. 10.20 Hišica v preriji (II.), am. nad. II.10 Pozdrav domovini, dok. film 12.15 Šepetati konjem, dok. feljton 13.00 Gospod in gospa Smith, am. f. 14.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz 15.55 TV poroka 2017 16.30 Hišica v preriji (II.), am. nad. 17.30 Ko letijo vrane, fr.-belg.-luks.- kan. film 19.00 Pri Slonovih, ris., pon. 19.10 Tabaluga, ris. nan., pon. 19.35 Ribič Pepe, pon. 20.00 Blišč sive ekonomije, nemška dok. odd. 20.55 Prava ideja 21.30 Nocoj v Palladiumu, pon. 22.20 Jules in Jim, fr. film, pon. 0.15 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Looney tunes show, ris. 7.20 Tačke na patrulji, ris. 7.45 Smrkci, ris. 8.00 Čebelica Maja, ris. 8.15 Maša in medved, ris. 8.25 Heidi, ris. 8.50 TV prodaja 9.05 Drugače srečna 10.05 TV prodaja 10.35 Zbudil bi se s teboj 11.40 TV prodaja 11.55 Srčna kraljica 12.55 TV prodaja 13.10 Utripajoča srca 14.10 Čista desetka 15.10 Drugače srečna 16.10 Zbudil bi se s teboj 17.10 Svetlolaskine ambicije, am. film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Preverjeno 22.00 Laurine skrivnosti 22.55 Kosti 23.50 Dexter 0.45 Zvoki noči © 6.10 Dnevnikov izbor, pon. 7.00 Dobro jutro, poročila 11.00 Vem!, kviz 11.40 Umetni raj: Kako ustaviti minljivost gibljivih slik in zvokov - digitalizacija filmske dediščine 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Ivica Bikič 14.35 Duhovni utrip: Evangelijski center Izhod 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Litija, kviz, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca: Za boljši spomin, izob.-svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Ljubezen je vse, kar potrebuješ, koprod. f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Geometrija življenja, ang. nad., pon. 0.00 Turbulenca, pon. 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.05 Po Sloveniji, pon. I.30 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 2.25 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Minka, ris. 7.05 Penelopa, ris. 7.10 Kravica Katka, ris. 7.15 Biba se giba, ris. nan., pon. 7.40 Pujsek Bibi, ris. 7.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 7.55 Krtji sestrici, ris., pon. 8.05 Bobri, pon. 8.10 Ali baba in 40 razbojnikov, 6. del, pon. 8.25 Hiša-Fahira, kratki dok. film, pon. 8.40 Lučka, oddaja TV Lendava 9.25 To bo moj poklic: Inženir lesarstva, dok. ser. 10.10 10 domačih II.00 Hišica v preriji (II.), am. nad. 12.00 eRTeVe 12.30 Dobro jutro 14.50 Dober dan 15.35 F. S. Finžgar: Zapuščina strica Jurja, portret 16.30 Prava ideja 17.00 Hišica v preriji (II.), am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Liki, ris. 19.00 Vila Mila, ris., pon. 19.10 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, pon. 19.15 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 19.35 Žrebanje Lota 19.50 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Nemčija, prenos iz Ljubljane 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.20 Popšop 22.55 Pozna pomlad, koncert skupine Avtomobili, pon. 0.05 Glasbeni spoti 1.05 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Nemčija, posnetek iz Ljubljane 2.45 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 7.00 7.01 7.20 7.45 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.30 2.05 24UR, pon. OTO čira čara Looney tunes show, ris. Viking Viki, ris. Trgovinica za živali, ris. TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 4UR p 24U Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Dexter 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Regratovelučke 09.45 Miš maš, Kako so nastala jezera v Šaleški dolini 10.30 Napovedujemo 10.35 Revija zmagovalcev narodno-zabavnih ansamblov, posn. 1. dela iz Vinske Gore 11.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.25 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Ustvarjajmo s fimo maso 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Koncert ans. Franca Miheliča, ponovitev 22.00 Napovedujemo 22.05 V Ljubljano jo dajmo, gledališka igra festivala Studenec 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Koncert ans. Franca Miheliča, ponovitev 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (202) 18.20 Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.45 Regionalne novice 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 20.30 Kmetijski razgledi 21.00 Regionalne novice 21.10 Pop Corn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 11 20. aprila 2017 '"WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček HUDEJ, Mohor: Vlažne duše od - odrasli / 821.163.6 Slovenski romani "Ne bom začel s tisto vlago, začel bom tam, kjer sem in kjer sem rad." Protagonist romana Vlažne duše je Matjaž, moški v srednjih letih, ki ga življenje, predvsem pa brezobzirno samozavestni vaški šerifi, ki se igrajo z njegovo usodo in usodami njemu podobnih, dokončno prepričajo, da je edini način, kako razvozlati gor-dijski vozel, ta, da ga presekaš. Zato zapusti domovino in se preseli na majhen tajski otok, kamor je še kot turistični vodnik vodil skupine turistov. Tam začne novo življenje v družbi takšnih, ki so, tako kot sam, opustili bojevanje vnaprej izgubljenih bitk s ponorelim sodobnim svetom. Vendar ne traja dolgo, da na odročnem koščku raja za svojim hrbtom zasliši melodijo klene slovenščine in ugotovi, da se vlažnim podalpskim dušam ne da prav zlahka izogniti. Roman Vlažne duše je avtorjevo prvo literarno delo po zbirki kratkih zgodb Mumps v zrelih letih, ki je izšla leta 1995. Po besedah glavnega in odgovornega urednika zbirke Beletrina, v kateri je knjiga izšla, Mitje Čandra, je roman izjemno duhovit in luciden, predvsem pa satira na slovensko okolje in mentaliteto. Hudej pa je o delu, ki ima tudi avtobiografske poteze, povedal, da se je, ker ni imel realne možnosti za pobeg pred "temi pes-jani", odločil, da bo pobegnil v izmišljenem svetu. Mohor Hudej (1968) je študiral na Filozofski fakulteti (filozofijo, zgodovino, primerjalno književnost), sedaj zaposlen v knjižnici, v svojem prostem času dela kot turistični vodnik. MALHOTRA, Deepak: Jaz sem premaknil tvoj sir: za ljudi, ki nočejo živeti kot miši v tujem labirintu od - odrasli / 159.9 Psihologija Avtorja je k pisanju spodbudila knjiga Spencerja Johnsona Kje je moj sir?, ki je bila v Sloveniji kar 3-krat ponatisnjena. Osnovna misel je, da nam ni treba sprejeti lastnih omejitev, saj jih lahko presežemo; nekateri s skokom čez steno labirinta, drugi s preprosto hojo skozi steno in tretji s prebojem stene. Male miške se v iskanju sira ne sprijaznijo z omejitvami labirinta (kot so se Vohko, Brzi, Hmko in Hohko), pač pa podjetno vzamejo usodo v svoje roke in pogumno spremenijo okolje, v katerem delujejo. Bralec se poda na pustolovščino z Maksom, Zedom in Velikim, ki pogumno premikajo ovire, ki jim jih postavljajo drugi. Avtor nagovarja k novemu načinu razmišljanja, saj gotovo nihče noče živeti kot miši v tujem labirintu. Na koncu zgodbe so dodana vprašanja za razmišljanje na osebni ravni, za pogovor v skupinah in podjetjih, pa tudi nasveti za pedagoški kader in vodstvene delavce. MILČINSKI, Fran: Zbrane pravljice in pripovedke ml - Mladina / L - Ljudsko slovstvo Fran Milčinski (1867 - 1932), pravnik, sodnik, knjižničar, vodja gledališča, humorist, pisec satiričnih črtic, mladinskih pravljic in pripovedk in oče Franeta Milčinske-ga - Ježka, je Slovencem ohranil marsikatero zgodbo iz naše preteklosti. V slovenski kulturni genom se je za vedno zapisal z zgodbami o Butalcih, simpatičnih trdo-bučnežih, katerih slavne neumnosti sežejo dlje kot v deveto vas. V knjigi Zbrane pravljice in pripovedke je štirideset pravljic, nekatere so objavljene prvič po sto letih, petintrideset (vse) butalskih humoresk, trinajst prizorov doslej spregledane Bori-ške pripovedke in devetnajst zgodb o kraljeviču Marku. Posebnost knjige je, da sta urednika po tehtnem premisleku namerno pustila arhaični jezik, predvsem zaradi njegove melodičnosti, ki bi jo nasilno posodabljanje gotovo okrnilo. Tako ima bralec veliko priložnosti za srečevanje z besedami, ki so bile pred sto leti v slovenščini v splošni rabi, danes pa so nekatere skorajda povsem neznane (nikdo, ondi, todkaj, strepetati, nagrlin, čavelj, štibal, maseljc in podobne). S knjigo Zbrane pravljice in pripovedke, ki so večinoma ilustrirane z izvirnimi starejšimi ilustracijami, je slovenskim bralcem in bralkam na voljo precejšen del opusa velikega pripovednika in prvovrstnega humorista, ki je znal pogledati v slovensko dušo in jo razgaliti na svoj način. VIEWEGH, Michal: Kratke pravljice za utrujene starše ml - mladina / C - Cicibani Na svetu je brez števila knjig za otroke, pravi Michal Viewegh, Kratke pravljice za utrujene starše pa so namenjene tako otrokom kot staršem. Napisal jih je z mislijo nanje, saj sta mama ali oče zvečer po naporni službi večinoma preutrujena, da bi otrokom z velikim navdušenjem prebrala dolgo pravljico. Vse zgodbe v tej knjigi pa se da prebrati v desetih minutah in so napisane tako, da se starši ob njih ne dolgočasijo - nekateri odstavki, natisnjeni v modri barvi, so namenjeni samo njim. Viewegh je tako znova dokazal, da je vešč svojega posla pa tudi očetovske vloge. Michal Viewegh, avtor romanov in kratkih zgodb, je velika zvezda sodobnega češkega leposlovja, saj je že nekaj let najuspešnejši češki pisatelj in izredno priljubljen pri bralcih. V svojih delih o romantičnih razmerjih svojih sodobnikov piše s humorjem in ironijo, pri tem pa poskuša izpostavljati globlje pomene. V slovenski jezik je do sedaj prevedenih že dvanajst knjig. a bzj mmLRDm CVETOCE IN MEDENO Sobota, 6. maj 2017 med 8. in 13. uro Titov trg Največji kres bo pod Belim dvorom Na predvečer praznika dela bo letos manj kresov kot prejšnja leta - Osrednji in največji v MO Velenje bo na Gorici - Goreli bodo tudi na Lubeli, v Gaberkah in Topolšici Šaleška dolina, 30. aprila - Na predvečer praznika dela bodo po vsej Sloveniji goreli kresovi. Največji v MO Velenje bo na Gorici, na travniku pod Belim dvorom. Krajani so ga postavili že sredi aprila, saj so material zanj nabrali v dveh očiščevalnih akcijah kraja. Največ materiala zanj so zbrali, ko so očistili obrobje enega od gozdov v kraju. V soboto bodo kres le še dokončno oblikovali in vse bo pripravljeno za veliko zabavo. Kresovanje na Gorici skupaj pripravljata KS Gorica in MO Velenje. Izvedli ga bodo v vsakem vremenu, začeli pa bodo ob 19. uri. Predsednik sveta KS Gorica Jože Kan-dolf nam je povedal: »Po navadi se na našem kresovanju zbere vsaj 1000 ljudi. Ker vedno prihajajo cele družine, se potrudimo, da pripravimo program, ki je zanimiv vsem generacijam. Tudi letos nam bo najprej zaigral Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Slavnostni govornik bo župan Bojan Kontič. V zabavnem programu bo za glasbo skrbel ansambel Potepuhi, pridružil pa se jim bo humorist Tomi Vrlič iz Koroške.« Poleg tega bodo poskrbeli za dobro gostinsko ponudbo. Veseli so, ker parkirnih mest na Gorici ne primanjkuje več, bo pa na večer kresovanja zaprta cesta na Lipo, ki vodi do prizorišča kresovanja. Računajo, da se bo zabava zavlekla do 2. ure zjutraj. Kresovanje so načrtovali tudi v KS Vinska Gora in Staro Velenje, a so se jim odrekli, ker so v obeh krajih računali na sredstva iz razpisa MO Velenje, na njih pa niso bili uspešni. V MO Velenje bodo kresovanje po tradiciji pripravili tudi na Lubeli pri Lovski koči ob 20.30, pripravlja pa ga KS Škale-Hrastovec. Če bo vreme lepo, bodo med 16. in 18. uro predstavili projekt nekdanjega skakalca in svetovnega prvaka Francija Petka, tako imenovano Mini Planico, in še več družabnih iger za najmlajše. Kres bo zagorel tudi v KS Bevče. V občini Šoštanj bo kres po tradiciji zagorel tudi v Gaberkah, kjer kresovanje pripra- V Šoštanju en kres že danes Že tradicionalno ga pripravljajo Socialni demokrati, in sicer na predvečer dneva upora proti okupatorju. Kresovanje, ki ga lahko skazi le slabo vreme, se bo začelo danes, v sredo, 26. aprila, ob 20. uri na travniku za Ribiško kočo ob Družmirskem jezeru. Prisotne bo nagovoril Jan Škoberne, poslanec državnega zbora, za dobro razpoloženje bodo poskrbeli v Pihalnem orkestru Zarja, da udeleženci ne bodo lačni, pa jih bodo na kresovanju pogostili z brezplačnim golažem. vlja Mladinsko društvo Gaberke. Tokrat bodo tam za program poskrbeli člani ansambla Veseli svati. Kres pa bodo pripravili tudi v Topolšici. a bš, mkp kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 27. april 9.00 Športni park v Šentilju Katarinin sejem, razstava in prodaja lokalnih izdelkov in pridelkov 21.00 eMCe plac Karaoke Petek, 28. april 9.00 Ljudska univerza Velenje Računalniška delavnica, spoznavanje Microsoft Worda Sobota, 29. april 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem: Vsi kupujemo, vsi prodajamo 21.00 eMCe plac Sound Arson 7.3: Entance & Seul Ocean Nedelja, 30. april 19.00 Prireditveni prostor pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori Kresovanje 21.00 eMCe plac Sveča na odru, kresovanje Ponedeljek, 1. maj 11.00 Športno igrišče na Graški Gori Tradicionalno praznovanje 1. maja na Graški Gori 21.00 eMCe plac Odmačkovanje Torek, 2. maj 9.00 Staro Velenje, Stari trg pod kostanjem Zeliščarna Sreda, 3. maj 11.00 Ljudska univerza Velenje Nakit iz fimo mase, delavnica Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: Pravljične ure Hotel Paka Županov sprejem za gasilske poveljnike 17.00 18.00 ŠOŠTANJ Ponedeljek, 1. maj X AP Šoštanj Pivka - Kršičevec 1091 m ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 29. april X športni park Šmartno ob Paki Raznovrstno dogajanje v Muzeju Velenje Velenje, 21. aprila - V petek popoldne so na Velenjskem gradu predstavili novo serijo spominkov in darilc Muzeja Velenje, ki jih muzej pripravlja v svojem jubilejnem 60. letu delovanja. Tokratna serija z naslovom Mastodont je nastala v sodelovanju z velenjskima ustvarjalkama Darjo in Nadjo Osojnik. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so sinoči pripravili Klepet pod Pustim gradom. Gostja klepeta je bila Marija Žugelj - Beba, rojena Sa-mobor, nekdanja Šoštanjčanka, ki je spregovorila o mladostnih letih v Šoštanju s poudarkom na dogodkih iz časa druge svetovne vojne, osvoboditve ter let po vojni. Klepet je vodil dr. Miran Aplinc. Na praznik dela, 1. maja, bodo ob 11. uri na Graški gori v sklopu tradicionalnega prvomajskega srečanja odprli razstavo "Živel 1. maj! Živel praznik dela! - Praznik dela med rudarji in železarji na Slovenskem". Muzej Velenje je namreč vključen v medinstitucionalni projekt, v okviru katerega bo aprila in maja nastalo šest razstav in publikacija s tem naslovom. Muzej Velenje bo razstavo najprej predstavil na Graški gori, 9. maja ob 17. uri pa bodo razstavo odprli v Muzeju premogovništva Slovenije, kjer bo na ogled daljši čas. Druge razstave v sklopu medinstitucionalnega projekta bodo pripravili v Idriji, Štorah KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MALI ŠEF The Boss Baby, sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Tom McGrath. Sinhronizirani glasovi: Primož Ekart, Uroš Maček, Štefan Kušar, Tjaša Železnik, Matevž Muller, idr. Petek, 28. 4., ob 18.00 Nedelja, 30. 4., ob 16.00, 3D - otroška matineja VELIKANKA Colossal, ZF akcijska komedija, 110 minut (Kanada, Španija). Režija: Nacho Vigalon- do. Igrajo: Dan Stevens, Anne Hathaway, Jason Sudeikis idr. Sobota, 29. 4., ob 20.15 Nedelja, 30. 4., ob 18.00 IZGINOTJE Flaskepost fra P, kriminalka, triler, drama, 112 minut (Danska, Nemčija, Švedska, Norveška). Režija: Hans Petter Moland Igrajo: Nikolaj Lie Kaas, Fares Fares, Pal Sverre Hagen, idr. Petek, 28. 4., ob 20.00 Sobota, 29. 4., ob 18.00 TONI ERDMANN Komična drama, 162 min (Nemčija, Avstrija). Režija: Maren Ade. Igrajo: Peter Simonischek, Sandra Huller, Michael Wittenborn idr. Sobota, 29. 4., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 30. 4., ob 19.00 - mala dvor. Oskarjevci 2017! POVEDKA O GOZDU Metsan tarina, dokumentarni film, 75 min (Finska). Režija: Kim Saarniluoto, Ville Suhonen X Nogomet - U-15 (1. slovenska liga - Vzhod) Šmartno 1928 : Vipoll Veržej; ŠD Šmartno ob Paki Ponedeljek, 1. maj 6.30 Pod Tišlerjevo lipo v Rečici ob Paki Prvomajska budnica Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj; ZKD Šaleške doline in KD Kraherl Lunine mene 1 in Trbovljah ter na Jesenicah in Ravnah na Koroškem. a bš Velikonočno razstavo videlo 3.500 ljudi Šoštanj - Velikončno razstavo v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju si je v enem tednu ogledalo 3.500 ljudi. Glavna organizatorka dogodka Mateja Kumer pravi, da so prihajali od vsepovsod, tudi iz tujine. Organizirano si je razstavo in dvorec ogledalo veliko skupin, tudi otroci Vrtca Šoštanj in stanovalci Zimzelena iz Topolšice, glavnina pa je bila individualnih obiskovalcev. a mkp 3. maja, ob 4:47 - prvi krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 27.4. Biotržnica • Petek, 28.4. od 14.00 dalje Kmečka tržnica, Nedelja, 23.4. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Bravo putka Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 30.4. lutkovna predstava - Sonce gre na potep v izvedbi glasbenega gledališča Melite Osojnik Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Petek, 28. 4., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 29. 4., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 30. 4., ob 17.30 - mala dvor. MESEČINA Moonlight, drama, 111 minut (ZDA) Režija: Barry Jenkins. Igrajo: Mahershala Ali, Shariff Earp, Duan Sanderson, Alex R. Hibbert, Janelle Monae, Naomie Harris, Jaden Piner, Ashton Sanders idr. Nedelja, 30. 4., ob 20.15 -oskarjevci 2017 Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »'WAS 26. aprila 2017 Nagradna križanka Osmica t u d.o.A rr n Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 051 306 988 E-mail: osmicacenter@siol.net Trgovina Osmica, PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 E-mail: osmica@siol.net Del. čas: Pon. - sob. Ned. 7.00 - 20.00 8.00 - 13.00 Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete. • Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki ...) • Plinske jeklenke Velenjčani in Šoštanjčani -vse za vaš piknik! Za enostaven nakup-parkirišče ob trgovini! Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 8. maja 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. ERICO vam čestita ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. RAVNOVESJE V NARAVI ERICo, d.o.o. | Koroška 58, Velenje T 03 898 1930 | erico@erico.si | www.erico.si ^^ KMETIJSKA ZADRUGA ;oitx KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si KVALITETNE SADIKE ■ IZJšMkA PONUDBA' _ ČISTILkIH. NAPRAV1 UNION, LAŠKO (0,5 l) Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju Piknik prostor Šaleški aeroklub - Lajše Topolšica 207 c Info: 041 470 340 t. • pokrit prostor za skupine do 40 ljudi • kamin (žar, elektro raženj), hladna voda, elektrika, hladilnik ... • senčna lega, panoramski poleti z letalom, igre z žogo . za praznik dela! ODPELJI DAkšS, PLAČAJj NOVEMBRA DRVA IN PELETI Brezplačen ogled lokacije (041 666 476) SETEV KORUZE (z deponatorjem ali brez) IN TRAV! 031864 341 Bralkam in bralcem želimo vesele prvomajske praznike. KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 17. do 23. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 17. do 23. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu ČETRTEK, 27. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 28. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 29. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 30. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 1. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 2. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 3. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. do 23. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, o2bčine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO /m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka i 1 Tfl^fcf ■fh mrrjçt □ Ujp ] □ Ii.*®! LJU-n» □ JflJpf — Ma|ni vradnpil J Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 23 26. aprila 2017 »"WAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINA HIŠO, solidno ohranjeno, opremljeno, takoj vseljivo z vsemi pripadajočimi dokumenti na odlični lokaciji v Polzeli, prodam. Informacije na Gsm: 041 317 434 ali 031 350 928 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj, prodam. Gsm: 041 687 371. SILAŽNE BALE, prodam po 25,00. Gsm 041 942 898 ŽIVALI PRAŠIČE, odlične mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 BIKA Šerolej, težkega 250 kg, prodam. Tel. 03 589 35 78 CANE CORSO mladički rodovniške pasme. Samička je rjavo črne barve, samec pa sive barve. Gsm: 031 317 700 DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27.4., 29. 4. in 30. 4. - Matej Strahovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto iVKfiVl VELENJE 88,9 Mhz 107,8 Mhz KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 Zgmnio se ie... od 28. 4. do 4. 5. - na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupščine 29. aprila leta 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Ne-stla Žganka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarja skupščine pa Hermina Klančnik; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicha-gu leta 1886, v katerih so de- GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI ZAKRAJŠEK IVAN , roj. 1931, Velenje, Cesta Františka Foita 4 habit nepremičnine Habtt d.o.o.. Koroška AS. Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 2-sob- no: VELENJE, ŠALEK, 67,1 m2, zgrajeno 1986, 4/8 nad., EI v izd., 60.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, DESNI BREG, 94,6 m2, adapt. 2011, 2/3 nad., EI v izd., 95.000 € BREZPLAČNA ŠTEVILKA ■ ^W.habit.Si là ZAHVALA Tiho in skromno nas je zapustil naš dragi mož, ate in dedi FERDINAND SEVČNIKAR 7. 7. 1937 - 13. 4. 2017 V tihem pomladnem večeru, ko sonce skilatno zahaja za goro, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. poslednjič ti milo zvonovi zapojo v slovo, v slovo... (M. Novak) Žalujoči: žena Marica, hčerki Vida, Helena in sin Marjan z družinami lavci zahtevali osemurni delavnik; prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti; - v noči na 1. maj 1944 je okupatorja v Šoštanju napadla Šer-cerjeva brigada, ki je prisilila k umiku močno okupatorjevo zasedo v Družmirju in odbila sovražnikov protinapad ter vdrla v mesto; - 1. maja 1944 se je v Plešivcu pri Velenju rodil Rudi Strmčnik, ki pa je žal 29. maja leta 2010 umrl; Ruda Strmčnik je bil namreč prava narodopisna posebnost, saj je kuhal oglje, cepil ši-kle in z njimi pokrival strehe, delal snope, grablje, koše, vedra, bil mesar, natakar, železni-čarski sprevodnik, lajnar, Beda-nec, Miklavž itd.; - 1. maja 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno de- Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. aprila 2017, so: • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Maruša Golavšek, Gregorčičeva 22, 3320 Velenje (majica); • Jasna Gruden, Slatina 13, a, 3327 Šmartno ob Paki (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL MOZIRJE Ruda Strmčnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) lavnico in začelo ključavničarska, kovaška in obrtna dela. Iz te delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Gorenje Velenje; - 3. maja leta 1979 je v Jugoslaviji stopil v veljavo zakon o varčevanju goriva, po katerem so bila lahko vozila na cesti le določene dneve (sistem par - nepar); - 4. maja, za mnoge najlepšega meseca v letu, ki je nekoč veljal tudi za fantovski mesec, je god sv. Florjana, zavetnika gasilcev in svetnika, ki je bil našim ljudem vedno zelo pri srcu; najdemo ga na neštetih podobah in kipih, ko z golido v roki gasi gorečo hišo pred seboj; ljudje so v njem videli zavetnika, ki jim bo v primeru nesreče stal ob strani in jim pomagal; Florjan je očitno izrinil starejše pogansko vodno božanstvo, ki mu je bila nasprotnik pripeka, vročina in ogenj; ohranjenih je veliko šeg in navad (recimo obred sprejemanja novincev v fantovsko družbo), ki jih ljudje praznujejo na njegov god; 4. maja 1980 je v oseminosem-desetem letu v Ljubljani umrl dolgoletni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz - Tito. a Damijan Kljajič www.radiovelenje.com Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE _ »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije j. - Organizacija pogrebnih bsVecanOsti - Prevoz in ureditev pO®jnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur7San 24 ur na dan Plačilo na obroke • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Ni smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Zaspala je naša draga FANIKA ŠELIGA 23. 6. 1947 - 14. 4. 2017 Pogrešali jo bomo hči Andreja in sin Benjamin z družinama ter Franc Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 24 Tulipani, mačehe in največji uglašeni vetrni zvončki Mozirski gaj odprl vrata 39. sezone - Lani blizu 50 tisoč obiskovalcev - Idej ne manjka, manjka časa in denarja Tatjana Podgoršek Park slovenskih vrtnarjev v Mozirju je na začetku meseca aprila odprl vrata v 39. sezono. Gredice z blizu 150 tisoč čebulnicami tulipanov in več tisoč mačehami slovenskih vrtnarjev so v polnem razcvetu. »Vreme v minulih dneh je bilo za tale letni čas kar pretoplo in smo se bali, da bodo za našo tradicionalno razstavo spomladanskega cvetja med prihajajočimi prazniki od 27. do 2. maja odcveteli. venski, niso vzgojeni tu, Slovenci pa med spomladanskimi cvetlicami poznamo mačehe. Te so v zadnjih letih »napredovale«. So zelo barvite, imajo lepše cvetove in predstavljajo prave cvetlične preproge.« Tradicionalno razstavo spomladanskega cvetja bodo v parku popestrili še junaki risanih serij, ki zadnja leta že razveseljujejo najmlajše obiskovalce parka cvetja, bolj pogumne pa očarljivi plazilci in druge eksotične živali. Te bodo tudi tokrat pripeljali na ogled člani društva Bioexo. v primerjavi s prejšnjimi leti. Bilo bi jih še manj, če ne bi popestrili adventnega časa z Božično bajko Slovenije. Ta je namreč privabila približno 15 tisoč obiskovalcev, ki so nadomestili slab obisk razstave spomladanskega cvetja. Tega je po svoje krojilo slabo vreme. Idej, kako bi uredili park še bolj privlačno, članom društva ne manjka. Manjka pa jim časa in denarja. Kar precej so ga v zadnjem času namenili za obnovo objektov, radi bi posodobili otroško igrišče, za otroke pripravljajo dodatno no- Zato nam malo hladnejši dnevi pridejo kar prav, da se bodo v obdobju, ko najbolj vabimo v park cvetja, lahko obiskovalci ob pogledu na gredice s spomladanskim cvetjem prepričali, da je naš gaj res nekaj posebnega,« pravi Darko Bele, predsednik Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje, ki upravlja park. Mozirski gaj je park slovenskih vrtnarjev Glavni "adut" tradicionalne spomladanske razstave od 27. aprila do 2. maja bo tulipan 'mozirski gaj', ki je v parku prisoten že od leta 2008. Takrat so holandski vrtnarji pripravili presenečenje in tulipan poimenovali po mozirskem parku cvetja. Letos so se upravljalci odločili, da bodo poleg tulipanov nekatere gredice zasadili še z mačehami. »To pa zato, ker smo park slovenskih vrtnarjev, tulipani pa niso slo- »Pripravili pa smo tudi novost. Povezali smo se z lokalnim izdelovalcem, ta pa je za nas izdelal največje uglašene vetrne zvončke v Evropi.« Bolj pozorni, še pravi Bele, bodo v parku zaznali obnovljene strehe na nekaterih objektih, predvsem pa temeljito obnovljene sanitarije. Park je odprt od začetka aprila do začetka oktobra vsak dan. Spomladanska razstava cvetja pa je le ena od tradicionalnih prireditev in dodaten razlog za obisk. Poleg nje so na letošnji koledar dogodkov zapisali še tri tradicionalne prireditve, in sicer od 13. do 16. avgusta razstavo poletnega cvetja, od 15. septembra do začetka oktobra je čas za buče, v adventnem decembrskem času pa bodo organizirali drugo Božično bajko Slovenije. Lani so v parku slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev našteli blizu 50 tisoč obiskovalcev, kar je manj vost. Za vzdrževanje in urejanje parka je potrebnih blizu 150 tisoč evrov na leto. »Društvo si pri tem pomaga z izvajalci družbeno koristnega dela, s študenti predvsem na vhodu v park, imamo tudi precej marljivih članov. Naši največji pokrovitelji pa so slovenski vrtnarji, ki za poletno jesensko zasaditev podarijo ogromno cvetja. Zato se Mozirski gaj tudi imenuje park cvetja slovenskih vrtnarjev,« je še dejal Darko Bele. ■ Škof blagoslovil prenovljeno grajsko kapelo V njej bodo spet potekali verski obredi ob porokah, krstih ... -Istočasno na Velenjskem gradu odprli razstavo molitvenikov Bojana Špegel Velenje, 22. aprila - Na Velenjskem gradu so v soboto popoldne blagoslovili prenovljeno grajsko kapelo. Obred je opravil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je ta dan daroval tudi sveto birmo v velenjski cerkvi svetega Martina. Zato se je sam ponudil, da opravi ta pomembni obred. Grajska kapela je bila zgrajena v 16. stoletju. Sprva je bila stavba del obrambnega stolpa, kasneje pa so jo lastniki preuredili v grajsko kapelo, v kateri se je odvil niz zanimivih dogodkov. V njej so se prebivalci gradu poročali, opravljali bogoslužje in obeleževali pomembnejše družinske dogodke. V kapeli so v zadnjih letih hranili eno od zbirk Muzeja Velenje. Letos pa so si v muzeju zadali, da jo obnovijo in v njej spet začnejo opravljati določene cerkvene obrede. Sedaj bodo lahko na gradu poleg civilnih po- rok, ki tam potekajo že vrsto let, opravljali tudi cerkvene obrede sklenitve zakonske zveze ali obnove zaobljube ob jubilejih, kot je zlata poroka. Šalečani pa bodo grajsko kapelo lahko izbrali tudi za krste in druge manjše cerkvene obrede. Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart nam je povedala, da so presodili, da si je grajska kapela po dolgih letih zaslužila tudi prenovo. »Pri tej nam je pomagal arhitekt Rok Poles, ki je velik poznavalec sakralne dediščine in sakral ne umetnosti. Mislim, da je obnova lepo uspela, pa čeprav smo jo opravili v zelo kratkem času,« nam je povedala. Po tem, ko so si obiskovalci dogodka ogledali grajsko kapelo, so od prli še manjšo razstavo molitvenikov, ki jih je velenjskemu muzeju poklonila Ivanka Meža iz Podkraja. »Lepo in prav je, da tudi s takšnimi dogodki opozorimo na to, da sodelujemo s širokim krogom ljudi. Pogosto nam podarjajo zgodovinske predmete, mi pa se jim na nek način z javno prezentaci-jo muzejskega gradiva zahvalimo za njihov dar,« je še poudarila Ževartova. • Škof Stanislav Lipovšek med obredom blagoslova prenovljene kapele na Velenjskem gradu 1. maja srečanje na Graški gori Tradicionalno prvomajsko srečanje na Graški gori bo tudi letos. V Mestni občini Velenje so se namreč po tem, ko je kazalo, da srečanja ne bo, odločili, da oni prevzamejo koordinacijo. Nad njo bdi Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti, ki je povedal, da ostaja program enak kot prejšnja leta. Začeli bodo ob 11. uri s slavnostnim govorom župana Mestne občine Velenje, tradicionalno delavsko himno, pihalnim orkestrom in seveda zabavnim srečanjem in pohodom na Jasenjakov hrib. Tudi avtobusi bodo vozili Na prireditvenem prostoru bodo predstavili tudi razstavo »Živel 1. maj! Živel praznik dela! - Praznik dela med rudarji in železarji na Slovenskem.« Srečanje koordinira Mestna občina Velenje, sodeluje pa Kulturno društvo Graška gora, ki bo poskrbelo za prijetno vzdušje in panožni sindikati SKEI, SPESS (ne SDRES, kot je bilo napačno napisano v prejšnji številki - se opravičujemo). Sodelujeta pa tudi Festival Velenje in Mladinski center. Martinšek zagotavlja, da je za vse poskrbljeno, upajo samo še na lepo vreme. m m -t BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZI NA PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRAŠKI GORI IZ VELENJA OD 8. URE NAPREJ (VSAKIH 30 MINUT) s postaj Pesje - Gorica - Bevče - Pošta Velenje - Prešernova ulica (cvetličarna Iris) - Tržnica - Rudarski dom - Graška Gora, IZ ŠOŠTANJA PA OB 9. URI z avtobusne postaje. AVTOBUSNI PREVOZI NAZAJ BODO MED 15. IN 17. URO. ^OMAJSKO 0dll-dol7.ure