Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4meriki TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered u Seccnd-Clasa Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 208. — ŠTEV. 208. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 5, 1906. — V SREDO, 5. KIMOVCA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Iz delavskih krogov. Ubegli neunijci. NEUNIJSKI VSLUŽBENCI ULIČNIH ŽELEZNIC V SAN F RANČI SCU, C AL., SO OSTA-VILI SVOJA MESTA Far>y je tekom včerajšnjega dne pripeljal v S an Francisco zopet 1000 skabov. V MONTANI IN WYOMINGU. -o- Sau Francisco, Cal., 5. sept. Nad 50 iz iztoka po znanem Fahrleyu im-portiranih skabov za tukajšnje ulične družbe je danes ostavilo svoja mesta. Pri stališčih vozov železnic ne družbe prišlo je včeraj do nemirov. Množica je napadla s kamenjem nekega skaba, Citeri je hotel preprečiti, da bi nek ne-unijski delavec ne ušel. Tekom dneva prišlo je semkaj na-dajnih 1000 Far ley e vin skabov, toda mnogo se jih je pridružilo štrajkar-jtnn. Predsednik železnične družbe trdi, da se bojuje za princip miru in je pripomnil, da bode promet kmalo popoten. Helena, Mont., 5. sept. Med zastopniki premoguivjke unije držav Montana in Wyoming ter tukajšnjimi lastniki premogu v ih rovov prišlo je do sklenitve tiogodbe za leto dni. VOJNE LADIJE NA SREDOZEMSKO MORJE. Najbrže plujejo na turško vodovje. Washington, 4. sept. Včeraj se je pri Ovster Bavu. X. V., vršila velika parada vojnih ladij, kar nikakor ni v -ju z mindjubjem naše vlade, tako da so eelo v mornaričnih krogih ' " glavami. Še bolj se pa sedaj {•rograniu za jmsamezna bro-ktera se bodo sedaj razdelile d >o priredile predsedniku pa- rna ja Člld d< »v i ladij rado < H liro v Mar na a ladij W< j »d ve! je in admirala Virginia, Colorado. I in Pennsylvania odplujejo i:o postajo. Kak je namen teh A/:j:. ti; zna..o. Tacega bro; tia vlada še nikdar ni poslala ko vodovje. Brodovja r.a Fiii- ■ potrebujejo, večje ladije ta--staje s<» sedaj na kitajskem . o/Ir..!: a v Cbefoo in Tonku hanghaju. v Pekingu. ktera »e v novej-u bavi z reformami, stori vse, ■ protitujsko gibanje, samo da . : u ::.ii vtikanju v njene do- Imenovano brodovje se bode mesee dni inudiio na Sredozemskem morju, kjer bodo križarke obiskale vtč l«ik v Italiji in v Grški. Program sega le do 14. oktobra, na kteri dan mora priti brodovje v Suez, na kar dobi nova povelja. najbrže za pot proti Turčiji, kj«*r sultan noče sprejeti našega nad-poslanika. Dowie potuje zopet v Mexico. Chicago, 111., 4. sept. Prorok sveti Elija Dowie naznanja, da se za letoš-i<> /iino vrne zopet nazaj v Mexico, kjer ostane vso zimo. O KOPELJI. V poletjn je največje važnosti, da si človek pogostoma privošči kopel j, pa naj že l>ode doma ali pa na prostem, da so na ta način znojne luknjice vedno odprte. Truplo se potem vedno dobro počuti in ne bode podvrženo vsakovrstnim boleznim. Ako tudi redno rabimo Trinerjevo ameriško grenko vino, nam poletje s svojimi ni boleznimi na prebavalnih ne more škodovati. To sred-popolnoma zanesljivo v vseh boleznih, ktere je spoznati po slabosti, zgubi teka in bledosti in ono bode vedno pomagalo, ako se ga uživa pravočasno. Tudi pri kroničnih boleznih prebavalnih organov, doseže se s Tri-n 1» rje vim ameriškim grenkim vinom najboljše uspehe. Radi tega to vino naj topleje priporočamo nervoznim in bolehnim ljudem in onim, ki žele, da bode njih prebavijanje popolno. V lekarnah. Jo«. Triner, 799 So. Ashland Avenue, Chicago, 111. neva or ga stvo Razstrelila in požar v Fresnu, Cal. PRIPETILA SE JE VČERAJ V POSLOPJU CALIFORNIA WINE ASSOCIATION V FRESNU. Bila je tako jaka, da jo je bilo čutiti deset milj daleč. $300,000 ŠKODE. Fresno, Cal., 5. sept. V kleteh, imenom Calva, ktere so last California Wine Association, pripetila se je včeraj izredna razstrelba, ktero je bilo čutiti najmanj deset milj daleč na okrog. Pri tem je bil jeden delavec u-smrten in jeden smrtno ranjen. Radi razstrelbe so se vsa poslopja vnela in deloma zgorela. Materijelna škoda znaša $300,000. Požar je uničil 250,000 ga Ionov vina. O BANČNEM POLOMU V PHILA-DELPHIJI. Vlagatelji Real Estate Trust Co. dobe le male postotke svojih vlog. Philadelphia, Pa., 4. sept. Pokrajinski pravnik Bell pričel je včeraj preiskovati položaj bankerotne Real Estate Trust Co., da dožene. v koliko so bančni predsednik in ravnatelji prestopili državne zakone za banke. Bell se je izrazil napram oskrbniku konkurzne mase, da je nabral že dovolj materijala, da bode zamogel več ljudi v zvezi s to afero zapreti. On je tudi dognal, da so vsi ravnatelji vele: i o predsednikovih zločinskih manipulacijah. ne da bi kaj tacega preprečili, dasiravno ravnatelji to trdovratno ta je. Vlagatelji bankerotnega denarnega zavoda bodo dobili le male odstotke za svoj vloženi denar. UTONILA PRED OCHI SVOJEGA OČETA. Miss Wads^crthoTo so odnesli valovi pri Bradley Beachu. Asbury Park. X. J.. 5. sept. Miss Frances Wadsworthova iz Xewarka pri Bradley Beaehu v pričo svojega očeta utonila. Wadsworthova se je kopala z Ado Hannockovo in obe je velik val odnesel. Slednja se je hitro vlegla na hrbet in srečno priplavala na kopno, dočiin je prva utonila. O begu predsednika bankerotne Milwaukee Ave. State banke v Chicagu, HI. Da so ujeli Stenslanda, ubeglega predsednika tukajšnje bankerotne banke na Milwaukee Ave., zahvaliti se je nekej izmed njegovih mnogoštevilnih prijateljic, ktera je bila mnenja. da je Stensland z njo grdo postopal. Ona je sicer preskrbela le negotove podatke, toda kmalo se je dognalo, da se ni motila. Končno dne 13. avgusta se je dognalo, di je Stensland v Tangerju, Maroko, in da se je tam mudil že 10 dni. Ko je v nedeljo, dne 12. julija bežal iz Chieaga, potoval je direktno v New York, kjer se je ukreal na nek parnik White Star Line in se odpeljal v Liverpool, kjer se je mudil dva dni, na kar je potoval v Gibraltar in v Tanger. • Iz Maroka se poroča sedaj, da se Stensland ne bode prostovoljno vrnil v Ameriko in da je sklenil nadaljevati boj za svojo svobodo. Begun se je ravno vrnil iz svojega izleta na Špansko in je odšel v Tangerju na pošto, da naroči, naj mu pošljejo pisma v Mogadon Ko je prišel na pošto, so ga prijeli in aretovali. Transportni parnik Sheridan je izgubljen. Washington, 5. sept. Semkaj se poroča iz Honolulu, da transportnega pamika Sheridana ni mogoče rešiti iz peein, na ktere je zavozil na potu v San Francisco. Parnik so sedaj izkrcali in pozvali vlačne parnike iz S. Franeisca na pomoč, da rešijo parne kotle, kajti parnik je izgubljen. Revolucija v Mehiki. Glavni stan v St. Louisu. VODJE REVOLUCIJO NARNEGA GIBANJA IMAJO SVOJ GL STAN V ST. LOUISU, MISSOURI. Agitacia za revolucijo med rudarji v Sonori in drugih državah. PRVE ARETACIJE. Tucson, Ariz., 5. sept. V rudniških okrajih Mowrv in Patagonia so oblasti Zjedinjenih držav aretovale dva Mehikanca in jednega Francoza, ker so v Zjedinjenih državah med mehi-kansOdmi rudarji organizovali gibanje, kterega namen je pripraviti v Mehiki revolucijo in napasti mehikanska obmejna mesta, vštevši Nogales v Sonori. Pri jetnikih so našli pismo, iz kterih sledi, da imajo revolucijonarji svoj glavni stan v St. Louisu, Mo. Tudi so že v 40 raznih mehikan^kih mestih organizovali revolucijonarno gibanje in revolucija se takoj prične, kakor hitro dobe revolucijonarji dovolj orožja in streljiva. Nogales, Ariz., 5. sept. Med mehi-kanskimi prebivalci tukajšnjega mesta in v Douglasu, ka'kor tudi v Sonori in Agtiia Prieta na mehikanskej strani, zavladalo je velikansko razburjenje in vsakdo pričakuje, da se revolucija v Mehiki v »kratkem prične. Vstaši nameravajo najpreje napasti carinski rad in ječe v mehikanskem Nogalesu. Oblasti so po vso d i razpostavi e velike straže in poslale k meji mnogo vojaštva, ktero pa še ni prišlo na svoj cilj, tako da je mogoče, da se napad izvrši še piv 1 prihodo mvojaštva. Prva Gompersova blamaža. Montpelier, Vermont, 5. sept. Iz vseh eonntyjev države se poroča, da je povsodi pri državnih volitvah zmagala republikanska stranka s 15,000 glasovi večine. Volitve so bile radi tega zanimive, ker je delavski vodja skušal prodreti s svojimi delavskimi kandidati. jsM^mzgjgm. - SRETANJE PARNIKOV-Dospeli Kaiser Willielm der finosse 4. sept. iz Bremena s 13S4 potniki. Moltke 4. sept. iz (Jenove s 1504 potniki. Friedrich der Grosse 4. sept. iz Bremena s 1SU7 potniki. Albano 4. sept. iz Hamburga s 1S3 potniki. Caronia 4. sept. iz Liverpoola z 2604 potniki. Zeeland 4. sept. iz Antwerpena (že poroča no) s 1521 potniki. Armenian 4. sept. iz Liverpoola. Deipetl Ima je; Patricia iz Hamburga. Oceanie iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. St. Cuthbert iz Antwerpena. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liverpool a. Francesea iz Trsta. St. Paul iz Southamptona. Carpathia iz Reke. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Smolensk iz Libave. liovic iz Liverpooia. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kaiser Willielm II. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odptnli so: Majestic 5. sept, v Liverpool. Giulia 5. sept, v Trst. OdphH Mt; Bluecher 6. sept, v Hamburg. La Provence 6. sept, v Havre. Main 6. sept, v Bremen. Zecland 7. sept, v Antwerpen. Celtic 7. sept, t Liverpool. Umbria 8. sept, v Liverpool. Philadelphia 8. sept, r Southampton. Columbia 8. sept, v Glasgow. Patricia 8. sept. v Hamburg. Hudson 8. sept. ▼ Havre. Zarota na Filipinih. Proti Američanom. V POKRAJINI ILOCOS NA OTOKU LUZONU SO ZAPRLI 150 DOMAČINOV. Nevarnost je za sedaj odstranjena. Mnogo revolucij onarnih spisov zaplenjenih. NAMEN USTAJE. Manila, 5. sept. Governer Florey je dal v pokrajini Ilocos na otoku Luzo-nu, zapreti 150 Filipincev in je tako preprečil izvršitev načrtov velike zarote. Tem povodom so oblasti zaplenile tudi mnogo revolucijonarnih spisov, iz kterih je posneti, da sta bila vodje zarotnikov brata Burdo in da sta še, ko sta bila zaprta, rovala med sojetniki in tam storila prve potrebne korake za novo revolucijonarno organizacijo. Tudi vodje so zaprli in iz pri njih najdenih spisov je razvidno, da bi bila ustaja le po imenu kot taka, dočim je bil glavni namen ustašev ropanje. ITALIJANSKI MORILCI. O boju med Italijani in fconštablerji v Punxsutawney, Pa. Punxsutawney, Pa.. 4. sept. Boj med konštablerji in Italijani, kteri so se v nekej hiši v Florence, 7 milj daleč ikI tukaj zabarikadirali, se je končal s tem. da so konštab erji položili dinamit pod hišo in jo razstrelili. nakar je zgorela. V razvalinah so našli truplo nekega Italijana, če-;:ar glava je bila prestreljena; dva Italijana so zapr i in druge sedaj zasledujejo. Več Italijanov je bilo ranjenih. Vboju sta bila dva konštab-lerja ubita, jeden je smrtno in dva težko ranjena. UMOR V PANAMI. Pcstavcdajalec ustreljen; vzrok politika. Panama, 5. sept. Zastopnika pokrajine Los Santos je na glavnej ulici včeraj nekdo ustrelil. Zastopniku je ime Demetrio Quintero. Ustrelil ga je nek zamorec, koji je bil preje častnik colombijske vojske in sicer iz j>o litičnih razlogov. Mexico — Br. Columbia. Victoria, B. C., 4. sept. Kapitan T. H. Wornesp. zastopnik nekega angleškega parniškega sindikata, kteri je bil v Mehiki, da dobi vladino podporo za parniško zvezo med Br. Co-lumbijo in lukami Zap. Mehike, dobil je od mehikanske vlade zagotovilo, da bode dobil denarno podporo od Mehike. Canadska in mehikanska vlada bodeta dajali novemu podjetju po 50 tisoč dolarjev letne podpore. Umor v PhiladelphijL Philadelphia, Pa., 5. sept. V nekem prenočišču so našli umorjeno neko žensko, ki je bila znana pod imenom Annie, ktera je prišla v prenočišče z možem, ki se imenuje "Dutch Fred", kteri je zginol. Ubita je bila s sekiro. Denarje v staro domovino poHUaaM: sa $ 20.50 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kron, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, sa |1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teli vsotah. Doma ee msksssno vsote popolnoma izplačajo bna vinarja odbitka. Naie denarne potiljatve ispkHje fekr. poitni hranflni urad v 11. do 12. Denarje nam podati je najprUift-ue je de fS&OO v gotovini v priporočenem aH registrovanem pisma, večje tneeke po PosMstiir Postal Komi Order all ft Kev Yerk Beak Draft. FRANK gAlEfrEB» 10» Greeawich Street, Hew Yerk. 6104 St. Clair Ave. U. Cleveland, a Palma se še upira. Važna konferenca. GENERAL MONOCAL IN PREDSEDNIK ESTRADA PALMA O REVOLUCIJI V REPUBLIKI CUBA. Položaj se z ozirom na ustajo ni mnogo spremenil. USTAŠI V JAGUL Havana, Cuba, 5. sept. Dasiravno vlada o eventuelnih mirovnih pogojih neče mnogo vedeti, se tu vendar le govori o miru, toda na kaj tacega nihe rad ne veruje. Dosedaj ni prišlo do nikakih gotovih predlogov. Danes je odšla posebna delegacija veteranov v Pinar del Rio, da se pogovore glede miru z vodjem ustašev Pino Guerra. General Menocal, kteri uživa veliko zaupanje dospel je semkaj iz Puerto Padre in se je dolgo časa posvetoval s predsednikom Estrada Palma, ne da bi potem naznanil javnosti o svojem razgovoru s predsednikom. Znano je le toliko, da je izdal popolni mirovni načrt. Položaj z ozirom na ustaše se ni spremenil, le vlada pošilja sedaj več novincev na bojišče. Tello Sanchez je zbral v Vequiti četo ustašev. Revolucijonarji so izdali manifest, s kterim naznanjajo, da se revolucija ni pričela iz osobnih ali strankarskih namenov, temveč radi neobhodne potrebe. da se zadnje nepostavne volitve razveljavijo in ustanovi zopet u-stavna vlada. Ratli tega je treba razpisati nove volitve tako za predsednika. podpredsednika, governerje, senatorje, zastopnike itd. Havana, Cuba, 4. sept. Ustaši v pokrajinah Havana in Pinar del Rio puste lastnino državljanov Zjed. držav v miru. Asbertovi ustaši, kteri so na nekej farmi, ki je last nekega državljana Zjed. držav, vzeli konje, krave in prašiče, so vrnili vse konje, plačali $200 za prašiče in prosili oprostitve. Vodja ustašev je dejal, da bi moral farmer razobesiti zastavo Zjed. držav. Pri Bahia Honda so ustaši pobrali vse konje na bližnjih nasadih izimši na onih, ki so last Američanov. Havana. Cuba. 5. sept. Iz Cien-fuegos se poroča, da so u-taši napadli malo mestece Castello de Jagua in oplenili vse prodajalniee. Posadka v mestu je bežala. Jagua se nahaja ob južnem obrežju Cube. NA VRHU OGNJENIKA CO LIMA. Štirinajst geologov je prišlo na vrh imenovane mehikanske gore. Mexico Ciudad, Mexico, 5. sept. 14 delegatov mednarodnega kongresa geologov, kteri zborujejo tukaj, prišlo je srečno na vrh visokega ognjenika Co 1 ima. Ko so prišli na vrh, so za-dobili nevarne opekdne, ker je iz odprtine ognjenika nepričakovano švignil ogenj. Dosedaj še ni nihče prišel na imenovani vulkan, ki je visok 3886 metrov, dasiravno je že marsi'kedo skušal to storiti. Za pot na vrh ognjenika so rabili več dni. Iz odprtine se neprestano kadi, todi kljub temu so geologi odšli do roba odprtine. Parnik Manchuria ostane še na pečinah. Honolulu, Hawaii. 1. sept. Potom preiskave parnika Manchuria se je dognalo, da je na desnej strani parnika le 10 čevljev globoka voda. Sedaj je tudi v parniku že pet čevljev vode. Premog, kterega je na parniku 2500 ton, bodo sedaj pometali v morje, toda kljub temu bode minolo še najmanj 14 dni, predno bodo parnik splovilL Povodnji v Indiji. Lahore, Indija, 5. sept. V pokrajini Behar so povodnji napravile velikansko škodo. Voda je razdejala cele vasi in opustošila najlepša polja. Po niža-vah je voda devet čevljev globoka. Prebivalstvo je bežalo na bližnje griče. — 18 ranjenih. Pri Peru, Ind., sta zadela skupaj dva voza Wabash ulične železnice. 18 osob je bilo več ali manj ranjenih. Vesti iz Rusije. Stolypin in kamarila. DNE 9. SEPTEMBRA VRŠI SE V PETROVEM DVORCU VAŽNA KONFERENCA. Najkočljiveje vprašanje je sedaj določitev dneva novih volitev v dumo. ARMENCI IN TARTARI. Petrograd, 5. sept. Boj med mini-sterskim predsednikom Stolypinom in ta'kozvano dvorno stranko o vprašanju, naj se-li Stolypinu podeli, da vlada po svojej previdnosti, se bode odločil pri posebnej konferenci, ktera se bode vršila dne 9. septembra v Petrovem dvorcu. Tem povodom se bodo natančno posvetovali o Stolvpinovem načrtu in zajedno se bode odločil tudi datum za nove volitve v gosuidarstve-no dumo. Reakeijonarji nameravajo volitve preložiti na kasnejšo dobo. — Wit te se je vrnil iz inozemstva, samo da zamore prisostvovati tej konferenci. Dasiravno ima Stolypin v svojem boju proti odstranitvi parlamenta mnogo pristašev, skuša si pridobiti še pomoč Šipova, Samarina in drugih ne-birokratov, da pridobi carja za to, da se duma suide na prvotno določenem dnevu. Semkaj se poroča iz Kavkaza, da so Armenci požgali osem tartarskih vasi in jedno tovarno . Petrograd, 5. sept. Morilko generala Mina so sedaj spoznali. Ona je učiteljica Zenajda Konopljanikova. hči nekega podčastnika iz Penze. Nižnij Novgorod, 5. sept. Pri vče-ra j šn je j seji kongresa mohainedancev >o delegatje sprejeli resolucijo, ktera zahteva ustanovitev novega minister-stva v svrho čuvanja 'koristi inolia-medancev. Minister naj ima i-te pravice kakor vrhovni prolcurator svetega sinoda. Petrograd. 4. sept. Poroči*., da je poveljnik carske palače v Petrovem dvorcu general Trepov radi slabega y«dravja odstopil, ni resnično. Tula. -J. sept. Revolucijonarji ustrelili predsednika M. lh-meci Morilci so ušli. Varšava. 4. sept. Vojaki so v mhio-!ej noči u-mrtili štiri meščane. V s ■ polno J'-Ji je bilo p. noči aretovanih. Xek: deček, kterega so vojaki zasledovali, je skočil v Vislo. tenia ko je skušal plavaje uteči, so ga vojaki ustrelili. Petrograd. 4. sept. Položaj na ju-goiztočnem Kavkazu, kjer so boji med Armenci in Tartarji na dnevnem redu. se je tako poslabšal, da mora zopet vojaštvo prirediti »kazenske ekspediei-je proti obema plemenoma. NAPAD NA TOURISTE. Ropar je v parku Yosemite napadel poštni voz. Wawona, Cal., 4. sept. Blizo Ah-wahnee je neki ropar v parku Yosemite napadel poštni voz, ukazal potnikom izstopiti, nakar je morai voznik s svojim vozom oditi malo dalje. Nato so se morali potniki postaviti v vrsto in ropar jim je preiskal vse žepe. W. Bishop iz New Yorka je bil prvi na vrsti in je dal roparju .$7.50. zajedno je pa tudi roparja fotografiral. A. F. Armsby iz Brooklyn Borough, New York, dal je roparju $13 in tudi njemu se je posrečilo roparja fotografirati. Dve potnici sta bi.i veseli, da sta bili oropani, češ. da to itak spada k potovanju. Ndk. vojak, ki je imel s seboj nabito puško, je na roparja pomiril, toda drugi potniki mu niso pustili ustreliti, ker so se bali, da bi roparja ne zadel, nakar bi morda drugi roparji streljali na potnike. Ko je ropar spraznil žepe potnikov, je odprl tudi zabojček Wells Fargo ekspresne družbe in sežgal ves papir, kar ga je bilo v njem. Poštnih poši-ljatev se ni dotaknil. Kolik je bil njegov plen, ni znano. Parada duhovnov. Lacrosse, Wis., 4. sept. Pri včeraj-šnjej delavski paradi korakali so duhovni, ki imajo svojo unijo, takoj za godbo na čelu parade. Razne novosti ' iz inozemstva. VOJAŠKO BARBARSTVO V AVSTRO - OGRSKI. — VOJAKI MUČIJO ŠTRAJ-KARJE. Čifutsko izseljevanje v Palestino kot rešitev židovskega vprašanja. NEMŠKA OBRT. Raznoterosti. Budimpešta, 5. sept. Tukaj je zavladala velika razburjenost radi krvavih bojev med vojaštvom in štrajkujo-čimi premoga rji v Petrusenvju. k;>-mitat Hunvad: 175 pretnrgarjev l»il<« je v tem boju ranjenih in \ se [ J no aretovanili. Kolin. Nemčija, 5. sept. Zi ni-li >> pri svojej ravnouar končani letni konvenciji sklenili, da se bode židovsko vprašanje rešilo tako, da se ustanovi velika židovska naselbina v Palestini in drugih {tamošnjih deže.ah. Vse predloge glede drugih dežel so zavrgli. Berolin. 5. sept. Uradoma se naznanja. da nemška jeklena industrija izborno napreditrje in da se v vseh tovarnah marljivo dela, in sicer noč in dan. Carigrad. 4. 6ept. Turška vlada je mobilizirala <>4 batalijonov redifov družeča razreda v solunsocem in drino-poljskem vi. a je t u k letnim orožnim vajam. Vsi v«>;;iki «o i bo roženi z M ui-serjevimi puškami. To je nekoliko-razburili« javnost, ktera je mislila, da se Turčija pripravlja na vojno proti Bolgariji, toda temu ni tako. Petrograd. 4. sept V tie»kih rnskih mestih, v kterih ne raste žito, .-^i nekoliko časa .-»-m začeli delati nu ko i/ rib sladke vode. Te libt* posuše i:t zmelje jo ter od te moke napravlja dober i:i teč m kruh. ki služi v h.nno juderh in domačim živalim. Rim, 4. -trot. Brat sedanjega papeža, Angelo Sarto. prebiva 7 ;'.lo-metrov od Mantove v Grazie. kjer je požtar. Dasi star 70 let, je živahen in dobrovoljen. Ostal si je enak tudi. ko je !>il izvoljen brat za papeža. Sam je nedavno vjel in i rijel tatu. ki mu je ukradel neko majhno denarno Mali ijnieo. Paris, 4. - pt. Franc«.ska Indokina potiifbnje 1,!<> milijonov frankov za zgrat. >o cerkva, šol. vojašnic in vodovodov. Da najame francoska vlada navedeno sv«.to. je došei v Paris -.'e-neralni guverner Beau. Kodanj, Danska, 4. se]>t. Kitajska vlada je najin sila dansko, če more za pet let odi>oslati 15 danskih nad-poročnikov za inštruktorje feitajske armade. Častnikom ponujajo letno plačo 12,000 danskih kron in po petletni službi penzijo 300 kron. POMOČ MESTU VALPARAISO. Brazilska vlada je dovolila $300,000 za podporo prebivalstvu v Valparaiasu. Santiago de Chile, 5. sept. Brazilska vlada je dovolila $300,000 za podporo ljudem, ki so bili poškodovani pri potresu v Valparaiso. Vojni tajnik Hoot dospel je danes semkaj v spremstvu chilenskega vojnega ministra. Iz Valparaiso potuje Root v Callao. Oslovski kašelj. Bacila oslovskega kašlja se je posrečilo izolirati ravnatelju Borbetu v Bedbaniku. Ako je vest resnična, potem tudi zdravljenje oslovskega ka-slja ne bode delalo zdravnikom več preglavice. Naselniška postaja v Charlestons Columbia, S. C., 4. sept. Naselniški komisar C. J. Watson za South Caro-lino brzojavlja iz Bremena, da je bremenski Lloyd sklenil ustanoviti v Charlestonu naselniško in tovorno postajo. Governer Folk bolan. Jefferson City, Mo., 5. sept. Governer Jos. W. Folk mora ležati, ker je nevarno zbolel za malarijo. "GLAS NARODA" Reakcijonarni jug. i f«* »J o venskih delavcev t Ameriki. * fedxiiic; Editor ZMAGOSI-AV VALTAVEC V*: Jk: Publishes FRANK. SAKSER, , - , . . „ . njajo s programom vodje demokratov. 109 ^rcgn*ch Street» New York Cir/ j Da to vele važno dejstvo bolje razumela leto velja list za Ameriko . . . $3.00 in"' moramo spominjati, da je bil « tuiI !_«■■» i cn "V; Povodom Brvanovega prihoda v New York smo opazili, da se južni demokratični politiki nikakor ne stri- 1.50 "Solid South" ]>o državljanskej voj-2 50 takora demokra-175 tirne stranke. Pri vsakih predsedniških volitvah smo že v naprej lahko računali na to, da bodo vse južne dr-"GJ-AS NARODA nihaja vsaki dan iz- ' žave prav gotovo glasova.e za day, except i>jndays and pol1-ta . ____ Ca Evropo, za vse i«»*.o . . " *• pel leta . . u " " četrt leta . V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. «OLAS NAROOA" (*• Voice of the People") Holidays Subscripticn year./ $3.CC. Advertisement on agreement. lmicrate in tako se je lahko skoraj /. gotovostjo že v naprej trdilo, kedo jm stane predsednik. Vse to se je medtem spremenilo in 7, „„ . . - _ __ i splošni protest južnih demokratov Za oglase ao de»et vrstic se plača X , . n 1 . , . , jen to v. proti Brvanu naj dokazuje, da je raz- Dopiii brez podpisa in ofobnosti se \<>j demokratov tudi na jugu že dosegel svojo višino in prišel bode čas, m. natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljat; po floury Order. Prt spremembi kraja naročnikov jrosimo, da se naia tudi prejSn]e bivali-Se nošle in obžaluje, da od nekdanjih krasnih gozdov ni ničesar več ostalo. Tudi mu je žal, da so še preti par desetletij neizmerna vladina zemljišča nepopisno skrčila in da še ta niso rodovitna. On je p>tom temeljitega proučevanja prišel do prepričanja, da zemlja Zjedinjenih držav umalo ne bode za-preživljati svojega prebival--todobno pa. ko opisuje polje zemljišč v luči katastrofe, •a >..eija*ii politik iz Wall St., j se naseljence prisili, da spremene padne pog««r>ke pragozde v raje, da tam naselijo na vlailinih zemljiščih kterih pa po njegovej lastnej izjavi ik ni v. č nn»gtM-e dobiti. V njegovem članku je pravzaprav re>niee, ;ajti k«>t lastniku že--iiie Great X ■ rt hern in N.irtlu-rn Pate mu morajo biti zemljišča znana. ;o l»i pa >il le nekoliko posten, po-dal bi ecl . re-nieo. On bi moral na ;tk način prij*►mniti, da vlada nase-iu-cm :ie moie več ponuditi zemljišč, f RO jej skoraj vsa zemljišča želez-■e in vsi-ui na čelu ba.š Northern hiostavno ukradle. Ako bi i!, moral bi tudi priznati, njegova železnica dala ]>o-cmei'tie gozde v Miehiganu, iiinnesoti in drugod. Ako bi bil Mr. Hi 1 pošten, bi to ropanje ne pripisoval prebivalstvu Zjedinjenih držav, temveč le koristim posameznikov, ktere oa zastopa. Klika. ktero on vodi, je bodoče generacije oropala za ti-oee in tisoče milijone dolarjev. Ista klika gospodari tudi na iztcCcu skupaj z Morganovim sindikatom in uničuje naravne zaloge premoga in petrolja. In pote mse tru-stov filantrop, kaki>ršen je Hill, po-stopi ccjo nuditi se ljudstvu kot rešitelj in svetovalec. k > postane jug reakeijonaren in zavetje vseh nazadnjakov. Vzroke temu lahko navedemo prav na kratko. Sedaj, ko so zamorcem na jugu oil vzeli vse politične pravice, ostali so le še potomci nekdanjih lastnikov sužnjev, iz severa došli kapita isti in na najnižjej stopinji civiliza-ije stoječi beli, oziroma takozvani ** whitetrash". Ker se v južnih državah , izunši Texasa, praktično nihče ne naseli, tudi ni pričaikovati ljudske pomladitve in tako ostane jug močvirje, ktero uniči vsak socijalno politični napredek. Kot politična jednota se demokratični jug prav gotovo razbije, kakor hitro bodo na severu demokrat je osta-vili vodje a.i "ikonservativce" a la Cleveland itd. in to se morda zgodi že pri prihodnjih predsedniških volitvah, ko bodo demokratje izgubili zopet kako južno državo. DOPISI. Pacific se ne da je suvat i Zajezitve dolin na Nemškem se v i>oslednjem desetletju sistematično in intenzivno razvijajo. Najprej so jih gradili le za obrtne namene in za preskrl>ovanje mest z vodo. Sedaj pa so že mnoge Soline preprežene s številnimi jezori, ki imajo zraven prvotnih namenov tudi še nalogo, da vplivajo na omejitev in odvračanje po vodn i j ter služijo v uravnavanje voda. S takimi dolinskimi jezovi se je zlasti zajezila rečica Wuppera na West f aiskem, dalje reke Bobra, Nissa, Queis v pruski Šleziji in danes poročajo zopet o taki veliki zajezitvi, ki jo bodo zidali pri Hemfurtu na Nemškem. Delajo namreč »kanal med reko Reno in Ve zero in temu bode služila dolina, ki jo zajezijo s 40 metrov vi »»kim zidom. Ta zid bode zadržoval vodo v celi dolini, in sicei bode te vode približno 170 milijonov kubičnih metrov. Ker pa nameravajo ta za jeani zid povišati še za 5 metrov, bode množina zadržane vode znašala 220 milijonov kubičnih metrov. To bode največja zajezitev v Evropi in bodo pri tem štiri v dolini ležeče vasi nni-iene, ker pridejo pod vodo. Little Falls, N. Y. Dragi "Glas Naroda":— Malokdaj se sliši kaka norica od nas. Veselega se itak malo sporoča, pač pa veliko žalostnega. Tudi jaz nimam poročati kaj veselega. Dne 25. avgusta se je zgodila nesreča našemu rojaku Ivanu Mlinarju, članu društva sv. Jožefa št. 53 J. S. K. J. Ob polunoči gre namreč ven in se max» sprehaja po ulici. Kar pridejo trije Italijani. Jeden izmed njih potegne revolver in ustreli našega rojaka naravnost v želodec. Za vzrok tega napada se ne ve. Zadet je bil na mestu smrtno. Medtem pridni na ulico par lju-dij. Mlinarja liitro spoznajo ter pokličejo brata Jakoba in bratranca Kožanca. Ta dva sta ga spraševala, u;lo ta mož se predrzne zastopati naravnost koristi Laenderbanke in fabrikantov kanonov Škode in Kruppa, ker ve, da ga v tem podpirajo Nemci in Madjari — "slovanska vzajemnost" mu pa prav nič ne imponira, uer nima najmanjšega sredstva, da bi mu dejanjski pokazala svoj vpliv in svojo moč. Recimo, da bi imeli avstrijski Slovani veliko banko, ki bi lahko sama posodila Srbiji ali pa posredovala ji bagatelo od 150 do 200 milijonov frankov, tktere sedaj potrebuje; da bi imeli nadalje avstrijski iSlovani orožarno bodisi v Belgradu ali v Sofiji, ktera bi izdelovala orožje in streljivo za vse ba.kanske države: Bi-li mogel gospod Goluchowski potem tako arogantno diktirati Srbiji pogoje, pod fkterimi je pripravljen izposlovati jej državno posojilo pri Laenderbanki ter jej ko-mandirati, da mora kupiti svoje ka-none pri Škodi in Kruppu, če hoče, da sklene z njo trgovinsko pogodbo? Glas slovanslkih delegatov, za kterimi bi stale mogočne banke in moderna, na vrhuneuf današnje tehnike stoječa in-dustrijelna podjetja, bi veljal več, nego velja danes — in tudi zaspani Goluchowski bi se vzdramil iz svojega polusna, da čuje voljo naših zastopnikov ter se ravna po (njej , ker zastopajo večino avstrijskih narodov ter so močni in mogočni dovolj, da vedejo svojo vnanjo politiko, če treba tudi proti njemu. In Avstro-Ogrska bi hodila drugo pot, Ikakor jo hodi danes, sklepala bi trgovinske pogodbe tako, da bi bili varovani tudi naši gospodarski interesi in ne samo nemški in madjarski, kakor dosedaj. Tudi slovanska vzajemnost bi ne bila več samo bajka za stare in mlade otroke. Dragi moj, to so utopije. Ne, gospoda, to so izvedljivi, lahko izvedljivi projekti, pravim. Avstrijski Slovani, tudi če ne jemljemo obzira na Poljake, imajo denarja dovolj, da ustanove močno balkansko banlko, ktera bi lahko izvrstno delala ter otela vsaj en del tega trga iz nemških in francoskih rok. Dosedaj so le tujci lajali državna in mestna posojila. Žila d železnice-in snovali industrijalna podjetja po celem Balkanu ter bodo, ako je pustimo delati, tem potom dobili Ikmalo vse "neodvisne" države svoje roke. Bosno in Heregovino so že prepleli z nemškimi in madjar-kimi naselbinami, posejali jo z nemškimi tovarnami, celo v Slavoniji imajo že nemški nacijonalci eno občino (RuOno) v svojih rokah.. . Bode-li naš kapital še vedno ležal v hranilnicah in posojilnicah ter tlačil le našo zemljiško posest ? Ali se ne bodo slovanski štt-dilci nikdar naučili kupovati za svoje prihranke industrijalne papirje ter ustvarjati tako nova podjetja nove vrednosti, novo življenje? Nemški kapital si bode podvrgel kma-o ves Balkan, vso Hrvatsko in Slovenijo. Nemški (kapitalisti in nemški inženirji bodo zidali železnico skozi malo Azijo in Sirijo do Perzijskega zaliva. Angleži bodo delo nadaljevali do Indije. Najvažnejše in najkrajše trgovinske zveze bodo po železnici iz Hamburga, ali Če hočete iz Londona preko Belgrada, Sofije, Carigrada do Indije. Vsa industrijalna dela na Baikanu so v tujih rokah in tla pripravljena za nemšiko gospodstvo, tuj kapital in tuji tehniki pletejo mrežo, v kteri obvisimo vsi Jugoslavjani, kakor ribe v saku — ker so naši kapitalisti in naši tehniki zamudili priliko jih prehiteti. — Mnogo smo zamudili, izgubili smo le premnogo važno pozicijo za vselej — in vendar bi se dalo še mnogo rešiti, mnogo zopet pridobiti. Češki tehniki so znani kot dobri, vestni in natančni delavci in vsak podjetnik jih rad jemlje v službo. Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari imajo lepo število nadarjenih, resnih, za visokimi cilji stremečih mladeničev oa tehnikah v Pragi, na Dunaju, na Nemškem in v Franci j L Vsi komaj čakajo, da bi posvetili Bvoje omanje, svoje spretnosti in svoje vse (moči v boju za gospodarsko osvobojenje domovine. To bi se jim gotovo posrečilo, ker so prešinjeni z največjo ljubeznijo in svetim spoštovanjem do dela ter vedo, da je samo v vztrajnem, premišljenem in sistema/tionem delu naša rešitev. Da se pa to omogoči, treba je, da naš kapital, oziroma njega upravitelji, naši bančni direktorji stopijo v osobno zvezo z našimi tehniki, da se spoznajo med seboj. Vsak ravnatelj slavjan-skega denarnega zavod« bi moral poznati naše izredno nadarjene tehnike, obrtnike m ligo vse ter biti pripravljen jih podpirati. Tako delajo Židje, tako Nemci in Angleži — in v tem tiči tajnost njih mečuvenih uspehov, njih neznanskega napredka na vseh poljih človeške delavnosti. Spoznavajmo se med seboj, opazujmo se pri delu, le tako bodemo drug drugemu dokazali, •kaj je kdo vreden. Zavest, da se toliko upamo, kolikor naši konkurenti in narodni nasprotniki, nam 'bode dajala pogum in jačila našo podjetnost, in tako jih bodemo prekosi.i ter jih spravili iz dežele. Kot začetek bi lahko osnovali orožarno na Balkanu; čeških inženirjev, izvežbanih pri Kruppu in Škodi, je dovolj, treba le banke, ki bi stvar fi-nanirala. "To so projekti provinijalnega laika; mi bankirji sodimo o vsej stvari drugače, imamo svoje pomisletke, ktere treba uvaževati___" Vemo, toda če bodete predolgo urva-ževali in razmišlja.!, prehiteli vas bodo budimpeštanski Židje... ti bodo imeli dobiček. Ogrska pa tem večje elianee na vodstvo in predsedništvo v balkanski federaciji. Mi vsi skupaj bodemo pa parirali raznim Goluchow-skim in guvernerjem židovskih banfc. "Domovina". Radoveden mož. Črtica, — Spisal Marijan. K Razborškovim je prišel bradat mož z visoko črno kapo na glavi, obrobljeno s ernožoltim trakom. Oblečen je bil v dolgo črno suknjo, iki je imela spredaj v dveh vrstah zlate gumbe, ki so se lepo svetile. Pod pazduho je imel zavitek listin. Nenadoma je vstopil. PrečLno je vstopil, je potrkal, toda ni čakal odgovora; že je stal v majhni kuhinji, pozdravil je na kratko in vprašal, če je prav prišel, če je prišel ik Razborškovim. Iiazborškov Mirko se je prestrašil tujega moža, ki ga še ni nikdar videl in ki ni nič kaj prijazno gledal izpod košatih obrvi. Skočil je do mamice, skril se je za njen predpasnik in tiho, boječe vprašal: "Mamica, kdo so ta gospod? Jaz se jih tako bojim, tako grdo gledajo!" Mamica pa mu ni nič odgovorila, še celo rahlo ga je udarila in on je molčal. Tujemu možu pa je mamica odgovorila, da je prav prišel, in ga vprašala, kaj želi Mirko je razumel edino še, da je vprašal tuji mož po ateju, in da mu je mamica pravila, da leži v bolnici bolan, drugega ni razumel. Osorni mož si je ogledoval kuhinjo in kuhinjsko opravo, mali Mirko pa je skrivajoč se za dobro mamico, za-uden zrl tujega moža, ki je vse tako radovedno ogledoval, ki je vstopil celo v sobo in tam .motril vse predmete, šel k omari za obleko, jo dprl in brskal po obleki, ki je visela njej. Malemu Mirku se je to vse čudno zdelo. Slutil je, da osorni mož ne prinaša nič dobrega, in še bolj se ga je zbal. Kaj boče ta mož pri njih, zakaj tako hudo gleda, kaj stika po omari. Domislil se je, da išče morda atejh, malo Be ojunačd in joka je pravi: "Ateja ni doma... bolni so... pa kako hudo... v bolnici ležijo... še umrli 'bodo... " In bridko se je zajokal, ah, tako bridko, da bi se zasmilil vsakomur, debele solze so se mul vlile po obrazu. Hudi mož pa se ni zmenil dosti za njegov jok. "Le tiho bodi, fantefk, in priden! Nič se ne boj, ne bode nič hrudege.", je rekel in stikal naprej po omari. Vsako stvar je hotel videti in si jo ogledal. In mamica je stala poleg njega tiho, brezizrazno. Mirko se je oklepal' mamice, gledal začudeno zdaj radovednega moža, zdaj vprašujoč dobro mamico. Tedaj je v kuhinji zašumelo, kakoT bi kaj vzkipelo, kakor da bi kdo polil ognjišče z vodo. Mamica je skočila v kuhinjo, da postavi kipeoo juho od ognja, Mirko je ostal še nekaj časa v sobi in si ogledoval radovednega moža, ki je stikah tiho dalje po omarah, potem pa je stekel ik mamici v kuhinjo, oprijel se najprej z rokami njenega krila in nato si ovil njen predpasnik okoE glave, kakor bi se hotel Skriti, kakor da bi ga bilo strah pred tujim možem. Da je le še mamica tukaj, pa je dobro, sedaj se ne boji več tega grdega moža. Kaj im* opraviti in da ga mamica ne spodi, da mu nič ne reče! Zakaj je atej bolan, spodil bi ga, in zakaj ni on velik tako kakor atej, on bi mu že pokazal t Mrrfoo se je izvil iz predpasnika in x velikimi očmi je pogledal mamico milo, proseče, potem pa je znova prav tiho vprašal: " Mamica, kdo pa je ta mož T Jaz se ga tako bojim!" Mamica mn je dal* znamenje, naj bode tiho, in pritisnila ga je k «bi tako krčevito, kakor da bi se zbala za njega, kakor da bi ga hotela ubraniti pred hodim moiem* ^lovensi. > katoliško Dragi dr. Leonard Landes, New York. Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali.— Vaša zdravila so meni tako nucali, kakor ste Vi meni sporočili. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dragi zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Terezija Jordan, Beach Park, Cleveland, O. Jaz storim vse, da se doseže popolno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kožne 'bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bolan, naj piše ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo 161etno prakso na zdravniškem polju. Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N. Y. Mož v črni dolgi suknji pa je stikal v sobi dalje po predalih in brskal med papirjem, kakor da bi hotel kaj najti. Mirko je bil še vedno pri mamici v kuhinji. Kar naenikrat pa je skočil od mamice in pogledal v sobo za možem, kaj dela. Videl ga je pri omari, ko je ravno odpiral predal, v kterem so bile njegove stvari, obleka in igrače. Takoj je skočil nazaj k mamici, oprijel se jo je iTerčevito in ifprl pogled v njo proseče ter glasno zajokal. * 'Mamica, poglej... kako radoveden je — mož. V mojem predalu brska... konjička mi bode vzel— " Iz sobe pa se je čul zamolkel smeh tujega moža. Skoraj nato je prišel bradati mož v kuhinjo. Vnovič je vse pregledoval in prešteval. Zapazil je v kotu malega psička, Mirkovega ljubljenca Čujka. Šel je k njemu, kakor da bi ga hotel vzeti. Čujiko se je stisnil najprej v kot, potem pa začel o to zamerili in polivali tržaške pevce z vodo. Došlo je do spopada med liberalci in socijalnimi demokrati. Deževalo je kamenje in mnogi so od->3 i s krvavimi glavami. Tatovi soli. Iz Pirana se poroča: Nedavno ponoči so ukradli tihotapci de vet vreč najlepše bele soli. Dva finančna stražnika sta jih zalotila ravno, ko so nesli tihotapci sol v Gore. Tihotapci so pometali vreče proč in jo popihali. Finančna stražnika sta bila zadovoljna, da sta dobila ukradeno cesarsko blago. ŠTAJERSKE NOVICE. Huda nevihta. Iz Št. Lovrenca ob Temenici se piše: Dne 16. avg. smo imeli hudo nevihto. Popoldne ob dveh je postalo skoro temno. Burja je privihrala ploho iz čatežkih in trebanjskih hribov in šla preko Male, Vidma in Št. Lovrenca na Martinjo vas, Pra-preČe in Vrhovo. Začetkom je padal le dež, kmalu zaine naletovati debela toča, ki se vsuje z grozno silo čez lepo polje. Nevihta je drvila naprej. Ljudje, ki so jokali in molili, so si malo oddahnili. Takrat pa se obrne veter, nevihta prihrumi od nasprotne strani in požanje skoro vse, kar doseže. Skoro vsa zrna so imela debelost velikih orehov, drobnih sploh ni bilo. Na ne-kterih krajih je bilo toče skoro za malo ped na debelo. Kamor je zadela na polju, je vse pobila. Škoda je zelo velika. Ajda, ki posebno tukaj lepo rodi, je uničena. Uničeno je popolno proso, fižol, kar ga je rastlo prosto, zelo poškodovano pa prav vse. Koruze bo komaj polovica, zelja skoro nič, brajda pri hišah je popolno skleščena. Tako lepo je vse kazalo, zdaj gleda u-bogi trpin razvaline svojega dela. — V tem kraju ni bilo še nikdar toče, zato se udarec tem težje občuti. Toča. Dne 16. avg. popoludne ob pol 4. uri je padala gosta toča na T rebel nem pri Mokronogu. Ajda, proso, je uničeno. Pod drevjem leži vse polno listja. Po vinogradih toča ni veliko škode naredila, ker so tako skoraj goli in prazni. Nikoli še ni bilo ta- Pni in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©) Zdravimo vse plučne, želodčne, irine, ožmdb, uietae, nosne, ^^ vratne, krvne in kožne holmii, mrzlico,, revmatizem, jetiko, ^V sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse ^^ tajne moške ln ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkuieni zdravniki z e«ropejsko in ameriiko zdravniško prakse«. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. W Govori se slovenski in hrvatski. £ M^ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 3 po pol. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y. r "3B Jfc> if. m i i PAULINA ZAGAR, 1516 Hecla Street, -- CALUMET, MICH. ko malo grozdja, kakor letos. Palež, plesnoba, razni črvički, so grozdje skoraj uničili. Mesto 30 ali 40 jagod visi na grozdu 3 do 4 jagode, največ grozdov je pa popolnoma suhih. Tudi sadja ni letos. Žalostna prihodnost se obeta. Vihar, ki je spremljal točo, je podrl tudi kozolec in razkopal več streh. Pota so vsled naliva vsa razko-pana. HRVATSKE NOVICE. Žrtev materinske ljubezni. Nedavno popoldne je sedela žena brivca Iv. Husnika na Reki s svojo par mesecev staro hčerko pri mizi in nalivala o-krog samovara špirit. Ta se je nenadoma vnel in plamen je objel otroka. Mati se je vrgla preko otroka in tako zadušila plamen na hčerki popolnoma. Sama pa se je pri tem po želodcu, po rokah in nogah tako nevarno opekla, da leži zdaj v bolnici. Predloga o tisku na Hrvaškem. Predstojnik za pravosodje dr. Badaj skoro razpošlje vsem hrvaškim časnikarjem zakonsko osnovo o tisku, a nato skliče enketo Časnikarjev, kjer bo lahko vsak izrazil svoje želje in zahteve. Potem pride osnova šele v javnost, — kedaj bo pa rešena, se ne ve. — RAZNOTEROSTI. Zakaj jedo ljudožrci človeško meso. Dosedaj se je splošno mislilo, da jedo ljudožrci človeško meso vsled glada ali krvoločne navade. Neki angleški učenjak pa je sedaj stvar točno proučil ter prišel do sledečih rezultatov: Dvajset odstotkov ljudožrskih plemen je svoje rojake — iz spoštovanja, da jim izkažejo čast. V starih časih so Tibetanci jedli svoje umrle roditelje z izgovorom, da ne more imeti oče nikjer boljšega groba, kakor v sinovem trebuhu. Devetnajst odstotkov Ijudo-žrcev je svoje najboljše vojskovodje zato, da jih počastijo in ker mislijo, da bo na ta način prešel pokojnikov duh v nje. Nadaljnih devetnajst odstotkov je svoje sovražnike vsled mrž-nje in osvete. Deset odstotkov je lju-dožreev, ki jedo človeško meso iz ver-sko-obrednih razlogov, štirinajst odstotkov vsled požrešnosti. ker verujejo, da je človeško meso najteeneje, ki daje posebne moči. Le osemnajst odstotkov je vseh ljudožrcev, ljudi brez potrebe. j General Bonnet o prihodnji vojski. Blovenski Bivši načelnik francoske vojne aka-' demije, general Bonnet, je priobčil j dolgo vrsto člankov, ki razpravljajo o prihodnji vojski med Nemčijo, Anglijo in Francosko. Pisatelj nasprotuje zvezi Francoske z Angleško, ktere načrti se ne strinjajo s koristmi Franeoske. O vojaški vrednosti eosko-angleške zveze sodi: Sedanji nasprotnik Angleške je Nemčija. Nemške kupčijske ladije vozijo po vseh morjih. Nemška industrija je ne-spravljiva in strašna tekmovalka angleškim izdelkom. Angleška diplomacija dela na osamljenje Nemčije z vsemi sredstvi, kakor je delala pred sto . leti nasproti Napoleonu I. Francoska Obiteljska nesreča. Iz Stolnega Belega grada javljajo: V Hildegkutu je snažil posestnik Janez Bajor svojo puško, ki se je pri tem po nesreči sprožila. Strel je zadel poleg stoječo 171etno hči Ilono, ki je padla takoj mrtva po tleh. Očeta je to tako prese- j netilo, da je napolnil naglo puško na j novo in se ustrelil v glavo. Ko je priletela v hišo mati in videla moža in hčer mrtvo na tleh, jo je zadel mrtvo-ud in leži zdaj težko bolna v postelji. Slap Rene pri Schaffhausenu v nevarnosti. Vladni svetnik kantona cu-riškega je neoziraje se na protest mesta Schaffhausen, dal izvršiti načrt za vodno silo na levem curiškem bregu ob slapu Rene. Projekt je vladi v Schaffhausenu že predložen. Če se ne ugodi predlogu, pride vsa zadeva pred zvezno sodišče. Vsled pokvarjenega mleka je dobilo v Madridu več sto oseb bolezen. Zdravnikov primanjkuje. IZVEŽBAN BRIVEC dobi takoj stalno delo. Plača dobra na dan, mesec ali Teto. Po dogovoru dobi se brivnica tudi v najem. Pisma naj se pošljejo upravništvu "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, N. Y. (1-10—9) POGODBA U IEDKLOVAJTJB Dom. Mi kopijam« in ladelajemo pogodb« i francoska dag« in aa ioga aa kadi Posodim« toil potrebni denar sa Ii-delovanj« dog. Ake imate doge aa predal. piiita nam, nafti pogoji se agodnL FUEDLAENDEZ * OLIVEN 00„ Unreport La. P. O. Bex BM. POZOR, ROJAKINJE! Pridna in poštena Slovenka, ne oziraje se na starost, dobi takoj stalno službo. Tudi vdova z enim otrokom se sprejme. Zahteva se voditi in vzdrževati gospodinjstvo. Natančnosti po-izvedeti je pri: JOHN KOŠEL, 782 W. 22nd St., Chicago, 111. (4_6—9) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Slavnemu občinstvu naznanjam. ki jedo 86111 marca 1905 odpri v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejen: SALOOX V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska go stilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijače fran finim prigrizkom ter dobrimi amod kami. Pogovorite se z menoj lahko po do mače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Puone. Občevalni jezik: slovensko, hrval dko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se cenj. ru j ako m toplo priporoča Anton Flori diplomacija se je podredila angleški in je njena prednja straža. Po ruskem porazu je obiskoval cesar Viljem brez j strahu Maroko, zagrozil je Francoski j z vojsko in tako izsilil, da je odstopil . Deleasse. A za Francosko se je po-tegnila Angleška in Nemčija je skrila kremplje po algecirski konferenci. Sedaj Nemčija še ne more voditi vojske z Angleško, gospodarico morja. Angleži bi nemško vogno 'brodovje prisilili, da ostane v Vzhodnem morju in bi tekom nekaj dni uničili nemško pomorsko trgovino. Angležem je dobro znano, da ne morejo Nemci proti njim ničesar storiti, angleška diplomacija noče vojske z Nemčijo, ker se boji za svobodno trgovino in pa tndi nemško-franeoske zveze, ki bi v slučaju nevarnosti ne bila nemogoča, ako bi Nemčija odstopila Francoski Alzacijo in Loreno. Angleži pa zato spletkarijo, da postane Francoska angleški vojak. V slučaju evropskega spora Italija ne nastopi proti kaki z Angleško združeni državi. Rusija bi pa zadrževala avstrijsko armado. Tako mislijo Angleži, da omogočijo vojsko, v kteri bi se morala boriti Nemčija sama proti franeosko-angle-ški armadi. Moža sežgala. Iz Mikolcza poročajo: V Nyires-Puszti je polila kmetica Len ar d posteljo in moža, ki je na njej spal, s petrolejem, nakar je zažgala in zbežala. Pričelo se je kaditi, in ljudje, ki so prišli na mesto, so našli v sobi še obžgane ostanke moževega trupla. Žena je izjavila, da je storila tako zato, ker je mož zelo sirovo £ njo postopal lastnik gostiln r Rojaki, naročajte se pa "Glas Naroda", največji in najcenejii dnevnik. da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ni-č *sar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nie ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, v . __1516 Hecla Str., Calumet, Mich. lzdra\IJen od revmatizma v r°ksh in nogah in želodčne bolezni. Dragi Dr. E C. Collins M. I. New York. Jaz Jožef.Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! sprožili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vas trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlič, Box 33+ Aspen, Colo. V. S Jpvanovich, New Albany, Ind. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje STOJ« bolezill, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. ker on j© edini, kateremu j'e vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore t resnici garantirat! za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno' prebavl-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlate žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane' vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenieni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini ka-teri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,,Zdravje" katero je napisal slavni Ur. -L. L. LOUIllS M. 1., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero • vsaki dobi zsstoni, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov* Dr. E. C. COLLINS, >IET)ICAL INSTITUTR 140 West 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popotneea ozdravljenja. 7a tiste, katrri želijo sami osebno priti v 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljih iu praznikih od umre dopoludim "Ne." ' . • "Potem dovoli, da se poslovim od njega, predno gremo." On me prime za roke in poljubi na čelo. Prav tako Parker in Stone; potem gredo z Winnetouvom, jaz pa ostanem nekaj časa sam. Kmalu pride pome nekaj Apachov, kteii me neso nekam; videti nisem mogel kam, ker sem bil preslab. Med prenosom samim zopet zaspim. Kako dolgo sem spal, ne vem. Bil je spanec zdravja, kteri je vedno trden in dolg. Ko se zbudim, mi ni bilo težavno odpreti oči; ni malo nisem bil tako slab kot prej. Zamogel sem jezik nekoliko premikati in iti s prstom v usta, da sem jih očistil od krvi in gnoja. Znajdem se v moje veliko začudenje v prostornem, štiri vogla tem bivališču. kteicira stene -o bile iz kamna. Svetloba je dohajala pri vhodu, kteri ni i:i > 1 nobenih vrat. Moje ležišče je bilo v zadnjem kotu. Naložili so več grizlijevih kož drugo vrh dru^re in me ]*>krili s krasno indijansko santillo-ode o. V kotu pole;: vrat sta sedeli dve Indijanki, jedna stara, druga mlada, kteri ste bili določeni vsekakor za mojo postrežbo. Stara je bila grda kot V slučajih nesreče i zvijenja ndov, ako skoči kost Iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. ) * On suši, zdravi in debavi udobnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseh. lekarnah, po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. vite pr 4- 2 Cenik knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSEB-JA. WJLCH STREET , NEW YORK. 109 GREEN- a -tarili. rdečih squaws, kar je posledica prenapetega dela; ženske mo-nan reč opravljati vsa tlela brez razločka, medtem ko hodijo možje le »v ji 1 i v voj>ko; cstali prosti čas pa prebijejo brez dela. Mlada pa je :< j.a, celo zelo lepa. Oblečena po evropejsko bi bila gotovo vzbujala i k i -alotiu občudovanje. Oblečena je bila v dolgo, sinjo, srajci po-obleko. ktera je bila za vratom stisnena, za {»asom pa spodvezana s ...i:. ■■. N'i ; -sila nobenega nakrasja in steklenih biserov ali de-. kii ua litisijo druge Indijanke. Edini okras sta bili dve veliki, debeli ti :: sle padali skoro do kolena. Ti lasje so me spominjali na \Vin-iv.ive; tudi obraz mu je bil podoben. Imela je iste žametaste, mehke ;.i i;, med '."-timi obrvi, kot skrivnost, ktere ni mogoče razrešiti. Nič v. .' ti t i-t :h izbočenih čeljusti, ktere ima vsako indijansko pleme. .. ■> risane polne trepalnice ><> počivale v polnili obrvih. ki bi vzbu-.i'«i."-t z;1.čudenje pri n-.arsikteri Evropejki. Govorila je potihoma s u, ,;oim t: i n » zato, da me ne vzbudi; včasih so se nasmejale nje lepi | teenj m' pr: :;tzalo dve vrsti zob, lielih kot slonova kost. Fini nos ; •! al n ;«•_;,i .■lj na grški izvor, kakor pa na indijanski. Barva k ■ .(<• bila jasuo-bronasla. posuta s komaj vidnim srebrnim praškom. | -taro kakih osemnajst let in jaz bi bil sta%'il, da je MOIiTVKNlKL Dušna paša (spisal utnrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75c. Jezna in Marij a* vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat. vez. v slon. $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v pol usnje vez., zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c. Otroška pobožnost, platno, rodeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Režnjem Telesa, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polnsnje, zlata obreza, $1.00. Rajnki glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. FESML A. Aškere: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20 c. Be Igraj ski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Borštnar Ivan. 57 Villa Street, Al le- * Doma in na tujem, 20c. hen v; Povše Nik., 2S Teli Street, Al- | Sraga, umorjena srbska kraljica, 13c. Zlata ura in verižica zastonj in brezplačno fountain pero. Pravo črno gumijasto pero "Para" ki je jamčeno, je izdelano iz kovine in dobro pozlačeno z 14k zlatom. Dobite ga v krasnej Skatlji z napolnjevalno čevjo. Taka peresa se prodajajo povsodi po $2.00. Pošljite nam Vaš naslov in 50c in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po 10e. komad; ko to prodate za $2.50, obdržite si 50c. in pošljite nam ona $'2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaže. Moškaali ženska ura, verižica in pero, re da bi Vas ta veljalo samo jeden cent. Žensko bisimo pero, ali verižiea in križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino. CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E- Randolph St, Chicago, 111 NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtve^ikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nefkterega izmed izvršnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring la i den Avenij*, Allegheny; 1. tajnik: Cetkuta Louis, 57 Villa St.. Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blajraj-uik: Vo:k Vincene, 28 Tell Street. Allegheny; delegat: Voik Ferdinand. 122 42nd Street, Pittsburg. — Odbor: Robinson Crusoe, 40c. Bodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških, 3 zvezflu $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morižče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zveakov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20e. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25 c. Zmaj iz Bosne, 40c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleeki slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, 50c. Žepni 40c. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI! Gompapie Generale Transatianlip. [Francoska parobrodna druž')a.J DIREKTNA C2TA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IK9M3STA IN LJUBLJANE. POSTNI F^RINIKI SO s "La Provence" na dva viiaka..... "La Savoie" „ "La Lorraine" „ "La Touraine" ., "L'Apuitaiiie" ,, "La Bretan-e" "La Chamqa^ne" "La Gascogne" .. Giivna ApRGfja: 32 BROADWAY, KEW YORK, Parniki odplnjeio od s« daj n»|»t-> ,, ........ ......... t , 2->,< K 0 IJ ,, ........ ..........12, • HM) ; , 2"»,000 » ,, ..... ........30,000 , 12,00 » ,, ... . . . . ........ . . 10tfHK) y ......... 8,000 . ......... st! '00 ........8.0" i0 „ , 1»V<0 , »i,- t> , 9j 0 ) , '-V1 'J •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Bretagne •LA. TOURAINE •LA SAVOIE vezan hrvatsko-angleški razgovori, 6. sept. 1906 La Gascone 13. sept. 1006 *LA PROVENCE 15. sept. 1906.-LA LORRAINE 20. sept. 190b La Breta^ne 27. sept. 1906.*LA TOURAINE Farnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka!! " JVI. W« Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, Il|- 29. sept. 1906. 4. okt. 1906. 11. okt. 1906. 13. okt. 1906. IS. okt. 1906. CUNARD LINE FMlRINIKI plujejo ivied TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RxZKEDA. legheuy; Strniša Fran, 254 Spring • Dve čudopolni pravljici, 20c. Ga n len Avenue. Allegheny; Šereelj Eno let'0 cied Indijanci, 20e. Krn. 101] Ci.ueress Strmet Al.egiie :iy; Golob F"., 1211 Madi.-ou Avenm*. Allegheny: Fran .lepili. S54 Cberrv Alley. Brsd-Wk. Pa. Mesečni prispevki naj se pošiljajo sanm 11. tajniku: »Josip (Jekuta, č>4 Villa St.. A Jeubenv. I'a. 3 biti tra. okra* »m br« ij odpii evale belo ustrojen pas z rdečimi rožami in arabe- posebne težave, medtem, ko nisem mogel med spa-Staiica je zaslišala moje gibanje, pogledala me in l'ff' name Agua klie ; inta-binta!" it* za<"udenja in 'aguan inta-binta' pa toliko kot: on je dober, iirleda. vstane od dela in se mi bliža, zbudil," pravi v moje veliko začudenje v gladki angleščini. Ali lis .Taz odprem u.-ta, da odgovorim, a jih takoj zopet zaprem, ker se spom-nm, da ne morem govoriti. A ker sem se že dvignil, je mogoče, da bode udi /. govorom bolje šlo. Zato poskušam in odvrnem: "Da; jaz--imam eelo--več želja." Kako >em bil vesel, ko sem zopet zaslišal svoj glas; seveda se mi je zdel u j; lie^ede bile trde in nerazločne; govor mi je provzročal bolečine v :rlu; toda vendar sem rad govoril po treb tednih silne bolezni. 4* Govori polagoma ali pa samo z znamenji," mi pravi. "Nšo-či sliši, la težko govoriš." "Nso-ži ti je ime?" jo vprašam. "I>a." "Za'ivaH tistega, kteri ti ga je dal. Ne mogla bi dobiti primernejšega mena, ker si res kot prvi pomladanski dan. v kterem začno cvesti same di- ieče cvetke." Nšo-ei pravi namreč 'krasen dan*.— Ona lahno zardi in me spomni: "Ti si mi hotel povedati svoje želje." "Povej mi prej. ali si radi mene tukaj?" "Da. kajti meni je zapovedano tebi streči." "Od koga?" "O l Winnetouva. mojega brata." "S t; M-m >i mislil, ker si temu mlademu, krepkemu vojniku zelo po- "Ti si ,pa hotel usmrtiti!" " T > d.-nelo k>)t trditev in vprašanje: Ona me pogleda pri tem tako \ pr -a jo ' \ "či, ko« bi hotela izvedeti vso mojo notranjost. "Ne," odvrnem jaz. "On ti ne vrjame in te smatra za sovražnika. Njega, kterega ni še ni-kdo premagal, si ti dvakrat pobil na tla!" "Prvič, ker sem ga hotel rešiti, drugič, ker me je hotel ubiti. Jaz sem ga rad irael takoj, ko sem ga videl." Z« »pet je porivalo nje temno oko del j časa na mojem obrazu; potem pa "On ti ne vrjame, jaz sem pa njegova sestra. Ali čutiš bolečine v ustih?" "Zdaj ne." "Ali bodeš mogel požirati?" '4Hočem poskusiti. Ali mi smeš dati piti vode?" "Da, tudi za umit je; takoj ti jo prinesem." (Dalj« prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SALOON se nahaja pod Št. 409 W. Michigan St., m le samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso uosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago" tavljam. S spoštovanjem* JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MINN. -1 Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, f&tfkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število za-*»avnih in podučlilvih knjig. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Cliicagi, lii., kako« tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", (17 S. Center Ave., Chicafo, UU blizu 19. ulice- kjer točim pristno u ležalo Atlas* pivo, izvrstni whiskey. NbjooljA vina in dišeče smodke to pn mest na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno key-hues in isrrsltui miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Miadl5, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L BOJAKt, NAROČAJTE SE NA "GLAS SARODA", NAJVEČJI 1 NAJCENEJŠI DNEVNIK! ' Erazem Pred jamski, 15c. Tri. 2i)c. Evstaliija, General Landon, 25e. George Stephenson, oče železnie. 40e. Golobčsk in kanarček, 15c. G-ozdCvnik, 2 zvezka, skupaj 70o. Grof Ilao.ecki. 20c. Grofica beračica, 100 zveskov $G.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20 c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15 c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poUkova, 20c.' Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40e. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pre ga j ana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. {Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75c. Pavlih*, 20c. Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Viljofifftni Otofi, 20e. Prst božji, 15«. Rspošlev, 20«. Bfbičer Btn, 10«. ,, ; Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žic-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Eočni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40e. Druge; A-becednik, vezan 20c. Oetrto berilo, 40e. Druga n:mška slovnica, 40c. Evangelij, vezain 50e. Katerem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30e. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 5iJc. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šo.1, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptake. sanjske bokve, 30c. Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem, 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25«. Zjedinjene države, 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in razne druge, po 3c., ducat 30c. Rame svete podob«, komad 5e. Ave Marija, 10c. SLAVDH1A odpluje iz Torka dne 11. septembra. "ipluje iz New 5. septembra. 'm 1 pluje iz .NVk Vojka «lne 16 oktobra. I»arniki na XTLT0N1 V, SLAVOMl in PAN VOX IA so jaka. ri pariliki s > Jwprav jeni po uajn >vi*|štMii krojil iu :■.-» i za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom tli km t na mizi post rež na. I L. Ij Vo-n e listke prodaj ijo pooblaščeni u ;entj in ft) Gimard Stean^iD Co.. m JvU Y BOSTON: MIIN^EAPOLIS: CHJLACO: 126 State St. CJi_:cirti:-1> Bullcirg. €7 DeerfcornSt. 21=2^4 STATE.&T./M \V > O K K . k i. .bi S v kfe^uJurnl potni pomiki "FRANCESCAm odpluje 13. septembru. "SOFIA HOHENBERG" odpiuj je 3. okt. voarljo med .Nt« Yorkom, T^ton, in ktko. 2s a j }>ri pravn ejf a in najcenejša j.aiol.rc dna črta v Ljubljano in splob na Slo-vensko. Železnica velja do Ljub-ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik^ ko od doma gredo. Phelps Bros. Č& Co., General Agents, • 3 Washington St., New York. Telefon 2034. Frank PetkoTsek 214-718 Market Street. Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže piro, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino wlo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Xew Yorku. ^ ^ ^ 1A A ^ A AAA lAIi