26. številka. Ljubljana, v sredo 3. febrnvarja XIX. leto, 1886. Izhaja vBak dau «veee»» Lzimši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tr i j s ko-og er ske dežele za vse leto 15 gld., zh pol lota 8 gld., za četrt luta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošitj-nnja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom račuaa se po 10 kr. za mmsec, po 30 kr. za četrt leta. — Zti tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaš«. Za oznanila pladnje so od četiristopne petit-vrste po 0 kr., ee sr gzikiuUo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb-*". Upravnifltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ n Četrt leta........4 „ — „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnistvo f,Slov, Naroda4*. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 1. februvarja. Črna zastava vihra danes raz pročelja držav-nozborske palače, v znamenje, da zbornica žaluje po jednem Bvojih članov. V cvetu svojega moštva ostavil je politično torišče, zvest pristaš desnice, češko moravski poslanec dr. Kusy, preselivši se na oni mirni svet, kjer bojev ni in strankarskega protivja. Umrl je, jedva 43 let star, po kratkem bolehaiiji v svojem bivališči Brnu. Bodi mu lahka zemljica domaČa! Vlada je bila že v prvi seji nekoliko predlog izročila ustavnemu poslovanju. Načrt zukona, po kojem je odpisati zemljišni davek vsled elementarnih nezgod, izročil se bode davčnemu odseku, z drugim načrtom, ki prenareja nekatere določbe eksekucijskega reda bavil se bode j u s t i Č n i odsek. Javne eksekutivne dražbe postale so žalibog tako odvažen faktor v našem gospodarstvenem gibanji, da morajo premembe eksekucijskega reda zanimati ne samo upnike in dolžnike, temveč ves narod. Celo, če se v njih razodeva resna volja, kolikor moči varovati in pogina rešiti eksckuta ter zabraniti mu brezozirno postopanje, s kojim so se časi posestva pri javnih dražbah prodajala po smešnih cenah. Vladna predloga skuša odstraniti to nedostatnost, — razprava v odseku in v zbornici bode baje pokazala, če s tem ni zabredla v drug ekstrem ter tako indirektno odškodovala realni kredit. Posebne važnosti v tem zakonskem načrtu je namreč §. 10., kateri dovoljuje, da se prodaja nepremičnega posestva, ako se pri posilni dražbi ni dosegla 70 kratna vsota zemljišnoga, oziroma 60 kratna vsota najemninskega ali 150 kratna hišnorazrednega davka kot skupilo, razveljavi, kakor hitro kdo po končani dražbi vsaj za ?/ld več ponudi. Potem, po preteku 14 dnij, je razpisati novo dražbo, pri tej se je pa ozirati le na ponudbe, višje od one zadnje, vsled katere se je uničila prejšnja prodaja. Glede te določbe pač ne bode ugovora, saj je tudi v interesu upnikov, da se posestvo proda kolikor mogoče visoko. Veliko več se pa utegne ugovarjati §. 17,, kateri določuje sledeče: Ako se namreč pri ekse-kutivni dražbi ni dosegla polovica zgoraj označenega razmerja, sme sodnija na zahtevanje eksekuta neveljavno proglasiti celo prodajo, ako eksekut dokaže, da z doseženo ceno ni mogel poplačevati polovice kapitala, obrestij in pravdnih ter eksekucij-skih troškov onega dolga, vsled katerega se je od-kazala eksekucija, potem ako dokaže, da je posledica posilne prodaje njegov gospodarstveni pogin. V tem slučaji se zaradi iste terjatve tekom celega leta ne more zahtevati druga prodaja. Sigurno so to daleč segajoče kavtele na korist zadolženim posestnikom, drugo vprašanje je le, če se na ta način ne spodkopavajo tla realnemu kreditu sploh. Izmej ostalih vladnih predlog omenjam načrt zakona, s kojim se tudi državne železnice podvržejo davku in deželnim ter občinskim prikladom. Več o tej imenitni zadevi o svojem času, kadar bode rešena v želez nične m odseku, kateremu se bode izročila. Na dnevnem redu današnje seje bilo je utemeljevanje raznih samostojnih predlogov. Dr. Ma-tuš razvijal je svoje nazore o zboljšanji materialnega položaja naših suplentov v dobro preudar-jenem tebtnem govoru. Predlagal je, da se nasvet njegov izroči budgetnemu odseku. Proti temu, formalnemu delu Matuševega predloga oglasila sta se levičarja Heilsberg in dr. S tur m. Oba sta bila tega mnenja, da treba še drugih olajšav za to kategorijo državnih služabnikov, katere bi pa naj-ložje se razpravljale v šolskem odseku. Radi tega nasvetuje Heilsberg, naj se Matušev predlog izroči šolskemu odseku. Stvar je pač sama ob sebi dokaj opravičena, kajti le jeden del Matu-šovega nasveta je po svojem značaji budgetaren, ali po vsej pravici ugovarjal je predlagatelj, da bode budgetni odsek .»treje rešil svojo nalogo in na ta način takoj dejansko vsaj deloma pomagal tlačanu suplentu — in tedaj je ostal pri svojem predlogu ter mu pridobil tudi večino. Usoda suplentov, katera je v istini milovanja vredna v marsikaterem oziru, pride takoj najprej na razgovor v budgetni komisiji. Lienbacher utemeljeval je potem svoj samostalni predlog, da se odpravi zakonska določba z 1. 1876 glede obrestovanja sirotinskih denarjev. Dobro je razsvetljeval anahronizem, kateri obstoji v tem, da se za sirotinske kapitalije dandanes po postavi zahteva 6°/0 obrestij, d oči m se povsod drugod znižuje obrestna mera Lienbacher je odličen jurist in jasen govornik, jako spretno je nabral in uporabljal statistično gradivo, in zbornica, ki je večkrat odobravala njegove razprave, vspre-jela je jednoglasno formalni predlog, da se nasvet njegov odstopi justičnemu odseku. Le-ta se bode bavil sedaj z meritornim delom Lienbacherjevega nasveta, kateri mori na to, da je sodnijam dopuščeno, tudi brez pooblaščenja nadsodnij razposojati sirotinske kapitalije celo s 4 odstotki. Drug predlog istega poslanca zahteval je, naj bodo odslej planinske koče hišno-razrednega davka proste. Tu se je razvila mala davčna debata, katere so se udeležili dr. Ho ser, Zallinger in dr. IVI e n g e r. Lienbacherjevemu nasvetu nihče ni ugovarjal, pač pa so porabili priliko, da pobijejo ves sedanji zistem davka od poslopij. Seveda z različnega stališča! Zallinger se je protivil temu davčnemu bremenu kot Tirolec. Ni čuda! saj je znano, da jo dežela tirolska še le pred 3 leti bila pritegnena k temu davku, dočim je preje skoro po vsem prosta bila tega bremena. M e n g e r pa se je spodtikal, — in kakor se nam vidi, z mnogo večjo pravico, — nad tem, da so obrtne delavnice in prostori veliko previsoko obremenjeni s hišnim davkom. Naposled izročil so je Lienbacher je v predlog davčnemu odseku. LISTEK. Ivan Zbogar. Zgoilovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil J o s. Kržišnik.) VIII. (Dalje.) Nisem še povedal dosle, katero je bilo mnenje gospe Albertove. Mislila je — in zato je imela dovolj razlogov, da, če se izbriše iz povesti o Lotarji vse, kar je govorica pridejala smešnega in brezumnega, ostalo bi verojetno, da so njegova imovina in njegove razmere takove, kakor jih naznanja njega naobrazba in sijajstvo; Če ima razloge, da prikriva svojo ime in svoje zvanje, mogo biti veljavni samo nekaj časa, ali to pretvarjanje nima nič vznemirlivega za Tonico, še z nikakimi vezini ne vezano; da je bila želja, upozoriti jo nase, približati se jej ter zanimati nje srce z drugačnimi sredstvi, nego so oni, kateri navadno sklepajo zakone, najbrže glavni uzrok, da se je Lotar zavijal v skrivnostne pojave; da so najnenavadnejše iu naj-nedoumnejše dogodke, nanašajoči se nanj, brez dvojbe samo spretno nalagale Toničinim ljudem zlohotne osobe, da bi negotovost še vzgostile, v katerej jo hote zadržati; in ta poslednji zaključek ni bil do cela brez dokazov, ker nemožno je bilo zanikavati, da je Lotar zelo uplival na poslednje dogodbe v Toničinem živenji. On je bil, če se vse dobro premisli, on mladi mož, kateri se jej je pojavil, vra-čajočej se iz Farneda, pevajoč refren starega Dalmatinca, in ta mladi mož ni bil brez namere v Trsti. In prikazni, vznemirjajoče nagosto Tonico ter vdihnovSe toliko nepokojatvo gospe Alhertovej, me-nečej, da so le slepila bolnega duha, mogle so imeti isti povod. Če je ona pretirala ali promenila kake okolnosti, običaj je to slabotnih duš, ki se imajo bati vsega, in rahlih duš, mislečih, da nikoli dovolj ne zanimajo. Naposled dogodek Dcvinski ni bil razjasnjen. Kako bi bili razbojniki, katere sta na\dihala grabež in moritev, ubegnoli, jedva uzrši mladega armenskega redovnika, če bi jim ne bil ta mož, grozobuden radi svoje moči ter morda i radi svoje glasovitosti, vdihnol nepremožne bojazlivosti, zaprašivši so mej nje raz voz, na katerem mu je gospa Albertova ponudila prost sedež ? Brez dvojbe podrl jih je mnogo, predno jih je razpršil, in da mu potem, sredi temne noči, na še do cela nezna-nej mu cesti, že ni bilo možno, da bi bil došel svoje potne tovariše. Kdo bi bil ta redovnik, proti pravilom svojega reda oborožen in žrtvujoč se s tolikim pogumom, in s tolikim zatajevanjem samega sebe za tuje si ljudi, ako ne tajen ljubavnik, hoteč Tonico rešiti ali umreti zanjo? Če je bila prikazen kočijaževa — a o tem ni bilo ni dvojiti — le dozdevanje preprostega človeka, kako drugače motrel • bi se razjasniti on prigodek, nego ga je razlagala ! gospa Albertova? Ostaje še mnogokaj dvojljivega in nedoiunnega; toda bilo bi čudno, če bi ne bilo tega v živenji človeka, hotečega zgostiti krog sebe mrak ! negotovostij in skrivnostij ter imejočega vse spretnosti, da sestavi ter da veljavo sredstvom, katere : u potrebi ja v to namero. Lotar ljubi, obožava To-: nico in sicer vsa njegova dejanja kažo tako razsodnega in prosvečenega moža, da je nemožno sklepati radi navidezne posebnosti nekaterih del, da : nima povse zdravega uma. Zato ima svoje razloge Konećno omenjamo, da so poslanci tudi danes na svojih sedežih bili našli nekoliko znamenitih vladnih predlog, mej njimi zakon ■ zavarovanji delavcev proti nezaodam i l'u^dm'sichcrungggesetz). in dva načrta, Likajoča se volilnega reda. Mestna skupina nižje avstrijska namreč in češka bodeta se preustrojili, oz roma razširili. Prihodnja seja je v četrtek. Deželni zbor kranjski. (XIV. seja dne 14. jauuarja 1886.) (Ivouec.) Poslanec De ž man je zadovoljen, da je pred-govornik govoril tako zmerno o vetjih stroških za zgradbo Rudolrinuma, a mnogo je bilo treba dela, na katero prej nikdo mislil ni, katera pa so bila najnujnejše potrebna. Tako morala se je v prvi vrsti odpeljati voda, ker je poslopje sezidano na močvirnem svetu. Sploh pa se bodo denar polagoma povrnil deželnemu zakladu iz Smole-tove dedščine. V obče pa misli Dežman, da ni bil ranjkega Smoleta namen, prinašati se svojim volilom za zgradbo, nego hotel je skrbeti za ohranitev in olep-šanje „ Rudo Iti u uma." Deželni zaklad bode icak nekaj storiti moral za „ lludolrinura", vsaj da plačuje kustosa in drugo osobje, kajti i on (Dežman), odkar je naslednik Freierjev, dobiva plačo vedno le iz deželnega zaklada. Težka mora zvalila se je deželnim odbornikom s srca, ko so čuli o Smoletovi dedščiui, želeti pa je, da se ista tudi blagemu namenu Smoletovemu primerno uporablja. To lanee De tel a potrjuje popolnem zadnje trditvi* g. Dožmana, posebno kar se more tiče. Marsikaj dovolilo se je za lludoltinum potem, kar se sicer ne b: bilo. A če se bode posojenih 30.000 gl. vračati hotelo le v letnih obrokih, je malo upanja, da bi dežela dobila svoje novce nazaj. Kanj ki domoljub Smole pa, kakor ga je on poznal, imel je gotovo namen, revni kranjski deželi pri popoluenji zgradbe Biulolhuiima pomoči s svojim premoženjem. Poslanec L u ck mami (poročevalec) naglasa, da se je deželni odbor tesao držal sklepov lanskega deželnega zbora in da ni nikakor prekoračil dovoljene mu svote za dokončanje stavbe. Kar se sedaj Še več zahteva, to so uovi izdatki, katere bode de želni odbor le tedaj izdal, ako to deželni zbor potrdi. G. Lu' k man u misli, da ni bila volja Viktor Smole-ta, prinašali za zgradbo U'ulolfinuina, nego imel je le namen že rojeno dete obogatiti, da bi svoje zbirke razširilo in kolikor moči pospeševalo umetnost in vedo. Pri glasovanji se predlog dr. Poklukarja odkloni in se odobre z veliko večino nasveti finančnega odseka. Dr. vitiz B le i vv e is - T rs ton iš ki poroča v imenu finančnega odseka In nasvetu je: I. Proračun bolničnega zakiada za leto 1880 se potrdi s potrebd&ino v znesku 58310 gl. —;/2 kr. in zaklado v znesku 11326 gl. 82 kr., tedaj s primanjkljajem 46083 gl. OS1,2 kr., kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada. II. Proračun blazuičttega zakiada za leto 1886 se potrdi s potrebščino 46490 gl. 02 kr. in zaklado 9852 gl. 51 kr., tedaj s primanjkljajem 36046 gl. 51 kr, kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada. III. Proračun najdeniStričnega zaklada za leto 1886 se potrdi s potrebščino 41 % gld. 44 kr. in zaklado 333 gld. 20 kr., tedaj s primanjkljajem 3863 gld 24 kr., kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada. in zakaj bi se iskali pred časom V Važno je bilo gospej Albertovej to, da bolje izpozna Lotarja, da se uveri v čestem občevanji z njim o sovršenji njegovega značaja, katero mu je pripisovalo splošno mnenje in da bi videla čuvstva, o katerih je dosle samo še sunmela, razvijajoča se pred nje očmi. Lo-tar se ni ogibal onih javnih shodov, kder vsak po svojih zmožnostih pripomaga do zabave. Varoval se je le zasolmih družeb, kder se občuje zauplivo ter po domače, in zgodilo se je pač redkokedaj, kakor je bil povedal že Matej, da bi je bil hotel posetiti več nego jedenkrat. Vender, če se mu je nudila prilika, da bi bil videl v njih gospo Albertovo in nje sestro, oprijel se je je z vshičenjem; to je brzo opazil ves sv„et in Tonico je oprostilo mnogo mučnih raislij. Pohod Lotarjev je bil nekak korak, kakeršen bi mogel pobiti najdrznejše mu tekmece. Imel je vabna svojstva, katera vselej dobro uvaža ljud in tudi ženske, naj jih še toliko mikata hrura in sijaj : ozbilnega duha, veličasten značaj in tajno živenje. (D.iljo prih.) \ IV. Proračun porodišničnega zaklada za leto 1886 se potrdi s potrebščino 6085 gld. 72 kr. in i zaklado 975 tfld. GO kr.. tedaj » primanjkljajem { 51 lO gld. 12 kr., kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada i Finančni odsek predlaga konečno pri bolničnem zakladu za leto 1886 slavnemu deželnemu zboru sledečo resolucijo: Z ozirom na vsakoletne silne stroške za zdra-I vila se naroča deželnemu odboru, da ukaže zilrav-• niškemu osobju, da se ima pri svojih ordinacijah ! strogo posluževati cenejih zdravil in zapisavati jih j v cenejših oblikah, kakor se to uspešno godi v vseh J Dunajskih bolnišnicah, ne da bi zaradi tega trpeli škodo bolniki. Poročevalec dr. vitez Bleivveis-Trsteni- j ški opomni, da se je z ozirom na to, "da bodo \ usmiljene sestre znižale ceno za režijo in za jedila v deželni bolnišnici, znižala proračunska svota za 4000 gld. A treba jo bode zopet povišati, za isti ) znesek, kajti red usmiljenih sester je pač izrekel v j svojem dopisu, da odjenja pri režiji, ako se mu se- I zida novo železno ognjišče in vodovod za 14 000 gl. I a pri hrani hoče le znižati nekoliko pri kruhu in J vinu, zahteva pa doplače pri juhi, mesu, teletnini itd. ! Tedaj se za zdaj ne more zmanjšati proračun in treba počakati obravnav deželnega odbora z usmi- j ljenimi sestrami. Poslancu baronu Schvveglu ni po Kodu, j da se je stvar spravila že sedaj v razgovor, ko ima | deželni odbor nalog, obravnavati z usmiljenimi sestrami. MisV pa, da se bode pogodba vender le dognala, seveda treba strogo gledati na korist dežele. Cene za režijo in za vsa jedila naj se znižajo in naj se na noben način ne odstopi od zahteve. Poslanec dr. Vošnjak naglasa, da se popolnem ujema s sklepi finančnega odseka, ali predlog usmiljenih sester je moral priti v razgovor še jedenkrat, ker gre tu za budgetiranje, za tako veliko svoto 4000 gld. Za 4000 gld. pa bi deželni odbor nerad prekoračil proračun. Bed usmiljenih sester je prej trdil, da je režija in hrana na Studenci dražja, nego v Ljubljani. Zdaj se je ta trditev zasukala in trdi se nasprotno Kajti za Studenec se je brana in režija pomanjšala, a zdaj, ko se to zahteva tudi za Ljubljansko bolnico, neće red o tem nič vedeti. Deželni odbor bode napram usmiljenim sestram z vso od-! ločnostjo varoval koristi dežele, in ko se tem ko- [ I ristim ne hotelo ustrezati, se bode morala pogodba [ i odpovedati. Proračun teh zakladov se odobri. Poslanec dr. Samec poroča v vzdrževanji j Turjaške ceste in nasvetuje: 1. Turjaška cesta • -stane, kakor doslej, v ne-posrednji oskrbi deželnega odbora tako dolgo, da se z novim dotičnim zakonom konečno uredi vzdrževanje tukajšnjih javnih, neerarskih cest in potov. 2. Deželni odbor se pooblasti, do tja plačevati polovico vsakoletnih vzdrževalnih stroškov te ceste, katera pa 1500 gld. ne sme presegati. 3. Za ostali znesek vsakoletnih vzdrževalnih stroškov skladati ima okraj Ljubljanske okolice 24°/0, Velikolaški okraj 22°/0, Ribniški okraj 26°/0 in Kočevski okraj 28%) še nepokrite ostale svote. 4. Deželnemu odboru se naroča, da potrebno preskrbi zarad Najvišjega potrjenja pod točko 3 navedenega sklepa o doneskih okrajev Ljubljansku okolica, Velikelašče, Ribnica in Kočevje. Poslanec Pakiž pa nasvetuje: Turjaška cesta se izroči v popolno vzdrževanje in uplačevanje deželnemu odboru do tistega časa, da se tolikanj željno pričakovana cestna postava uresniči in bode ta cesta uvrštena v deželne ceste, z istimi pogoji, kakor veljajo za Grosupeljsko cesto. Okraji Ribnica, Velike Lašiče, Kočevje in Ljubljanska okolica se oproste procentnih doklad za to cesto." Predlog poslanca P a ki ž a ne obvelja, odobre se pa vsi predlogi nasvetovani po poslancu dr. Samcu. Poslance dr. Samec poroča potem o dolgi vrsti priklad za okrajnocestne namene in o občinskih prikladan, katere se vse brez ugovora odobre. Potem se seja sklene. Politični razgled. Notranja dežele. V L j u b 1 j a n i 3. februvarja. Umrl je dr. Kusy v 44. letu svoje dobe. Pokojnik bil je od 1872. leta moravski deželni poslanec in od 1873 tudi državni poslanec. Potegoval se je posebno n< pravice moravskih Čehov v šolah. Bil je liberalen, član tako imenovane mfado-Češke stranke' Pri posleJnjih državnozborskih volitvah bil je voljen v kmetskih občinah Brnskega okraja proti konservativnemu grofu Beicrediju. Levičarji hočejo porabiti poslednja Bis-marekova govora v pruskem deželnem zboru. Vsi njih listi napadajo Poljake in poudarjajo, da se t Avstriji ne sme vlada več ozirati na nje, ker sicer bi morda Bismarek nazadnje še avezo z našo državo odpovedal. Nemški klub je sklenil Bisirmreku izreči zahvalo i it priznanje zaradi njegovih govorov. To zopet kaže, da naši Nemci teže v Berolin in že težko čakajo, kedaj se združijo z Nemčijo. Hrvatska regnikolarna deputacija končala je svoja dela in poročevalcu Josipu Miškatovicu ua • ročila, da naj sestavi nuncij. Elaborat Živkovieev se je pa zavrgel, ker zagovarja premembo hrvatsko-ogerske pogodbe. Kak bode nuncij regnikolarne deputacije, si lahko mislimo, ako ga- bode izdeloval Josip Miškatovič. Vminjc države. Velevlasti so izročile kolektivno noto ftx*t>»kej, gr*kej in bolgarakej vl.di. Nova kolektivna nota pravi, da so velevlasti porazundjene. Ker se je na prvo kolektivno noto zanikavno odgovorilo, izjavljajo velevlasti, da ne bodo dovolile novega vojevanja, ampak se bodo potegnle za napadenega. Kakih teritorijalnih prememb ne bodo dovolile, naj bi bil izid boja, ko bi se le začel, kakeršen si bodi. Ilolgar.ski uradni list objavlja, da se osnuje po ukazu vojnega ministra komisija iz bolgarskih in vzhodnorumelijskih častnikov, katera bode določila čine častnikov, ko se popolnem združita bolgarska in vzhoduorumelijska vojska. Nrkijit začela je pošiljati vojake na mejo. Po železnici jih prevažajo v Niš in po ladijah pa na mejo ob Timoku. Železnici se je naročilo, da mora za vsak dan pripraviti trinajst vlakov za prevažanje vojakov. Najbrž hoče Srbija s tem le pritiskati, da bi dosegla ugodnejše mirovne pogoje. Vojaki bodo hitro začeli delati utrdbe na bolgarskej in turške j meji. Knez eruogroruki odpotoval je iz Pariza v Feterburg. Njegovo potovanje ima brez dvojbe tudi političen pomen ter je v zvezi z dogodki na Balkanu. To kaže tudi to, da je knez v Parizu posebno mnogo občeval s turškim veleposlanikom. Iz Peier-burga odpotuje knez čez Dunaj na Cetinje. Kakor se poroča iz Aten, je angleški poslar nik s tem razžalil gr&ko vlado, da se je proti mini Merskemu predsedniku izjavil, da velevlasti ne morejo trpeti neopravičljive uporljivosti manjših držav. Delvannis mu je bil nekda odgovoril, da bode svojemu kralju naročil, da še ne more pogajati s takimi gospodi, ki tako nedostojno govore. — Itlian-gabe, grški konzul v Belemgradu, poklican je v Atene. Mej potoma je v Carigradu imel pogovor z angleškim veleposlanikom. Najbrž je to potovanje v zvezi s pogajanji, da bi se sklenila zveza mej Srbijo* in Grško. V Carigrad je prišel bivši grški poslane-j Philiinoo, da izroči veleposlanikom izjavo krečan-skih unijonistov. Veleposlaniki so ga sicer prijazno vzprejeli, a noben pa ni hotel vzprejeti te izjavo. Francoski zastopnik ga še pred se ni pustil. Komisija iz najvišjih državnih dostojanstvenikov izdelala je po ukazu ruskega carja načrt zakona, ki bode določeval, pod kakimi pogoji je dovoljeno tujcem bivati v Rusiji. Glavne določbe tega zakonskega načrta, kateri se jo že izročil državnemu sovetu v pretres, so: Vsak inozemec, ki se hoče naseliti, ali več kakor tri mesece ostati v Rusiji, mora plačati od 5 100 glavarine (pogolovnoj podati). Inozemec, ki hoče v Rusiji imeti kako obrtno ali trgovsko podjetje, pri katerem ima več nego 10 delavcev delo, mora imeti kakega ruskega sodružnika ali poroka. Manj kakor trideset vrst od meje se smejo tovarne graditi samo z dovoljenjem ministerstva notranjih zadev Zlasti iz poslednje določbe se vidi, da Rusi hočejo zabraniti, da bi se Nemci preveč ne naselili zlasti ob meji, ter potem Nemčiji v kakej vojni ne pomagali prisvojiti si teh krajev. Vzlic prijateljstvu z Nemčijo hoče Busija kolikor se da ovirati prodiranje nemštva proti vzhodu. Gladstono je odpotoval v Osborne, kjer ga vsprejme kraljica v avdijenci. Pogajanja z Gladsto-nom o sestavi novega angleškega ministerstva so se bila nekoliko zakasnila iz dveh uzrokov. Na višjem mestu imeli so nekake pomislike proti Glad-stonu. Gladstone si je pa prizadeval pregovoriti marquisa Hartingtona, da bi mu ustopil v minister-stvo. Pa tudi Irca Parnella je vprašal Gladstone, predno je prevzel sestavo nove vlade, bi li hotel ustopiti v novo ministerstvo, pa mu je odgovoril, da ne, dokler se ne prizna zakonita samostojnost Irske. Ker Gladstone teh dveh mož ni mogel popolnem zase pridobiti, se je malo obotavljal, predno je vsprejel sestavo nove vlade. V novo ministerstvo bodo najbrž ustopili: Gladstone, Charaberlain, Gran-ville, Roseberv, Spencer, Childers in Morlev. Dopisi. Iz {»oriee 30. januarja. (Veselice. — Občni zbor čitalničen. — Vandalizem. — Nesreča.) Prva polovica predpusta bliža se že svojemu koncu, in veudar ni imelo še nobeno na rodno društvo do sedaj nobene veselice. Čitalnica nameravala je pričeti s prvo besedo v dan 1. febru-varja, a nepričakovane zapreke pri polaganji parketa v novi dvorani silile so jo, da je morala svoj načrt spremeniti ter veselico v dan 6. februvarja preložiti; nadejamo se pa, da se bode potem v novih prostorih bolj požurila ter nadomestila to, kar je dosedaj vsled različnih neprilik zamudila Podporno društvo bodo imelo letos prvo veselico — ples — v dan 1. febr., ono prične torej kolo narodnih veselic. Navadno je bil ples podpornega društva najti vahnejše obiskana veselica v Gorici, stalno se tudi letos ples dobro oponese, da si ne dopuščajo letošnji prostori v Marzimjevi gostilni dohoda tolikemu občinstvu kakor prejšnji, radi tega je tudi odbor letos omejil število razposlanih vabil. Danes ob 6. uri vršil se je občni zbor naše Čitalnice, ki je bil po navadi dobro obiskovan. Na dnevnem redu bil je račun za 1883 in proračun za 1S86 1., oba nam kažeta, da društveni obstanek z gmotnega stališča ni v nevarnosti, da bi le vladali mej društveniki vedno jedinost in sloga, kakor dosedaj, ter bi se vsak požrtovalno potrudil priskočiti društvu na pomoč, kadar in kjer more. Na to pričela se jo razpruva o novem stanovanji, ki je bila deloma prav živahna. Gospod predsednik vitez Ton-kli dajal je dotična pojasnila in naposled se je tudi opozicija potolažila, prepričavši se, da je odbor svojo nalogo v glavnih potezah dobro rešil, četudi se neso malenkostne stvari točno po načrtu izvršile Pri slednji točki dnevnega reda predlaga gosp. A. M., da se skaže dosedanjemu predsedniku zaupanje in hvalo za njegov trud s tem, da se ga zopet voli per acdamationem predsednikom, kar je zbor s živahnimi živioklici odobril. Isto tako je bil voljen g. denamičar Pirjever. v novic po izkliku v dokaz hvaležnosti zu njegovo točno in požrtovalno delovanje. Sicer voljeni so bili prejšnji odborniki zopet, odbor je torej isti, kakor prejšnje leto. Vi liko nevoljo prouziočil je čin, kateri so izvršili neznani junaki v noči mej nedeljo in ponedeljkom na cesti proti železniei; pobili so namreč stekla nekaterih svetilnic mej mestom in postajo. Sumilo se je, da so to učinili Goriški godci na povratku iz Standreža v Gorico, radi tega jili je policija na jako nedelikaten način po noči v zapor peljala, a pokazalo se je, da so nedolžni. Policija ni še kiivienikov zasledila in po po sedanjih izkušnjah jih menda tudi ne bode. Pod Turnoni pri Gorici — ali — kakor se sedaj piše v Št. Iloku zgorel je otrok, trileten dečko. Ko je mati nesla kosilo možu do Šenpeterske mitnice, pustila je otroka na ognjišči, na katerem je bila žerjavica pod pe; ehuu. Otrok pade v pepel začne upiti, a nihče ga ne sliši; ko se je mati vrnila, je bil otrok že tako opečen, da je drugi dan umrl. Iz Znalci) 1. februvarja. [Izv. dop.] Danes Bino izročili materi zemlji truplo velespoštovane in občeznano gospe; Marije J a n i č e v e poprej omožene Kopač, koja je dno 30. m. in. po kratki bolezni mirno v Bogu zaspala. Bila je sestra umrlega rodoljuba kanonika Antona Žuže in mati znanega rodoljuba dr. Josipa Kopača v Zagrebu. Kakor njen brat, ljubila je tudi ona čez vse slovenski narod, ter bila naročnica dosta slovenskih listov. Veselila se je vsaoega napredka v narodnem oziru — žalovala je, kedar je slišala, da se narodu slovenskemu krivica godi. Narodno petie je ranjka jako ljubila. Do solz jo je ganilo petje Ljubljanskih citalniških pevcev, koji so jej nazaj gredo od bla-goslovljenja Sokolske zastave v Mozirji napravili podoknico. Za njo žaluje pa tudi veliko število ubogih ljudij, kojim je bila vedno velika dobrotnica. Gotovo jo bode vsak Žavčan, kakor tudi cela Savinjska dolina ohranila v najboljšem spominu, kajti bila je zares dika in ponos našega trga in mati Slovencev vse Savinjske doline. Poslednjič naj bode še želja izrečena, da bi vse naše ženstvo ranjko v vsakem oziru posnemalo, zlasti pa glede iskrenega rodoljubja. Naj v miru počiva! iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 1. februarja. Navzočnih je 23 odbornikov. Predseduje župan Grasselli. Overovateljema zapisnika imenuje župan odbornika Pakiča in Gogolo. Župan mej naznanili v prvo omenja obravnav v poslednjem deželnem zboru, katere so bile velike važnosti za stolno Ljubljansko mesto. Deželni zbor kranjski ustregel je marsikateri želji, mestnega zastopa, kajti odobril je novi občinski statut in volilni red za stolno mesto, dovolil je poroštvo za mestna hranilnico in ustregel je želji da se pri klopi Podturnski grad in mestna posestva, ležeča v Šišenski občiui, k Ljubljanski občini, za kar gre deželnemu zastopu kranjskemu gorka zahvala. (Ži-vahuo odobravanje.) Nade glede 25 letnega doneska deželnega zbora za zidanje vojašnice neso se popolnem uresničile, a vendar je deželni zbor dotično vsoto nekoliko povišal Zidanju nove vojašnice pa nasprotuje še druga ovira. Ljubljanska občina se namreč ni uvrstila v razred za nastanjenje vojakov, ki jej po cenah, veljavnih v Ljubljani, pristoja. Uvrstila se je namreč Ljubljana v šesti razred, ne pa v peti, kakor se je to za gotovo pričakovalo. Zidanje nove vojašnice pa je le tedaj mogoče, ako se Ljubljana uvrsti v peti razred. Od ugodne rešitve dotične prošnje je tedaj zavisna gradnja nove vojašnice. Na dalje naznani g. župan, da je dovolil gospodu policijskemu komisarju Ivanu Kavčniku šesttedenski dopust, da se pripravi za izpit, od katerega jo zavisno njegovo definitivno nameščenje. Mestni odbornik Hribar poroča v imenu finančnega odse ka in nasvetuje: Proračun mestne klavnice se s potrebščinami 10.988 gld. in s po- j kritjem 19.197 gld., tedaj s prebitkom 8208 gld. in i proračun mestne loterijske posojilne zaklade se s potrebščino 65.G77 gold. 4 kr. in istim pokritjem ddobrj. Obvelja. Mestni odbornik profesor Toma Zupan po-roča v imenu šolskega odseka o c. kr. okrajnega ' šolskega nadzornika letnem poročilu o mestnih ljud- j sklh šolah, katero se vzame na znanje. Mestni oobornik V a 1 e n t i n č i č poroča v imenu odseka za olepšavo mesta o dop;su deželne vlade glede preložitve botaničnega vrta. Vlada ttđi v dopisu, da kraj pod Tivoli ni ugoden za bo- j taničen vrt in ker sedanji botanični vrt vsem (???) I potrebam zadostuje, ni razloga, da bi se premestil. ■ Ker mesto za zdaj nema sredstev, da bi napravilo botaničen vrt na lastne stroške, nasvetuje g. Va-lentinčič, naj se to odloži za boljše čase. Odbornik Ledenik nasvetuje, da naj se da | vsaj značaj botaničnega vrta tivolskim nasadom in riaj se napravijo pri cveticah in drevesih tablice z . imenom dotične rastline v latinskem, slovenskem in nemškem jeziku. Odbornik dr. Tavčar nasvetuje, da bi za- | i doBtovale tablice v latinskem in slovenskem jeziku. I Odbornik Vel k a vrh pa misli, da je treba ; tudi ozir jemati na v Ljubljani živeče Nemce, te- j daj naj bodo napisi tudi nemški. Dr. Tavčar se protivi nemškim napisom, j . kateri so popolnem nepotrebni in tudi odbornik j j Hribar trdi, da povsod, koder je on potoval, v f ! Italiji, v Gorici, v Zagrebu, so napisi le dvojezični | 1 namreč v znanstvenem latinskem in v jeziku, ka- ! i teri večina dotičuega kraja govori. Pri glasovanji '■. j vsprejme se predlog dr. Tavčarja. i Predlogi odseka za olepšavo mesta, da se na- i pravi železna ograja pri Tivolskem gradu nad stop-njicami in o popravi altane, izroče se odseku v zopetno obravnavo, nasvet o novem potu iz drevo- j reda čez travnik do novega dela parka, se ne j ■ odobri. Mej poročili stavbinskega odseka, o katerih poroča mestni odbornik Potočnik, reši se prošnja dr. Frana Munde in se mu določi stavbinska črta ) za nove zgradbe, katere namerava na Bimski cesti in v Igriških ulicah. Potem se seja sklene. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je požarnima hrambama v Šmartinu in v Preserji po 60 gld. — (Deželni odbor kranjski) dovolil je „Slovenski Matici" iz kredita za izdavanje šolskih knjig 500 gld. podpore. — (Umrl) je preteklo nedeljo g. Pehani C. kr. notar v Mokronogu. — (Netaktnost.) V ponedeljek priredili so nemški turnarji na starem strelišči ples. Dasi so po časnikih moledovali, naj se oglase „deutsche Familieu", ki žele priti na ples, dasi glede ustopa neso bili posebno izberčni, vender neso povabili c. kr. častnikov tukajšnje garnizije. Le šestorica c. kr. častnikov našla je toliko milosti, da so jih povabili posebno. O plesu samem pa je čul naš poročevalec pritožbo, da ,,u r i sto kr a c i j a" ni bila zastopana. Isto tako neso bili zastopani takozvani „deutsche Milchbrtider ', katerim pripada mej drugimi dr. Keesbacher. Naslov ,.deutsche Mikhbruder" izumil je baje prof. Binder in s tem izrazom krstil celo vrsto mej tukajšnjo nemško družbo, mej katero se sedaj tudi že pojavlja ,,domači prepir". — (Nezaupnica in zaupnica.) Vlada odstavila je nenadoma svojega dolgoletnega zaupnega moža v upravnem svetu „Lloydovom", Vidu-licha, in na njega"mesto imenovala g. dr. viteza To nk lij a upravnim svetnikom. Vidulich o tem ni nič vedel, bil je torej popolnem presenečen. — (Okrajni glavar F. Haas) v Cel ji dobil je povodom svojega umirovljenja red železne krone tretje vrste. Gosp. Haas ostavil bode Celje ter se preselil v Gradec. — (Sijajni ples), ki ga je priredila v svojih zgornjih prostorih narodna čitalnica Ljubljanska včeraj na čast Vodniku, je imel po vsem jako po-voljen izid. Od povabljenih dostojanstvenikov so se ga udeležili gg. dež. predsednik baron Winkler, dež. glavar grof T buru. župan Grasselli in podžupan Petričič, dež. sodnije predsednik KoČevar in trg. zbornice predsednik Kušar, generahnajor pl. Groller in polkovnik Heyrovsky. Tudi sicer smo opazili obilo jako distingviranega občinstva. Sploh je bila udeležba mnogobrojnejša kot v pretočenih letih. Tretjo kadriljo je plesalo 48 parov, peto proti četrti uri zjutraj pa še vedno 36 p:irov. Čh -talniški prostori so bili le*po in ukusno ozaljšani. Vse občinstvo je bilo z veselico jako zadovoljno. Želeti bi bilo le, da bi ugodni utis toli uplival, da bi ta veselica obdržala svojo veljavo in pomembo nespremenjeno tudi v prihodnje. — (Skala) se je utrgala v ponedeljek ob 1. uri zjutraj na Gradu in priletela v Cikovo hišo št. 9. na Glavnem trgu. Prebila je hodnik, stranišče in jamo za gnoj. Zaradi nevarnosti deložoval jo mestni magistrat IG osob iz rečene hiše. Tudi v dveh sosednih hišah udrla sta se plazova z Grada, a bila sta neznatna. — (Nevarnega tatu) Petra Gabra ujel je tukajšnji mesar in hišni posestnik g. Štrukelj po noči, v svoji hiši v Kolodvorskih ulicah, kamor se je bil Gaber zvečer splazil in skril. Proti 1 1. uri, ko je mislil Gaber, da že vse spi, pričel je odpirati vrata, a slišali so ga, in g. Štrukelj ga je prijel in odvesti dal k policiji. Gaber je bil že mnogokrat kaznovan, ukral je zadnjič hlapcu pri Rozmanu srebrno uro, vredno 15 gld. Policija ga je v nedeljo izročila deželni sodniji. — (Prostovoljna požarna hramba v Preserji je dne 24. januvarja t I. v gostilni J. Petelina v Podpeči prirepila predpustno zabavo s tombolo, petjem in plesom. Čisti dohodek (IG gld.) je za gasilno orodje namenjen. Da ni bilo zaželje-nega uspeha, je bil sneg kriv, kateri je povabijo* niin gostom pota zaprl. Omeni se tudi, da so za gasilno orodje darovali še sledeči gospodje: Preč. gospod Ignacij Podobnik, župnik v Preserji, 4 gld., preč. gospod Kadum>e, župnik v Dragi, 1 gld., gospod P. Turk, župan v Dragi, 1 gld. Vkup G gld. Za preblage darove se omenjenim gospodom naj-topleje zahvaljujeta J. Marn, načelnik. M. Mazi, denarničar. — (Vabilo) k besedi s plesom, katero priredi slovenska čitalnica v Gorici prvikrat v novih društvenih prostorih v soboto, dne G. februvarja 1886. Pričetek ob 8. uri zvečer. Spored besedi: l. „Večer na Savi" uglasbil pl. Zaje, svira vojaška godba. 2. Pozdrav. 3. „Popotna pesen", uglasbil J. Kocjančič, poje moški zbor. 4. Koncertni komad na citrah. 5. „Kam. Mašek, samospev s spremljevanjera na glasoviru. G. .Hrvaticam" uglasbil pl. Zaje, poje zbor s samospevom. 7. „Telegram" vesela igra v jednem dejanji, poslov. J. Stare. Ples. Pri besedi in plesu svira godba c. k. pešpolka št. 62. Opomba:. Mej počitkom bod^ banket. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se oglasi do sobote opoludue. V Gorici 31. januvarja 1886. Odbor — („Slovenija") priredi danes peti redni občni zbor. Spored: 1 Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3. Predlog odborov o shodu slovenskih in hrvatskih visokošolcev o velikih počitnicah. 4. Volitev dveh namestnikov. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Restauration „zuin Magistrat" I. Lichtenfelsgasse. — (Razpisano) je mesto kanci ista pri c. k. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici. Prošnje do 3. marca t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Carigrad 3. februarja. Sultan potrdil je turško- bolgarski dogovor. Okrožnica turške vlade predlaga dogovor vlastim in sklicuje konferenco, da potrdi dogovor. London 3. februarja. Kakor pišejo wTimes" se v bolgarsko-turškem dogovoru Be-rolinska pogodba od obehstranij pravoveljavno priznava, izimši one točke, ki so po novem dogovoru izpremenjene. Bukurešt 42. februvarja. Madjid-paša in Gešov dospela semkaj. Mirovna pogajanja prično najbrže v četrtek. Mijatović se je izrekel, da se bodo mirovna pogajanja gladko vršila, k večjemu utegnejo biti hipne težave v podrobnih vprašanjih. Poslano. Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati največo pozornost. Nas:m preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva^ katera hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, krepe njen pravi tok. Naša zdravilna metoda je priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vapehom bolesni, ki izvirajo Is spridene krvi (bres sivega »rebra), žalostne ■Riledke skrivnih navad, nadalje slabotno stanje« koini' bolezni, *e take isstaraue rane, grlnte, Ispađiinje las. trganje in rermatliem, vme ženske bolesni. Trnkuljo odstranimo po posebne) metodi, celo pri otrocih v malo urah' KUove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—9) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Darila za ,,Narodni Dom". V. izkuz lei-«.j<:t»i*Mlco družbe. Prenesek . . . 484 gld. 75 kr. Krajca rak a poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. Žumer na knj. Št. 290) . . 12 ,, — „ Erajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. M. Pleteršnik na račun knj. št. 78}............ 16 „ — „ Krajcarska poddružnica v Trnovem na Notranjskem (poverjenik g. Ivan Brin-8ek na knj. št. 118 in XXXVII.) . . 30 „ 34 „ Erajcarska poddružnica v Mokronogu (poverjenik g. dr. Škotie na knj. št. 213) 12 „ — „ Erajcarska poddružnica v Mokronogu (poverjenik g. And. Gerčar na knj. št. 214)............ 12 „ - „ Erajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. dr. V. Gregorič na račun knj. št. XXXVIII. in XXXIX.) ... 114 „ 40 „ Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. dr. V Gregorič na knj. št. 241)............ 12 „ — „ Krajcarska poddružnica v Ljubljani na knj. št. 44 in sicer: Ivan Hribar.....3 gld. -— kr. Uradniki banke „Slavijo" 1 ■ 10 - 4 „ 10 „ Krajcarska poddružnica v Ptuji (poverjenik g. E. Planinšek na račun knj. st. 196)............ 7 „ — „ Krajcarska poddružnica v Barkovljah (poverjenik g Drag. Marte lat k: na knj. št. 84)............. 1 „ — „ Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. E Lah na knj. št. 351) . . 12 „ — ,, Krajcarska poddružnica v semenišči (poverjenik J. 0. na knj. št. 32) .... 12 „ — „ Krajcarska poddružnica v Ljubljani (po-verjenica Mar j a Božič »pri Kajzerci" na knj. št. 252)......... 12 „ — ,, Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. dr. Ed. Volčič na knj. Ht. 331) 12 „ — ,, Krajcarska poddružnica v MengSi (po-verjeniea gdč. Franju Trojanšek na knj. št. 806) . . . '........ 11 „ 80 „ Franc Podboj v Ribnici na knj. št. 360 — „ 12 ., Krajcarska poddružnica v Ljutomeru (poverjenik g. Jos. Trenensfeld na knj. št. XXVII. iu 98......... 12 „ 65 „ Krajcarska poddružnica v citaluiški kavarni v Ljubljani (na knj. ^t. .'i">0; . . 12 „ — „ Krajcarska poddružnica na Urez j i (poverjenik g. Vatroslav Počivalnik na knj. št. 22).....,..... 12 „ — „ Krajcarska poddružnica v Št Jerneji na Dolenjskem (poverjenica gdč. Minka Maj zel na knj. št. 74)...... 12 „ — ,, Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik tf. Karol Pire na knj. št. XII.)_.ri(i „ 35 „ Vkupo . . S7o gld. r>l kr. Tu|c|: 2. februvarja. Pri Slona t Grenkam, Held iz Trsta. — Globocnik iz Kranj o. Pri TOmII«! i Fanti, Weiler, Baller z Dunaja. — Lu-patseh izGradca. — WolkenBtein z Dunaja. — Baron De-peria iz Kamnika. — Kr liter, Gerber z Dunsja. 3(eteorologicno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728-16 nun. 727-95 mm. 725 32 mm. —12° C 30° C 30°C brezv. si. svz. si. jz. megla d. jas. obl. 560 mm. dežja. 2. febr. | 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 720 67 mm. 723 74 mm. 725 74ntm. 2-2° C 1-4° C 0 4aC si. izh. si. szh. si. azh. dež. snež. obl. 16 30an. snega in' dežja. Srednja temperatura 1-6« in 1*3', za 2-7° in 24° nad norraalom. XD-o.3^.aJsl3:SL borza dne 3. februvarja t. 1. (Izvirno to I ograd eno poročilo.) Papirna renta..........84 gld. 25 Srebrna renta......... 51,. marčna renta Kreditne akcije......... London ... . . Srebro....... . . Napol. . . C. kr. cekini Nemške marke 4u/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld. Ogrska zlata renta 4°/0...... „ papirna renta 5°/0......92 r>u „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srećke 5'/n 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/,0/,, zlati last listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . 10O gld. Rudolfove srečke . 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. 84 gld. 25 kr. 84 0 45 m 112 n 60 n 101 n 45 n 870 a — n 29:- 30 t) 126 n 35 n 10 n 02 R n 5 ft 92 n 61 f 95 128 t — n 170 n 40 n 101 45 ■ 92 it 95 104 n — t 116 9 75 125 9 — 115 75 toa 75 it 17« 75 _ 19 m — 114 ■ 50 n 204 25 n Tužnega srca javljamo tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče, tast in ded," gos;. FRAN MAROUTH, hišni in zemljišni posestnik, v 78. letu starosti svoje po kratki, mučni bolezni, prejemi! sveto zakramente umirajočih, danes ob 108/4. uri po noči mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjkega bodo v četrtek 4. februvarja ob 4. uri popoludne iz Kravje doline h. št. 4 k sv. Krištofu preneseno. Svete zadušne maše služile se bodo v farni cerkvi sv. Petra. Priporočamo pokojnega v blag spomin in molitev. V L j u b 1 j a n i, 2. februvarja 1886. (61) Žalujoči ostali. Pri vzajemno /.avarovaini ban U i ..Siia vi.ji" imel sem zavarovano svojo hišo in hlev. Pred kratkim pogorelo mi je to poslopje in banka „Slavija" mi je zavarovalni znesek popolnem izplačala, za kar jej tem potom svojo zalivalo izrekam. Dolenji Logatec, 31. januvarja 1880. (62) TslIcoTo Slabe. Trgovski pomočnik, 24 let star, kateri je že dalj časa v službi v nekej večjej prodajalniii mešanega blaga in deželnih pridelkov, želi do dne 1. avgustu t. i. priti h kakej vdovi kot poslovni vo-;;o\> i pomočnik ali pa kam kot liiagnzl-n(*r. — Pisma pod lt. 7 na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (54—3) z večletno prakso takoj vsprejme Dr. A. Ulosche, (63-1) odvetnik v Ljubljani. t ► ♦ Umetno (50—8) f> J zobe in zobovja j £ ustavlja po najnovejšem amerikanskom načina > ♦ brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanjs in < ► ♦ vse sobne operacije j J ♦ zobozdravnik A. Paichel, \\ j poleg Hradecketca mostu. I. nadstropje. .» Burgundsko vino, To fino in dobro Burgund-, sko vino Ogerske (francoske trte, j,\ nasajene v obširnih vinogradih ft:na Ogerskem priporočajo slavni SJ i zdravniki zaradi njega milobe § i in izvrstnih svoj štev pri želod-/ če vili boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljen.ji, diarr-hoe in rekonvalescenci z - Zdravilnica v Lindenviese (Sle-zija) uporablja to vino že veČ kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenti. Jedino zalogo za Kranjsko ima (656—14) .LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. Velika steklenica vetfa 80 kr., 10 steklenic 7 gjld. Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. izrednim vspehom. Anchor parobrodna linija iz Trsta v New-York naravnost. Odhod v 1. in 15. dan vsakega meseca. Veliki prvorazredni parniki to sv etovooznane v Avstriji jedino koneesijonirane linije vsprejemajo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Potniki naj se obrnejo na Gergolet đfc Ir*o-«-liai<*o. glavne agente, Via de I* Arsenale ster. 2 v Trstu. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjeihnje-nih držav po najuižjih ceuali. (.32—7) 4v-a*<—r-">*"- Bestiiucijsti fluid pom noženi, tiuii Imenovan, rabi za drgnenjo v krepilo nilov pri konjih. Ta evot, nanogo let po izkušenih živino zdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen in '.lvpileu. ohrani konja do pozne starosti, celo pri naj večjem trpljenj] vztrajnega In pogumnega, zabrai jnje otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo prod in v restitucijo očvrstenje) po kakem Irudapolnem delu. Dalje rabi kot podpiralno n ozdravi j nj oče sredstvo pri preteka žil. otekanji kolen, kopitnih bolesnih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla n oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibuh. I tekldnioa /. rabilnlm navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred Bamo 4 gld. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (655—14) zraven rolovža v Ljubljani. —n--JS-—jiA;---n.--n---n-^--jy-/t^. . Naznanilo. TJsojam si velečastitcmu p. n. občinstvu naznaniti, da sem prevzela J!umetno vrtarstvojj svojega umrlega soproga ^ .JO$flI»A 'KIIMAiOlll. katero bodem dalje izvrševala z zvedenimi, v omenjeno stroko spadajočimi inoi-mi. Ob jednom izrekam najtoplejšo zahvalo za vso, mojemu ranjkemu so- j» progU pri vsaki pri iki izkazano dobroto in prosim, Zagotovljajoč najboljšo in ^» najhitrejšo postrežbo z nizkimi cenami, za obilna in mnogobrojna naročila. S spoštovanjem FRANJA ERMACORA. Ow1crl»niNtvo konkiur^snega imelja firiuo i1. 4