Celje - skladišče D-Per 214/1987 glasilo delavne organizacije emo celje LETO XXXVII - ŠT. 10-11 - 20. JUNIJ 1987 Prvo trimesečje uspešno Nasa delovna organizacija je v prvih treh mesecih letošnjega leta poslovala pozitivno in ustvarila 520 mio din ostanka za sklade Edina temeljna organizacija v okviru DO, ki je zaključila I. trimesečje z izgubo v višini 19 mio din, je bila TOZD Orodjarna, kar je predvsem posledica novega obračunskega sistema (visoka revalorizacija porabe materiala). Vpliv novega obračunskega sistema na višino dohodka v posameznih temeljnih organizacijah je bil zelo različen. Pri nekaterih bi bil dohodek po prejšnjem obračunskem sistemu samo za 7 % višji ali celo slabši, pri drugih temeljnih organizacijah pa kar do 70 % višji, odvisno od vezave oz. višine zalog in obresti. Rezultat re- valorizacije, ki bo vnešen v poslovni sklad, močno presega obvezno revalorizacijo. Izvajanje sanacijskega programa poteka dokaj uspešno, saj se trend izboljševanja poslovnih rezultatov nadaljuje tudi v letošnjem letu. Tako smo povečali fizično produktivnost v primerjavi z enakim obdobjem lani za 5 %, vrednost proizvodnje za 109%, eksterna prodaja v znesku 11.369 din pa je višja za 97 %. Presegli smo tudi plan izvoza. Le-ta je bil dosežen v višini 3,1 mio $, kar pomeni, preračunano po tekočem tečaju, za 8 % več kot v lanskem enakem obdobju. Celotni uvoz znaša 2,0 mio $. Izvoz na konvertibilno področje v višini 2,8 mio $ predstavlja 90 % skupnega izvoza in presega konvertibilni uvoz za 54 %. Celotni prihodek delovne organizacije znaša 14,6 milijard dinarjev in je za 94 % večji od istega v enakem obdobju lani, dohodek pa 4 milijarde in je za 138 % večji kot lani. Z doseženimi rezultati v letošnjih treh mesecih smo lahko, kljub precejšnjim problemom v zvezi s plačili v tujino in delno z omejevanjem rasti cen, zadovoljni. Uspeli smo znižati vezavo zalog na planirano raven, lik- vidnost je ugodna, s porastom dohodka pa smo opravičili izplačane osebne dohodke v I. kvartalu letošnjega leta. Trenutni, z interventnim zakonom, dovoljeni povprečni čisti osebni dohodek na delavca znaša v naši DO 186.329 din. Do uveljavitve družbenega dogovora, osebnih dohodkov ne bomo smeli povečevati. Glede na dejstvo, da se približujejo nesezonski poletni meseci, dodatno k temu pa že opažamo prve posledice omejevanja osebnih dohodkov (padec povpraševanja), bodo v prihodnje potrebni še večji napori znotraj delovne organizacije, za ohranitev obstoječih poslovnih rezultatov. DELIMO LAHKO LE USTVARJENO - ZATO USTVARIMO ČIM VEČ! OBČINSKI PRAZNIK POSLEJ DRUGAČEN Odbor za organizacijo proslavljanja občinskega praznika občine Celje je sprejel pobudo, da se že v letošnjem letu spremeni zasnova praznovanja. Sprememba je namenjena sami vsebini praznovanja, ki je v tem, da bi na sklepni prireditvi sodelovalo čimveč občanov. Praznovanje naj bi vsako leto začeli v tisti krajevni skupnosti, ki je po sklepu zborov občinske skupščine na vrsti -letos v krajevni skupnosti Svetina - sklenili pa na prostoru športno rekreacijskega centra »Golovec«. Letos naj bi se na tem prireditvenem prostoru predstavila tudi nekatera društva s krajšim priložnostnim programom, sicer pa naj bi se občani zvečer poveselili na družabnem srečanju. Na njem bi nastopila vsaj dva znana ansambla iz zvrsti zabavne in narodnozabavne glasbe. Tako naj bi spremenjena zasnova praznovanja pritegnila kar največ občanov na sklepno prireditev, kar je tudi namen samega praznovanja. Majda Meštrov -predsednica OS ZSS Celje Občinski svet zveze sindikatov Celje je na zadnji seji izvolil za predsednico Majdo Meštrov iz Celja. Majda Meštrov je v tej organizaciji opravljala že številne funkcije, bila pa je tudi predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Celje in predsednica odbora sindikata trgovine Zveze sindikatov Jugoslavije. OSREDNJA KNJ. CELJE Kaj je Inženiring v naši delovni organizaciji Večina vas je verjetno seznanjena z dejstvom, da se je s 1. aprilom 1985 v okviru DSSS formiral Inženiring, ki je s svojo dejavnostjo izključno vezan na TOZD kotli. V tem sestavku bi želel na kratko predstaviti našo dejavnost, saj imam občutek, da smo znotraj DO premalo seznanjeni z delovnimi usmeritvami posameznih skupin. V naši delovni sredini se nahaja trenutno 52 ljudi, kateri opravljajo naslednje aktivnosti za TOZD kotli: - prodaja, - konstrukcija, - projektiva - razvoj - plan in kalkulacije - izvajanje Pri svojem delu se srečujemo z različnimi problemi, saj je proizvodnja kotlov naročniška proizvodnja, katera že od samega podpisa pogodbe zahteva drugačne prijeme, kot pa serijska proizvodnja. V zadnjem času je večina investitorjev zainteresirana za kotlarne po sis- temu »ključ v roke« in smo se zaradi tega primorani lotevati tudi poslov, ki niso vezani samo na proizvodnjo in montažo kotlov. In kako poteka naša dejavnost. Po podpisu pogodbe gre dokumentacija preko planiranja v projektivo in konstrukcijo. Istočasno se tudi za objekt določi izvajalca, ki na osnovi pogodbe začne iskati podizvajalce oziroma montažerje. V konstrukciji se izdela delavniška dokumentacija za kotel in specificira vsa oprema, ki je vezana na ko- tel. Projektiva pa izdela dokumentacijo za vso ostalo opremo v kotlarni in sicer za termično in kemično pripravo vode, razdelilce, transportne poti, kanale, dimnike, freze in ekonomajzerje. Ko je dokumentacija končana pa so na vrsti vse faze v TOZD kotli od tehnologije, priprave, pa do same proizvodnje. Po zaključku montaže sledi zagon in primopredaja objekta. V ilustracijo naj navedem, da nekatere zahtevnejše montaže trajajo tudi po šest in več mesecev. Res je, da za vsak objekt ob podpisu pogodbe naredimo tudi terminski plan, ki pa v večini primerov v končni fazi odstopa. Največ problemov pri svojem delu imamo z dodatno opremo, saj se le red-kokateri proizvajalec točno drži dobavnih rokov. Posledica tega pa je tudi precej nezaključenih objektov, saj nam včasih objekta ne uspe zaključiti v roku, zaradi dveh, treh manjkajočih ventilov ali česa podobnega. Trenutno imamo v izvajanju 50 objektov, katere bomo poizkusili v letošnjem letu zaključiti. Priznati pa moramo, da le s težavo vzdržujemo nivo kvalitete in strokovnosti vseh služb v Inženiringu, saj smo v preteklih dveh letih izgubili večje število izoblikovanih strokovnjakov. V bodoče si želimo, da bi se ponovno kadrovsko okrepili, poleg tega pa pridobili še več konkretnih objektov, saj velja, da tam, kjer je delo, je tudi denar in osebno zadovoljstvo. Herman Igor, dipl. ing. Novo v Indok centru Celje Da bi izpopolnil svoje delo in šel v korak s časom, je INDOK center pred kratkim pričel voditi računalniško podprto evidenco dokumentacijsko informacijskih gradiv, ki jih center zbira, obdeluje in posreduje uporabnikom. Sicer pa je treba vedeti, da gre za gradiva, ki so izključno pomembna za samoupravno delegatsko od- ločanje. V zvezi s tem je INDOK center uveljavil tudi nov način posredovanja informacij o teh gradivih. Poslej ne izhajajo več v obliki dosedanjih »Referalnih informacij«, temveč v računalniško izpisanem abecednem kazalu gesel, s katerimi je na kratek način opredeljena vsebina gradiv. Ob vsakem geslu je tudi signatura, oziroma šifra, to je tista številka, ki pove, kje je določen dokument v dokumentacijskem centru. Do podatkov o gradivih pride uporabnik tako, da INDOK center posreduje področje, ki ga zanima ali geslo (iz abecednega kazala) ali pa kar signaturo, oziroma šifro dokumenta, prav tako iz abecednega kazala. INDOK center za tem posreduje na željo računalniški izpis informacij o gradivih, ki zanimajo uporabnika. Ta izpis vsebuje vse osnovne podatke o gradivu. EMO četrti Na VI. tradicionalnih športnih igrah emajlircev Jugoslavije, ki je bilo od 29. do 31. maja v Cačku, je ekipa športnikov in športnic naše delovne organizacije osvojila četrto mesto. Organizator letošnjih majskih srečanj je bila delovna organizacija Sloboda iz Čačka, ki je na igrah imela tudi največ športne sreče, zbrala 203 točke in osvojila prvo mesto pred lanskim zmagovalcem Gorenjem iz Titovega Velenja. Tudi na letošnjih igrah je sodelovalo 14 delovnih organizacij, članic Združenja emajlircev Jugoslavije. Športniki - emajlirci so se pomerili v malem nogometu, odbojki, šahu, streljanju, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, ribolovu in kegljanju. Dekleta so tekmovala samo v petih disciplinah in sicer v odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in pikadu. Letošnje igre so potekale v izredno slabem vremenu, vendar to ni motilo udeležencev. Povsod je prevladovalo prijateljsko razpoloženje, tekmovalci so se borili športno, tako, da je minilo v najlepšem redu oziroma so igre v celoti uspele. Še enkrat je bilo potrjeno dejstvo, da športne igre emajlircev niso samo srečanje delavcev - športnikov sorodnih delovnih organizacij, temveč, da je to predvsem manifestacija bratstva in enotnosti skozi športno udejstvovanje vseh sodelujočih. Končni vrstni red ekip, ki so sodelovale na 6. športnih igrah emajlircev Jugoslavije: 1. Sloboda - Čačak 203 točke, 2. Gorenje - T. Velenje 198, 2. Metalac - Gornji Milanovac 173, 4. EMO -Celje 167, 5. Olt - Osijek 143, 6. Gorica - Dugo Selo 96, 7. Milan Blagojevič -Smederevo 93, 8. Metal Emajl - Bosanski Brod 82,9. Metal - Bosanska Gradiška 78.10. Boris Kidrič - Struga 67.11. Helios - Banoviči 58, 12. Dekor-Zagreb 54,13.1. K. Guca - Guca 46, 14. Rade Končar - Zagreb 31 točk. RAČUNALNIKI V INFORMACIJSKEM SISTEMU INDOK center je pred kratkim pripravil pomemben seminar o uporabi osebnih računalnikov v informacijskem sistemu. Sicer pa je šlo v tem primeru za prvi del tega seminarja. Njegov drugi del bo še v maju, tretji pa v drugem polletju. Na seminarju, ki ga je spremljalo 31 udeležencev (med njimi tudi dva iz naše DO) so se seznanili z osebno uporabo računalnikov, za tem z opisom osebnega računalnika, s primerom urejevalnika teksta, tudi z uporabo računalniških preglednic ter s prikazom enostavne baze podatkov in uporabo. Seminar, prvi te vrste pri nas, je uspel, zato ni naključje, da se je INDOK center Celje odločil za nadaljevanje tega dela. Uresničitev programa je nujna POROČILO RAZVOJNO-SANACIJSKEGA SVETA DO EMO CELJE Zaradi težavnega odnosno zapletenega družbeno-ekonomskega položaja DO EMO - Celje in na osnovi obsežnih razprav o tesnejšem sodelovanju DO in DPO je delavski svet delovne organiz. na predlog Skupščin občin Celje in Šentjur, dne 3. 7.1986, na svoji 3. redni seji dne 7.7.1986 ustanovil Razvoj-no-sanacijski svet z osnovnim namenom intenziviranja odnosa do celovite sanacije tako pomembnega gospodarskega subjekta, da oceni in predlaga razvojno usmeritev DO, da spremlja izvajanje sanacijskega programa in da predlaga njegovo dopolnjevanje. Istočasno sprejeta izhodišča so opredeljevala vlogo in delovanje RSS na naslednjih področjih: - preverjanje perspektivnosti obstoječih proizvodnih programov in morebitnih novih, - zagotavljanje pomoči pri organiziranju dodatne podpore perspektivnim programom in pomoči pri konsek-ventnejšemu ukinjanju ne-obetavnih, -organiziranje integrirane praktične pomoči obeh občin v smeri združevanja sredstev, dela in znanja v smeri razvojnega sodelovanja in kadrovske podpore ter v smeri prezaposlovanja tehnoloških viškov, - rigorozno spremljanje realizacije sanacijskega programa ob hkratnem za-gotavjanju intenzivne strokovne politične pomoči pri oblikovanju izrednega na- grajevanja delavcev za izredne rezultate, - informiranje javnosti z ustrezno usposobitvijo oziroma specializacijo odgovornih nosilcev informiranja, - merjenje in ocenjevanje kvantitativnih odnosno kvalitativnih premikov, doseženih v sanaciji DO. V preteklem enoletnem obdobju se je RSS sestal enajstkrat in obravnaval vsa gornja vprašanja. To poročilo predstavlja programsko akcijski povzetek dela RSS, ki ga lahko na kratko zaokrožimo z naslednjimi ugotovitvami le-tega: - pri saniranju razmer v DO EMO je deloval v skladu s svojo začetno opredeljeno vlogo, - se je temeljito startno informiral za svoje učinkovitejše delo, - je doslej opravljal aktivnosti pretežno posvetoval- nega in usmerjevalnega značaja, - ni se neposredno vmešaval v poslovno in razvojno politiko DO in s tem prevzemal tovrstne odgovornosti, - je zagotavljal svojo pomoč pri organiziranju potrebnega ekspertnega znanja, še posebej pri ocenjevanju perspektivnosti nekaterih proizvodnih usmeritev (energetski program TOZD KOTLI Šentjur, program modernizacije in razširitve frit - TOZD FRITE), -je vplival na urejanje raz-vojno-sanacijskih odnosov med LB SB Celje in DO EMO in konkretno posredoval pri banki za delno sprostitev namenskih depozitov v skupni višini 378,20 mio din, - je sprožil iniciativo za dograditev stimulativnega sistema nagrajevanja in se pri tem že angažiral, da za- gotovi intenzivno strokovno politično pomoč, - se je pri programiranju svojih aktivnosti omejil na nekaj ključnih točk kot startno odločilnih za uspešno izvajanje sanacije, - se je zavzel za kvalitativno merjenje in ocenjevanje kvantitativnih oziroma kvalitativnih premikov in pri tem pomagal izoblikovati vrsto kazalnikov, ki naj bi merili te spremembe v procesu razvojne sanacije, - je doslej že v določeni meri aktiviral informacijska sredstva (tiskovne konference, okrogla miza o saniranju DO, poslovni dnevi DO) in delno že dosegel, da so ta pričela postajati vzvod političnega in strokovnega vključevanja DPS v izvajanje sanacijskega programa, - se je zavzel za čimprejšnje usposabljanje odgovornih in ključnih nosilcev sanacije in prek kadrovske službe IS ponudil ustrezno strokovno pomoč, - je podprl ukrepe iz programa postopne finančne konsolidacije in se zavzel za zagotavljanje pomoči pri pridobivanju dolgoročnih virov, - je aktiviral in podprl notranje dejavnike, da so se pričeli intenzivno pripravljati na operacionalizacijo in osvajanje novih, perspektivnih programov in ukinjanje ne-obetavnih, -je poudarjeno usmeril izvajanje sanacijskega programa na razreševanje razmer v TOZD KOTLI, kjer je vzpostavil poudarjeno spremljanje proizvodnje in poslovnega procesa, -je vplival na vzpostavitev notranjega integrativnega delovanja najbolj vitalnih poslovnih funkcij, konkretno inženiring dejavnosti, komerciale in proizvodnje v TOZD KOTLI, - je vztrajal na krepitvi sodelovanja DO EMO s specializiranimi poslovnimi partnerji in se vseskozi zavzemal za sklenitev SaS o generalnem konsultingu s področja energetske opreme (27. 3. 1987 sklenjen SaS o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno tehničnem, izobraževalnem, projektantsko-konstrukcij-skem področju in izvajanju inženiringa na področju ter-moenergetike oziroma pri proizvodnji, uporabi in obratovanju termoenergetskih postrojenj in naprav med DO EMO, Univerzo Edvarda Kardelja - Fakulteta za strojništvo Ljubljana, Republiškim komitejem za energetiko, in Industrijskim birojem Elektroprojekt Ljubljana), - se je poglobljeno angažiral pri kadrovski krepitvi DO, - je občasno poglobljeno obravnaval periodične obračune, zaključni račun 1986, plan DO 1987 in periodični obračun I-III/87. Splošna ugotovitev odnosno ocena RSS je, da je DO na startu kvalitativnih trendnih premikov, saj se izboljšujejo kazalci poslovanja tako, da je poslovno leto 1986 zaključil s 686 mio din ostanka za skada s krito izgubo v TOZD KOTLI 260 m io din, prvi kvartal 1987 pa z ostankom za sklade 539 mio din od tega TOZD KOTLI 30 mio po novem obračunskem sistemu. Razvojno sanacijski svet vztraja, da DO energično uresničuje srednjeročni sanacijski program gledano celovito in vse zaključke in ugotovitve sprejete na sejah RSS, s ciljem doseganja nadpovprečnih poslovnih rezultatov in kvalitativnih kazalcev uspešnosti gledano primerjalno v podskupini, skupini ali panogi kovinsko predelovalne industrije, ker bo le to zagotovilo za uspešni in dolgoročni razvoj DO kot celote. Predsednik RSS mr. Tone Zimšek Razvojno sanacijski svet vztraja, da EMO energično uresničuje srednjeročni sanacijski program, ker je le to edino zagotovilo za uspešen in dolgoročen razvoj delovne organizacije kot celote. Gospodarjenje v prvem trimesečju Z letom 1987 se je pričelo že drugo leto izvajanja sanacijskega vezave oz. višine zalog in programa v naši delovni organizaciji. Pogoji gospodarjenja se niso obresti. Pri TOZD Kotli pa bi bistveno spremenili, še vedno je prisotna visoka inflacija, gibanje bil za 32 % nizi'-cen in osebnih dohodkov je pod strogo kontrolo, prilagajanje tečaja Dol]?dku Primern° s° Pre-dinarja je prepočasno, plačevanje v tujino močno kasni. Poleg tega cej višji prispevki iz dohodka je v letošnjem letu pričel veljati nov obračunski sistem, ki je na pod- dohodki so sp ročju ugotavljanja uspešnosti poslovanja prinesel precej novosti. hitreje poveaevaN kot ¡nf|a_ Izvajanje sanacijskega programa v omenjenih pogojih poteka dokaj cija in so na p|anirani ravni uspešno, saj se trend izboljševanja poslovnih rezultatov nadaljuje kljub dejstvu, da v obračunu tudi v letošnjem I. trimesečju. ni zajeta 28 % akontacija OD za mesec april, ki je bila OCENA POSLOVNEGA REZULTATA DO EMO CELJE izplačana z marčevskimi osebnimi dohodki. Rast OD Pregled doseganja bistvenih postavk poslovnega rezultata v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986 in planom za 1. kvartal letošnjega leta. Osnovne ugotovitve: - Proizvodnja izražena v bruto cenah je realno presegla lanskoletni in tudi letošnji plan, predvsem na račun boljšega koriščenja proizvodnih kapacitet na programu posode, kontejnerjev in delno orodjarne. - Eksterna prodaja je zaradi delne konjunkture presegla planska predvidevanja in tudi lansko I. trimesečje, če upoštevamo tekočo inflacijo. Izpad glede na plan je prisoten le v orodjarni, znižanje obsega prodaje pa v TOZD Odpreski zaradi opuščanja proizvodnje avto-koles. - Izvoz izražen v $ je nad planom in za 8 % višji kot lani v enakem obdobju. V strukturi izvoza je konvertibilno tržišče udeleženo z 90 %, izvoz na omenjeno področje pa beleži 4 % rast. Pri tem je potrebno omeniti, da smo, zaradi primerljivosti podatkov, preračunali lanskoletni izvoz in letošnji plan na tekoči tečaj, tj. po trenutno veljavnem sistemu. Na večji izvoz je vplival izvoz frit in kotlov. - Uvoz je pod planom, lanskoletnega pa presega za 19 %. Pokritost konvertibilnega uvoza z izvozom se je sicer poslabšala, vendar še vedno znaša 154 %. - Celotni prihodek je porasel za 94 % in primerjalno ni bistveno nižji zaradi novega obračunskega sistema. Delež izvoza v celotnem prihodku je porastel za 0,7 % in znaša 12,2 %. Delež interne realizacije pa je padel za 1,2% in znaša 20,1 % celotnega prihodka. Še vedno je prisoten velik izpad prihodkov zaradi nadplanske-ga deleža slabe kvalitete v znesku 323 mio din. - Porabljena sredstva so porastla le za 79 %, zaradi nižjih stroškov porabljenega materiala in kljub novemu obračunskemu sistemu. - Dohodek pa je za 151 % večji od lanskega v enakem obdobju. Vpliv novega obračunskega sistema na višino dohodka v posameznih temeljnih organizacijah je bil zelo različen. Pri nekaterih bi bil dohodek samo za 7 % višji, medtem ko bi bil pri drugih kar do 70 % višji, odvisno od je bila usklajena z rastjo dohodka, akumulacije in zakonsko regulativo na tem področju. Dosežena rast dohodka v letošnjih prvih treh mesecih nam je zagotovila ohranitev izplačevanja osebnih dohodkov na obstoječi ravni tudi v II. trimesečju in pokrila omenjeno aprilsko akontacijo. - Rezultat doslej omenjenega je pozitivni finančni izid oz. ustvarjena akumulacija UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA Elementi Izvršitev Plan Izvršitev Indeks WII/86 MII/87 I-III/87 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 CELOTNI PRIHODEK 7.490.265 12.585.691 14.558.322 194 116 R-4 SKUPAJ 6.028.217 9.342.881 10.656.710 177 114 PORABLJENA SREDSTVA 5.903.800 9.150.128 10.574.301 179 116 DOHODEK 1.676.146 3.435.563 3.984.021 238 .116 ČISTI DOHODEK 1.114.285 2.174.128 2.463.182 221 113 Del ČD za OD 910.654 1.942.231 1.854.866 204 96 Del ČD za stan. sklad 29.422 95.305 88.959 302 93 Ostanek za sklade 211.490 136.595 519.357 246 380 Izguba -192.602 19.420 Rezervni sklad 37.753 124.344 Izguba na ČD 37.281 19.420 Sklad SP 10.523 53.085 Poslovni sklad 163.214 361.348 na nivoju DO v višini 467 mio din. Vse temeljne organizacije z izjemo TOZD Orodjarna so poslovale pozitivno. Izguba TOZD Orodjarne v višini 19 mio din je predvsem posledica novega obračunskega sistema (visoka revalorizacija porabe materiala zaradi počasnega obračanja zalog). Pomembnejši kazalci uspešnosti poslovanja in bilance stanja delovne organizacije v primerjavi s stanjem 31.3.1986 in koncem leta 1986. Analiza teh podatkov daje naslednje ugotovitve: - Stanje skupnih zalog se fizično ne povečuje, kar lahko sklepamo iz kazalca vezave zalog, ki se je znižal. Uspeli smo se močno približati planirani vezavi posameznih vrst zalog, pri materialu pa celo doseči hitrejše obračanje kot smo planirali. Omenjeno je, v sedanjih pogojih gospodarjenja in sedanjem obračunskem sistemu, izredno pomembno. Planirano vezavo še vedno bistveno presegajo v temeljnih organizacijah Radiatorji, Kotli in Orodjarni, najhitreje pa obračajo zaloge v Posodi, Fritah in Odpreskih. - Terjatve od kupcev še vedno hitreje naraščajo kot obveznosti do dobaviteljev zaradi pretežne prodaje konec meseca, večjega obsega prodaje in neugodnih plačilnih pogojev. Če saldiramo stanje terjatev s stanjem obveznosti in kompenziranih avansov ugotovimo, da so se neto terjatve povečale po stanju 31.3. 1986 v primerjavi s stanjem 31. 3. 1987 kar za 5,4-krat. Verjetno ni potrebno ponovno omenjati kako velik vpliv ima takšno stanje na likvidnost DO. IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA ELEMENTI Izvršitev 1-3/86 Strukt. Izvršitev 1-3/87 Strukt. Indeks Povprečno število zaposlenih Število delovnih dni Število plačanih dni 1. Opravljene ure 3022 66 68 1.266.035 77,9 3009 66 68 1,264.977 78,0 100 - proizvodne 636.426 39,2 654.173 40,3 103 - režijske 629.609 38,7 610.804 37,7 97 2. Nadure 47.031 - 47.195 _ - - proizvodne 34.411 - 35.529 - - - režijske 12.620 - 11.666 - - 3. Neopravljene ure 317.867 19,6 311.865 19,2 98 - odmor 81.754 5,0 81,469 5,0 100 - državni prazniki 45.435 2,9 44.640 2,8 97 - redni letni dop. 76.183 4,6 78.365 4,8 104 - hranarlna 108.401 6,8 100.915 6,2 91 - ost. plač. izost. 6.094 0,3 6.476 0,4 133 4. Refundacija 1.715 0,1 607 0,03 30 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD Iz sred. zdrav, zavar. 10.604 0,7 5.985 0,4 57 6. Porodniška 25.104 1,5 39.950 2,2 147 7. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 3.666 0,2 1.920 0,1 50 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 1.625.009 100 1.621.304 100 SKUPNO ŠTEVILO UR 1.762.040 1.668.499 - Krediti za obratna sredstva so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali precej manj kot se je povečal obseg poslovanja. - Povečanje odstotka lastnih virov poslovnih sredstev je še naprej prisotno, kar nam uspeva s pomočjo pozitivnega poslovanja in revalorizacijskim povečanjem poslovnega sklada. Omenjeno dejstvo in seveda omejevanje investicijske dejavnosti pa nam omogoča, da povečujemo delež poslovnega sklada za obratne namene. Sredstva za reprodukcijo, družbeni proizvod in ekonomičnost se močno izboljšujejo, zaradi pozitivnega poslovanja in močno presegajo četrtinski delež realizacije v celotnem lanskem letu. Fizična produktivnost je sicer presegla planirano za I. kvartal 1987 za 5,5 %, vendar se z doseženo v preteklem letu opaža začasen zastoj v rasti. Popolnoma drugačno sliko pa daje vrednostna produktivnost, ki upošteva ustvarjen dohodek na delavca tj. poslovni rezultat. Delež akumulacije v dohodku je v porastu in že znaša 11,7 %, delež OD in skupne porabe pa pada, kar je v skladu z družbenimi usmeritvami. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca znaša za letošnji I. kvartal 152 tisoč din. Če pa k temu prištejemo še 28 % aprilsko akontacijo, izplačano z marčevskimi OD, znaša povprečje že 170 tisoč din, kar je za 120 % več kot v lanskem enakem obdobju. S takšnim zneskom pa se ponovno približujemo povprečjem v republiki in celjski regiji- Na osnovi podane analize poslovanja delovne organizacije v I. trimesečju 1987 lahko povzamemo naslednje ugotovitve. Z doseženimi rezultati smo lahko trenutno zadovoljni, saj smo uspeli močno povečati dohodek, odpraviti večletno poslovanje na meji rentabilnosti oz. z izgubo, povečati lastne vire poslovnih sredstev, izboljšati likvidnost, preseči plane proizvodnje in seveda prodaje tako na domačem kot tujem tržišču. Še vedno pa nas čaka precej dodatnih naporov na področju zniževanja deleža slabe kvalitete, zniževanja terjatev, boljšega koriščenja kapacitet, hitrejšega prilagajanja zahtevam trga, hitrejšega uvajanja novih proizvodov, izboljšanja kadrovske zasedbe, obvladovanje stroškov poslovanja ter zalog pri nekaterih programih. Navedene aktivnosti so nujno potrebne, ker se približujejo nesezon-ski poletni meseci, dodatno k temu pa že opažmo prve posledice omejevanja rasti osebnih dohodkov (padec povpraševanja). Zelo hitro in učinkovito se bomo morali prilagoditi novemu obračunskemu sistemu, problematiki ekonomskih odnosov s tujino in interventnim zakonom. Planske cilje smo po TOZD v prvem četrtletju dosegli takole: Proizvodnjo smo v primerjavi s planom količinsko presegli za 1 %. Plane proizvodnje so dosegle vse TOZD, razen TOZD Posoda. Obseg proizvodnje ni bil realiziran zaradi izpada uvoza surovcev za kopalne kadi in nerjavne posode. Ta izpad je bil vrednostno nadoknaden IZGUBA ZARADI SLABE KVALITETE TOZD PROGRAM Proizvodnja - Enota mere količinsko Skupina Od tega slaba kval. % slabe kval. Izguba med planom zaradi slabe kvalitete po neto cenah (v 000 din) FRITE Frlte t 2.086 0,450 0,02 375,3 POSODA alu program t 32 2 6,25 3.399 emajl, posoda t 1.952 317 16,24 251.036 sanitarije t 512 25 4,88 2.591 reklamacije 996 izmet 30 17.703 RADIATORJI reklamacije 2.978 EMOCENTRAL kom. 1.932 275 14,23 1,565 TRIKA t 290 2,0 0,74 306 emoterm t 209 16,5 7,90 2.511 EOR t 118 2,1 1,84 57 Styria kom. 176 26 14,77 575 KOTLI reklamacije 23.711 ORODJARNA reklamacije 144 ODPRESKI kolesa kom. 4.990 5 0,1 137 odpreskl t 275 1,4 0,5 1.489 reklamacije 12.839 KONTEJNER reklamacije 700 SKUPAJ 323.112 na ostalih proizvodnih skupinah. Planirano produktivnost smo presegli za 5 %, v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa izboljšali za 0,5 %. Delež slabe kvalitete v proizvodnji na žalost ne kaže izboljšanja, saj beležimo za DO poslabšanje v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Povečanja ZAPOSLENOST a) Stanje zaposlenih 31.3. 1986 30. 6. 1986 30. 9. 1986 31. 12. 1986 31.3. 1987 b) Fluktuacija Stanje zaposlenih 31. 12. 1986 Prišli Odšli Stanje zaposlenih 31. 3. 1987 deleža slabe kvalitete je predvsem v TOZD Posodi in TOZD Kotli, kjer so doseženi deleži precej višji od načrtovanih. Za izboljšanje tega tako pomembnega področja so v fazi dopolnitve organizacije službe kvalitete do vrste konkretnih ukrepov in zadolžitev. Investicije smo v prvem kvartalu finančno realizirali le 2 %. Aktivnosti na tem področju so usmerjene v skladu z letnim planom v pripravo in nadaljevanje del za izdelavo investicijskega projekta tovarne FRIT, na-ddaljevanje del pri ureditvi skladišča žveplene kisine, linije za proizvodnjo butik posode in stroja za poliranje nerjavnih pokrovov ter prostorska ureditev kovačnice in brusilnice. Prodajo smo na domačem tržišču presegli za 16 % na inozemskem tržišču izraženo v $ pa presegli za 20 %. Plane prodaje so realizirale vse TOZD. Za to obdobje je bila značilna visoka konjunktura in bi nekaterih proizvodov prodali lahko še več, če bi bili na zalogi. Slab- ši plasman je bil pri komunalnem programu, kjer računamo, da bomo s pospešeno propagando in drugimi akcijami vzpodbudili prodajo in nadoknadili izpad. Podobna ugotovitev velja tudi za prodajo na inozemskem tržišču, saj so vse TOZD plan presegle, razen TOZD Radiatorjev, kjer je prišlo do zamika pri izvozu 2999 2961 3000 3012 3011 3012 60 61 3011 radiatorjev v Nemčijo, kar bo nadoknadeno v drugem kvartalu. Posledica preseženega plana prodaje se odraža v znižanju zalog gotovih izdelkov pri vseh TOZD. Uvoz smo realizirali iz konvertibilnega področja 86 %, iz klirinškega področja presegli za 179 %. Oskrba iz uvoza je bila kljub določenim težavam dobra. V tem obdobju smo uvažali pločevino, nerjavečo pločevino, barve in kemikalije. Plan uvoza iz klirinškega področja je presežen pri TOZD Radiatoirji, zaradi uvoza radiatorskih polovičk, ki bi moral biti realiziran že v mesecu decembru 1986. Nabava iz domačih virov je potekala v glavnem zadovoljivo, bilo je nekaj problemov pri oskrbi s hladno valjano pločevina, kooperantskimi deli, specialnimi jekli inp. Cene vhodnih materialov so se gibale v okviru predvidenih za to obdobje. (Konec na 6. strani) Kako smo gospodarili (Nadaljevanje s 5. strani) Zaposlenost se je gibala v vseh TOZD v okviru plana. Povprečni osebni dohodek je bil izplačan v okviru plana (99 %) v odvisnosti od doseženih rezultatov. Delovni čas smo v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu izkoristili bolje saj so se v strukturi porabe delovnega časa povečale proizvodne ure in zmanjšale neopravljene ure, predvsem na račun zmanjšanja deleža hranarin. Finančni rezultat je za DO iznad pričakovanega, vse TOZD so poslovale pozitivno, razen TOZD Orodjarne. Ker je bil plan za prvi kvartal izdelan še po starem zakonu o celotnem prihodku in dohodku torej ni bila predvidena »revalorizacija«, je dose- žen rezultat še toliko bolj zadovoljiv. Dosežen dohodek v primerjavi s starim obračunskim sistemom in ustrezno temu ostanek za sklade bi bil višji po TOZD; Frite za 16 %, Posoda za 17 %, Radiatorji za 71 %, Kontejner 32 %, Orodjarna 19 %, Kotli dohodek manjši za 32 %, Vzdrževanje za 7 %, SIT za 15 %, ERC za 3 %. Učinek revalorizacije je izrazit pri TOZD Radiatorjev, Orodjarni in Kotlih. TOZD Radiator zaradi revalorizacije izkazuje minimalen rezultat in se pripravljajo dodatni ukrepi, še posebej pa to velja za TOZD Orodjarna, kjer bo potrebno razen ukrepov vezanih na revalorizacijo sprejeti še druge aktivnosti v cilju doseganja pozitivnega rezultata. PROIZVODNJA v 000 din TOZD Izvršitev HII/86 Plan MII/87 Izvršitev HII/87 Indeks Ton Vrednost Ton Vrednost Ton Vrednost 5:1 5:3 6:2 6:4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 FRITE 1.883 652.779 1.987 1.160.408 2.086 1.205.498 111 105 185 104 POSODA 2.600 4.031.644 2.723 8.972.131 2.598 9.732.834 100 95 241 108 RADIATOR 1.203 791.122 1.024 1.299.246 1.086 1.406.082 89 104 178 108 KOTLI 636.937 634.163 785.304 123 124 ODPRESKI 836 401.913 255 248.802 454 429.364 54 178 107 172 ORODJARNA 163.406 322.001 341.773 209 106 KONTEJNER 1.985 412.763 2.125 1.081.909 1.972 1.108.156 99 93 268 102 VZDRŽEVANJE 696.038 1.091.577 1.295.548 186 119 ERC 37.033 68.103 78.712 213 116 SIT 183.791 207.500 382.994 208 185 SKUPAJ 8.507 8.007.426 8.114 15.085.840 8.178 16.766.265 96 101 209 111 STROŠKI Elementi Izvršitev Plan Izvršitev Indeks 1-3/1986 1-3/87 1-3/1987 3:1 3:2 Porabljene surovine 3.770.618 5.178.466 6.417.926 170 124 - odstop plan. cen - 448.239 -1.177.195 Porabljena energija 341.857 487.531 578.388 169 119 Transportne storitve 44.301 80.594 98.067 221 122 Stroš. inv. vzdrž. delov. sred. 98.150 188.395 224.384 229 119 Druge proizv. štor. 855.988 1.272.446 1.836.146 215 144 Stroš. za var. pri delu 48.521 75.789 83.809 173 111 Amort. po pred. st. 259.100 406.736 424.684 164 104 Povrač. za prevoz na delo in z dela 17.240 34.410 34.349 199 100 Izd. za prehr. delav. 40.494 150.248 150.112 371 100 STROŠKI R-4 SKUPAJ 6.035.340 9.342.881 10.656.710 177 114 Analiza izvajanja sanacijskih ukrepov Da bi dosegli planirane cilje poslovanja DO v letu 1987 smo sprejeli v skladu s sanacijskim programom ukrepe po posameznih področjih. Realizacija teh ukrepov je podana metodološko po področjih. Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete -Analiza izvajanja plana novih programov in izdelkov kaže še vedno na zamike planiranih terminov. Ti zamiki so večji pri kompleksnejših nalogah, kjer je v izvajanje vključeno več izvajalcev. Koordinacija teamske-ga dela je še vedno otežkočena, ker prav teamsko delo izvajalcev iz različnih služb še ni zaživelo. Vse preveč so razvojne naloge motene z operativnimi problemi iz tekoče proizvodnje predvsem pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnjo. - V smislu jačanja sprege med čistim razvojnim delom (do faze prototipov) ter osvajanjem proizvodov je ustanovljena centralizirana tehnološka skupina. Z jačanjem te skupine bo del teh kasnitev sigurno odpravljen. - V okviru te problematike se tudi usposabljamo za celovito vodenje tehnološkega inženiringa orodij, strojev in naprav. - Svojo mesto in vlogo v izvajanju razvojnih nalog je dobila tudi prototipna delavnica. Rezultat je hitrejša izdelava prototipov. Z možnostjo uporabe računalniškega dostopa ON-LINE do večjih bank informacij v zahodni Evropi smo si v DO EMO zagotovili permanenten vir svežih teh-nično-fehnoloških in drugih informacij iz celega sveta. - V izvajanju so aktivnosti za pospeševanje inovacijske dejavnosti. V začetku leta je bila delno reorganizirana razvojna služba. Del razvoja je priključen programskemu sklopu energetske opreme in bo deloval v okviru službe inženiringa. - Trend povečevanja pri številu inovacijskih predlogov iz prejšnjega leta ni ohranjen, zato smo z dodatnimi ukrepi programiranja in usmerjanja in predvsem s povečanjem stimulativnega dela pripravili potrebne pogoje za v bodoče. Pred končno izdelavo je tudi sistem planiranja in izračuna inovacijskega dohodka. - V zvezi z realizacijo naložb opredeljenih v srednjeročnih sanacijskih programih kakor tudi letnem planu se naloge na obnovitvi in posodobitvi strojne opreme v orodjarni - vezano na koncept formiranja novega programa MATELI redno izvajajo. - V izvajanju so tudi investicije na razvojnem programu za butik posodo in posodo z nikljanim robom. Kasni pa pričetek realizacije v investicijo tehnološke posodobitve tovarne frit, zaradi menjanja nekaterih bistvenih predpostavk iz osnovnega programa izgradnje. Spremembe se na- našajo na sam tehnološki proces, tako da je v izdelavi novelacija elaborata. Področje materialne osnove Porast cen repromateriala in kooperantskih delov se je v I. kvartalu globalno gibal v okviru plana (postavljenega 15.11.1986), razen na področju kemije (porast 30%) in bakelitnih elementov (porast 40 %). Vse večje zahtevke s strani dobaviteljev smo reševali oziroma usklajevali skupaj z vodstvi TOZD. Področje za proizvodnjo - Podatki o materialnih stroških so zaradi novega obračuna neprimerljivi z lanskim obdobjem, zato bomo ukrep znižanja stroškov lahko sledili po polletnem obračunu. - Enak odgovor bo podan za ukrep znižanja deleža zunanjih storitev za 10 %. - Za I. kvartal 1987 lahko trdimo, da smo dokaj dobro vzdrževali delovne naprave in orodje, tako, da zaradi tega ni bilo večjih zastojev v proizvodnji. Pojavljali pa so se občasni problemi na liniji za profiliranje radiatorjev EMOTERM, liniji LITOSTROJ v TOZD Posoda, na oblogah peči za taljenje frit ter na strojih v TOZD Odpreski. - Ukrepa pravočasnega definiranja kvartalnih in mesečnih prodajnih planov še vedno ne izpolnjujemo. Posledice so najbolj izrazite v TOZD Posoda in TOZD Kotli in se kažejo v občasnih zastojih v proizvodnji pri TOZD Posoda zaradi zakasnitev dobav prepozno naročenih materialov ter v povečanju zalog materiala pri TOZD Kotli. - Na področju slabe kvalitete je v DO stanje precej različno. Delež slabe kvalitete je pod planiranim v TOZD Frite, v surovi izdelavi TODZ Posoda, v TOZD Radiatorji, TOZD Odpreski in TOZD Kontejner. V TOZD Kotli je nivo kvalitete približno na planu, precej nad planom pa je delež slabe kvalitete pri emajlirani posodi in kopalnih kadeh. Kritično je stanje zlasti pri lahki posodi, glavni vzroki pa so v cundranju na EKO pečeh, v delovnih napakah in nihanju kvalitete nekaterih repromaterialov. - Minimalnih tehnoloških serij v proizvodnji emajlirane posode ne dosegamo, saj so prodajna naročila zaradi problemov plasmana velikokrat preveč razdrobljena. Obstoječ način prodaje pomeni proizvodnjo za znanega kupca in ne omogoča lansiranje optimalnih proizvodnih serij. Zato bo potrebno predvsem pri izvozni prodaji razmišljati o prodaji iz zalog, vendar le do določene mere, saj je finansiranje zalog danes izredno drago. - Delo na urejanju materialnih in časovnih normativov se nadaljuje, cilj je, da čimprej v celoti preidemo na računalniško obdelavo normativov. - Produktivnost proizvodnih TOZD je za 6 % nad planirano, tako da se ukrep glede na plan izvršuje. -Zaloge nedovršene proizvodnje so nad planom. Planski cilji se dosegajo le v TOZD Frite in TOZD Posoda, blizu plana so TOZD Odpreski, vse ostale TODZ pa dneve vezave visoko prekoračujejo. Slavo stanje je zlasti v TOZD Kotli in TOZD Orodjarna, kjer bo z boljšo organizacijo in večjo plansko disciplino potrebno te zaloge znižati in na ta način izboljšati tudi finančni rezultat. Področje trženja in inženiringa - Na področju cenovne politike smo sicer zasledovanje cilja striktno izvajali, žal nam to politiko sedaj kroji 306. člen Ur. I. št. 19/87. Na področju plačilnih pogojev ni odmikov od plansko predvidenih rokov plačil, razen v primerih, ki jih pogojujejo pogoji tržišča. V teh primerih se vedno usklajuje s službo PE. Na področju izvoza, predvsem v države SEV-a in države v razvoju se ukrepi izvajajo in so zaznani prvi rezultati. Pristopiti je potrebno k intenzivni obdelavi omenjenih tržišč, opredeljeno po mrežnem planu obiskov določenih držav, kajti spoznali smo dejstvo, da aktivnosti preko izvoznih hiš ne vodijo k zaželjeni realizaciji. - Optimalna zaloga gotovih izdelkov še ni v planskih okvirjih, ker je še vedno pogojena z neurejenostjo odpreme. Na področju asortimana in rokovnega prilagajanja so zaznani premiki in se naloga izvaja, lahko bi rekli dnevno. Vse aktivnosti s področja ekonomske propagande so izpeljane, večji del programov je na video kasetah predvsem za programe, ki so bili določeni v soglasju s proizvodnjo TOZD, kjer je bila zahtevana aktivnejša propaganda. - Glede na dinamiko izvajanja celotnega plana TOZD Kotli je glede na lansko leto realizacija že nekoliko ugodnejša, vendar izpolnitev plana v proizvodnji pomeni precej dela na polizdelkih standardnega programa na zalogo. - Prodaja je na začetku leta tekla kontinuirano in v zadovoljivem obsegu. V drugi polovici kvartala pa je precej padla. Nekaj vpliva imajo tudi vedno ostrejši pogoji gospodarjenja, nov obračunski sistem ipd. Odgovor na razmere na trgu je lahko le povečanje naših aktivnosti na trgu, za kar smo se že dogovorili in akcija teče. V letošnjem letu smo ponovno združili razvojne aktivnosti znotraj inženiringa. Pristopili smo k realizaciji širšega povezovanja z eminentnimi partnerji s področja energetike in smo koncem marca podpisali SS o sodelovanju pri nadaljnjem razvoju energetske opreme s Fakulteto za strojništvo, IBE in Komitejem za energetiko. - V teku so izredne aktivnosti za pospeševanje prodaje. Del teh aktivnosti je bil predstavljen direktno na DS TOZD Tovarne kotlov. - Zaloga gotovih izdelkov na programu energetske opreme ni kritična, je pa povečana zaloga polizdelkov, vendar v skladu z dinamiko planirane prodaje (pripravljeno za hitrejše reagiranje na trgu - krajši roki za III. in IV. kvartal na kotlih iz standardnega programa). Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko I. Realizacija nalog in ukrepov kadrovskega razvoja Kvalifikacijska struktura Stopnje Stanje dec. 86 Marec 87 Plan 87/ sred. plan I, H 1945 1920 1812 III, IV 495 506 566 V 420 431 468 VI 89 88 122 VII 63 66 92 SKUPAJ EMO 3012 3011 3060 Število zaposlenih se v I. kvartalu ni spremenilo glede na konec leta 1986, zasledi pa se porast strokovnega kadra na IV. in V. stopnji zahtevnosti. V prvih treh mesecih je vstopilo 60 delavcev, izstopilo pa 61. Ob tako veliki mobilnosti kadrov se je bistveno zmanjšal delež nekvalificiranih delavcev in povečal delež kvalificiranih, znatno manjši pa so še premiki pri visokostrokovnem kadru, čeprav je konec kvartala opaziti povečano zanimanje za DO. (Na novo zaposlenih 5 visokostrokovnih delavcev). Razpis štipendiranja (rednega in ob delu) za šolsko leto 1987/88 sledi ciljem iz srednjeročnega plana. Agresivnost te politike v DO pa dokazujejo številne akcije, ki so predhodile oz. sledile uradnemu razpisu štipendij (obvestilo vsem osnovnim in srednjim šolam o potrebah DO, organizacija strokovnih ekskurzij v DO za učence osnovnih in srednjih šol, odprti dan EMO na Tehnični šoli v Celju za absolvente 4. letnikov, animiranje štipendistov združenih sredstev, ki se šolajo za poklice, potrebne naši DO, pridobivanje štipendistov DO UK Savinja, organizacija delovne prakse študentov VEKŠ, itd.) V tem obdobju treh mesecev letošnjega leta pa so zaživeli tudi nekateri ukrepi dela s štipendisti s ciljem spoznavanja DO in krepitev pripadnosti oz. navezanosti (konkretni razgovori absolventov fakultet v zvezi z dipl. nalogami, pomoč DO pri dodatnem izobraževanju kot so obiskovanje tečajev tujih jezikov štipendistov tehničnih fakultet in strokovna ekskurzija v tujini. Politika aktiviranja notranjih rezerv s saturacijo se izvaja, čeprav je I. kvartal pomenil šele dokončno oblikovanje saturacijskih planov, ki jih bo še potrebno realizirati. Z vidika kadrovske politike in razvoja kadrov je bila pomembna tudi izvedba ocenjevanja ca. 100 strokovnih in vodilnih kadrov po različnih vidikih in kriterijih in s tem v zvezi so bili sprejeti določeni organizacijsko-kadrovski ukrepi. Na področju informacijskega sistema je bil na računalnik v celoti prenešen razvid del in nalog. II. Kadrovska sanacija TOZD Kotli in Inženiringa Z vidika proizvodnih delavcev je kadrovska sanacija v veliki meri uspela, saj primanjkljaja teh delavcev ni bilo. Delno, čeprav še ne zadosti, je bilo realizirano usposabljanje in izobraževanje. Še vedno pa je kritična situacija pri visokostrokovnem kadru, ki se ni uspel pridobiti, čeprav so v drugem kvartalu veliki obeti za to. Nujno primanjkuje od 5-7 visokostrokovnih delavcev. V zvezi z nalogo dopolniti sistem nagrajevanja po principu »za izredne rezultate izredni OD« je bila uvedena dopolnitev sistema, ki s pomočjo faktorjev vplivnosti na poslovanje in rezultate. Sistem je potrebno še negovati, da bi bile sicer potrebne razlike pri OD čim bolj objektivizirane. - V prvem kvartalu je bil vidik programske organiziranosti bolj poudarjen pri dopolnjevanju organizacijske strukture (tržno področje, področje za proizvodnjo, delno razvojno področje itd.), manj pa pri procesih dela. Tudi pri realizaciji koncepta proizvodnega področja so še zakasnitve. Posebej je treba poudariti uvajanje novega načina obračuna poslovanja za TOZD Kotli in Inženiring, kjer pa so velike org. težave in odpori, tako da novi obračun še ni v celoti zaživel. - Na področju informatike je bil v prvem kvartalu dan poudarek na računalniškem izobraževanju, ki se je že pričelo in bo trajalo celo leto. Do sedaj je bilo v izobraževanje vključenih že ca. 50 vodilnih in strokovnih delavcev. - Projekt računalniškega krmiljenja in spremljanja proizvodnje je prešel v konec faze, se pravi, da je izdelan tehnološki koncept dela in pripravljeni prvi manjši podprojekti za delo v TOZD ERC. - Projekt za povečanje učinkovitosti logističnega sistema je startal sredi februarja, tako da je do danes bila končana faza definiranja problemov s posnetkom obstoječega stanja, tako da se bodo lahko oblikovale konkretne projektne naloge. Področje ekonomike - Zagotovitev realnih kalkulacij za vse vrste EMO proizvodov na osnovi novega modela kalkuliranja je v teku. Tako imenovana »analitična kalkulacija« po posameznih izdelkih, grupah in TOZD je že stekla za TOZD Tovarno Posode. Sprovedba kalkulacij za ostale TOZD bo končana predvidoma do 30. 6. 1987. Nujno bo potrebno še ažurirati vse tehnološke postopke (normativ dela in materiala), zagotoviti sprotno vnašanje tekočih nabavnih cen v »BAZO« podatkov in ne nazadnje, predstaviti nov model kalkuliranja na razširjenem kolegiju vodstva in direktorjev TOZD, sredi meseca junija 1987. V končni fazi pa bo potrebno dopolniti omenjeni model še z učinki revalorizacije v skladu z novim obračunskim sistemom. - Sistem celovite spremljave naročniške (objektne) proizvodnje vključno z dohodkovno in stroškovno spremljavo dejavnosti v Inženiringu in TOZD Kotli je bil izdelan in sprejet v začetku leta 1987. Plani se že izdelujejo na osnovi novih izhodišč, opravljene so bile potrebne inštruktaže delavcev, ki so neposredni izvajalci posameznih opravil, vendar izpeljava sistema še ni stekla v I. kvartalu 1987. Več kot samo srečanje I. PRIJATELJSKO SREČANJE UPOKOJENCEV EMO Sobota, 16. maja 1987 je bila za naše nekdanje, sedaj upokojene sodelavce nekaj posebnega. Prvič v zgodovini tovarne smo namreč organizirali prijateljsko srečanje vseh upokojenih delavcev EMO, torej srečanje, ki je bilo namenjeno samo njim, ki so bili tako vztrajni in močni, da so tudi v kriznih časih ostali zvesti simbolu dveh levov in vseskozi, vse do upokojitve pomagali pri razreševanju problemov ter s svojim delom omogočili, da je EMO postal vodilna emajlirska sila v Jugoslaviji. Za mnogo starejše upokojene emovce, pa tudi za tiste, ki še niso tako dolgo v pokoju, je bila to priložnost, da so ponovno segli v roko svojemu nekdanjemu sode- lavcu ali sodelavki. Nešteta so bila prisrčna srečanja to soboto, pa tudi marsikatera solza se je utrnila - solza veselja, sreče, ponosa. Pred samim srečanjem, med 8. in 11. uro smo za vse, ki so to želeli, organizirali ogled proizvodnih obratov naše delovne organizacije. To možnost je izkoristila velika večina vabljenih. Po pri- Fotografija, ki bo prišla v zgodovino EMA: Skupinski posnetek naših upokojenih sodelavcev pred dvorano Golovec. Množico naših upokojenih sodelavcev je pred vhodom v dvorano Golovec najprej pozdravila naša prenovljena godba na pihala. Naši upokojeni sodelavci, sicer stari mački in poznavalci stroke, so gledali, tehtali, ocenjevali. Vabilu na ogled proizvodnje se je odvzalo okoli 800 naših nekdanjih sodelavcev. Ivan Ratej je zanesljivo eden naših najstarejsih upokojenih sodelavcev. Do 1963 je tudi sam sodeloval pri proizvodnji trika radiatorjev, zato si je z zanimanjem ogledal kako to počno danes mlajši sodelavci. Direktor naše delovne organizacije Franci Gazvoda je pozdravil vse udeležence srečanja in med drugim dejal: »Člani kolektiva se veselimo takšnih srečanj, saj je to priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, ko ste skupaj z ostalimi gradili boljši jutri, krepili ekonomski položaj delovne organizacije in utrjevali samoupravne in tovariške medsebojne odnose. Vaš odziv na srečanje je dokaz, da na EMO niste pozabili, kar je tudi prav, saj se na temeljih vašega minulega dela tovarna uspešno razvija, se modernizira. S svojim delom ste omogočili, da smo postali vodilna emajlirska sila v Jugoslaviji.« bližnih ocenah, si je proizvodnjo ogledalo okoli 800 upokojencev. Naši strokovni sodelavci, sicer izkušeni vodiči pravijo, da je bil ogled tokrat precej drugačen kot običajno. Naši upokojeni sodelavci, sicer stari mački in poznavalci stroke so gledali, tehtali, ocenjevali. Malo »mlajši« upokojenci so se na svojih bivših delovnih mestih tudi našli s starimi sodelavci in prijatelji ter z njimi spregovorili o tem in onem. Kljub temu, da velika večina v svojem bivšem delovnem okolju ni več našla znanih obrazov, pa so bili na koncu vendarle vsi zadovolj- Okoli 950 upokojenih sodelavcev našega kolektiva se je zbralo v soboto, 16. maja v dvorani Golovec. Napihovanje balončkov je bila ena izmed najatraktivnejših točk zabavnega programa srečanja. Da je bila v tej »športni« disciplini najboljša Slava Podpečan pa verjetno ni treba posebej poudarjati. ni, saj so se lahko na lastne oči prepričali, da se tovarna še naprej uspešno razvija, da kljub splošni gospodarski krizi raste, se posodablja in ostaja še vedno zelo pomembna za naše gospodarstvo ter na koncu koncev, da trud, ki so ga sami vložili vanjo ni bil zaman! Za ples in dobro razpoloženje je poskrbel narodnozabavni ansambel Francija Zemeta s humoristom. Spomini na leta trdega dela, v velikokrat težkih delovnih razmerah, ki so do upokojitve prerasla v desetletja. Vendar pa beseda ni tekla le o nekdanjih letih. Veliko časa je bilo namenjeno današnjemu EMU, uspehom in težavam, s katerimi se srečujemo, kar je najboljši dokaz njihove trdne pripadnosti kolektivu. Vsako leto, vsak mesec, vsak dan vloženega dela slehernega od vas upokojenih sodelavcev, predstavlja zidak v razvoju EMA in zasluži vse spoštovanje. Za mnoge starejše emovce, ki so že dalj časa upokojeni, je bilo srečanje priložnost, da so po dolgem času spet segli v roko svojemu nekdanjemu sodelavcu ali sodelavki. »Uradni« del prireditve se je pričel ob 11. uri v dvorani športnorekreacijskega centra Golovec. Skoraj tisoč-glavo množico naših upokojenih sodelavcev je pred vhodom v dvorano najprej pozdravila prenovljena tovarniška godba na pihala, nato pa sta v dvorani vse, ki so se odzvali našemu povabilu, pozdravila v imenu kolektiva, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva DO, predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata Slavko Adamič in glavni direktor Franci Gazvoda. Sledil je zabavni del prireditve, v katerem je nastopil narodnozabavni ansambel Francija Zemeta s humoristom. Prepletale so se domače in zabavne viže, ob katerih, se je velika večina tudi zavrtela, zvrstilo pa se je tudi več šaljivih oziroma zabavnih tekmovanj in sicer od pikade, metanja obročkov, pa do napihovanja balončkov. Seveda so tisti, ki so se najbolje odrezali prejeli tudi praktične nagrade, darilo naše marketing službe. Srečanje pa je poleg zabave in razvedrila nudilo tudi priložnost za sproščen pogovor med udeleženci, saj se kljub velikemu številu večina naših nekdanjih sodelavcev med sabo pozna. Beseda je tekla o mnogih stvareh. Obudili so spomine na leta in desetletja trdega dela v tovarni, na leta, ko so se skupaj kalili v težkih preizkušnjah, veliko pa je bilo izgovorjenega tudi o tem kako je danes, kako je v današnjem EMU, kakšni so uspehi in kako smo kos težavam, s katerimi se srečujemo. Z organizacijo prvega srečanja upokojencev EMO, smo nedvomno potrdili, da vas tudi potem, ko ste se upokojili nismo pozabili, vi pa ste nam s svojim obiskom pokazali, da še vedno z zanimanjem spremljate razvoj naše delovne organizacije in da se boste občasno še vračali vanjo. Letošnje srečanje in vaš odziv je torej dokaz, da oboji želimo, da ostanejo vezi med EMOM in vami, upokojenimi emovci žive in trdne tudi potem, ko je prenehalo vaše vsakodnevno naporno delo. Nasvidenje torej prihodnje leto, ko se bomo srečali na II., takrat, že tradicionalnem srečanju. Moč EMA je v njegovih ljudeh, to pa ste poleg 3100 aktivnih emovcev tudi vi, ki ste svoj čas žrtvovali za večji in hitrejši napredek, vi, ki ste orali ledino v prepričanju v napredek EMA in naše širše skupnosti. Upokojenim sodelavcem naše DO so se v razgovoru pridružili tudi mlajši, še aktivni delavci. Na sliki: glavni direktor Franci Gazvoda v razgovoru s prvim direktorjem tovarne ing. Rihardom Pompetom in prvim vodjem kontrole kvalitete dipl. ing. Ivom Er-hatičem. Srečanje je bilo lepa priložnost za sproščen pogovor, katerih je na žalost v današnjih dneh prej malo kot veliko, saj se, ko si enkrat v pokoju še vedno najde obilo dela; od urejanja domov do varstva vnukov in še bi lahko naštevali. Udeleženke šaljive Igre po končanem tekmovanju. Kaj šteje v pokojninsko osnovo Našim delavcem se štejejo v pokojninsko osnovo naslednje oblike OD: - Redno delovno razmerje, kamor sodijo vse oblike dela po normi (individualni, skupinski ali po povprečju SM), vse oblike režijskega dela vključno s KU ter seveda tudi stimulacija v letošnji višini 1,6 milijona starih din. - Nadomestila, kamor sodijo redni letni dopust, izredni dopust, pozivi izven DO v breme DO, strokovno izpopolnjevanje, pozivi izven DO z refundacijo, odmor in plačani prazniki. - Zastoji, kamor sodijo čakanje na delo v TOZD in čakanje na delo na domu. - Dodatki, kamor sodijo dodatek za stalnost in minulo delo ter poračuni OD po periodičnih ali zaključnem računu. - Boleznine po 100 % osnovi. - Invalidnine. V pokojninsko osnovo pa se ne štejejo naslednje oblike OD: redni letni dopust, izredni dopust, pozivi izven DO v breme DO, pozivi izven DO z refundacijo, strokovno izpopolnjevanje, plačani prazniki, odmor) razen boleznin se obračunavajo po enomesečnem povprečju. Le-to se izračuna tako, da se OD za efektivne ure preteklega meseca (brez dodatkov za nadure, izmensko delo in nočno delo) podeli s temi efektivnimi urami, tako da se dobi urna osnova. Glede na primerjavo z drugimi DO je ugotovljeno, da nekatere DO jemljejo v povprečje tudi dodatek za izmensko delo in nočno delo, zato bomo preko DS predlagali dopolnitev samoupravnega akta v tem smislu. Za izračun boleznin pa se uporabi predhodno izračunana povprečna urna osnova preteklega leta (izračunana enako kot enomesečno povprečje, vendar za celo leto), povišana za procent povečanja je izračunan kot rast OD glede na letno povprečje na uro preteklega leta in mesečno povprečje na uro tekočega neseca, preden je nastopila bolniška. Od tako povečane osnove se za nadomestilo obračunava 90 % pri bolezni, 100 % za delovno nezgodo in 75% za nego in spremstvo. Pomembno pa je, da tako izračunana osnova ne sme presegati enomesečnega povprečja, kar se v takem primeru boleznina obračunava po tem enomesečnem povprečju. IZ DELA IZVRŠNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA Izvršni odbor DS DO je na svoji seji dne 4. junija 1987 potrdil na podlagi 50. čl. družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji (Ur. I. SRS, št. 18/36) naslednje zneske povprečnih stroškov ugotovljenih v prvem trimesečju 1987: 1. DNEVNICA - STROŠKI - cela dnevnica nad 12 ur 7.332 - din - polovična dnevnica od 8 do 12 ur 3.576 - din - znižana dnevnica od 6 do 8 ur 2.626.- din 2. STROŠKI ZA LOČENO ŽIVLJENJE - stroški za ločeno življenje (iz 57. čl. družb, dogovora) znašajo - stroški za stanovanje 50.310.- din - stroški za prehrano 65.988 - din 3. POVPREČNI STROŠKI ZA PRENOČIŠČE - za hotel B kateg. ali nižje kateg. - za hotel A kateg. ali višje kateg. po računu, vendar največ - brez računa 4. KILOMETRINA Z veljavnostjo s 1. junijem 1987 po računu 5.590- din 2.541.- din 89,82 din Godba na pihala EMO - Novo vodstvo, nov program dela - Nadurno delo, razen z zakonom opredeljenih nadur, ki pa jih tako v naši DO kot drugje praktično ni, kajti zakon je zelo strog (neodložljivo delo, ki se ga ne da opraviti s prerazporejanjem delovnega časa in se ga ne da v naprej predvideti oz. planirati). - Nagrade po sklepu organov upravljanja, - OD, ki ne gre v pokojninsko osnovo (razne dogovorjene, priložnostne oblike akordov, za katere ne plačamo prispevkov). - Regres za letni dopust. - Odpravnine. - Druga izplačila v breme sklada skupne porabe (na primer jubilejne nagrade). Druge razlage za morebitne razlike v pokojninskih osnovah v primerjavi z drugimi DO kot je relativni nižji nivo OD DO EMO, kot ga je imelo okolje v obravnavanem obdobju, ki služi za izračun osnove, ni. Razen seveda, da so nekatere DO obšle zakonodajo, kar pa je malo verjetno. Proučuje pa se možnost, da bi v osnovo vključili nekatere oblike OD, za katere ne plačujemo prispevkov, s pričetkom plačevanja pa bi se te oblike štele v osnovo (na primer racionalizacije, inovacijski OD, nagrade organov upravljanja, dogovorjeni akordi). Vsa nadomestila (odmor, Konec aprila oziroma natančneje 16. aprila so se člani našega pihalnega orkestra zbrali na redni letni seji. Udeležilo se jo je 19 članov orkestra ter nekateri predstavniki naših družbe-no-političnih organizacij in samoupravnih organov. Pregledali so delo v preteklem obdobju, pri tem pa seveda ni manjkalo kritičnih pogledov in pripomb. Sprejeli so precej sklepov s katerimi želijo izboljšati položaj in delo orkestra, dopolnili pravila o organiziranosti, se dogovorili o bodočih aktiv- Branko Cirman odslej tudi v vlogi predsednika pihalnega orkestra EMO. 16. april 1987 - letna seja pihalnega orkestra EMO - novo vodstvo, nov program dela. nostih in programskih u-smeritvah, na koncu pa so izvolili še novega predsednika in nov 8 članski upravni odbor. Za predsednika pihalnega orkestra je bil izvoljen Cirman Branko, v upravni odbor pa so bili izvoljeni: Gorjup Mirko, Cvek Marjan, Cvek Drago, Stropnik Ivan, Dimeč Franc, Kolar Ivan, Adamič Slavko in Videc Vendelin. CENIK STORITEV PIHALNEGA ORKESTRA DO EMO Pogrebne svečanosti za zunanje naročnike: 1. Celjsko pokopališče 60.000,-din 2. Pokopališča izven Celja 70.000,- din Za ožje svojce članov kolektiva velja polovična cena. Za ožje svojce godbenikov se opravi nastop brezplačno in brez honorarja. Nastopi na drugih svečanostih se opravijo v dogovoru z vodstvom godbe. Cena se določi za vsak primer posebej v soglasju z naročnikom. ROBI JURŠE NOVI PREDSEDNIK MLADINE EMO CELJE Šestindvajsetletni strojni tehnik iz naše tovarne energetske opreme v Šentjurju je novi predsednik koordinacijskega sveta ZSMS EMO. Tako so sklenili mladinci in mladinke naše DO na volilni programski konferenci pred majskimi prazniki, ko so pregledali svoje delo v minulem obdobju in se dogovorili za program aktivnosti v prihodnje. Novi predsednik mladine, ki je zaposlen v naši tovarni od leta 1981 in sicer v tehnološki pripravi proizvodnje v TOZD Kotli kot projektant zahtevnih tehnoloških postopkov, se je v družbenopolitično delo vključil že takoj ob prihodu v EMO. S svojim prizadevnim in vestnim delom si je kmalu pridobil zaupanje sodelavcev, predvsem mlajših, ki so mu v TOZD poverili opravljanje funkcije predsednika osnovne organizacije ZSMS TOZD. Robert Jurše (28. 5. 1961) strojni tehnik v TOZD Kotli - novi predsednik Koordinacijskega sveta ZSMS EMO. V tem času si je mnogo prizadeval, da bi utrdil vlogo in položaj mladih v TOZD in DO, vse to pa je bilo tudi vzrok oz. posledica, da je bil izvoljen za opravljanje še pomembnejše funkcije v organizaciji Zveze socialistične mladine naše DO. Ob prazniku dela visoka priznanja -srebrni znak ZSS požrtvovalnim aktivistom Podobno kot vsako leto ob praznovanju praznika dela, je tudi letos občinski svet ZSS podelil nekaterim zaslužnim sindikalnim delavcem priznanje za dolgo- Franc Krajnc (9. 7.1950) zaposlen v TOZD Kontejner na delih in nalogah projektiranje tehnoloških postopkov. V preteklih letih je v naši DO opravljal vrsto pomembnih družbenopolitičnih in samoup-ravljalskih funkcij oziroma nalog. Začel je kot predsednik 00 ZSMS TOZD Orodjarna, bil organizator in vodja rekreativne dejavnosti v TOZD Kontejner, vseskozi pa je aktiven v samoupravnih oganih TOZD. Izkazal se je tudi kot uspešen družbenopolitični delavec, ki si je pridobil ugled in zaupanje sodelavcev. letno aktivno delo v Zvezi sindikatov. Srebrni znak ZSS - najvišje občinsko sindikalno odličje so letos prejeli tudi trije naši sodelavci in sicer: Njegova odločenost, poštenost, pristen tovariški odnos in kritičnost do škodljivih pojavov so bili tudi-porok, da so mu sodelavci zaupali funkcijo predsednika 00 ZSS TOZD Kontejner, katero je do pred kratkim, ko je bil postavljen na dela in naloge v drugo organizacijsko enoto tudi zelo uspešno opravljal. Ivan Arnšek (10. 12. 1934) je zaposlen v naši delovni organizaciji od leta 1949 in sicer v obratu predelava kovin, kjer opravlja dela in naloge vodenje skupine. Zaradi svoje prizadevnosti je opravljal različne zahtevne naloge v proizvodnji in si z uspešnim delom in tovariškim odno- Arnšek Ivan in Stanimirovič Ljubo iz TOZD Posoda ter Krajnc Franc iz TOZD Kontejner. Vsem dobitnikom Srebrnih znakov ZSS ob tem čes- som pridobil ugled in zaupanje delavcev. Izkazal se je tudi kot uspešen družbenopolitični delavec, saj že vse od svojega vstopa v naš kolektiv opravlja različne funkcije, aktiven pa je tudi na terenu oz. v krajevni skupnosti, kjer živi. Večkrat je bil član Izvršnega odbora 00 ZS, vseskozi je aktiven v samoupravnih organih DO in TOZD, marljivo je opravljal tudi zaupane naloge v raznih komisijah in delegacijah SIS. Ljubo Stanimirovič (20. 2. 1952) je zaposlen v naši DO od 1974. leta in sicer v TOZD Posoda kot delovodja. V sindikalno delo se je vključil že kot aktiven mladinec. V svojem delovanju se je izkazal kot titamo, z željo, da bi tudi v prihodnje tako prizadevno delali, bodisi v osnovni organizaciji sindikata, bodisi v samoupravnem, strokovnem ali katerem drugem področju življenja in dela v naši delovni organizaciji. V. K. član I0 OZS, nato kot predsednik 00 ZSSS TOZD Posoda, hkrati pa je ves čas tudi aktiven samoupravljalec. Kot izredno zavzet sindikalni delavec si je pridobil zaupanje sodelavcev in bil izvoljen za predsednika konference sindikata TOZD Posoda, nato pa še za podpredsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov EMO. V tem času je poskrbel za izredno poživitev dela osnovnih organizacij ZS v TOZD Posoda, prav tako pa tudi zunaj nje. PROGRAMSKE USMERITVE Obiskali so nas KOORDINACIJSKE KONFERENCE ZSMS EMO reorganizacija 00 ZSMS EMO, -povečanje informiranosti mladincev preko internega glasila Emajlirec, - priprava okrogle mize na temo stanovanjska problematika (19. junij 1987), - formiranje enotnega žiro računa za vse 00 ZSMS, - izvedba trim dneva mladincev, - organizacija izleta, - sodelovanje na mladinski politični šoli, - izboljšanje sistema informiranja mladincev, - ugotoviti aktivnost mladincev v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in jo po potrebi povečati, -povečati delo mladinske organizacije v sodelovanju s samoupravnimi organi in drugimi DPO, - dosledno spremljanje dela po OO ZSMS TOZD/DSSS s tekočimi analizami, - organiziranje družabnih srečanj, - udeležba mladincev EMO v MDB »Cvetka Jerin« na akciji PALIC '87 - oblikovanje predlogov za podelitev srebrnega in bronastega znaka ZSMS, -'šodelovanje z vojašnico »Jožeta Meniha - Rajka«, - reševanje aktualnih problemov (stanovanjska problematika, štipendisti, pripravniki ...). V prvi polovici maja je obiskala našo delovno organizacijo skupina 35 slušateljev in predavateljev Medobčinske politične šole ZKV iz Titovega Vrbasa oziroma Srbobrana. Med obiskom, ki sodi v del učnega programa šole, so se slušatelji zlasti zanimali za delo naših družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v zaostrenih pogojih gospodarjenja, še posebej pa jih je zanimal položaj naše delovne organizacije v zvezi z zadnjimi ukrepi ZIS. Po končanem razgovoru v katerem so sodelovali predstavniki naših DPO in samoupravnih organov ter nekateri naši vodilni strokovni sodelavci so si gostje ogledali tudi proizvodnjo posode v naši največji TOZD. Franček Knez v Pakistanu V začetku maja je krenila na pot petčlanska odprava celjskega alpinističnega odseka, ki bo skupaj z našim sodelavcem, sicer priznanim alpinistom Frančkom Knezom, skušala preplezati vzhodno steno 6250 metrov visokega Trango Tovverja, kjer je doslej odnehalo že nekaj odprav z znanimi alpinisti in prav tako doslej še nepreplezan jugozahodni greben 8047 metrov visokega Broad Peaka. Plezali bodo približno dva meseca, v domovino pa naj bi se predvidoma vrnili sredi avgusta. Upajmo, da bo šlo vse po sreči, da bo Franček s prijatelji zmogel tudi ta cilj, ter dodal k svoji bogati športni karieri še en velik uspeh. Strelci so se pomerili na Gričku V četrtek, 21. maja je Občinska strelska zveza iz Celja organizirala na odprtem strelišču na Gričku tekmovanje v streljanju za moške, ženske in starejše člane. Tekmovanja so se udeležili tudi predstavniki naše delovne organizacije. Ekipa starejših članov je zasedla odlično tretje mesto, članice so bile pete, nekoliko slabše pa se je odrezala ekipa moških, ki se je uvrstila na enajsto mesto. Med posamezniki se je od naših najbolje uvrstil Štrajher Jože, ki je v kategoriji starejših članov osvojil 6. mesto. Uvrstitve ostalih naših tekmovalcev: St. člani: Petrič Martin 9. mesto; Petrej Rudi 10. mesto; in Cvek Marjan 13. mesto. Ml. člani: Ravnikar Vili 10. mesto; Peternel Franjo, Lam-pred Poldi in Smeh Srečko so se uvrstili od 15. mesta dalje.. Članice: Žučko Vanja 11. mesto; Legvard Alenka 15. mesto; Zupanc Ana od 15. mesta dalje. Delavska univerza Celje DELAVSKA UNIVERZA CELJE SPREJEMA PRIJAVE ZA VPIS OB DELU V ŠOL. LETU 1987/88 I. V LESARSKO USMERITEV 1. obdelovalec lesa (dveletno izobraževanje) 2. lesarstvo širokega profila (triletno izobraževanje - mizar) 3. lesarski tehnik (štiriletno izobraževanje) II. V STROJNO USMERITEV: AVTOLIČARSTVO (dveletno izobraževanje) Pogoj za vpis v vse programe je uspešno končana osnovna šola. Prijavite se na delavski univerzi Celje, Cankarjeva 1. Vse informacije dobite na telefon 25-620. EMO CELJE ZAHVALO ZA USPEŠNO DELO IN SODELOVANJE PRI GRADNJI JEKLARNE 2 imt m f W ■ s m SflSO JJCS.PUC ¡41 fi ) ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO CELJE IZREKA PRIZNANJE ¡mm €mo ____________ ZA UDELEŽBO NA SREČANJU MLADIH TEHNIKOV OBČINE CELJE Regres za leto 1987 1. Za delavce, ki imajo OD od republiškega povprečja OD v gospodarstvu v SRS v letu 1986 (118.839,- din) je višina regresa 41.158,- din 2. Za delavce, ki imajo OD višji od republiškega povprečja OD v gospodarstvu v SRS v preteklem letu in nižji od 2-krat povpr. rep. OD v gospodarstvu SRS (od 118.839,- din do 237.678.- din) je višina regresa 35.675,- din 3. Za delavce, ki imajo OD višji od 2-krat povpr. rep. OD v gospodarstvu SRS v letu 1986 (237.678,- din) je višina regresa 27.417,- din 4. Za delavce, ki so upravičeni do otroškega dodatka se jim osnova regresa poveča za 5.022,- din 5. Višina regresa je povečana v letu 1987 za 122 % glede na preteklo leto. MINULO DELO V ODVISNOSTI OD POSLOVNIH REZULTATOV (stalnost) V letu 1986 se je poslovni rezultat DO EMO izboljšal tako v primerjavi z letom 1985 kot v primerjavi s podskupino dejavnosti. Zato se je temu ustrezno povečala vrednost osnove za delitev OD na podlagi minulega dela v odvisnosti od rezultata (stalnost) od 0,72 din/uro v letu 1986 na 2,233 din/uro za obračunsko obdobje od 1.4.1987 do 31.3.1988, kar pomeni več kot trikrat. Vodstvo področja za kadre, organizacijo in poslov. informatiko Od junija do oktobra Program aktivnosti Kolesarske sekcije RŠD EMO Maratoni: 7.6. Celjski maraton -90 km 14. 6. Dakijev maraton -120 km 4.7. Pohorski maraton - 150 km 12. 7. Kapeljski kresovi -150 km 22. 7. Franja - 155 km 9.8. Savinjski maraton -70 km 23. 8. Vzpon na Zavodje 30.8. Vzpon na Areh Kamniški maraton - 120 km 5. 9. Vzpon na Vršič 13.9. Kozjanski maraton - 120 km 4.10. Kolesarjenje prijateljstva 100 km 17.10. Kolesarjenje na GEOSS- 16 km Skupinske vožnje - za akcijo »Slovenija kolesari« 27.6. Celje-Frankolovo - Vitanje (gostilna) -Strmec - T. Velenje -(hotel Paka) - Celje -70 km 18.7. Celje-T. Velenje (hotel Paka) - Polzela (gostišče Matjaž) - Mozirje (hotel Turist) - Celje -80 km 1.8. Celje - Gornji grad (gostilna Trobej) - Črnivec - Celje - 120 km 26. 9. Celje - Ponikva (gostilna) - Šmarje -Šentjur - Celje - 50 km Trim dan kolesarjev 19. 9. Dramlje (pri samopostrežbi) Osrednje akcije 19., 20. in 21. 6. Dolenjska transverzala 14., 15. in 16.8. Vršič-Predelj - Korensko sedlo Prvomajski šahovski turnir Šahisti RŠD EMO so letos že devetič zapovrstjo organizirali prvomajski brzopo-tezni turnir in sicer 25. aprila v prostorih obrata družbene prehrane. Od povabljenih osemnajstih se je turnirja udeležilo deset ekip in sicer iz Trbovelj, Titovega Velenja in Celja. Najboljša je bila ekipa ša-histov REK iz Titovega Velenja, ki je osvojila 28 točk, drugo mesto je zasedla ekipa TE iz Trbovelj, na tretje mesto pa so se uvrstili s 26 osvojenimi točkami člani ekipe KS Lava iz Celja. Vrstni red ostalih: 4. mesto ŽTO Celje 24,5 točk; 5. mesto EMO Celje 20 točk; 6. mesto Društvo upokojencev Celje 14,5 točk; 7. mesto Zlatarna Celje 13 točk; 8. mesto Libela Celje 10 točk; 9. mesto Žična Celje 8,5 točk in 10. mesto ekipa JLA iz Celja 7,5 točk. Tekmovanje je bilo izredno napeto in boj za točke izredno oster, saj se vse do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. O tem priča tudi minimalna razlika 3 in pol točk med najboljšo in tretjeuvrščeno ekipo. Na žalost na turnirju ni nastopila ekipa INGRADA, ki sicer sodi med favorite in bi tekmovanje vsekakor popestrila. Naša ekipa je s petim mestom dosegla solidno uvrstitev, predvsem pa realno, saj je nastopila oslabljena, brez standardnega Dur-deviča. V ekipi EMO so na- stopili: Pertinač, Gazvoda, grade, zmagovalec pa tudi Brglez in Rojec. Prvih pet pokal za osvojeno prvo mes-ekip je prejelo praktične na- to. EMO pokrovitelj Kegljaškega kluba Celje 4. srečanje kovinarjev celjskega območja Člani in članice celjskega kegljaškega kluba od 17. 4. 1987 dalje nastopajo z novim imenom in sicer kot Kegljaški klub EMO Celje. Takrat je bil namreč na občnem zboru kluba podpisan samoupravni sporazum, s katerim je naša delovna organizacija prevzela pokroviteljstvo nad sicer zelo uspešnim kegljaškim klubom, ki ima v svojih vrstah več državnih prvakov in reprezentantov, v lanski sezoni so osvojili naslov republiškega prvaka med ženskami, drugo mesto na državnem prvenstvu in prvo mesto na Donavskem pokalu. Sporazum med našo delovno organizacijo in Kegljaškim klubom Celje je bil sklenjen na obojestransko Glavni direktor naše DO Franci Gazvoda in predsednik KK Celje Vlado Gobec (desno) podpisujeta samoupravni sporazum o pokroviteljstvu. Že četrtič zapored so se na srečanju kovinarjev celjskega območja pomerili najboljši kovinarji iz delovnih organizacij tega področja. Tekmovanje je potekalo v soboto, 30. maja v več občinah - Celju, Laškem, Titovem Velenju, Slovenskih Konjicah in Žalcu. Zanimanje za tekmovanje je bilo veliko, saj je nastopilo kar 228 tekmovalcev, med njimi tudi trinajst iz naše DO. Naš kolektiv so zastopali varilci in brusilci, na žalost pa so odpovedali orodjarji, ki se niso odzvali razpisu. Sicer pa so se naši sodelavci izkazali tudi z delom v raznih komisijah oz. aktivnostmi v zvezi z izpeljavo srečanja. Najboljši tekmovalci se bodo udeležili 11. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije, ki bo od 25. do 27. junija v gorenjskih občinah. zadovoljstvo in podpisan v upajo, da bodo z nami dobro _ skladu s smernicami teles- sodelovali, predvsem pa, da ^TctbOI*lliKI 001*003 nokulturne skupnosti obči- bodo z nadaljnimi uspehi up- ___. m m ne Celje na področju razvoja ravičili zaupanje in sredstva, Dveh levov ne mirujejo tekmovalnega športa. katerajim je namenil naš ko- Člani kegljaškega kluba lektiv. Člani in članice kegljaškega kluba skupaj s predstavniki naše DO po podpisu sporazuma v okolju pokrovitelja. V času od 24. do 26. aprila so se člani odreda DVEH LEVOV udeležili tekmovanja »ČICKOVI DANI«, v Beogradu, kot edini odred tabornikov iz naše republike. Med 25 ekipami so v močni konkurenci zasedli odlično peto mesto. Pomerili so se v vseh taborniških veščinah (orientacija, krosi, skice, testi iz NOB, topografija, minska polja ipd.) na koncu pa so na prijetnem družabnem večeru utrdili stara in navezali številna nova znanstva s taborniki iz drugih bratskih republik oz. odredov. Taborniki odreda DVEH LEVOV pa niso aktivni le na tekmovalnem področju. Ker je njihova blagajna vedno bolj prazna kot polna, mrzlično iščejo razna priložnostna dela in opravila, da bi zaslu- žili kakšen dinar, prepotreben za uresničitev njihovega programa. Tako so v času prvomajskih prireditev v dogovoru s celjskimi sindikalnimi delavci na Gričku skupaj s člani druge grupe odredov čistili okolico in pobirali kavcije za uporabo posodic v katere so delili tradicionalni prvomajski golaž. Tudi ta delovna akcija je v celoti uspela, sindikat je bil zadovoljen, taborniki pa tudi, saj se je njihova blagajna vsaj malce »zredila«. Tudi v bodoče bodo nadaljevali s takšnimi akcijami, saj se kljub mladosti zavedajo, da lahko le z delom pridejo do sredstev, potrebnih za udeležbo na tekmovanjih oz. za nakup opreme. Fanika Pavič Božena Prvulovič (11.5.1937) - TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov, zavijalnica. Zaposlena v naši DO od 28.11. 1969. Odšli v pokoj Anton Pustek (27.1.1928) - DSSS, služba družbenega standarda in splošnih zadev. Zaposlen v EMO od 1945. Upokojen 30.6. 1987. Srečanje z Abrahamom V mesecu maju je dopolnila 50 let naša sodelavka PRVULOVIČ Božena iz TOZD Posoda. Našemu kolektivu je zvesta že od 28.11.1969 dalje. V vsem tem času si je zaradi svoje marljivosti in prizadevnosti pri opravljanju dela pridobila med sodelavci veliko prijateljev. Prav ti so ji ob jubileju pripravili presenečenje in ji izročili tudi spominsko darilo. In da bi bilo vse »uradno« je sledil še posnetek za spomin. Edi Pilko (11.3.1932) - DSSS, služba družbenega standarda in splošnih zadev. Zaposlen v EMO od 18. 8. 1947. Upokojen 30. 6. 1987. Martina Jazbinšek (7.11. 1931)-TOZD Posoda, obrat emajlir- Marija Brglez (25.1.1931)-DSSS, služba družbenega standarda in splošnih zadev. Zaposlena v EMO od 15. 3. 1965. Upoko- Martin Jaušovec (25.10.1925)-TOZD Orodjarna, kalilnica. Zaposlen v EMO od 5. 5. 1947. Upokojen 1. 6. 1987. Drago Svet (3. 1. 1930) - TOZD Posoda, emajlirnica. Zaposlen v EMO od 6. 1. 1947. Upokojen 30. 6. 1987. Zdenko Kavčič (4.12.1930) - TOZD Posoda, obrat emajlirnice. Zaposlen v EMO od 5. 6. 1945. Upokojen 31. 5. 1987. OBVESTILO Komisija za odpis osnovnih sredstev obvešča vse zainteresirane delavce DO EMO, da se bodo cenitve opravljale vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu. Cenitve se bodo vršile le na podlagi predhodnega pismenega obvestila s strani TOZD ali DSSS, katerega je potrebno poslati v knjigovodstvo osnovnih sredstev - tov. Kolmanu. Srečanje upokojencev V Zavodu ŠRC Golovec smo bili veseli obvestila, da so se upokojenci EMO Celje (našega soseda) odločili pripraviti srečanje v našem prireditvenem prostoru. Veseli zato, ker vemo koliko pomeni srečanje starih delovnih tovarišev, obujanje spominov na vesele in tudi manj prijetne trenutke. Vedeli smo, da je to snidenje upokojencev ene najstarejših in najbolj znanih celjskih tovarn, prvič v prostorih Golovca. Z upanjem, da bo srečanje postalo tradicionalno prav pri nas, smo skušali ta sobotni dan pripraviti čimbolje. Včasih je dober namen nekoliko premalo in tega smo se zavedali ob izjemnem številu gostov, ki bi jim naj najhitreje postregli. Kljub izrednim naporom naših delavcev, nam to ni najbolje uspelo. Prepričani pa smo, da če na prvem srečanju ni bilo vse najboljše, da smo s tem pridobili dragoceno izkušnjo in da bomo drugo srečanje upokojencev EMO pripravili boljše v njihovo in naše zadovoljstvo. Cenimo njihov prispevek Celju in s tem tudi našemu Zavodu, zato smo prepričani, da nam bo to v skupnih prizadevanjih tudi uspelo. Zavod ŠRC Golovec ODLOŽITI SAMOPRISPE- VEK Javna razprava o predvideni uvedbi četrtega samoprispevka v celjski občini se počasi izteka. Glede na rezultat raziskave javnega mnenja pa tudi sicer zavoljo splošnega družbenoekonomskega razvoja pri nas, je predsedstvo Občinske konference SZDL predlagalo, da naj bi razpis referenduma za uvedbo četrtega samoprispevka v občini trenutno odložili. Za odlog pa govorijo tudi nekatera druga dejstva kot spoznanje, da bo treba program samoprispevka temeljito oceniti, ga morda osredotočiti na eno samo področje, to je zdravstvo in podobno. Naše črne točke V mesecu marcu 1987 so bili izrečeni naslednji ukrepi kršiteljem delovne obveznosti: TOZD POSODA Koprivnik Peter - neopravičeni izost. z dela-opomin, Špeglič Drago - neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin, Sumrak Rudi - vinjen na delu - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece, Regoršek Jože - neopravičeni izost. z dela - javni opomin; Ristova Katarina - odklonitev del in nalog - prenehanje del. raz. odi. za čas 2 meseca, Majger Franc - zapuščanje DO brez dovoljenja nadrejenega - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece, Aškerc Franc-vinjen na delu-prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece, Do-šen Šoša - kraja - prenehanje delovnega razmerja, Stankovič Mladen - kraja - prenehanje delovnega razmerja, Peter Viktor - zapuščanje del. mesta, neopravičeni izost. z dela - javni opomin, Pungartnik Gerti - zapuščanje del. mesta brez dovoljenja nadrejenega - opomin, Kralj Štefan - zapuščanje del. mesta in DO - opomin, Šumič Osman -zapuščanje DO brez dovoljenja nadrejenega - opomin, Slatenšek Ivan - neopravičeni izost. z dela - javni opomin, Komerički Darko - fizični obračun - prenehanj del. raz., odi. za čas 3 mesece, Turk Romana - vinjena na delu - preklic pogojne odi. ukrepa prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev izrečenega dne 24. 2.1986, Zupanc Danijel -neopravičeni izost. z dela-javni opomin, Jakop Alojz-vinjen na delu-prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev, Hribernik Drago - neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu - opomin. TOZD FRITE Stevanič Milivoj-neopravičeni izost. z dela-opomin, Vouk Anton - neopravičeni izost. z dela - opomin, Salihbašič Alija - neopravičeni izost. z dela - opomin, Agatič Stipo - malomarno opravljanje del. dolžnosti - opomin, Bajrami Feti - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja, Hudournik Ivan - malomaren odnos do dela -opomin, Mesarič Šrečko - neopravičeni izost. z dela - opomin, Fistrič Juraj - neopravičeni izostanki z dela - opomin, Brežnik Mirko - neopravičeni izostanki z dela - opomin, Gaber Anton - zapuščanje DO brez dovoljenja nadrejenega - opomin. Pravna služba Sporočila sodelavcev ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta Leopolda GOLOBA se zahvaljujem za izraze sožalja, za darovani venec, godbi na pihala ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Danica in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob težki izgubi dragega sina Stanka COCEJA se najiskreneje zahvaljujem vsem bivšim sodelavcem in ostalim članom ter godbi za žalostinke najiskrenejša hvala. Mama in žena Milica ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Alojzije EGARTNER se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda (zavijalnica), posebej pa še tov. Mastnaku, za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Milena z otroci Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Posoda - Univerzalu in TE za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Marija STOPINŠEK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz obrata družbene prehrane -jedilnica, kakor tudi ostalim, za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem v kolektivu želim veliko zdravja, delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marija BRGLEZ Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz splošne službe, vsem sodelavcem in prijateljem iz DO za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem v kolektivu pa želim v prihodnje veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Anton PUSTEK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem iz splošne službe, sodelavkam in sodelavcem DSSS oziroma vsem prijateljem in sodelavcem iz kolektiva za izkazano pozornost in prelepo, dragoceno darilo, ki mi bo v trajen in nepozaben spomin. Celotnemu kolektivu želim v bodoče mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Edi PILKO Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda (posoda VI) za njihovo pozornost in lepo darilo. Zahvala tudi šefu kuhinje in pomdčnicam za dobro postrežbo. Vsem v delovni organizaciji pa želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Marija STIMULAK Kadrovske vesti OD 1. 4. 1987 do 30. 4. 1987 Sprejeti na delo: ŠKRABL Vlasta, OFENTAVŠEK Lidija, HOJNIK Slavica, MAKSIMOVIČ Milenko, VREČUN Martin, LAZAREVIČ Boro, VUK Ivan, ZUPANC Alojz, SREBOČAN Miran, ŠALAMON Mihael - vsi TOZD Posoda; LEG-VART Alenka - DSSS - inženiring; ŠPACAPAN Stanko - DSSS - nabava; MILOVAC Drago, SLI JEPČEVIČ Petar, ŠKRABL Jože, SOKOLOVSKI Pavle - vsi TOZD Kontejner; BLAŽUN Brankica, KONDA Miloš -oba TOZD SIT; GOLEŽ Franjo - TOZD Orodjarna; KOŠTOMAJ Vinko, BREGAR Stanislav, MENART Matjaž - vsi TOZD Radiatorji; ŽVIŽAJ Maks - TOZD Vzdrževanje. Iz DO so odšli: GUNZEK Franc, LIPOVEC Alojz, KLJAJIČ Jožo, KNEZ Franc (alpin. odpr.) - vsi TOZD Posoda; VRANIČAR Peter, OGRIZEK Božena - oba TOZD Kontejner; RUPNIK Marjan, ŠTANTE Aleš - oba TOZD Kotli; SAVIČ Mirko - TOZD Frite; SALKOVIČ Rok - TOZD Vzdrževanje. Upokojili so se: VRBEK Alojz 9. 6. 1935 - 31.3. 1987, POTOČNIK Ivan - 1. 8. 1932-2. 4. 1987, ČEPIN Anton 2. 8. 1929-9. 4.1987, BAUMGARTNER Mirko 26. 6. 1939-9. 4. 1987, VIDENŠEK Jože 19. 2.1933-23. 3. 1987, FISTRIČ Franc 2. 1. 1935-8. 4. 1987, KOPIN-ŠEK Vinko 8. 2. 1931-13. 4. 1987, ZIDAR Vinko 10. 12. 1938-31.3. 1987, LUBEJ Jože 31.1.1935-4. 4. 1987 - vsi Odpreski; ŽOLEK Ivan 4. 3. 1932-6. 4. 1987, ŽERJAV Jože 4. 3. 1938-6. 4. 1987, KOTNIK Marija 28.12.1933 - 31.3.19871 KUKEC Katarina -18. 9. 1936 - 31. 3. 1987, VREČAR Helena -1.4. 1937 - 31.3. 1987, SELČAN Erna - 8. 4. 1945 - 13. 4.1987 - vsi Posoda; PONDELAK Ivan -16.12.1930 - 29.4.1987 - Vzdrževanje; MONFREDA Marija - 27. 10. 1931 -31.3. 1987 - DS SS. Umrl je: KOJC Blaž - 25. 1. 1935 - 13. 4. 1987 - Radiatorji. Premeščeni iz TOZD v TOZD GREGL Alojz iz Posode v Vzdrževanje -1.4.1987. Poročila se je: FELICIJAN Ivanka - LORBEK, TOZD Posoda. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame MASTNAK Frančiške se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Franc z družino Humor »Zakaj se pa z Borutom ne pogovarjata več?« »Očital mi je, da sem zelo zamerljiv človek ...« »In?« »Ja, veš, da mu to zamerim!« -0 - »Sinoči sem bil v kinu. Iznenada je zmanjkalo elektrike ...« »Je bila panika?« »Je, čez deset minut, ko je bila spet elektrika.« -0 - Po poročni noči je Mišo vstal in skuhal kavo. Nežno je prebudil ženo in ji jo ponudil. »Oh, revček, tudi kave ne znaš skuhati!« je dejala po prvem požirku. -0- »Se ti ne zdi, da se je pod posteljo nekaj premaknilo?« »Da tudi jaz sem slišala ...« »Zdelo se mi je, kot bi bil moški!« »Tudi meni! Toda ne po- zabi, da sem ga jaz prva slišala ...« -0- Mali Lojze sedi v kupeju vlaka in vneto žveči svoj žvečilni gumi. Njemu nasproti sedi stara ženica in ga dobrodušno opazuje, nazadnje pa ga prijazno ogovori: »Zelo lepo od tebe, mladenič, da mi skušaš na vsak način nekaj povedati, toda na žalost te ne razumem, ker sem popolnoma gluha.« -0- Stric pelje Mihca v muzej. Pred človeškim okostjem postojita in Mihec vpraša: »Kakšna smešna žival pa je to?« »To ni žival, temveč ostanek umrlega človeka.« »Ali gre potem samo Špeh v nebesa?« -0- »Je res, da ste spali z ženo tega človeka, ki vas toži?« »Ne, ni res, tovariš sodnik. Niti očesa nisem zatisnil.« -0- — Ti računalniki se mi zdijo kot nekateri sodelavci. Nič ne naredijo, če jim ne ukažeš!! »Včeraj sem šahiral s Francijem...« »Kakšen pa je bil rezultat?« »Dvakrat sem zmagal, dve pa sem mu podaril...« »Natančno isto mi je tudi on rekel.« -0- »Ali bom še ujel vlak, ki pelje ob štirih, če grem po bližnjici prek polja?« sprašuje izletnik kmeta. »Seveda. Če vas zagleda moj bik, boste ujeli še tistega ob treh ...« -0- »Moj dedek vstane vsako jutro ob 4. uri in preteče petnajst kilometrov, star pa je skoraj osemdeset let.« »To je fantastično. Kaj pa dela popoldne?« »Zadnji kilometer teče.« -0- »Očka, zakaj vedno govorijo o boginji zmage, nikoli pa ne o bogu zmage?« »Ko boš oženjen, boš že razumel sine...« -0- »Jezi me, ker ne morem odvaditi žene, da ne bi hodila tako pozno spat!« »Zakaj pa je tako dolgo pokonci?« »Mene čaka...» - 0 - »Res ste pridni, otroci. Kam pa dajete te papirčke, ki jih pobirate na dvorišču?« zanima učitelja. »Tlačimo jih v poštne nabiralnike ...« -0- Ob svojem rojstnem dnevu je bila Katka nemogoča. Njena mama se je razjezila in zavpila: »Če misliš take zganjati, ne boš za rojstni dan dobila ničesar, ne torte, ne daril, pa tudi nobenega ne bomo povabili na proslavo!« Uboga deklica vpraša vsa v solzah: »Ali tudi pet let ne bom smela imeti?« -0- »Kaj boš storil, ko boš prišel domov?« vpraša desetar vojaka. »Takoj se bom poročil.« »Zakaj pa?« »Zdaj sem že navajen, da mi nekdo stalno ukazuje!« -0- Soseda: »Slišala sem, da imate pri hiši novega otročička. Kako ti je všeč?« Mala Ana: »No ja, saj je kar v redu. Ampak prepričana sem, da je pri hiši mnogo stvari, ki bi jih bolj potrebovali.« Rešite za zabavo V SLAVCU ITI K0Z3A detepa UJDUSTC. RASTLINA koralni OTOK KAPITAN WAUTILI -USA OTOK PRED t REKO SLOV. POLITIK ( stane) Lpim.] UfcLEb VELJAVA RAXLI- £WI ČRKI SEVERIH 3ELEU nem Siti SKIADA1H 3ADRAW. OTO Ič REKA v. NEMČIJI REDKEJŠI IZRAZ ZA KLADO KLADA ZA SEKANJE KlAiUAS POVDAREK NEÜMU3 bAuemb POLITIK v mesnata rastlina fcObfoMI DEL OfcRAZA SOLÍA R02.A VEHAMI SOVJET. mOVAD. Í NELI) PIJAČA štArin žM?VAN°V 6oM v 3ULI1CIU 4RHE0L, KMTbfStE ejsÍpti) DOMA CA VPBEZNA ŽIVAL FIUSKI DOLGO,- PR06AS NEMŠKA avtomod, zveza STAfcO SLOVAŠKO It ESTO UG.0 TD6UA2I VAžuo ciimo DEbELA ^AUčA. DRVARSKO CROME 1 _ x , 1 1 j v v o 1L| IfifeAlEC 1 Emajlirec Priloga JUNIJ 1987 ZAKON O VARSTVU PRI DELU Na podlagi 70. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 23/86) je Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. novembra 1986 določila prečiščeno besedilo zakona o varstvu pri delu. Prečiščeno besedilo zakona o varstvu pri delu obsega: zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74), ki je začel veljati 24. novembra 1974, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 16/80), ki je začel veljati 11 .julija 1980 in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86), ki je začel veljati 6. julija 1986. Št. 180-3/86 Ljubljana, dne 12. novembra 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Zakonodajno-pravne komisije Tone Jerovšek I. r. ZAKON o varstvu pri delu (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Varstvo pri delu se izvaja po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih, v: - temeljnih in drugih organizacijah združenega dela; - pogodbenih organizacijah združenega dela, kmetijskih in drugih zadrugah in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev; - delovnih skupnostih organizacij združenega dela, kmetijskih in drugih zadrug, poslovnih skupnosti, bank in zavarovalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovih združenj, v delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij ali drugih družbenih organizacij in društev; - delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma družbenih skupnosti in državnih organov in pri - delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov. (V nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela in skupnost.) 2. člen Šteje se, da je varstvo pri delu zagotovljeno, če delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih izvajajo predpisane tehnične, zdravstvene, socialne, vzgojne, pravne in druge varstvene ukrepe, upoštevajo normative, standarde in tehnične predpise ter ob ustrezni pazljivosti, ustrezni strokovni in delovni sposobnosti pri opravljanju svojega dela uporabljajo predpisane varstvene priprave in naprave. 3. člen Varstvo pri delu uživajo vse osebe, ki so zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: delavci). , 4. člen Za zagotavljanje pravic do varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere morajo skrbeti delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih z določanjem varstvenih ukrepov in normativov, z urejanjem varstva pri delu in z organiziranjem službe varstva pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu, s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, s takšnim organiziranjem in izvajanjem delovnega procesa, v katerem so zajeti varstveni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi kot sestavni del tega procesa, ter z izvajanjem predpisov o varstvu pri delu. Nosilci samostojnega osebnega dela zagotavljajo varstvo pri delu delavcem, katerih delo uporabljajo kot dopolnilno, na podlagi kolektivnih pogodb. Nosilci samostojnega osebnega dela zagotavljajo varstvo pri delu sebi v skladu z določbami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi. 5. člen Organizacije združenega dela in skupnosti upoštevajo predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise pri projektiranju, konstruiranju in graditvi objektov, pri projektiranju in izvedbi tehnoloških procesov, pri projektiranju, konstruiranju in izdelovanju delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, kakor tudi drugilf sredstev, strojev in naprav ter snovi, ki se uporabljajo pri delu ali so kakorkoli povezane z delom (v nadaljnjem besedilu: sredstva za delo). Organizacije združenega dela in skupnosti upoštevajo predpisane ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise tudi pri uvozu sredstev za delo. 6. člen Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sta sestavni del vseh izobraževalnih programov in njihovega izvajanja ter uvajanja v delo in strokovnega usposabljanja delavcev v organizacijah združenega dela in skupnostih. Seznanjanje z varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in s tehničnimi predpisi morajo delavci vključiti v organizacijo in vodenje delovnega procesa. Izvajanje in uspešnost usposabljanja v organizacijah združenega dela in skupnostih nadzira organ inšpekcije za delo. 7. člen Organizacije združenega dela in skupnosti pri urejanju in uresničevanju varstva pri delu upoštevajo stališča in predloge medicine dela. V ta namen organizacije združenega dela in skupnosti sodelujejo z zdravstvenimi organizacijami glede vprašanj, ki so pomembna za urejanje in uresničevanje varstva pri delu in za izvajanje nalog medicine dela. 8. člen Organizacije združenega dela in skupnosti, skupnosti s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, gospodarske zbornice in druge asociacije združenega dela, skupnosti za varstvo okolja, zavarovalne skupnosti in sindikati s samoupravnimi sporazumi usklajujejo medsebojne interese na področju varstva pri delu, določajo naloge, načine in oblike uresničevanja teh nalog ter s temi sporazumi dogovorjenih varstvenih ukrepov in programov za izpopolnjevanje varstva pri delu ter zagotavljajo sredstva, ki so v ta namen potrebna. II. VARSTVENI UKREPI IN NORMATIVI 9. člen Varstvene ukrepe in normative, s katerimi se določajo načini in sredstva za odkrivanje, preprečevanje oziroma odstranjevanje vzrokov, zaradi katerih pri delu lahko pride ali je prišlo do poškodb, poklicnih bolezni, drugih bolezni v zvezi z delom in drugih škodljivih posledic za delovno zmožnost, zdravje in življenje delavcev ter druge v ta namen potrebne ukrepe, urejajo in določajo delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih s samoupravnimi splošnimi akti. Varstvene ukrepe in normative je treba dopolnjevati v skladu z izpopolnjevanjem in spremembami tehnološkega in delovnega procesa in v skladu s spremembami delovnih razmer, ki nastajajo z uvedbo novih tehnoloških postopkov, novih delovnih naprav in priprav. 10. člen Če organizacija združenega dela in skupnost s svojim samoupravnim splošnim aktom spremeni ali nadomesti z izvršilnim predpisom določen ukrep ali normativ, mora o tem obvestiti organ inšpekcije za delo. Organ inšpekcije za delo lahko zahteva poseben preizkus in predlaga razveljavitev takšnega ukrepa ali normativa, če se ugotovi, da s samoupravnim splošnim aktom predvideni varstveni ukrep ali normativ ne zagotavlja varstva pri delu v takem obsegu kot z izvršilnim predpisom določeni varstveni ukrep ali normativ. 11. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki projektira sredstva za delo, priloži k tehnični dokumentaciji tudi elaborat v katerem opredeli nevarnosti in škodljivosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev, ter navede ukrepe za njihovo odpravljanje oziroma omejitev, predpisane vrednosti, ki zagotavljajo varstvo pri delu, in predpise, ki te ukrepe in varnost določajo (elaborat o varstvu pri delu). Organizacija združenega dela in skupnost iz prejšnjega odstavka tega člena priloži elaboratu o varstvu pri delu še izjavo o tem, kateri predpisani varstveni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi so bili upoštevani pri projektiranju sredstev za delo. 12. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki dela na gradbenih objektih, namenjenih za delovne in pomožne prostore oziroma tehnološke procese, je dolžna izvajati dela v skladu s tehnično dokumentacijo. O tem, da je objekt zgrajen oziroma tehnološki proces izveden v skladu s tehnično dokumentacijo, izda pismeno izjavo. Če se po izdaji gradbenega dovoljenja tehnična dokumentacija ali pogoji gradnje tako spremenijo, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo elementov, ki vplivajo na varstvo pri delu, pripravi organizacija združenega dela in skupnost iz prejšnjega člena tega zakona pred nadaljevanjem dela na gradbenih objektih ustrezne spremembe elaborata o varstvu pri delu._ Če ni mogoče vzpostaviti tehnološkega procesa v skladu s projektom, organizacija združenega dela in skupnost pred izvedbo spremenjenega tehnološkega procesa pripravi spremembo elaborata o varstvu pri delu. Spremembe elaborata o varstvu pri delu vsebujejo predvsem: - razloge, zaradi katerih so bile potrebne spremembe, - opredelitev nevarnosti in škodljivosti, ki izhajajo iz spremembe objekta oziroma tehnološkega procesa, in - ukrepe za odpravljanje opredeljenih nevarnosti in škodljivosti. Organizacija združenega dela in skupnosti priloži spremenjenemu elaboratu o varstvu pri delu novo izjavo iz drugega odstavka prejšnjega člena. 13. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki konstruira in izdeluje sredstva za delo, izda o tem, da je upoštevala vse predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise, spričevalo o varnosti. V spričevalu o varnosti mora navesti vse predpise, ki jih je upoštevala in roke, v katerih je potrebno opravljati preiskave in preglede v skladu s 27. členom tega zakona. 14. člen Organizacija združenega dela in skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz, pred sklenitvijo uvoznega posla zagotovi, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve glede varstva pri delu. Organizacija združenega dela in skupnost pred uvozom ugotovi ali so sredstva za delo izdelana v skladu s predpisanimi varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in tehničnimi predpisi. O tem izda pismeno izjavo. V primeru, da ni predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, mora organizacija združenega dela in skupnost pridobiti strokovno oceno o tem, ali sredstva za delo izpolnjujejo zahteve glede varstva pri delu. 15. člen Organizacija združenega dela in skupnost opremi vsako novo izdelano sredstvo za delo z navodilom za varno uporabo, preizkušanje in vzdrževanje, napisanim v slovenskem jeziku. 16. člen Republiški upravni organ, pristojen za delo, podrobneje določi vsebino listin iz 11., 12., 13. in 14. člena tega zakona in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela in skupnosti, ki jih lahko izdajajo. 17. člen Če organizacija združenega dela in skupnost sama ne more izdelati listin po 13., 14. in 15. členu tega zakona, naroči, da izdela listine pooblaščena organizacija združenega dela iz 42. člena tega zakona. V tem primeru mora biti v listini navedeno, daje izdelana po naročilu organizacije združenega dela in skupnosti. 18. člen Pristojni organ inšpekcije za delo lahko preverja dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev varstva pri delu. V ta namen lahko od pooblaščene organizacije združenega dela iz 42. člena tega zakona zahteva strokovno oceno listin, ki so jih izdale organizacije združenega dela in skupnosti po tem zakonu. Pooblaščena organizacija združenega dela iz 42. člena tega zakona, ki je po naročilu organizacije združenega dela in skupnosti izdelala listine po tem zakonu, ne more izdati strokovnih ocen o teh listinah. 19. člen Republiški upravni organ, pristojen za delo, predpiše splošne varstvene ukrepe in normative. Če republiški upravni organ pristojen za delo, predpisuje posebne varstvene ukrepe in normative, izda izvršilni predpis v soglasju z republiškim upravnim organom, v čigar pristojnost pretežno spada področje, za katero se predpis izdaja. 20. člen S splošnimi varstvenimi ukrepi in normativi se določajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati sredstva za delo, delovno okolje in metode ocenjevanja delovnega okolja predvsem glede: - zagotavljanja zadostnih delovnih prostorov; - zagotavljanja varnih prehodov, transportnih poti in poti za evakuacijo: - opremljenosti z varstvenimi napravami in pripravami; - varnosti pri delu z električnim tokom: - zagotavljanja varnega dela z nevarnimi snovmi; - zagotavljanja ustreznih toplotnih razmer; - zagotavljanja varstva pred hrupom in vibracijami; - zagotavljanja varstva pred nevarnim in drugim neionizirajočim sevanjem; - zagotavljanja ustrezne osvetljenosti; - zagotavljanja varstva pred zdravju in življenju nevarnimi snovmi; - zagotavljanja varstva pred biološkimi škodljivostmi; - zagotavljanja neškodljivih fizičnih psihičnih obremenitev; - metod na merjenje kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti in mikroklime. 21. člen S posebnimi varstvenimi ukrepi in normativi se določajo predvsem pogoji glede starosti, spola, strokovne usposobljenosti, delovne zmožnosti, zdravstvenega, telesnega in psihofizičnega stanja ter drugih sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati osebe pri delih oziroma nalogah, ki se izvajajo v posebnih delovnih razmerah, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, ter načini izvajanja določenih del in delovnih postopkov z opredelitvijo dolžine trajanja tega dela ter varstvenih naprav in pripomočkov. III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN SKUPNOSTI 22. člen Delavci urejajo varstvo pri delu s samoupravnimi splošnimi akti na podlagi tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov. S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali sestavljeno organizacijo združenega dela delavci lahko določajo skupne zadeve s področja varstva pri delu in način urejanja teh zadev. Delavci in nosilci samostojnega osebnega dela določajo pravice in obveznosti v zvezi z varstvom pri delu s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela. Organizacije združenega dela in skupnosti s področja kmetijstva, ribištva ter gozdarstva in združeni kmetje urejajo s pogodbo pravice in obveznosti glede varstva pri delu, zlasti tiste iz 24., 25. in 26. člena tega zakona. 23. člen Organizacija združenega dela in skupnost opredeli v srednjeročnem planu cilje in naloge za razvoj varstva pri delu. V letnem programu pa opredeli naloge izvajanja varstva pri delu in za to potrebna materialna sredstva. 24. člen Organizacija združenega dela in skupnost zagotovi, da je vsak delavec po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na dela oziroma naloge poučen o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu, o varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih, o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi, preizkušanju in vzdrževanju. 25. člen Organizacija združenega dela in skupnost opravi občasne preizkuse znanja delavcev o varstvu pri delu, da se prepriča, če so usposobljeni za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del. Roke in način občasnih preizkusov iz prejšnjega odstavka tega člena določi organizacija združenega dela in skupnost, vendar ta rok ne sme biti daljši od dveh let za delavce, ki neposredno opravljajo, vodijo in nadzorujejo dela, pri katerih je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar, razen pri rudarskih delih, kjer je rok eno leto. Dokler delavec nima potrebnega znanja in ustrezno opravljenega preizkusa, ne sme samostojno opravljati, voditi ali nadzorovati del. 26. člen Organizacija združenega dela in skupnost sme uporabljati samo takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo. Organizacija združenega dela in skupnost zagotovi periodične preiskave kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime in periodične preglede ter preizkuse delovnih priprav in naprav. 27. člen Organizacija združenega dela in skupnost določi s samoupravnimi splošnimi akti: - delovne in pomožne prostore, v katerih je treba v določenih rokih in z določenimi postopki opravljati periodične preiskave; - delovne priprave in naprave, ki jih je treba v določenih rokih in na določen način periodično pregledovati in -dela oziroma naloge, pri katerih je treba uporabljati sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu. Pri tem upošteva predvsem: - ustreznost konstrukcijskih in funkcionalnih elementov delovnih in pomožnih prostorov; - zahteve glede mikroklime in njene ustreznosti pri opravljanju del oziroma nalog; - uporabo, izdelovanje in predelovanje nevarnih ali škodljivih snovi, ali nastajanje takih snovi pri delovnem procesu; - nastajanje hrupa in vibracij; - nastajanje nevarnih sevanj, razen ionizirajočega sevanja; - zahteve dela glede ustreznosti naravne oziroma umetne razsvetljave; -da roki za opravljanje periodičnih preiskav in pregledov ne smejo biti daljši od treh let od namestitve nove delovne priprave in naprave, začetka uporabe delovnih in pomožnih prostorov in od spremembe tehnološkega procesa, razen če ni s posebnimi predpisi drugače določeno in - da roki za periodične preglede in preiskave ne smejo biti daljši od 24 mesecev, če se delovni in pomožni prostori, delovne priprave in naprave, sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu uporabljajo v zvezi z deli oziroma nalogami, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. OQ Inšpektor za delo lahko z odločbo odredi preizkus ali oceno pregledov in periodičnih preiskav pri pooblaščeni organizaciji združenega dela iz 42. člena tega zakona oziroma odredi krajše roke in drugačne postopke periodičnih preiskav in pregledov, pregled in preiskavo še drugih delovnih priprav in naprav ter drugih sredstev za delo, če ugotovi, da gre za večjo nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Če se pri preizkusu periodičnih preiskav in pregledov iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi, da preizkus ni bil potreben, ker so rezultati opravljenih periodičnih preiskav in pregledov pravilni oziroma v mejah postavljenih normativov in standardov, organizacija združenega dela ali skupnost ne nosi stroškov odrejenega preizkusa ali ocene preiskav in pregle- C*0V' 29. člen Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi enotno metodologijo za opravljanje periodičnih preiskav. Republiški upravni organ, pristojen za delo, lahko zahteva od organizacije združenega dela in skupnosti, da pripravi strokovno podlago za enotno metodologijo in opredelitev pogojev za opravljanje periodičnih preiskav. ~ 30. člen Na deloviščih, kjer opravlja dela hkrati več organizacij združenega dela in skupnosti, izvajalci del s pismenim dogovorom določijo skupne varstvene ukrepe in normative, skupno organizacijo varstva pri delu ter pravice in obveznosti delavcev, ki so odgovorni za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer. Če na delovišču iz prejšnjega odstavka tega člena delajo tudi delavci nosilcev samostojnega osebnega dela, je dolžna organizacija združenega dela in skupnost v pismeni dogovor vključiti tudi zagotavljanje varstva pri delu teh delavcev in obveznosti takih nosilcev samostojnega osebnega dela. 31. člen Organizacija združenega dela in skupnost mora posebej z opisom določiti dela oziroma naloge, kjer je večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ter kakšne pogoje glede zdravstvene in psihofizične sposobnosti ter strokovne uposobljenosti mora izpolnjevati delavec pri takšnih delih. Ali delavec izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena, se ugotavlja na podlagi zdravstvenega dokazila oziroma dokazila o strokovni usposobljenosti delavca ter s posebnim preizkusom njegovega znanja o varstvu pri delu na takšnih delih oziroma nalogah. 32. člen Organizacija združenega dela in skupnost je dolžna pri določanju zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje določenih del oziroma nalog, upoštevati strokovna mnenja, stališča in ugotovitve medicine dela. Pristojni inšpektor lahko v spornih primerih presoja primernost in ustreznost zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacija združenega dela in skupnosti. O svojih ugotovitvah obvesti organ upravljanja organizacija združenega dela in skupnosti. Organ upravljanja je dolžan obravnavati ugotovitve ter predloge pristojnega inšpektorja in ga obvestiti o ukrepih glede določitve zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih je sprejel. Ce organizacija združenega dela in skupnost ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, pristojni inšpektor z odločbo odredi ustrezne ukrepe. 33. člen Organizacija združenega dela in skupnost zagotavlja delavcem organizirano reševanje in prvo pomoč v primeru nesreče ali poškodbe pri delu. 34. člen Organizacija združenega dela in skupnost obvesti organ inšpekcije za delo o začetku svojega dela in o začetku dela katerekoli svoje delovne enote najmanj osem dni poprej, o začetku opravljanja posebno nevarnih in škodljivih del pa najmanj trideset dni poprej. Organizacija združenega dela in skupnost k prijavi po prejšnjem odstavku tega člena priloži tudi program, v katerem opredeli potrebne varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise, navede odgovorne delavce za izvedbo tega programa in določi njihove pravice ter obveznosti. Organizacija združenega dela in skupnost, ki na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju del odda obrtni zadrugi ali nosilcu samostojnega osebnega dela posamezna dela, pred pričetkom izvajanja del o tem pismeno obvesti organ inšpekcije za delo. 35. člen Organizacija združenega dela in skupnost je dolžna takoj obvestiti organ inšpekcije za delo o vsaki smrtni poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, hujši poškodbi pri delu in o ugotovljeni poklicni bolezni ter o vsakem pojavu, ki lahko povzroča nevarnost za življenje ali zdravje delavcev pri delu. Organizacija združenega dela in skupnost hkrati obvesti o vsaki smrtni in hujši poškodbi pri delu tudi pristojni organ za notranje zadeve. Organizacija združenega dela in skupnost prijavi organu inšpekcije za delo in pristojnemu organu za notranje zadeve poškodbo pri delu in ugotovljeno poklicno bolezen iz prvega odstavka tega člena tudi, če gre za delavca, ki je delal na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju del, ki sta jo sklenila organizacija združenega dela in skupnost in obrtna zadruga ali nosilec samostojnega osebnega dela. 36. člen Organizacija združenega dela in skupnost pooblasti določenega delavca, kot odgovornega za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu oziroma za zagotavljanje izpolnjevanja varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov. V okviru takega pooblastila za varstvo pri delu odgovorna oseba prepove delo na delih oziroma nalogah, za katera ugotovi, da zaradi opustitve varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov neposredno ogroža življenje ali zdravje delavcev. O tej prepovedi je dolžna takoj obvestiti organ organizacije združenega dela in skupnosti za zadeve varstva pri delu in pristojni organ inšpekcije za delo. 37. člen Organizacija združenega dela in skupnost, v kateri so nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare večje, določi s samoupravnim splošnim aktom posebno službo za varstvo pri delu ali drugo ustrezno obliko organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Pri določanju oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu, njenega obsega in sestava upošteva organizacija združenega dela in skupnost tudi: - težavnost in zahtevnost delovnih procesov; - velikost organizacije združenega dela in skupnosti in število delavcev; - krajevno porazdeljenost posameznih enot organizacije združenega dela in skupnosti in - zahtevano strokovno usposobljenost delavcev za izvajanje nalog s področja varstva pri delu. Več organizacij združenega dela in skupnosti lahko s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno službo za varstvo pri delu ali drugo obliko organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter določi njen položaj in način zagotavljanja sredstev za njeno delo. Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi osnove organiziranja službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter strokovno usposobljenost delavcev, ki opravljajo naloge s področja varstva pri delu. 38. člen Inšpektor za delo presoja ustreznost službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter strokovno usposobljenost delavcev za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Inšpektor za delo obvesti organ upravljanja organizacije združenega dela in skupnosti o svojih ugotovitvah. Organ upravljanja je dolžan obravnavati ugotovitve in predloge inšpektorja za delo ter ga obvestiti o ukrepih, ki jih je sprejel. Če organizacija združenega dela in skupnost ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, inšpektor za delo z odločbo odredi ustrezne ukrepe. 39. člen Organizacija združenega dela in skupnost v samoupravnem splošnem aktu opredeli delovno področje službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu in določi zlasti naslednje strokovne naloge: - organiziranje, usklajevanje in usmerjanje dela delavcev in pooblaščenih delavcev; - proučevanje varnosti delovnega okolja in delovnih razmer, pripravo varstvenih ukrepov in normativov ter spremljanje njihovega izvajanja in učinkovitosti; - svetovanje in strokovno pomoč pri urejanju varstva pri delu v samoupravnih splošnih aktih, temeljnih planskih aktih v letnih programih in drugih aktih; - pripravo navodil za varno delo; - predlaganje rokov in postopkov za periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav in ekoloških razmer dela ter spremljanje izvajanja pregledov in preizkusov; - pripravljanje programov teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter preverjanja znanja delavcev o njihovi usposobljenosti za varno delo in spremljanje izvajanja tega programa; - organiziranje varstva pri delu za opravljanje del z drugimi organizacijami združenega dela in skupnostmi ali določenih del na skupnem delovišču; - izvajanje notranje kontrole nad spoštovanjem predpisanih varstvenih ukrepov normativov, standardov in tehničnih predpisov; - predlaganje rokov in del oziroma nalog za zdravstvene preglede delavcev v skladu s posebnimi predpisi in v sodelovanju z medicino dela; - predlaganje organizacije prve pomoči ter reševanja v primeru nesreč ali poškodb pri delu v sodelovanju z medicino dela; - pripravljanje poročil o razmerah na področju varstva pri delu za organe upravljanja; - vodenje evidenc in sestavljanje letnih in občasnih poročil o stanju in problemih varstva pri delu po posebnih predpisih; - poročanje pristojnim organom o začetku dela organizacije združenega dela in skupnosti, o začetku dela katerekoli enote ter o začetku opravljanja posebno nevarnih in škodljivih del, o hujših poškodbah pri delu, kolektivnih nesrečah in smrtnih poškodbah pri delu; - proučevanje vzrokov poškodb, poklicnih bolezni in drugih bolezni v zvezi z delom ter ukrepanje za odpravljanje vzrokov v sodelovanju z medicino dela; -sodelovanje pri pripravljanju listin potem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih. 4Q e|0n V zvezi z izvajanjem strokovnih nalog s področja varstva pri delu sodeluje služba za varstvo pri delu ali druga oblika organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu z organi upravljanja v organizaciji združenega dela in skupnosti in z organi inšpekcije za delo. 41. člen Delavci službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in strokovni izpit po posebnih predpisih. 42. člen Republiški upravni organ, pristojen za delo, lahko pooblasti organizacijo združenega dela in skupnost, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, da kot pooblaščena organizacija združenega dela izvaja strokovne naloge varstva pri delu v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi. Pooblaščena organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžna republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za delo, dajati poročilo o svojem delu in javljati vse spremembe glede delavcev, tehničnih, organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na spremembo ali prenehanje pooblastilnega razmerja. Republiški upravni organ, pristojen za delo, z izvršilnim predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija združenega dela. 43. člen Organizacija združenega dela in skupnost lahko sama izvaja določene strokovne naloge v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, če izpolnjuje za izvajanje teh nalog enake kadrovske, tehnične in druge pogoje kot organizacija združenega dela iz prejšnjega člena tega zakona. 44. člen Delavec mora opravljati svoje delo oziroma voditi in organizirati delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter zdravje in življenje drugih. Ko delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih določajo delo oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, določajo tudi njihove pravice in odgovornosti v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu. Delavci določijo s samoupravnim splošnim aktom pravice in obveznosti odgovornega delavca oziroma vodje delovnega procesa v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu. Delavec ima pravico in obveznost uporabljati varstvene naprave ter sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa stalno nadzoruje, ali se delavci med delovnim procesom ravnajo po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih in ali jih pravilno uporabljajo. Če odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti. 45. člen Organizacija združenega dela in skupnost s samoupravnim splošnim aktom določi prostore, v katerih kajenje ni dovoljeno. Pri določanju prostorov, v katerih kajenje ni dovoljeno, upošteva organizacija združenega dela in skupnost tudi splošne zahteve zdravstvenega varstva delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge v zaprtih prostorih. 46. člen Če delavec pri delu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ter ne izpolnjuje drugih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, se šteje, da s takim ravnanjem ogroža svojo varnost in varnost drugih delavcev pri delu. Delavca, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov in s tem ogroža svojo varnost ali varnost drugih delavcev, pooblaščeni vodja del odstrani z dela, dokler delavec ne uporabi predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu oziroma dokler se ne ravna po predpisanih varstvenih ukrepih. Obenem je treba zoper takega delavca uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. 47. člen Če grozi delavcu neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varstveni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi, in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi oziroma predvidenimi varstvenimi pripomočki ali napravami, ima pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Če organizacija združenega dela in skupnost meni, da je delavec neupravičeno odklonil delo in postavil zahtevo v smislu prejšnjega odstavka tega člena, mora o tem obvestiti organ inšpekcije za delo. Ta mora brez odlašanja opraviti pregled in odrediti ustrezne varstvene ukrepe ali obveznosti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena. 48. člen Delavci so dolžni v organizaciji združenega dela in skupnosti zagotoviti predpisane in dogovorjene pogoje za nočno delo, zlasti pa zagotoviti varstvo otrok, topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti, prevoz na delo in z dela in zasedbo nočne izmene s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da delo organizirano in nemoteno poteka. Delavec ima pravico odkloniti nočno delo, če niso zagotovljeni ustrezni pogoji za to delo. V organizaciji združenega dela in skupnosti, kjer se opravlja delo v izmenah, morajo delavci poskrbeti za njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delati ponoči nepretrgano najdalj en teden. 49. člen Delavec je dolžan neposrednemu vodji del takoj prijaviti vsako pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo varnost ali varnost drugih delavcev. 50. člen Za uveljavljanje pravic do varstva pri delu lahko delavec pismeno ali ustno zahteva, da odgovorni delavec poskrbi za izvedbo varstvenih ukrepov. Če zahtevi iz prejšnjega odstavka tega člena ni ugodeno v osmih dneh ali če je delavec mnenja, da zahtevani varstveni ukrepi niso bili izvedeni po predpisih o varstvu pri delu, lahko vloži zahtevo pri organu organizacije združenega dela in skupnosti za zadeve varstva pri delu, hkrati pa se lahko obrne na pristojni organ inšpektor za delo z zahtevo, naj izda ustrezno odločbo. Če organ inšpekcije za delo ugotovi, da v osmih dneh zahtevi iz prejšnjega odstavka tega člena ni bilo ugodeno, mora po opravljenem ogledu izdati odločbo, s katero naloži, da je treba izvesti varstveni ukrep in določi rok, v katerem je treba to storiti oziroma obvesti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena. IV. NADZORSTVO 51. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona, drugih predpisov o varstvu pri delu ter varstvenih ukrepov in nad upoštevanjem normativov, ki jih s svojimi splošnimi akti določajo delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih, opravljajo v SR Sloveniji republiški in občinski organi inšpekcije za delo (v nadaljnjem besedilu: organi inšpekcije za delo). 52. člen Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih in varstvu pri delu v organih državne uprave ter v pravosodnih organih opravlja republiški organ inšpekcije za delo. Način nadzorstva nad spoštovanjem predpisov o varstvu pri delu v organih za notranje zadeve predpiše republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za delo. 53. člen Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o varstvu pri delu pri rudarskih delih opravlja rudarska inšpekcija. 54. člen Nadzorstvo glede varstva pri delu članov posadk na ladjah in čolnih za gospodarske namene, razen ribiških ladij, opravlja inšpekcija za varnost plovbe. Inšpekcija za varnost plovbe opravlja nadzorstvo po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih. 55. člen Republiški organ inšpekcije za delo opravlja neposredno nadzorstvo glede varstva pri delu v okviru glavne in stranskih dejavnosti na področju industrije, kmetijstva in ribištva, gozdarstva, gradbeništva, prometa in zvez, razen glede varstva pri delu na ladjah in čolnih za gospodarske namene. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena opravljajo neposredno nadzorstvo glede varstva pri delu pri samostojnem opravljanju kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti občinski organi inšpekcije za delo. Republiški organ inšpekcije za delo opravlja neposredno nadzorstvo glede varstva pri delu obsojenih oseb oziroma mladoletnikov, ki prestajajo kazen zapora ali vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, in oseb, ki so v priporu, na prestajanju kazni zapora oziroma vzgojnega ukrepa, pa delajo v proizvodnih obratih gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov in prevzgojnih domov, v organizacijah združenega dela in skupnostih ter pri nosilcih samostojnega osebnega dela, pri hišnih delih, organiziranih prostih aktivnostih ter pri delih in nalogah za vzdrževanje reda in čistoče. 56. člen Republiški organ inšpekcije za delo opravlja še naslednje zadeve: 1. nadzira delo občinskih organov inšpekcije za delo, 2. pripravlja osnutke republiških predpisov o varstvu pri delu, 3. daje obvestila in tehnične nasvete o izvajanju predpisov s področja varstva pri delu organizacijam združenega dela in skupnostim, nosilcem samostojnega osebnega dela, delavcem in drugim osebam po 3. členu tega zakona, 4. spremlja in proučuje stanja varstva pri delu ter organizira širše akcije za napredek tega varstva, 5. pripravlja letna in druga poročila in informacije o stanju varstva pri delu ter o dejavnosti organov inšpekcije za delo v republiki, 6. opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem zakonom in z drugimi predpisi. 57. člen Občinski organi inšpekcije za delo opravljajo vse zadeve Inšpekcije za delo, razen tistih, ki so po tem zakonu v pristojnosti drugih organov. 58. člen Inšpektor za delo oziroma pooblaščena organizacija združenega dela iz 42. člena tega zakona varuje kot uradno tajnost zaupne podatke, za katere zve pri svojem delu. Inšpektor za delo varuje kot zaupen podatek tudi ime delavca, ki je prijavil nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z varstvom pri delu v organizaciji združenega dela in skupnosti. 59. člen Občinski ali republiški Inšpektor za delo za področje varstva pri delu mora imeti visoko izobrazbo ustrezne tehnične smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, v kateri bo opravljal inšpekcijske naloge, ter strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi, ali višjo izobrazbo ustrezne tehnične smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki za strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi. Občinski ali republiški inšpektor za delo za področje delovnih razmerij mora biti diplomirani pravnik in imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi. Organ, pristojen za imenovanje oziroma razrešitev občinskega inšpektorja za delo, si v tem postopku predhodno pridobi strokovno oceno republiškega upravnega organa, pristojnega za delo. Občinski inšpektor za delo ne more opravljati zadev, ki niso zadeve občinskega organa inšpekcije za delo. 60. člen Republiški organ inšpekcije za delo lahko zahteva, da občinski organ inšpekcije za delo opravi posamezno inšpekcijsko zadevo iz pristojnosti republiškega organa inšpekcije za delo na stroške tega organa in mu določi rok za izvršitev. Republiški organ inšpekcije za delo lahko zahteva, da občinski organ inšpekcije za delo opravi posamezno inšpekcijsko zadevo iz občinske pristojnosti in mu določi rok za izvršitev. 61. člen Inšpektor za delo je upravičen vstopiti v organizacijo združenega dela in skupnost, v obratovalnico nosilca samostojnega osebnega dela ter v delovne prostore in na zemljišče kmeta. 62. člen Organizacija združenega dela in skupnost mora obvestiti organ inšpekcije za delo o izvršitvi odločbe inšpektorja za delo, in sicer najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti. 63. člen Če inšpektor za delo ugotovi neposredno nevarnost za življenje delavcev, prepove delo na ogroženih delih oziroma nalogah. • Inšpektor za delo lahko prepove opravljanje del oziroma nalog, na katerih je po meritvah ugotovljena neposredna ogroženost zdravja delavcev, niso pa izvedeni ustrezni varstveni ukrepi ter upoštevani normativi, standardi in tehnični predpisi. 64. člen O pregledu in svojih ugotovitvah sestavi inšpektor za delo zapisnik v potrebnem številu izvodov in enega vroči organizaciji združenega dela in skupnosti oziroma nosilcu samostojnega osebnega dela ali kmetu. Če inšpektor za delo pri pregledu v organizaciji združenega dela in skupnosti ugotovi nepravilnosti pri urejanju in uresničevanju varstva pri delu, da organu samoupravne delavske kontrole poročilo o svojih ugotovitvah. V poročilu opozori na splošno stanje varstva pri delu, posebej glede predpisovanja varstvenih ukrepov in normativov, izpolnjevanja drugih obveznosti na tem področju in podobno. 65. člen Če zahteva izvajanje varstvenih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti posebne investicije, pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pa ne pomenijo hujšega ogrožanja življenja in zdravja delavcev, lahko inšpektor za delo naloži organizaciji združenega dela in skupnosti, da izdela program, po katerem bo postopno prilagodila stanje predpisom o varstvu pri delu; o tem hkrati obvesti občinsko skupščino. Če se organizacija združenega dela in skupnost ne ravna po zahtevi iz prejšnjega odstavka tega člena lahko inšpektor za delo predlaga uvedbo postopka za prenehanje dela organizacije združenega dela in skupnosti. V. EVIDENCA IN POROČILA 66. člen Organizacije združenega dela in skupnosti, nosilci samostojnega osebnega dela in kmetje hranijo vso dokumentacijo po tem zakonu, predpisih izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih. Organizacija združenega dela in skupnost, nosilec samostojnega osebnega dela in kmet morajo hraniti dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena, dokler uporabljajo sredstva za delo oziroma dokler opravljajo delo na začasnem delovišču. 67. člen Organizacija združenega dela in skupnost oziroma nosilec samostojnega osebnega dela mora voditi evidenco: 1. o rezultatih periodičnih preiskav kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti in mikroklime; 2. o periodičnih preizkusih delovnih priprav in naprav; 3. o pregledih in preizkusih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; 4. o preizkusih znanja delavcev glede usposobljenosti za varno delo; 5. o delih oziroma nalogah z večjo poškodbo in zdravstvenih okvar in o delavcih, razporejenih na taka dela oziroma naloge; 6. o zdravstvenih pregledih delavcev; 7. o poškodbah in obolenjih delavcev, ki so posledica poškodb pri delu ali ugotovljenih poklicnih bolezni, ter o vzrokih poškodb pri delu; 8. o sklenjenih pogodbah o izvajanju del in o prijavah iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona; 9. o nevarnih snoveh, ki jih uporablja. 68. člen Evidenco o izpolnjevanju določb tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih, predpisov o varstvu pri delu vodijo običinski organi inšpekcije zadelo ter o stanju varstva pri delu sestavljajo poročila, ki jih predložijo republiškemu organu inšpekcije za delo oziroma skupščini družbenopolitične skupnosti. 69. člen Vsebino evidenc in poročil, način vodenja in hrambe dokumentacije in roke za sestavo evidenc in poročil iz 67. in 63. člena tega zakona predpiše republiški upravni organ, pristojen za delo. VI. KAZENSKE DOLOČBE 70. člen Z denarno kaznijo od 40.000 do 5,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek: 1. organizacija združenega dela in skupnost, ki pri projektiranju sredstev za delo ni upoštevala predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov in ni predložila k tehnični dokumentaciji elaborata o varstvu pri delu ali v tem elaboratu ni izjavila, katere predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise je upoštevala (11. člen). 2. organizacija združenega dela in skupnost, ki pri izvajanju del na gradbenih objektih, namenjenih za delovne in pomožne prostore oziroma tehnološke procese, ne upošteva tehnične dokumentacije, in ki o tem ne izda pismene izjave; organizacija združenega dela in skupnost, ki ne pripravi sprememb elaborata o varstvu pri delu, če to zahteva tehnična dokumentacija ali pogoji gradnje glede elementov, ki vplivajo na varstvo pri delu; organizacija združenega dela in skupnost, ki ne pripravi sprememb elaborata o varstvu pri delu, kadar ni mogoče izvesti tehnološkega procesa v skladu s projektom, ali če v spremenjenem elaboratu o varstvu pri delu ne navede razlogov, zaradi katerih so bile potrebne spremembe, ne opredeli nevarnosti in škodljivosti, ki izhajajo iz spremenjenega objekta ali tehnološkega procesa, ne navede ukrepov za odpravljanje opredeljenih nevarnosti in škodljivosti ali ne poda izjave, katere predpisane varstvene ukrepe, normative in standarde ter tehnične predpise je upoštevala pri spremembi elaborata o varstvu pri delu (12. člen); 3. organizacija združenega dela in skupnost, ki pri konstruiranju in izdelovanju sredstev za delo ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ali ki ne izda spričevala o varnosti ali v spričevalu o varnosti ne navede predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ki jih je upoštevala (13. člen); 4. organizacija združenega dela in skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz, pa pred sklenitvijo uvoznega posla ne zagotovi, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve glede varstva pri delu ali pred uvozom ne ugotovi, če so sredstva za delo izdelana v skladu s predpisanimi varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in tehničnimi predpisi ali o tem ne izda pismene izjave in v primeru, da ni predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ne pridobi strokovne ocene o tem, ali sredstvo za delo izpolnjuje zahteve glede varstva pri delu (14. člen); 5. pooblaščena organizacija združenega dela, ki odkloni izdelavo listine po 13., 14. In 15. členu tega zakona, če jo je organizacija združenega dela in skupnost naročila (17. člen); 6. pooblaščena organizacija združenega dela, ki odkloni izdelavo strokovne ocene (14. in 18. člen); Z denarno kaznijo od 5.000 do 250.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti ali pooblaščene organizacije združenega dela, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena. 71. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in skupnost, ki sredstev za delo iz 13. in 14. člena tega zakona ne opremi z navodilom za varno uporabo, preizkušanje in vzdrževanje, napisanim v slovenskem jeziku (15. člen). Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 72. člen Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in skupnost: 1. če nima urejenega varstva pri delu v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi (22. člen); 2. če nima programa o poučevanju in vzgajanju o varnem delu in o preverjanju znanja oziroma če dopusti, da je na delo razporejen delavec, ki nima potrebnega znanja o varstvu pri delu za samostojno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del (24. člen); 3. če uporablja take gradbene objekte oziroma delovne prostore, delovne priprave in naprave oziroma daje v uporabo taka sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, ki ne ustrezajo zahtevam predpisov o varstvu pri delu, ali če ne poskrbi za periodične preiskave kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti in mikroklime v delovnih prostorih, oziroma če ne poskrbi za preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav (26. člen); 4. če s pismenim dogovorom ne določi skupnih varstvenih ukrepov in normativov, ali skupne organizacije varstva pri delu ali pravic in obveznosti delavcev, ki so odgovorni za zagotavljanje varstva pri delu na skupnem delovišču, oziroma če v pismeni dogovor ne vključi tudi varstva pri delu delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela, in če ne sklene pismenega dogovora o tem (30. člen); 5. če pri določanju zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje določenih del oziroma nalog, ne upošteva strokovnega mnenja, ugotovitev in stališč medicine dela (32. člen); 6. če ne obvesti organa inšpekcije za delo o začetku svojega dela in o začetku dela katerekoli svoje delovne enote najmanj osem dni poprej oziroma če ne obvesti organa inšpekcije za delo o začetku opravljanja posebno nevarnih in škodljivih del najmanj trideset dni poprej, ali če ne predloži posebnega programa varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov ter če v tem programu ne navede odgovornih delavcev za izvedbo tega programa in ne določi njihovih pravic in obveznosti, oziroma če pismeno ne obvesti organa inšpekcije za delo pred pričetkom izvajanja del, ki jih je oddala obrtni zadrugi ali nosilcu samostojnega osebnega dela (34. člen); 7. če takoj ne obvesti organa inšpekcije za delo o vsaki smrtni poškodbi pri delu, kolektivni nesreči in hujši poškodbi pri delu in o ugotovljeni poklicni bolezni ter o vsakem pojavu, ki lahko povzroči nevarnost za življenje in zdravje delavcev pri delu, oziroma če hkrati ne obvesti o vsaki smrtni in hujši poškodbi pri delu tudi pristojnega organa za notranje zadeve in če ne prijavi organu inšpekcije za delo in pristojnemu organu za notranje zadeve poškodbe pri delu in ugotovljene poklicne bolezni, tudi če gre za delavca, ki je delal na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju del, ki jo je sklenila z obrtno zadrugo ali z nosilcem samostojnega osebnega dela (35. člen); 8. če ne pooblasti določenega delavca za opravljanje nalog s področja varstva pri delu ali če dopusti, da take naloge opravlja oseba, ki nima predpisane strokovne izobrazbe (36. člen); 9. če ne organizira posebne službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu, oziroma če pri njenem organiziranju ne upošteva predpisanih pogojev in zahtev (37. člen); 10. če za izvajanje strokovnih nalog potem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih ne izpolnjuje kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev (43. člen); 11. če ne zagotovi potrebnih pogojev za nočno delo (48. člen); 12. če ne dovoli inšpektorju za delo vstopa v organizacijo združenega dela in skupnost oziroma v obratovalnico in v delovne prostore ter na zemljišča (61. člen); 13. če v predpisanem roku ne sporoči, da je izvršila odločbo inšpektorja za delo (62. člen); 14. če ne hrani vse dokumentacije po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih ves čas, dokler uporablja sredstva za delo oziroma dokler opravlja dela na začasnem delovišču (66. člen); 15. če ne vodi predpisanih evidenc in ne daje poročil o stanju varstva pri delu po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi in drugih predpisih (67. člen). Z denarno kaznijo od 2.500 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 73. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 1.000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pooblaščena organizacija združenega dela iz 42. člena tega zakona, če pri izdaji listin iz 17. člena tega zakona ne navede, da jih je izdelala po naročilu organizacije združenega dela in skupnosti. Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pooblaščene organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prevega odstavka tega člena. 74. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 1.000.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori kakšno dejanje v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 71. člena in 1., 2., 3., 5., 8., 11., 12., 13., 14. in 15. točke prvega odstavka 72. člena tega zakona. 75. člen Z denarno kaznijo 10.000 dinarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška organizacija združenega dela in skupnost: 1. če dopusti, da se dela, ki bi se morala opravljati pod nadzorstvom opravljajo brez nadzorstva ali se ne opravljajo tako, kot določajo predpisi o varstvu pri delu oziroma navodila proizvajalca za določeno delovno pripravo ali napravo (44. člen); 2. če pri delu ne zagotovi uporabe predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu (44. člen); 3. če dopusti, da se kadi v prostorih, v katerih kajenje ni dovoljeno (45. člen); 4. če ne poskrbi, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo namensko (46. člen); 5. če dopusti, da delavec dela pod vplivom alkohola. Z denarno kaznijo 2500 dinarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 10.000 dinarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška nosilec samostojnega osebnega dela, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena. Denarno kazen za prekršek iz tega odstavka izterja takoj na mestu inšpektor za delo. 76. člen Z denarno kaznijo 25000 dinarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška posameznik: 1. če kadi v prostorih, v katerih kajenje ni dovoljeno (45. člen); 2. če ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ali če odstrani z delovne priprave ali naprave varnostni pripomoček ali napravo ali če ogroža svojo varnost ali varnost drugih delavcev (46. člen). VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 77. člen Dokler ne bodo izdani novi izvršilni predpisi o varstvu pri delu, ostanejo v veljavi: 1. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v konopljarnah (Uradni list FLRJ, št. 46/47). 2. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v tiskarskih podjetjih (Uradni list FLFJ, št. 56/47). 3. Pravilnik o varstvenih ukrepih zoper nevarnost električnega toka v delovnih prostorih in na delovnih krajih (Uradni list FLRJ, št. 107/47). 4. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v steklarnah (Uradni list FLRJ, št. 14/48 in 17/48). 5. Pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v kamnolomih in opekarnah ter pri kopanju gline, peska in gramoza (Uradni list FLRJ, št. 69/48). 6. Pravilnik o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelivom in odstreljevanju (miniranju) v rudnikih, kamnolomih in drugih delih (Priloga št. 8. Uradnega lista FLRJ, št. 98/49). 7. Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu (Uradni list FLRJ, št. 15/47 in 36/50), členi: 11 do 25, 33 do 39, 40 in 41,42 do 49, 76 in 77, 86 in 87, 93, 100 do 103, 152 do 183. 8. Pravilnik o tehničnih in zdravstveno-tehničnih varstvenih ukrepih pri delu pri kemično-tehnoloških procesih (Priloga št. 9 Uradnega lista FLRJ, št. 55/50) - razen 86. člena. 9. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v črni metalurgiji (Uradni list FLRJ, št. 7/55). 10. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih na morskih ladjah (Uradni list FLRJ, št. 6/55 in 32/58). 11. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri potapljaških delih (Uradni list FLRJ, št. 36/58). 12. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri predelovanju in obdelovanju kovih (Uradni list FLRJ, št. 40/61) razen poglavje A: Livarne. 13. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov (Uradni list FLRJ, št. 40/61). 14. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri luškem transportnem delu (Uradni list SFRJ, št. 14/64). 15. Pravilnik o varstvu pri vzdrževanju motornih vozil in prevozu z motornimi vozili (Uradni list SFRJ, št. 55/65). 16. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 17/66). 17. Pravilnik o varstvu pri delu in o tehničnih ukrepih za acetilenske razvijalnike in ace-tilenske postaje (Uradni list, št. 6/67 in 27/69). 18. Pravilnik o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelilnimi sredstvi in pri rudarskem miniranju (Uradni list SFRJ, št. 9/67, 35/67 in 35/72). 19. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami (Uradni list SFRJ, št. 18/67). 20. Odredba o prepovedi razmaščevanja ali čiščenja kovinskih delov in predmetov iz drugih snovi z motornimi bencini (Uradni list SFRJ, št. 23/67). 21. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne prostore (Uradni list SFRJ, št. 27/67 in 41/68), popravki v št. 29/67 in 41/68). 22. Pravilnik o varstvu pri kmetijskem delu (Uradni list SFRJ, št. 34/68). 23. Pravilnik o zagotovitvi nastanitve in prehrane oziroma prevoza delavcev od kraja, kjer stanujejo, do kraja, kjer delajo in nazaj (Uradni list SFRJ, št. 41/68). 24. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Uradni list SFRJ, št. 42/68). 25. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (Uradni list SFRJ, št. 30/69). 26. Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi (Uradni list SFRJ, št. 35/69). 27. Pravilnik o varstvu pri izdelovanju razstreliv in smodnika in pri manipuliranju z razstrelivi in smodnikom (Uradni list SFRJ, št. 55/69). 28. Pravilnik o varstvu pri delu na železnicah (Uradni list SFRJ, št. 6/70). 29. Pravilnik o posebnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pri obdelovanju in predelovanju kož, krzna in krznenih odpadkov (Uradni list SFRJ, št. 47/70). 30. Pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju službe za primer nesreče pri delu (Uradni list SFRJ, št. 21/71). 31. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Uradni list SFRJ, št. 29/71). 78. člen Ne glede na določbo 41. člena tega zakona, lahko opravlja naloge službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu tudi tisti, ki je ob uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ, št. 25/86), opravljal te naloge in je opravil strokovni izpit po dotedanjih PredPisih- 79. člen Ne glede na določbe 59. člena tega zakona, lahko opravlja naloge inšpekcijskega nadzorstva za področje o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86) opravljal naloge inšpektorja za delo za področje delovnih razmerij več kot tri leta in je opravil strokovni izpit za inšpektorja za delo po dotedanjih predpisih. 80. člen Organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86) urediti varstvo pri delu v skladu z določbami tega zakona. 81. člen Republiški upravni organ, pristojen za delo, izda izvršilna predpisa iz 37. in 69. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih, predpisa iz 16. in 42. člena tega zakona pa v enem letu po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86). 82. člen Z dnem, ko je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86), so prenehali veljati 116., 117., 118. in 119. člen ter 21. točka prvega odstavka 223. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83 in 5/86). 83. člen 54. člen tega zakona se prične uporabljati šest mesecev po uveljavitvi zakona o spre-mebah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86). 84. člen Z dnem, ko je začel veljati zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74), so prenehali veljati: 1. zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 22/66), 2. temeljni zakon o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ, št. 15/65 in 28/66), 3. navodilo o izkaznici inšpektorja dela (Uradni list SFRJ, št. 42/65).