Letnik 191«. i 27 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXXVil. — Izdan in razposlan 21. dne marca 1916. Vsebina: (Št. GG—G8.) GG. Ukaz. s katerim se prepoveduje izvažati in prevažati več reči. — 67. Ukaz o sestavljanju delitvenih načrtov po mestnem stavbnem uradu v Bčlsku. — 68. Ukaz o zahtevanju in izročanju kovinskega orodja. 66. Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance, trgovino in poljedelstvo z dne 10. marca 1910. 1., s katerim se prepoveduje izvažati in prevažati več reči. Na podstavi člena VII z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) razglašene pogodbene carinske tarife obeh držav avslrijsko-ogrske monarhije se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado ukazuje naslednje: § 1. Izvoz nastopno imenovanih reči in njih prevoz čez ozemlje se prepoveduje: 1. Kolonijalno blago razreda 1 carinske tarife (kakaova zrna in kakaove lupine, kava in čaj), 2. poper, izvzemši papriko, 3. lige; vinske jagode in grozdje, posušeno; korinle; citrone, limone, cedratni plodovi; kostanj, 4. cuker št. 19 carinske tarife in melasa, D. žito; slad; sočivje; moka in mlinski izdelki; riž, 0. posušeno sadje, češpljevec (čežana), 7. krompir, čebula, češenj, pese, zelje in vse druge ne posebej imenovane zelenjave in rastline za kuhinjsko rabo, sveže ali pripravljene (na primer na zraku sušene, posušene, razrezane, soljene, vložene itd.) tarifne številke 41 do vštevši 44, izvzemši suhe gobe, vložene kumare in konserve za luksus, 8. semenja in oljčna semena tarifne št. 45 do vštevši 53, izvzemši gozdna semena, ki ne služijo za dobivanje olja. Opomnja: Pod prepoved spadajo tudi ze- meljski oreški, palmovo zrnje, kopra, pečke vinskih jagod, lipovi plodovi (seme), bukov žir, želod, divji kostanj, 9. korenina cikorije tarifne št. 57, 10. morska trava, espartova trava in enako rastlinsko gradivo za blazine in pletenje, ličje, ločje, slama, seno, stelja, rezanica, 11. ' vse za mcdicinalno rabo služeče rastline in rastlinski deli tarifne št. 62 ; nadalje pelin, 12 klalna in uprežna živina tarifnega razreda VIII, 13. perutnina, divjačina in divja perutnina, ribe, 14. nemški ovčarski psi (volčji psi), airedale-terriers, dobermanski pinci, hrapavodlakasti pinci (nemški smrčki), nemške doge, kratkodlakasti in dolgodlakasti bernhardinci in novofundlandci,končno lconbergovci ter sploh vsi psi večjih pasem, 15. mleko in smetana, sveže, sterilizirano, kondensirano ali posušeno, jajca, tekoči ali posušeni rumenjaki in beljaki, med, tudi umetni med, vosek, živalski in rastlinski, kopalne in konjske gobe, mehurji in čreva, zlatoklepne kožice, vrvi in strune iz' črev, ščetine, žima in druga živalska dlaka (tudi poparjena dlaka) potem vse vrste govejih kož, konjskih in svinjskih kož, nadalje telečje, ovčje, jagnjetove, kozje in kozličeve kožice, 16. užitne masti vsake vrste, vštevši slanino, nadalje vse tehniške masti in mastene kisline tarifnega razreda XI (ribja mast in mast morskih psov, živalski in rastlinski loj, palmovo olje, olje palmovega zrnja in kokosovih orehov, rastlinski vosek, stearinova kislina, palmitinova kislina, parafin, degras in elainova kislina, cerezin, vazelina in lanolin, kolomaz i. dr.); mastna olja tarifnega razreda XII, 17. pivo, vino, tudi peneče vino, sadjevec, mošt, sokovi iz plodov, sadja in jagod, ne zgoščeni, medica, citronov sok, vse žgane opojne tekočine, užitni ocet, octova esenca in octova kislina, 18. jestvine tarifne št. 113 do vštevši 130, to je zlasti kruh, armadni in ladijski prepečenec, pecivo (biskvit, kakes, kolači, oblati itd.), sago, tapioka, arrowroot, testenine, meso, mesene klobase, sir. arniki in druge ne posebej imenovane ribe, soljene, posušene ali drugače pripravljene, kavijar, kavini surogati, kakaovo maslo, kakaov prašek in kakaova masa, šokolada in šoko-ladni fabrikati, vse konserve iz rib, mesa, sadja in zelenjav — poslednje izvzemši konserve za luksus — zgoščeni mošt, zgoščeni sokovi iz plodov, sadja in jagod; sladni izlečki, sladni preparati in cukrovine, I 19. vse s tem ukazom prepovedane užitne reči, ako so nepredirno zaprte ali ako zgolj zaradi svojega omota spadajo v tarifno št. 132, 20. beke tarifne št. 133. koščaki tarifne št. 137. trstje za stole tarifnih št. 136 in 279. debeli prostirači in Štorje iz ločja, ličja, trstja in sličnega gradiva, potem iz jutinih, kokosovih, manilskih i. dr. vlaken, jerbasi za omote in nošo, 21. drva, nadalje evropski stavbni in koristni les tarifne št. 134 a, tudi železniški pragovi, ter telegrafski stebri, prirezan les za obroče, tudi s sklepom, les za sode, obeljene ali z nožem ostrgane lesene table tarifne številke 347, furnire — izvzemši furnire iz žlahtnega lesa za fabrika-cijo pohištva —, nadalje s klejenjem furnir narejene ploče, lesena žica in lesena volna (kolikor se ne porablja le za omotalo), leseni klinci (leseni žeblji), tudi takozvani, les za kole; sirov, prirejen ali obdelan les za držaje za ročno strelno orožje, potem kolarski izdelki ter za kolarske izdelke prirejen les in ročaji za orodje, 22. plutina skorja, plutin zdrob, plutina moka, pluta v kockah* pločah in kolčih, plutini kamni, zamaški, podplati in drugo blago iz plute, izvzemši galanterijsko blago. 23. oglje, šota (tudi stelja iz šote) in šotino oglje, ligniti in premog vsake vrste, koks (tudi petrolkoks) in vsa iz teh tvarin narejena trdna umetna goriva (briketi itd.), 24. kafra, celuloid (tudi trske in odpadki). 25. rude vsake vrste, žvepleni kršeč (pyrit) in ogorki železnega kršca, žlindra od obratovanja kovinskih plavžev, 26. smirek in umetne trde brusilne tvarine ter iz njih narejena brusila, 27. asbest in asbestovo blago (tudi asbestiu [lojevec]), grafit, opeka iz grafita, grafitovi topil-uiki in njih črepinje, kremenka. tudi mase za obrambo toplote iz kremenke, kaolin, magnezit in magnezitno blago, šamota. Samotna opeka in druge nepregorne opeke ali enaki tehniški predmeti. Opomnja: Semkaj ne spadajo vdelani in nevdelani svinčniki. 28. barvila, barvni les in izlečki barvil, 1er barve vsake vrste, tudi kotranske barve. Opomnja: Pod to prepoved spadajo tudi saje, črnina iz saj, premogov prah ter zmleta in pripravljena črnila, potem voščilo za čevlje tarifnih št. 605 do 608 in lakove barve tarifne št. 624, toda ne barvne prsti, cinkova belina, svinčeva belina, litoponi, Griffithova belina ter loščenc in kovinske barve in za slikarske in pastelne barve pripravljene barve, 29. strojila, strojilne skorje, strojilni les in izlečki strojil vsake vrste. Opomnja; Med strojilni les spada tudi kostanjev les, 30. kotran tarifne št. 164, tudi osušen. 31. smoleč, navaden, kolofonij, smola vsake vrste (tarifnih št. 165 in 166). sodarska. pivarska, ščetarska in vrvarska smola (tarifna št. 167), ozokerit (zemeljski vosek, rudniški vosek), sirov (tarifna št. 172), terpentin, terpentinovo olje, smolino olje [smolčevo olje] (tarifna št. 173), potem vse gume in smolci tarifne št. 174, 32. rudninska olja tarifnega razreda XXI vštevši kotran rjavega premoga in skriljev kotran, 33. bombaž (tudi umetni bombaž [effilochés], bombaževi odpadki, bombaževo vate in snažilna volna), nadalje bombaževe preje in prednja preja zanje, končno vse bombaževo blago. Izvzeti sp: umetno usnje (pegamoid itd.) in v tarifnih štev. 195 do vštevši 199 navedeno blago (tulji in tuljaste mreževine, bobinetni ali čipkasti zastori in mreže za pohištvo, odmerjeno tkane, čipke — tudi zračne vezenine — vezenine, pozamentirsko in gumbarsko blago), 34. konfekcije iz blaga, prepovedanega v sprednji točki, izvzemši perilo za lišp, konfekcijo za dame in otroke. Opomnja k t. 33 in 34: Nebistvena primes' svile ne izključuje v sprednjih dveh točkah prepovedanega blaga od prepovedi, 35. lan, konoplje, juta in druga ne posebej imenovana rastlinska prediva (med njimi hmeljeva in koprivina steblaX, vsi ti tudi v odpadkih, kakor vate in snažilna volna, nadalje preje iz teh prediv (med njimi papirne in tekstilozne preje), končno vse blago tarifnega razreda XXIII, vštcvši vrvarsko blago in tehniške predmete. Izvzeto je pod tarifne št. 210, 211, 212 in 215 uvrščeno blago (batisti, gaze, linoni in druge negoste tkanine, čipke, robi, tulji in tuljaste mre-ževine, vezenine, pozamentirsko in gumbarsko blago), 36. konfekcije iz blaga, prepovedanega v sprednji točki, izvzemši perilo za lišp, konfekcijo za dame in otroke. Opomnja k t. 35 in 36: Nebistvena primes svile ne izključuje v sprednjih dveh točkah prepovedanega blaga od prepovedi, 37. volna (tudi umetna volna, volneni odpadki, volnene vate in izčeski), volnene preje in volneno blago (tudi polsti) tarifnega razreda XXIV in štule za klobuke iz volnene klolmčine. Izvzeto je v tarifnih štev. 232 in 234 navedeno blago (pozamentirsko in gumbarsko blago, šali in šalaste tkanine, čipke in čipkaste rute, tulji in tuljaste mreževine), 38. konfekcije iz blaga, prepovedanega v sprednji točki, izvzemši konfekcijo za dame in olrokè. Opomnja k t. 37 in 38: Nebistvena primes svile ne izključuje v sprednjih dveh točkah prepovedanega blaga od prepovedi. 39. uniforme, uniformske sorte vsake vrste, tudi nahrbtniki in jermeni za čevlje, 40. svila vsake, vrste (predena in ncpredena, tudi kokoni in odpadki ter vate), umetna svila, tudi sukana, svilene preje v zvezi z drugimi pre-divnimi tvarinami, nadalje svileno blago za balone in tkanine iz sirovih prediv svilenih odpadkov (buretne tkanine) in goste, sirove tkanine iz floretne svile (chappe-svila), pravlako konfekcije iz prej imenovanih tkanin, 129 , 41. grobe ščeti (konjske ščeti), 42. papirščina, beljena ali nebeljena, sirova lepenka za fabrikacijo strešne lepenke (sirova lepenka iz cunj) in strešna lepenka, papir za omotavanje, svetločutni papirji, papir za kopiranje (indigo-, karbonski) papir, naftalinski papir in papir za tiskanje, 43. kavčuk, gutaperča (tudi balata), sirova ah čiščena, tudi njeni odpadki, faktis, (kavčukov surogat), potem kavčukovo blago tarifnih štev. 305 do vštevši 320 in drugo kavčuk vsebujoče blago, 44. voščeno sukno in blago iz njega tarifnih štev. 321, 325 in 326, odeje za vozove in druge rute za pokrivanje tarifne štev. 322, izključujč tiste odeje, ki se porabljajo v rednem železniškem in ladijskem prometu, linolej, 45. usnje vsake vrste in pergament tarifnih štev. 328 do vštevši 337, nadalje usnjeni izrezki, potem odrezki in prami usnja (tarifna št. 342), usnjeni odpadki, 46. sedlarsko, jermenarsko, torbarsko in usnjeno blago, kolikor je pripravno za vojaško rabo, potem tehniški predmeti iz usnja ali sirove kože tarifne štev. 344, 47. čevlji in škornji vsake vrste z usnjenimi podplati brez ozira na težo, nadalje opanke, 48. rokavice za gospode, izvzemši rokavice iz glacé-usnja, 49. ovčji, jagnjetovi, kozji in kozličevi kožuhi in iz njih narejene kožuhovine, 50. barake in sestavine barak, šotori in sestavine šotorov (tudi ušesca, okovi, drogi in koli za šotore), lesene ladjice, vesla, nadalje kuhalni zaboji in samokolnice, ter smuči, prirejen les za smuči, palice za smuči in njih sestavine, obločja in stojala za sedla, ter nosila za transporte na konjih itd., 51. optično steklo, sirovo in brušeno, 52. sirovo železo; železo in jeklo, staro, zlomljeno in v odpadkih za topljenje in varjenje, Opomnja. Semkaj spadajo tudi ferrosilicij, ferromangan in druge zlitine železa, 53. železo v grudah; ingoti, caglji iz plavljenega železa in caglji iz zvarjenega železa za varjenje, brami, platine, 54. železo in jeklo v palicah, fasonirano in ne fasonirano tarifne štev. 431 (tudi nosilno in kotno železo vsake vrste), 55. železna in jeklena pločevina vsake vrste in debelosti tarifnih štev. 432 in 433 (tudi bela pločevina), 56. železna in jeklena žica tarifnih štev. 434 in 435 debela 03 mm in čez, 57. cevi iz kovanega železa in zvezni kosi cevi, 58. konstrukcije mostov, tudi razložene, 59. pušice iz bele pločevine, nenapolnjeue, hišno in kuhinjsko orodje iz bele pločevine, potrebščine vojske iz posteklene pločevine (vojne steklenice, jedilne skodele itd.), konjska česala, 60. šine in druge železniške tvarine tarifnih štev. 446 in 447, lokomotive, tenderji ter tovorni in osebni vozovi za železnice in njih sestavine, potem poljske železnice in gradivo poljskih železnic, 61. kose, srpi (tudi zobati srpi), 62. lomilni drogi in „kozje noge' (pralica), krampi, motike in lopate, kladiva, kos težek več nego 500 g, topori, sekire (tudi sekire Skopjem), rovnice, klešče (tudi škarje za žico), ključi za vijake in napenjači za žice, vsi ti črno ali navadno obdelani, 63. pile sekane na dolžino čez 150 mm, žage, svedri vsake vrste, kljupe za rezanje navojev, železa in kamni za natezanje žice vsake vrste, dleta in dolbila, 64. klinčki iz žice s premerom čez 1 mm in spone iz žice s premerom čez 2 mm, žeblji za podkve, žeblji za čevlje za zabijanje gorskih čevljev, 65. železne verige s členki, debelimi 2 mm in več in taki členki verig, 66. bodeča žica, vrvi iz žice vsake vrste in debelosti, pletenine iz železne in jeklene žice, tudi mreže za obrambo proti torpedom, 67. igle vsake debelosti za pletilne stroje, 68. uzde, kandare, stremena, ostroge, okovi in drugi železni deli oprave za ježo in vožnjo, 69. orožje vsake vrste, obrambni oklepi, obrambni ščiti, konstrukcije obrambnih oklepov ter vse sestavine lega blaga, 70. podkve, štole za podkve, ladijska sidra, kavlji za ladjice, krampeži vsake vrste, tudi za gradnjo telegrafov, tečaji s kroglami, železne in jeklene litine, kosi posamez težki čez 100 kg, 71. navadne kovine ter zlitine in spojine teh kovin med seboj in z drugimi snovmi, tudi kakor stara kovina, odpadki in ostanki, ter ploče, pločevine, drogi, palice in žice iz njih, 72. blago vsake vrste in v vsakem stanju obdelovanja, za kojih izdelovanje so se porabljale v točki 71 imenovane kovine in njih zlitine in spojine. Opomnja: Pod to prepoved ne spada le pomedeno, pobakreno, ponikljano, pokositreno, pocinkano, posvinčeno, pač pa tako pupločeuo železno blago. Blago, ki je v tem ukazu izrečno ozname-njeno, da je prepovedano, ne spada pod to izjemo, 73. tiskarske črke, kovinske rute, 74. žepna užigala vsake vrste in njih sestavine, n. pr. zažigalnice, klinčki iz Cerovega železa itd., • 75. kotli (lagve) za prevažanje komprimiranih plinov, destilacijski aparati, tudi razloženi, 76. vozni lokomobili, potem parni cestni valjarji, sesalke vročega zraka, pulsometri, kompresorji in stroji za mraz, potem motorji z zgorevanjem in traktorji vsake vrste, tudi razloženi, 77. zabijala vsake vrste, koloturniki, dvigala, škripci, vinte, vozni žerjavi, stroji za obdelovanje kovin, stroji za narejanjc lesovine in papirja, tudi razloženi, 78. stroji za drobljenje vsake vrste (mlini za krogle, kotalniki, mlini za drobljenje v prah itd.), stroji za izdelpvanje smodnika, raznesil in nnini-cije, tudi razloženi, 79. stroji za zabijanje žebljev v podplate in za prešivanje podplatov, tudi razloženi, 80. mehovi tarifnega razreda XL, poljske kovačnice in poljske peči za peko, poljske kuhinje, kuhalni zaboji, razkuževalni aparati, vozne lestvice, tudi razloženi, 81. električni kondensatorji, tudi razloženi, 82. telegrafski (tudi radijotelegrafski), telefonski aparati in mikrofoni, obrambne naprave zoper strelo, antene (sestavine jadrcnikov in vodilni stvori za radijotelegrafe), izolatorji za gradnjo telegrafov ali telefonov, montirani ali ne montirani. Opomnja: Pod - to prepoved ne spadajo stekleni izolatorji za vode v izbah, 83. galvanski elementi vseh vrst, akumulatorji ter njih sestavine. Opomnja: Semkaj spadajo tudi električne žepne svetilke, suhe baterije in njih sestavine, 84. izolirane žice, 85. telegrafski in telefonski kablji, 86. električno oglje, 87. tovorni vozovi, tovorne sani, vozne kuhinje in vozne peči za peko, vozovi za prevažanje bolnikov in nosila, razkuževalni vozovi in njih sestavine, 88. kolesa (biciklji), avtomobili (tudi motorna kolesa) in avtomobilski motorji, nadalje zračna plovila vsake 'vrste, vštevši sestavine in pritiklino za prej imenovane predmete, tudi stanice in stanično blago za zračna plovila in balone, 89. ladje, lesene in železne, parniki, mo- j torne ladjice ter njih sestavine in pritikline, 90. zlato in srebro, čisto, ter zlate in srebrne zlitine v novcih in v šibikab, nadalje sirovo, ' staro zlomljeno in v odpadkih, potem zrna, grana-lije, ploče, drogi, palice, žice, pločevine, trakovi in prami iz njega, listnato zlato in zlate peno. Opo mnja: V popotniškem prometu je dopusten izvoz srebrnih novcev do najvišjega zneska 20 K, 91. Novci iz navadnih kovin. Opomnja: Y popotniškem prometu je dopusten izvoz teh novcev do najvišjega zneska 10 K, 92. platina, plalinski klorid in platinsko blago, 93. instrumenti za niveliranje, planimetri, kotni bobni, aeronavtiški in navtiški kotomerski instrumenti, navtiški merniki vožnje, globinski merniki, kronometri, opazovalne ure, kompasi in pritikline kompasov, vrlalkasti kompasi in njih prenosi, merila za raztečino in merila za vsekana mesta na pragih za gradnjo železnic, končno večji merski trakovi v kapicah, potem merila, 94. kukala, daljnogledi, obrambna očala in obrambne krinke vsake vrste, reflektorji in merila za razdaljo, optiški znamenilni aparati in njihove sestavine, 95. fotografski in kinematografski aparati (izvzemši lake igrače), fotografske ploče, fotografski papirji in kemikalije, filmi, 96. kuhinjska sol tarifnega razreda XLV, 97. naslednjo kemijske pomožne' snovi in kemijski izdelki: ti) antimon, brom, živo srebro, cerij, torij, njih soli in spojine, fosfor, žveplo, žvepleni fosfor, klorovo žveplo, b) žveplena kislina, žveplasta kislina, anhidrid žveplene kisline, vse žveplene spojine (sulfidi) . in vse žveplenokisle, žveplastokisle in pod-žveplastokisle soli (kakor Glauberjeva sol, j grenka sol. žveplenokisli amonjak, bakrena | galica, železna galica in v^e druge galice), I solna kislina in klorati vsake vrste (kakor | kalijev in natrijev klorat) ter perklorati, klorovo apno in druge podklorastokisle soli, solilrova kislina, ter vse solitrovokisle in solitrastokisle soli (nitrati in nitriti, kakor soliter in soli-, trovokisli baril), vinska kislina (srcševa kislina), srcš, sirov in čiščen, vinskokislo apno, seignettna sol in druge vinskokisle soli (tarlrati), vinske droži, testaste in posušene, citronska kislina in citronskokislo apno, oksalna kislina in oksalnokisle soli (kakor natrijev in kalijev oksalat), mravska kislina in mravskokisle soli (formiati), borova kislina in borovokisle soli, c) kalijeve soli in kalijeve spojine vsake vrste (kakor pepelika, patokino oglje, kalijev per-manganat, jedki kalij in kalijev lug, klorov kalij, žveplenokisli kalij, ciankalij itd.), soda, tudi dvojnoogljenokisli natron, jedki natron, natronov lug, natrijev permanganat, cianatrij, vse svinčeve soli in svinčeve spojine (kakor . svinčev pepel, svinčev glaj, svinčeva belina, surik in masikot, svinčev cuker itd.), vse kositrove soli in spojine (kakor klorov kositer [kositrov klorir] in kositrov klorid, kositrov oksid, kositrov pepel itd.), vse cinkove soli in cinkove spojine (kakor klorov cink in lug klorovega cinka, cinkov oksid, kemijsko čist, cinkova galica itd.), aluminijeve soli in spojine (kakor kalcinirana glina, galun, aluminijev sulfat, klorid itd.) amonjakove spojine (kakor sirova in koncentrirana plinova voda, salmijakovcč, salmijak, žveplenokisli amonjak itd.), octovokisle (tudi lesnooctovokisle) soli [acetati] (kakor octovokislo apno, octovo-kisli natron itd.), vse magnezijeve, bakrene, nikljeve. železne soli in spojine, kromove spojine vsake vrste (kakor kromov galun, kromovokisli kalij), vsi fosfati, kalcijev karbid, vodikov superoksid. d) glicerin, sirov in čiščen. milarski nižji lug. lizol, lizoform, formaldehid, paraforinaldehid iu formaldehidovi pripravki, kolodij, trdna nitroceluloza, acetilova celuloza, viskoza itd. ter njih raztopine v poljubnih raztopilih, kloroform, medijev alkohol (lesni cvet), paloka, aceton, acetonova olja, octova kislina, koncentrirana, anhidrid octove kisline, klorova octova kislina, etiljev hlip (žvepleni hlip) in vsi drugi navadni in sestavljeni hlipi, tudi enantov hlip, ter vsi za narejanje raznesil in kotranskih barv uporabni organski izdelki. Semkaj spadajo zlasti vsa lahka in težka olja premogovega kotrana, bencol, toluol, ksilol, naftalin, antraccn, fenoli, krezoli, aldehidi, ketoni, hidroli in derivati vseh teh izdelkov, t) vsi komprimirani ali v tekočino pretvorjeni plini (kakor kisik, vodik, tekoč amonjak itd.), f) albumin in albuminoid], kazein, kazeogomi,