Letnik VIII.
V Gorici, dne 31. oktobra 1900.
Številka 45.
Primorski List
INuicJjiv list zn. slovensko ljudstvo na Pri morskem.
l'se en vero, tiom, cesarja!
Izhaja vsaki četrtek ol» 11. /.jul. Rokopisi pisma m* lic sprejemajo.
gui čelu leto li kron. za pni leta ‘A
to.
s  vračajo. NVtrankovaiia
krono. Za manj premolite 1
Vabilo
k
občnemu zboru
„S1ot. lat. itiavskeja Uriva"
v nedeljo dne 4. novembra ob 3'/» pop. v gostilni „Pri Katariniju“.
1. O volilvi v državni zbor.
2. O ..Centralni posojilnici".
8. Volitev odbora.
K shodu imajo ustop le udjo.
ODBOR.
Katoličanstvo in napredek.
Govoril na drugem slovenskem katoliškem sJioiln dr. Jos. Pavlica.
II.
Odrekajo naši veri naprednost, ker pravijo, da ni svobodoljubna. ,,Katoličani nimate svobode, brez svobode pa ni razvoja, ni napredka1*.
Mi smo svobodoljubni in svoboda naše volje in osebe nam je čez vse na svetu.
1. Mi edini učimo, da ima človek resnično svobodno voljo, ker je božji podobna. Naši nasprotniki, ki se radi ponašajo s svobodo, odrekajo človeku svobodno voljo in učijo, da človek ne voli sam in ne izbira svobodno, ampak da je neka sila v njem, ki ga goni kakor vihar oblake. Ni ga skoraj nauka, katerega bi bila cerkev branila z večo energijo ko ta nauk in sicer proti krivi veri in proti znanosti, ker dobro ve, da je svoboda^ volje in osebe več ko vse na svetu. Če bi cerkve ne bilo. bi so naš rod kmalu udal zopet obupni misli starih poganov, da ga osoda brezumna in brezsrčna tira kakor sužnju.
2. Ali pa morebiti nismo politično svobodoljubni V Tega nam nihče ne more očitati, ker katoličanstvo se ne spaja z nobeno politično obliko, ampak daje narodom vso prostost, da si sami vrejajo politično upravo kakor hočejo; ali obso-lutne oblasti nad človekom, absolutizma, rki bi vse in vsem ukazaval, ne priznava
Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT.
Tisk. »Narodna liskama- v Gorici.
Naročnino in oznanila sprejema upravnišlvo v Gorici, Sr meniška ulica št. !). Posamezne številke se prodajajo v lol>akarnali v Šolski-ulici, .Nunski ulici in na Korenjskem bregu illiva Gorim) št. li po 10 vin. * Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija št. 7*
LISTEK.
Kje je Yoglarjevega Korleta pamet srečala.
„I)a bi to že vender enkrat pamet <rečala“, djala je Voglarjev« mati svoje-nu nepridnemu sinu Korletu, ki je večkrat težko zasluženi denar zapravljal po crčmah in v slabi tovaršiji: pa Korleta e ni dosti prijela materina beseda. .Stara navada je železna srajca14, ta pregovor fce je vedno izpolnjeval nad Korletom.
Voglarka je bila vdova. Mož jo ji; ipustil z malimi otroki, izmej katerih ji; il Korle najstarejši. Dala ga je izučit za lizarja; dosti je morala reva pritrgati ama sebi. da je mogla podpirati sina, mzadnje pa je imela žnjim namestil ponoči le križe in nadloge. Pa. koliko je, al, takih mater!
Ko Korle v teku časa ni dobival č toliko dela, ker ga ljudje niso več uko marali, po krčmah pa mu tudi niso i*č upavali, izprevidel je, da tako ne ojde dalje.
Pojdem pa v Ameriko, mati tako mi raj pravi, naj bi me pamet srečala; ikaj doma me neče, morebiti me pa išče
ne kraljem, ne državnim zborom in ne večini ljudstva. Cerkev se je postavila kot svobodna in od vsake posvetne oblasti neodvisna moč in je tako zasadila mod narode zastavo svobodi*. Gorje narodom, ako bi kralji, ali ako bi demokratični? večine kedaj zaplenile to zastavo! Kavno mi Slovenci vemo pač najbolje, koliko velja ta svoboda, ker pod zastavo cerkvene svobode in neodvisnosti smo prišli do onega narodnega napredka, s katerim se ponašamo. Da ni bilo le zastave na Slovenskem, bi sedaj v Ljubljani ne bilo narodno-napredne stranke, in če bi bila. bila bi nemška, ne slovenska.
3.	Očitajo nam dalje: dane ilajamo svobode znanosti. Zakaj ne? Vso svobodo ima znanost, in nje edina meja je: resnica, ker proti resnici ne smejo učeni ljudje. Ali, pravijo, ravno to se vpraša: kaj je resnica!
Možje krščanski! Vi dobro veste, kdo je prvi tako vprašal: kaj je resnica? Poncij Pilat, ki pa odgovora ni čakal, ali odgovor je imel pred seboj v osebi Jezusa Kristusa, kateri je pot, resnica in življenje.
Ne morem obširno utemeljevati naše svobode v znanosti, ker ne utegnem; naveden bodi edini dokaz ta, da je bilo in ji- tudi dandanes veliko odličnih učenjakov, ki so verni katoličani. Če torej njim vera ni zadržek, zakaj bi bila drugim ?
Ena največjih — ako ne morda največa	pridobitev	XIX.	stoletja	— je
bakteriologija, ker	obeta	razkriti	skriv-
nosti, o katerih se je mislilo, da jili narava nikomur ne razodene. In ta znanost je v tesni zvezi tudi z vprašanji sv. vere. In vendar, kedo je ustanovitelj le znanosti	in kedo	ji je	priboril	prve
uspehe in določil osnovne zakone? Kran-coski učenjak Pasteur, ki je bil veren kristijan in je umrl iskreno udan kat. cerkvi. Če torej sv. vera ni vzela svobode v znanstvenem raziskavanju njemu, ki je bil prvak in učenjakom učitelj, ali ni čudno, če se tožijo, da jim vera jemlje prostost,	ljudje, ki	so o	bakteriologiji
toliko čitali, da vedo po priliki, kaj je?
po Ameriki, treba bo toraj čez morje po 'pamet".
,.Kog te nesi11, pravi mati, ,,jaz pa ga bom prosila, naj ti pošlje pamet, tukaj se te tako vedno ogiblje".
,.Kako se me ne bo“, pravi Korle, „tukaj doma hodim po svojih potih, pamet pa gre vselej naravnost nasproti. Zdaj pojdem pa jaz proti zahodu v Ameriko, pamet pa ravno meni nasproti. V' šoli smo se učili, da je zemlja okrogla, toraj morava priti skupaj". Rečeno — storjeno'. V Ameriki res dostikrat potrebujejo dobrih rokodelcev, in marsikateri si je že pridobil kaj denarja, naučil se pa tudi pametno živeti, ker v Ameriki lenuhe in pijance preganjajo kakor pri nas strupene kače.
Po dolgi vožnji po morji, dospel je Korle res v Ameriko. Mej potjo se ga je tu pa tam prijela otožnost po domačih krajih, pa tudi žeja se je včasih oglasila. In Korle je moral trpeti žejo, čeravno sc je vozil po sami mokroti, pa saj taka mokrota Korletu ni bila dosti mari, druge si je želel, pa ni bilo — drobiža.
Korle je kmalu našel delo. Naših ljudij je v Ameriki dosti; eni sa šli tja, ker doma niso mogli živeti, radi bi si
Nove volitve za državni zlor.
Priprave /,a volitve. — Imeniki so razpoloženi po vseh občinah. Somišljeniki pozor ! Preglejte volilno imenike in pripravite siv na resno delo. Glavna bitka je odločena pri volitvi volilnih mož.
V	poli skupini je volilec vsak polnoleten moški, ki je najmanj šest mesecev stalno v občini. V kmečki skupini je volilec vsak davkoplačevalec od 8 K naprej.
Povedali smo že, da so državnozborske volitve velike važnosti, ker od dobrih poslancev od visi vsoda naše Avstrije in naše cerkve. Zalo se trudijo vsi dobri življi v državi, da bi spravili na krmilo odločne, verno katoličane. Z vu-seljem rečem, ne na zadnjem mestu se trudi vestna duhovščina, da pripomore po svojih močeh do dobrih poslancev. In lo dejstvo, da se duhovščina v I i k a v volitve, brtde sovražnike cerkve tako silno v oči, da jo na najostudnejši način blatijo. Drznejo se colo trditi, da duhovnik se ne sme mešati v politiko, v volitve, kakor da duhovnik ne bi plačeval
—	kakor oni — davkov. Prav bo tedaj, ako v spomin pokličemo nekoliko mislij, katere je v tem predmetu napisal odličen Slovenec — sedaj kršč. škof dr. Mahnič v .,Rimskem Katoliku*1 I. 1893. str. 381.
»Dovršeno dejanje je tako, da se moramo mešati v politiko kot katoličani, kot duhovniki. Ali boste to dovršeno dejanje tajili?
Odprite knjigo, ki se ji pravi ,.jus canonicum11, pa berite o krščanskem zakonu. Našli boste, da zakon krščanski je — sak ra men t ustanovljen od Jezusa Kristusa. Kdo ima opravljati sakramente, kdo določevati, kako in komu naj se delijo ? Ne li cerkvi? Prav.
A zdaj vstopite v naše parlamente in videli bosle, kako so sv. zakon zavle-kava na oder politiških strastij, kako ne od cerkve posvečeni škofje, ampak od ljudstva izvoljeni tribuni, židje, ma-soni skrunijo njega sakramentalni značaj, rušijo njegovo nerazvezljivost, hoteč vzeti mu, kar ima na sebi Rožjega, svetega.
Ni li Jezus Kristus zaukazal: Učite vse ljudi. Oznanite evangelij vsaki stvari. Mej stvarmi Božjimi so poduka
kaj opomogli v novi domovini, drugi pa so šli v Ameriko, ker se jim doma ni ljubilo delati in varčevati, ko niso več mogli tako ,.po gosposko*1 naprej, šli so čez morje v novi svet. Rrez dvoma je naš Korle spadal k poslednjim, saj smo rekli, da ga je pamet zastonj iskala po domovini.
Novo življenje, druge šege in navade, velikanska mesta, polna cvetoče trgovine in obrti, vso to je napravljalo na Korleta velik utis.
„Koliko dela je tu, vse lepo ure-rejeno, tisoči in tisoči pridnih delavcev, ki se noč in dan trudijo da bi pošteno, ne pa lenobno živeli, ki po trudapolnem dolu iščejo blagodejnega počitka doma v družinah, ne pa v gostilnicah, Korle, kam si so prišel učit? O pamet, pamet, če me nisi srečala doma, semkaj v Ameriko pridi, tu boš videla Voglarjevega Korleta, kako se je naučil pridno delati in pošteno živeti!“
Res je bilo tako. Korle je zapustil mladeniške muhe, začel premišljevati, kam bi ga bila izpeljala taka pot, ter delal je neutrudno, da si je mogel kaj prislužiti za srečno življenje v Ameriki. Pridnost in poitenje pa je blagoslovil tudi Bog;
najpotrebnejši — otroci. In komu jo Kt*;R" stus dal oni Ukaz? Ne li apostolom in njih naslednikom ? Prav. Poduk otrok in mladino spilila po tBožjem pravu v področje cerkve.
A dejanski dandanes jo vse drugače. Država je segla vmes Ier šiloma si osvojila vzgojo otrok. Niti krščanskega .lattka se jim nu more delili, nogo po knjigah od države dopuščenih. Kje so jo skovala, kje sprejela h r e z v e r s k a š o I s k a postava? Ne li v državnem zboru? Politika je tedaj segla v verstvo z namenom, da verski čut in mišljenje zaduši v mladih srcih.
Kaj jo minister? Državni uradnik. In ta minister potrjuje za šolo knjige, v katerih se zgodovina sv. pisma imenuje bajka, v katerih se zagovarja l)ar\vi-n o v a teorija, poveličuje m a s o n s I v o! Ima li to vse kaj stika z vero? Viditelu državo v cerkvi, vidite politiko zmešano v verstvo? Kaj sledi iz tega?
I/. lega sledi, da katoličan je primoran se vtikati v politiko. Ako je volk zgrabil jagnje, sledil mu bo pastir tudi v brlog, da se ž njim poprime in jagnje — iztrže. In katoličan, tudi tisti, ki drugega bi ne bolel imeti pred očmi nego svoj večni namen, katoličan bo li roke križem držal videč, kako nasprotniki vhajajo na versko polje, kako ugrabljajo cerkvi pravico za pravico...
Ne, ampak katoličan bo za sovražnikom hitel, kjer ve, da njegovo nakane vjalovi, da napade njegove odbije. Sledil mu bo na volilno bojišče, sledil v državne in deželne zbore, na ljudske shode ; sledil mu bo v prodale političnih listov. To vmešavanje v prtlitiko je dandanes za katoličana e n a n a j s v e t e j-š i h d o I ž n o s t i j, od katere ga no more odvezati noben škof, in sam papež ne. To dolžnost zanemariti bilo bi — izdajati sveto cerkev in stvar Kristusovo.
Naj se prej dokaže, da se država res zdržuje vsakega napada na vero, da res na svetu, na Slovenskem liberalcev n i, kateri vodoma ali neredoma po svojih listih žalijo versko prepričanje, ne napadajo Rogu posvečenih oseb — ko se vse to dokaže, poleni bo katoličan odložil orožje, potem bo mir v Izraelu.../
nabral si je po varčnem ravnanju vedno več premoženja, gospodar pa ga j-» imel silno rad. Kdo bi si bil mislil, da bo iz Voglarjevega Korleta kedaj vender — pameten človek!
Nekega nedeljskega popoludne, izpro-hajal se je Korle po lepem polji. Pregledoval je stvarstvo božje, in bil je ves nekako prerzet od te lepote, polog tega je bil tudi prav vesel, kor ga jo njegov gospodar postavil za nadzornika svojih delavcev. Ko tako hodi po polji, zdi so mu, da vidi veliko žensko postavo, gredočo mu naproti. Že oddaleč so mu neznana žena nasmebujo in Korle no ve, kaj pač mora lo biti. Srečata so.
rJaz sem Pamet”, pravi nuj prvo ženska, „kdo si pa ti. mludeneč, tako zamišljen tu na polji ?“
,.Jaz som Voglarjev Korle. i/. Kranjskega sem doma, sedaj delani lu v Ameriki tam-le v inestu“.
„Voglarjev Korle, iz Kranjskega si ti? Kolikrat sem te iskala doma, pa najini poti ste šli vselej daleč narazen".
,.Seveda ste šli, ker sem bil nespameten jaz in ti si bežala od mene, šla si
Na Kru n j sk c in. V kmetski skupini poslavlja kat. narodna stranka vso dosedanjo poslance za kandidate: gg. Predor, Pogačnik, 1’ovše, Vencajz in Žitnik. V V. skupini je kandidat dr. Šušteršič, kor se je dr. Krek- iz tehtnih razlogov odpovedal. — Bivši poslanec dr. Ferjančič prireja po Notranjskem ponočne volilne shode liberalcev, da bi podrl dr. Žitnika. Kakor poročajo, se mož moti. — Za dolenjska mosta kandidirajo poleg dr. Slanca tudi notar Plantan in vodja Senekovič. Pač preveč liberalnih kandidatov, a premalo mandatov.
Baron Dipauli se je odpovedal kandidaturi. Krščanski sooijalci so vpri-zorili strašno gonjo proti baronu Dipau-liju, kut kandidatu za 5. kurijo južne Tirolske. Vsled njihovih spletk je Dipauli odpovedal kandidaturo. Škoda! Možje bil poštenjak v vsakem pogledu.
Liberalni veleposestniki tirolski, ki so dosedaj imeli kompromis z Italijani, so letos sklenili volilno pogodbo s nemškimi konservativci. Katoliški veleposestniki tirolski pridobe dva mandata.
Hišna preiskava.
Pravile tiskovne te moč je /.ailela.
TreSčita v te paragrafov je strela!
L u v s t e L.
Zopet se je izkazal Andrej Gabršček s svojo ,.trgovsko-obrtno zadrugo1*. Napravil je g. Deklevo, da mu je podpiral ovadbo državnemu pravdništvu,v kateri je zahteval, da se naj minuli četrtek preiščejo ,.Narodna Tiskarna1*, stanovanje dr. Andr. Pavlice in stanovanje dr. Jož. Pavlice. Saperlot, ali so se gospodje tresli pred Gabrščekom!? To ovadbo je poleg g. Dekleve in Gabrščeka podpisal tudi Anton Jeretič, trgovec s papirjem. Vse to so ti gospodje storili v imenu ,.trgovsko-obrtne zadruge**. Hoteli so izvedeli, kdo je pisal članek: gospodarstvo ... v trgovsko-obrtni zadrugi**.
Kaj naj rečemo na to? G. Dekleva je podpisan kot predsednik, dasiselehko vsakdo prepriča na trgovskem sodišči, da je dr. Tuma predsednik ravnateljstva. Andr. Gabršček nima iz drugega uzroka ničesar opraviti v ravnateljstvu. Gosp. Anton Jeretič ni niti ud ravnateljstva, ker je njegovo izvolitev najviša sodnija razveljavila. In vendar so ti trije nastopili v imenu ravnateljstva in so svojim imenom priložili celo uradni sigil. Koga bi to ne osupnilo V Kaj naj rečemo na to?
Toda pojdimo dalje! Sodnija je začela preiskovati najprej v ^Narodni Tis-karni‘‘, kjer ui našla ničesar. Nato je prišla vrsta na dr. Andr. Pavlico. Le-ta je bil v šoli. Čakati so ga morali celo uro. Nazadnje pridejo k njemu v šolo. „Pejte ga damu, ker ga iščejo hudiča v vaša hiša!1* Ko je prišel domov,-so začeli preiskavati. Prašali so najprej, ali ima rokopis: „(!ospodarstvo ... v trgovski zadrugi“ doma. Dr. A. Pavlica odgovori, da nima omenjenega rokopisa doma, ker navadno rokopisi v tiskarni ostanejo. Kmalu pa se spomni, da so mu omenjeni
pač po nasprotni poti okolu zemlje, da si me našla tu“.
„Da, tako je. Sedaj sva se srečala Ti in jaz, ali pa tudi veš, kakožen moraš biti sedaj, ko Te je srečala Pamet ?“
„Dobro vem in danes ti lahko rečem, da sem ves drugačen človek, ne boš se imela pritoževati nad menoj. Pa, dobra žena, ostani tu pri meni, delo mi nese, prihranil sem si tudi že nekaj, narediva si dom in pošteno življenje**.
,.KorIe, tako ne gre. Jaz sem poslana v svet da iščem izgubljeno. Srečen, kogar srečam jaz o pravem času! Sedaj pa z Bogom!“
Korletu se je zdelo, da se je vzbudil iz težkih sanj.
,.Pamet, srečala si me; kako lepa, vzvišena oseba, škoda, da sem se ji toliko časa izogibal!**
Odslej se je Korle še bolj prizadeval biti dober in pošten. Kmalu si je tudi preskrbel svoj lastni dom, kjer je srečno in zadovoljno živel. Materi je pošiljal obilo podpore svoje brate pa je vzel k sebi v Ameriko in vsi so srečno prišli k dobremu kruhu. Kadar so pisali materi na Kranjsko, pošiljali so ji sto srčnih pozdravov — vsi, posebno pa. Korle, „ki ga je v Ameriki pamet srečala'*.
članek z dne 18. t. m. prinesli domov, ker je na njem bilo še nadaljevanje. Hitro ga poišče ter izroči sodniku, kajti stvar, ki je bila v njem, je povsem gotova. Ta rokopis ima zdaj bržkone Gabršček v rokah ter ga natanko študira. Ko ga pa preštudira... mora ga zopet vrniti uredništvu „Pr. L.“, ker bomo rabili tudi še nadaljevanje. Gabršček naj pazi, da ga ne izgubi!	Dalje prih.
Politični pregled.
Sad slovensko-nemško liberalne zveze na Kranjskem. Deželnim šolskim nadzornikom srednjih šol je imenovan ravnatelj celjske gimnazije Peter Končnik. Mož v mladih letih navdušen Slovenec, je sedaj zagrizen nasprotnik slovenstva. Vlada ga je imenovala nadzornikom na Kranjskem, uvažujoča, da se Tavčar in Sclnvegelj objemata. Take sadove rodi Tavčerjeva zveza z Nemci.
Deželni zbori se snidejo meseca decembra.
Španija je dobila novo minister-stvo. Sprememba je le v tem, da so mesto civilistov prišli na krmilo generali, kar je v Španiji res špansko.
Vojna v Južni Afriki. Vkljub vsem poročilom poveljnika Roberts-a Buri še niso do cela premagani. Lord Roberts se nadja, da bo mogel 15. novembra ostaviti Južno Afriko. A novejša poročila poročajo, da so Buri parkrat nasekali angleške čete. Tudi nekatere kraje, zasedene od Angležev, so si zopet osvojili. Burski general De\vet, katerega so Angleži že davno proglasili mrtvim, provzroča Angležem sedaj hude udarce. Angleži so pač kramarji, in kot taki znajo farbati.
Vojna na Kitajskem je še vedno zapletena. Nemški leldmaršal \Valdersee je sicer vrhovni poveljnik vseh čel, a Kitajcem radi tega še srce ni padlo v hlače. Zdi se, da se z vso resnostjo pripravljajo na bližnjo zimo. Rusi tudi posebno ne zaupajo nemškemu vrhovnemu poveljniku. Nemške iu amerikanske mornarje so Kitajci pošteno namazali. Kitajci imajo sicer „cofe“ na glavi, a Evropejce vlačijo za nos.
Novice.
Razglas in poziv. Društvo „Sloga“ bo imelo svoj letni občni zbor v četrtek lf). novembra ob 11. uri predpoludne v prostorih goriške Čitalnice z dnevnim redom, ki ga določujejo društvena pravila. — Društveni poverjeniki in zaupniki so uljudno vabljeni, da v teku osem dnij naznanijo odboru člane, ki so ostali zvesti društvenim pravilom, oziroma, da navedejo one, ki ovirajo dosego društvenih namenov. — Ustop k občnemu zboru bo dovoljen le proti vstopnici, glaseči se na ime društvenikovo. — V Gorici, 25. oktobra 1900. Predsedništvo.
Imenovanja. Predsedništvo c. kr. nadsodišča v Trstu je imenovalo kance-listom, in sicer računskega podčastnika
1.	razreda 97. pešpolka Rafaela Gruden za Koper, mornarskega narednika Mirkota S t i p a n o v i č za Pazin, pisarniška vež-benca Ivana Tausani za Sežano in Franceta C o 1 o m h a n i za Podgrad ter pomožnega uradnika Josipa G i a n e 11 i za Koper. — Absolvirana pravnika gg. Viktor Bal tič in Fran Korošec sta imenovana za konceptna praktikanta in sicer prvi pri okrajnem glavarstvu v Sežani, zadnji pa pri namestništvu v Trstu.
Pr emoščenje. Deželuosodn1 svetnik in voditelj okrajnega sodišča v Komnu g. Ernest Cristofoletti je premeščen k okrajnemu sodišču v Gorici.
Avanciral je tukajšni mestni vojaški poveljnik major Maks pl. C hal a tipka za podpolkovnika, poročnik g. Josip
V	o d o p i v e c, sin cesarskega svetnika g. Frana Vodopivca pa je avanciral za nadporočnika pri 2. trenpolku.
•lOletnico maševanja in ob jednem 201etnico službovanja na Gradnem je preteklo nedeljo praznoval s svojimi verniki vred na slovesen način preč. gosp. vikarij Andrej Žnidarčič. Želimo preblagemu gospodu duhovniku in iskrenemu rodoijubu, da bi ga Bog ohranil pri zdravju in življenju še dolgo let v radost njego-
vih župljanov, ki ga vsi srčno ljubijo, in v korist in srečo našega naroda!
l'mrlu je dne 28. I. m. v Podgori gospa Fortunata Plahuta roj. Nemec. Bila je še v rosni dobi, stara komaj 25 let. Bolehala je že G mesecev. V nedeljo zjutraj je po zelo mučni bolezni, previdena se sv. sakramenti v Gospodu zaspala. Žalujoči družini Plahuta v Gorici in družini Nemec v Podgori iskreno sožalje, njeni duši pa večni pokoj !
Sklep računa goriške mestne uprave za leto 1899 izkazuje v tem letu dohodkov 559.783 K 78 v., stroškov 56(5,027 K 39 v. Bilo je torej primanjkljeja 7.1453 K 01 v. Stanje mestnega premoženja pa je sledečo in sicer znašajo aktiva 2,(549.008 K 77 v, a dolgovi 2,1530.1532 K 2 v., torej ostaja čistega premoženja celih 5 1 3,4 7(5 K 54 v. — —
Imena novih ulic v Gorici. — Magistrat je nadel raznim ulicam, potem in stezam razna nova imena, ki naj kličejo ljudem v spomin italijansko kulturo. Ne vemo, kako si bodo ljudje zapomnili toliko zgodovine. Med imeni so tudi: via Tominz in via Grabizio (Grabec) !
Kandidatom za kmetske občine v Furlaniji je zopet postavljen od konservativne furlanske stranke preč. g. župnik Adam Zanetli.
Vojaški nabor. Tukajšni magistrat pozivlje na podlagi obstoječih postav vse one. ki pripadajo v mesto Gorica in so bili rojeni leta 1880, da se ondi pismeno ali ustmeno zglase zaradi upisanja v vojaške liste.
Za drugo železniško progo s Trstom so se že ustanovili trije uradi, ki imajo nalogo izdelovali podrobne načrte in sicer je jeden teh uradov v Trstu za črto od Trsta do bohinjskega predora; drugi za črto od Jesenic čez Karavanke, ima sedež v Jesenicah, a tretji za črto čez Ture, ima sedež v Št. Vidu. Poleg drugih kombinacij obstoji tudi ta, ako bi se dala ta železnica oskrbeti z električno gonilno silo.
Odstop nd ,,Goriške ljudske posojilnice". — Prijateljem, ki nas povprašujejo, kaj bo z „Goriško ljudsko po-sojilnico**, odgovarjamo: Gabršček in dr. Tuma imata ključe. Naj si torej nikdo ne obeta, da pride kedaj v roke naše stranke. Kdor hoče odstopiti, mora to storiti v ž e v mesecu nove m b r u, ker drugače bo moral ostati še celo leto 1901. Po pravilih je treba pismeno odpovedati, najbolje s priporočenim pismom. Odpoved naj se glasi :
Podpisani .... (ime) odpovedujem vse svoje deleže pri ,,Goriški ljudski posojilnici11 r zmislu pravil in postave.
V	dne 1900.
N. N.
Po toči je prepozno zvoniti, naša posojilnica v Gorici je zdaj edino le »Centralna posojilnica1*.
Domači volilni shodi. — Priporočamo prijateljem, da naj v vsaki občini sklicujejo volilne shode, na katerih naj trezno, mirno in dobrohotno poučijo ljudi o volitvah. Za take shode ni treba nobenega dovoljenja. —
Vaški prepiri. Slovenci smo zelo prepirljivo ljudstvo. To lastnost najdemo žalibog skoraj v vsaki občini naše dežele.
V	vsaki občini sta dve stranki, ki sta si hudo v laseh in iščeta prepir ob vsaki priložnosti: ob volitvah v starešinstvo, v deželni in državni zbor, ob semnjih in shodih itd. Imenujejo se stranke: gorenja in dolenja, bela in črna, stara in mlada, itd. Navadno ni v teh prepirih prav nič načelu e g a, marveč se gre le za veljavo ali pa za kako čislo majhno stvar. In vender so ti prepiri zelo hudi in občni koristi škodljivi. Težko stališče ima v takih prepirih zlasti duhovnik, pa tudi učitelj. Toda pri zdajnem n a č e I n e m političnem razporu so ti vaški prepiri št! posebno nevarni, ko se prav lahko zgodi, dase ,,gorenji' vržejo na „Sočino“ stran samo iz kljubovanja proti „dole-njim“. In „Soča-* tudi dobro izkorišča te prepire. Tako je n. pr. v Šempasu raču-nila na Ozeljance, ker so ti v prepiru s Šempasci.
Zatorej svetujemo čč. duhovnikom, da naj bodo previdni pri teh prepirih in da naj ne dajajo stvari velike, morda celo načelne važnosti, katere nima. Vsaki skušaj potolažiti prepire v občini in pridobiti obe stranki za krščanska načela.
Ogibati se je oseb, ki hujskajo, ali po-števati je veljavne može obeh strank.
Ge je pa kje prišlo vže tako daleč, da drži ena slrauka s „Sočo“, je treba pomisliti, da so v celi stranki le dva ali trije, ki vodijo in vedo, zakaj se gre. Vsi drugi gredo za njimi, ker so krivo poučeni. Treba je torej veljavniše može do-tične stranke poučiti in sicer načelno, stvarno in tudi dobrohotno in s spoštovanjem. Praedica — in crepa — ob-seera — eum omni patientia. Se silo in z grda ni prav, ker ljudje se ne zavedajo zmote, v kateri so.
Pripomnimo naj še, da je najbolje, če se to opravi izven cerkve. Le v skrajni sili in pri velikem pohujšanju bi se smelo v cerkvi o lem govorili, ali vselej mirno in brez pesimizma. Ljudstvo je krščansko, je dobro in iskreno, ker se ni še nav-,zelo moderne hinavščine.
Shod v Bovcu. — Dr. A. Gregorčič skliče shod v Bovcu v nedeljo dne 4. t. m.
Kristan v Cerknem ? — Raznesel se je bil glas, da bo imel. slavni g. Etbin Kristan volilni shod v Cerknem, ali iz tega ne bo nič, ker mu Cerkljam' ne dado prostora. Še najbolje tako !
Iz Rihenherga. — Zaostali rihen-berški študent M. L. se je zopet oglasil v ,.Soči-*. Rad bi bil videl račune, katere dela g. župan o porabi podeljenih državnih podpor za ccste in uravnanje hudournikov. Mi bi iz srca želeli, da bi mu jih g. župan pokazal, po smo trdno prepričani, da jih njegova butica ne „pre-študira**. Zgraža se nad tem, daje županova žena bila denarničarka. Neglede na to, da je lo gola doinišlija zaostalega študenta, izjavljamo, da je bil denar gotovo še v boljših rokah, kakor bi bil v njegovih.
Ker je pa že radoveden 011, hočemo biti tudi mi. Vprašamo: Koliko mu je neslo 3 letno pobiranje obč. davka od pobivanja živali iu od žganja? 2. Koliko mu je vrglo minulo poletje seno za krmo vojaških konjev ob času vojaških vaj V
Z Št, Viškogorske planote, dne
21. vinotoka 1900. — Zapustili so nas vroči poletni dnevi ter nastopili hladni jesenski večeri. Mrzli veter je začel pre-pihovati naša gorovja.
Ljubi Bog je dal letos še precej dobro letino, vsi letni in jesenski pridelki so dobro donesli; le „gosivnice“ so nam pretile uničiti kapus iu repo, kar so nekaterim tudi storile. Zdaj spravljamo zadnje jesenske pridelke ter zadovoljno pričakujemo bližajoče se zime, ko bode čas odpočiti se od trudapolnega letnega dela.
Cenj. g. urednik! Tudi tukaj, kakor drugod, prebirajo se časopisi. Skoraj že v sleherni koči dobi se časopis, bodisi naročen ali od drugih izposojen, bodisi slab ali dober ; tu dobiš slabe ..liberalne**, „Sočo", „Primorca“, „Rodoljub“ itd., kakor tudi katoliške, „Gorico“, „Priin. L.“,
,.Domoljub** itd. Kaj da so liberalni časopisi, ve vsak, kdor ima le še iskrico sv. vere v svojem srcu. O, ubogi slovenski narod, ki ti prihaja tako gnjusna hrana v roke, ki te vodi na kraj propada, ki ti polagoma izpodkopuje nravstveno življenje!
In te liste berejo nekateri, ne razločujoč slabih od dobrih, dovolj je, da jih kateri naprednjak priporoči, nekako tuko-le: „Te liste berite, saj niso nič pohujšljivi, kakor pravijo »klerikalci-*, — boste videli, kaki so oni-* (namreč kle-rikalci-duhovniki). Stari pregovor pravi: „Gliha vkup štriba-* in tako je, kakoršna je „Soča-< oziroma „Primorec“, taki so njeni pristaši, sovražijo duhovnike kot strastne fanatike. Nad tako pisavo se mora vzgražati vsak katoliško misleč človek. Taki listi so prava kuga, katera mori človeka polagoma, dokler ga ne pripelje na kraj moralne propasti. — Vi očetje, gospodarji ! ne pustite v svoje hiše med družino takih listov, ako je vam kaj za vaše otroke-sinove, kateri bodo v prihodnje gotovo očetje in gospodarji ter izmej njih tudi srenjski voditelji, da jih ti časopisi ne pripeljejo v propad nesrečnega — „liberalizma“.
Pr i prost h ri b o v s k i 1111 a d e n i č.
V	Levpi začne sv. inisjon 00. lazaristov dne 4. listopada in konča dne
11.	listopada t. I.
V Avčah j(> neznan tul dne 27 oktobra udrl v sobo c. k. poštnega urada in ukradel 240 kron. /viti Uit ji' j>r<*vrlaI jamo v sleklo s svedrom, napravil si prostor za roko. obrnil zapiralno kljuko in prišel v sobo. V sobi je bila bi," "[ zaklenjena, a ‘2 ključa sla visela z i\. . . .< na zidu! Več previdnosti.
—	Kavno v isti vasici je g. Bavdaž odprl dobro urejeno prodajtilnico, ki iz-vrtno ustreza potrebam kmetskima ljudstva.
Pri sv. Luciji bodo v tekočem letu se trije semniji, namreč 4. in 21. Novembra, in 13. Decembra. Poslednji združen z velikim cerkvenim shodom.
Novi natis „<Yeilijo“ I. del. /e dolgo let je pošel 1. del priljubljene „Ge-c i l i j e“ skladatelja Ant. Foerster-ja, katero je bila I. I883. izdala družba sv. Mohorja. Odbor družbi* sv. Mohorja se je zat6 odločil, da družba prvi del „C o c i I i j e“ n a i' <> v o izda. Nova ,.Ge-cilija“ bode obsegala: 1. Mašne pesmi, in sicer pomnožene; latinski „Rec|uiem“ prav lahek za en glas s spremljevanjem orgelj ali za mešani zbor; razne pesmi za cerkvene čase, za blagoslov, več „Tantum ergo“, kakor so bili že v stari „Ceciliji“, samo da se nekatere pesmi izpustijo, oziroma z boljšimi in lahkejšimi nadomestijo.
2.	II tem pridejo obhajilne pesmi, Marijine ter pesmi za godove raznih svetnikov. Izbrale se bodo pa samo najprimernejše pesmi, in sicer tudi nekaj novih, ker je drugih dosti v II. delu „Cecilije“, kateri se v družbeni zalogi še vedno lahko dobiva. 3. Obseg nove izdaje bo nekako isti kakor stare, molitvenik pa se izpusti. — Gena knjigi bo ista, kakor je določena za 11. del, t. j. 1 krona.
Socijalne drobtinice.
Hvalnica žganju. Že dolgo pišejo in govorijo zoper pijačo, katero je nemški pisatelj Albin Stole imenoval: hudičevo mleko, satanovo kri, peklenska mikstura. Da ne bi kdo mislil, da ljudje ne znajo druzega ko žganju zabavljat, podajemo tu cenjenim bralcem hvalnice žganju; priporočamo jo posebno tistim, ki so se že naveličali vednega zabavljanja in vni« čevanja in bi radi že kaj druzega slišali. Pridiga je pa ta-Ie:
Kečeno vam je bilo že stokrat, da kdor žganje pije 1. denar zapravlja, 2. zdravje spodkopuje, 3. si življenje krajša. Jaz pa vam povem za sto in prvikrat, ni res! marveč narobe: l. kdor pije žganje, se prav zelo postara, 2. žganje je prav krepka pijača, 3. je najcenejša pijača, kakor nalašč za reveža. Tedaj poslušajte prvo: — da se človek z žgaujepitjem postara, ali ni to jasno ko beli dan? Naj vas le spomnim tega in onega mladega človeka v najboljših^ letih, ki se je žganju ravno prav udal. Ge ga bo še nadalje tako pridno pil, stavim, da se bo zelo i postaral. Gotovo ‘in še prav kmalo,
| mnogo prej ko drugi ljudje in edino le z žganjem. Saj sem sam bil priča tacih
dogodkov! Naj vam le imenujem.............
(rajši zamolčim njegovo ime); no, ta ima komaj petdeset let; na videz po telesnih lastnostih pa jih kaže najmanj 10 več; le poglejte ga! Le opazujte njegove blede modrikaste ustnice, bledičasto lice vse razorano; glejte, kako se njegove oči v mokroti lesketajo, kar solzne so, kakor bi samega sebe spremljal k pogrebu. Kako se mu roke tresejo, posebno zjutraj. Le prašajte ga, kako je z njegovim delom, koliko časa pri njem vztraja; poskušajte ga, kakšni so njegovi čuti, kaj je z njegovim spominom — potem pridite in povejte mi, ali se človek res ne postara z žganjem? Vsi mi morate pri-I znati; žganje ni še nobednega pomladilo, kakor mogoče le za eno uro in v domišljiji, starega, zgodaj starega pa je že marsikaterega naredilo.
V drugo vam moram pokazati, kako krepka in krhka pijača je žganje. Saj poznate suhega Janeza krojača, kako šibek in strahopeten možic da je, nobene moči nima; ste tudi morebiti že slišali, kako mora revež trpeti, da ga njegova skrbna gospodinja skoraj vsak večer inušlra in okrog ušes birma, tako da se revše še zjutraj ves trese in pri zadnjih vratih zmuzne, kakor miška iz pasti. No dobro; pa poglejte ga zdaj možaka tam za mizo, pred seboj ima kozarček; poslušajte njegovo govorjenje, jej, jej, kakšen
možak je postal! Slišite ga, kako se usti. kakor bi bil najbogatejši mož v vasi! Ali ga slišite kako se baha. da si* ne hoji nikogar, naj le pride kdo, če se upu!? G leji«* ga Ii*, zdaj celo ob mizo uduri, da zabobni, in kako krepko možic zakolne! No, kaj je iz tistega strahopetnega revčka naredilo tako krepkega junaka? Odgovor: Krčmar mu je prinesel že tretjo merico, seveda na upanje; no, naj pa še kdo govori, da žganje ni krepka pijača, ki da moč in življenje?
Ali pa se eno! Moj sosed se je zgodaj zbudil, še pred zorom; vsake; vrste misli so se mu vsiljevale; začel se je tudi sramovali dosedanjega življenja po krčmah iu beznicah ; vest ga peče : tako ne sme več biti. Trdno sklene za-naprej bili drug človek, odpovedali se memernosti, posebno žganju. Ta sklep še potrdi s prisego pri Bogu. ki ga bo sodil! — Kaj zamore pregnali ta pcklen-shi strah? Kaj ji* močnejše ko prisega, da jo zlomi, kakor se zlomi šibica? — To moč je pri sosedu imel kozarček žganja, katerega mu je plačal prijatelj. Ker ga je začelo nekoliko greti, da je s tem prisego prelomil, jo še sam ukazal kozarček, na to še ednega in še, zdaj pa je bil tako močan, da je premagal vse ponočne strahove in otroške sklepe, sam sebi se je smejal, kako je mogel biti t.iko neumen, da je sklenil in celo prisegel pustiti žganje. Ni li tedaj žganje krepka pijača? O res, neverjetno moč in upi iv ima tudi na dušo.
/daj pa naj dokažem še tretjo trditev, da je namreč žganje res cena pijača, kakor nalašč za reveža.
Ali ni res ceno ali dober kup’to, česar za svoj majhen denar tudi nekaj dobimo, od česar tudi čutimo, da imamo? Navadno tudi imamo to za dober kup, ker si z žganjem pridobimo zgodnjo starost, junaško moč in srčnost, pa tudi brezskrbnost, ki nam olajša pozemeljsko trpljenje. /a dober kup prodamo zdravje in srečo, telo in dušo!
Stavka železničarjev v Trstu.
Kakor se čuje, je uprava južne železnice na pogajanjih z odposlanci štrajkovcev privolila v nastopno zboljšanje: Delavci I. kategorije bodo dobivali po.l gld. 40 novč., II. kategorije 1 gld. 30 novč., ter tuntijem po 4 gld. vsakih 15 dnij. Ta plačila veljajo do 0. ure zvečer. Poznejše delo bo plačano posebej. Prejšnji akor-danti bodo dobivali stalno od 80 nč. do 1 gld. 10 nč. Premikači bodo dobivali po 10 nč. več. Ti podatki pa seve še niso avtentični.
Naša društva.
Občni zbor društva »Šolski dom“ v (ioriei Društvo „Šolski Dom“ je imelo pretekli četrtek 25. t. m. svoj redni občni zbor v društvenem šolskem poslopju. — Predsednik dr. Gregorčič je konstatiral, da osebno navzoči člani zastopajo brez pooblastil skoro dvakrat toliko glavnice, kolikor je pravila zahtevajo k sklepčnosti občnega zbora. Na to dobi tajnik cesarski svetnik Fr. Vodopivec besedo, ki prečila odborovo poročilo o društvenem delovanju leta 1899.
Iz tega povzamemo, da je društvo oskrbovalo: ljudsko šolo s 7 razredi v pivi polovici lela in z It razredi v drugi polovici; kajti v prvi polovici leta je obstojala mestna ljudska šola s 4 razredi, ki je v drugi polovici prenehala; — tri otroške vrte in zabavišča v Gorici in eno v Devinu ; — strokovno obrtno šolo za umetno vezenje in belo šivanje s tremi tečaji in šolo za krojno risanje in krojenje z dvema oddelkoma ter s tečajem za odrasle učenke in za učiteljice ročnih d,,|; — dekliško nadaljevalno šolo z dvema tečajema, združeno z že imenovano obrtno šolo; — deško obrtno-nadaljevalno šolo, v kolikor ne spada v področje posebnega šolskega odbora.
Ko je društvo popolno zapustilo prostore v ulici Barzellini, preneslo je dva rezreda ljudske šole in otroški vrtec v Cipresne ulice. / otroškim zabaviščem v Devinu imelo je društvo razne sitnosti, ker je šolska oblast delala težave radi šolskih prostorov. To je Devince potrdilo v njihovem sklepu, da hočejo zidati novo šolsko poslopje, kar se je tudi zgodilo.
V	drugi polovici leta 1899 bilo je vpisanih v vse društvene zavode nad 950 učencev iu učenk.
Da izpolnjujejo društveni zavodi svojo nalogo, pokazala je koneclelna razstava iz lelkov ljudske Sole iu obeh ubi l iiiIi šol. kakor tudi to. da sleherno leto prestopi i/. leh Sol več učenem'v srednje šole in pa na e. kr. izobraževališče. Do vštevši leta 1899 je bilo vsprejetih 72 deklic le Sohi v I. tečaj.
Poročilo se je sprejelo brez ugovora na znanje. •- Nameslo denaruičurju profesorju Berhuča, ki je bil uradno zadržan. poročal je o računu za leto 1899 in o stanju premoženju koncem leta isti cesarski svetnik Vodopivec.
Dohodke imelo je društvo naslednje: gotovina v blagajniei koncem decembra 1898 073 gld. 02 kr., društve-niki vplačali društvenim* 4.459 gld. 32 kr., dobrotniki podarili 2.i-23 gld. 18 kr., volila in zapuščine so znašale 200 gld., čisti dohodek veselic, predavanj, zbirk itd. 1.075 gld. 70 kr. „Slogini“ zavodi izročili svoj zadnji iinetek 70 gld. 85 kr. Družba sv. Cirila in Metoda dala podporo 300 gld. vladina podpora dekliški obrtni šoli in otroškemu vrtu 550 gld., najemščina odškodnine, mali dohodki 2.248 gld. 94 kr., šolnina in dohodki šole 388 gld. 71 kr., obresti od naložene glavnice 24 gld. 18 kr., dvignili glavnice 6.335 gld. 90 kr. vsi dohodki skupaj 18.749 gld. 80 kr.
Stroški so bili naslednji: stavbeni stroški iz leta 1898 5.925 gld. 89 kr., vrnili posojila 3000 gld.. obresti s pripadki (koleki, pristojbine) 1257 gld. 25 kr., šolska uprava 7.210 gld. 37 kr., hišna uprava (davki, zavarovalnina, voda, dimnikar, poprave) 53 gld. 01 kr., društvena uprava 135 gld. 01 kr., gotovina koncem decembra 1899 082 gld. 13 kr., skupaj 18.749 gld. 80 kr.
Stan premoženja dne 31. decembra 1899 je kazal aktivov 54.435 gld. 14 kr. in sicer: poslopja 51,084 gld. 80 kr., Šolski in hišni inventar 1800 ghl., v posojilnici 208 gld. 15 kr., gotovine r blagajniei 082 gld. 13 kr. Pasiva so znašala: prejeto posojilo 20.000 gld., neporavnan stavbeni račun iz leta 1898 2.719 gld. 55 kr., ter čistega imetja 25.715 gld. 59 kr. Iz tega razkaza je razvidno, da se je premoženje pomnožilo v teku enega leta za 2.930 gld. 59 kr.
Stroški za šolsko upravo se razdele tako-le: plače in nagrade 5.230 gld. 95 kr., najemščina od šolskih prostorov 1.025 gld. 00 kr., učni pomočki in blago za delo 304 gld. 41 kr., šolska oprava in poprave I3i gld. 84 kr., kurjava in svečava 95 gld. 24 kr., snaženje in prenašanje šolske oprave 89 gld. 29 kr., božičnica leta 1899 323 gld. 98 kr., skupaj 7.210 gld. 37 kr. A stroškom za šolo treba prištevati tudi obresti s pripadki v znesku 1.257 gld. 25 kr. iu društveno upravo z 135 gld. 01 kr., tako da za društvene zavode se je potrošilo skupaj 8.603 gld. 23 kr.
Občni zbor je račune soglasno potrdil. — Na to prečita isti g. tajnik proračun za leto 1900, sestavljeu v novem denaru, kronali in vinarjih. V stroških se zahteva za stavbeni račun iz leta 1898 5439 K 10 h, za šolsko upravo 14.420 K, za davke, pristojbine, zavarovanje, vodo itd. 722 K, za društveno upravo 120 K, za obresti s pripadki 2:> 14 K 50 h, skupaj 23.215 K 00 h. — V pokritje teh stroškov navaja sledeče d o h o d k e: gotovina koncem decembra 1899 1.304 K 20 h, vladina podpora 1100 K, najemščina, odškodnine, mali dohodki 3.490 K, šolnina iu dohodki šol 776 K, udninu, volila, radodarni doneski ter čisti dohodki veselic, zabav itd. 16.479 K 31 h, skupaj 23.21 o K 00 h.
Ker ni gotovo da bi došel na ime udnine, volil, radodarnih doneskov itd. tolik znesek, kakor je postavljen v proračun, sprejel je občni zbor na predlog tajnikov soglasno naslednjo resolucijo:
,.Novemu odboru se naroča, naj uravnava po možnosti stroške po dohodkih ter naj v slučaju, da bi ti zaostajali za preudarjeno vsoto zniža stroške s tem, da po svoji previdnosti skrči društvene zavode'1.
V	novi odbor so bili na to soglasno izvoljeni- predsednik dr. A. Gregorčič, odborniki: gg. Ivan Berbuč, dr. Aleksij Kojič, Andrej Tabaj in Franc Vodopivec. /a pregledovalce računov so :-e izvolili: Josip Hrovatin, dr. Fr. Kos in dr. Andr. Lisjak; za razsodnike pa: dr. Al. Franko, Blaž Grča in Ambrož Poniž.
Glede lista, v katerem naj se objavljajo društvena oznanila, se ji* sklenilo, da oznanila sc* bodo pošiljala vsem glavnim domačim listom, a da objava se smatra kol veljavna, uk o jo prinese* vsaj eden leh listov. Slednjič predlaga društveni tajnik promemlio pravil v tem smislu, da se denarni zneski izrazijo v kronah, da sme imeti vsak član glasovalce kol pooblaščenec dvajset glasov, ter da za vsakih vplačanih 100 gld. ima dru-St venik po jeden glas. Po kratki razpravi se sprejmejo predlogi soglasno. Na to je predsednik zaključil občni zbor.
„Krojaška zadruga" (z omejeno zavezo) vrlo napreduje. Ljudstvo se je prodajalnice poprijelo in ima zaupanje v cene. Od 1. jan. do 30. junija 1900 se je iztržilo blaga za 02.480 K 09 I,
Trgovsko - obrtna zadrug.!" je vložila radi članka v ..Primorskem lislir", ki razkriva tamoSnje razmere, tožbo pri sodišču. Sodišče pa ji! to tožbo zavrnilo ter izreklo, da ne najde povoda postopati proti „Prim. Lislir* zaradi omenjenega članka.
»e jedenkrat Trgovsko obrtna zadruga. Onim, ki so prijavili svoj izstop iz Trgovsko-obrtnezadruge, priporočamo, da >*edno še naprej vplačujejo svoje doneske in sicer tako dolgo, dokler ne hode zadeva konečno rešena. Pravni konzulenl. Trgovske-obrtne zadruge tolmači, kakor je to razvidno iz njegovega glasila drugače določbe zadružnega zakona, nego jih tolmačijo juristi, s katerimi smo govorili mi in ki so odločnega mnenja, da mora Trgovsko-obrtna zadruga izplačati ves do sedaj izplačani denar z doiičnimi obrestmi vred. Mogoče ji; torej, da se spusti Trgovsko-obrtna zadruga po nasvetu svojega pravnega konzuleula v pravdo z onimi, ki so izstopili iz društva, ki zahtevajo, nuj se jim uplačan denar z obrestmi vred povrne. Ta pravda sicer ne bode dolgotrajna, torej nfi bode treba dolgo čakati na njen izid.
Previdno pa je vsekako. da oni. ki so naznanili svoj izstop, še nadalje vplačujejo svoje deleže, dokler se zadeva definitivno ne reši.
„(Vntralna posojilnica11 naznanja: Ker je dne I. novembra praznik Vseh svetih, bode „Centralna posojilnica" tudi še 2. dan meseca — v petek — sprejemala in obrestovala hranilne vloge za celi mesec. — Uradne ure so zdaj od 8 —12. predp. izvzemši nedelj in praznikov.
Predsednik: Dr. Jos. P a v 1 i c a.
Ljubljanska »Ljudska posojilnica11, zadruga z neomejeno za\ zo je v kratkih treh letih silno napredovala pod modrim vodstvom dr. Iv. Šušteršiča, voditelja katoliške stranke na Kranjskem. Od 1. jan. do 30. sept. 1900 je imela prometa skupaj skoraj 18 milijonov K. Stanje hranilnih vlog dno 30. septembra 1900.: 5,853.620 K 97 h. — Čestitamo! Ta uspeh je najbolji odgovor ,.Snči" na nje članke o hiranju klerikalnih denarnih zavodov.
V	Alojzijevišču je letos 55 učencev iz vseh krajev naše dežele iu iz vseh stanov. Seveda je velika večina iz kmečkih hiš. Ti dečki so naše upanje in bodo kedaj naše veselje, /uto se trudimo in nabiramo. Bog pa povrni in blagoslovi milodare naših dobrotnikov !
Za Alojzijevišče so darovaii: Preč. g. Andr. Brezavšček 10 K, preč. g. Iv. Vuga 10 K, preč. g. Iv. Koršič 10 K, preč. g. Fil. Abram 5 K. — Srčna hvala vrlim dobrotnikom!
Vabilo k občnemu zboru. Čast mi je, vabiti p. n. člane c. kr. kmetijskega društva k občnemu zboru, ki se bo vršil v občinski d v o r a n i v Gradišči,- v to blagohotno dovoljeni, v soboto dne 10. novembra 1900. ob 10. uri predpoldne. Določen je ta-Ie dnevni red: 1. Poročilo o sadni razstavi v Gorici iu predlogi o pospeševanju sadjereje na Goriškem. 2. Poročilo o uspehu razkuževanju svilodnih rejališč s lormalino. 3. Predlogi v pospeševanje murboreje na Goriškem. (Društveni podpredsednik, gosp. ravnatelj Ivan Bolle je blagovoljno prevzel poročevanje o vseli treh predmetih). 4. Morebitni predlogi, ko-jim se pripozna nujnost. V Gorici, dne ! 15. oktobra 1900. Predsednik : Goronini.
Za kratek ras.
Poštenje. — ..Gostilničar, le ribe vže neznosno smrdijo-1. Gostilničar: ,.Zato sem vam .jili dalli za porcijo numeslo 8'1.
Hvaležnost. — Gospod pijanemu beraču: ..Tu imate nekaj. j»a so nikari ver ne napijle11. — 1’rosjnk: ..Kaj vam to mitri; se svojim denarjem naredim kar hočem". —
Sl. til).
Dne 17. novembra 1900 od 10	12. ure opoludne se odda v
Šmartnem na javni dražbi v zakup zgrndlio kosa nove okrajne ceste pod Sina rinem.
.Načrl in proračun je razpoložen v uradu cestnega odbora v Podgori vsak dan od 8 -12. ure opoludne. St l oški so proračunjcni na 19.85(5 kron. Vsakteri, ki se ho bolel udeležili dražbe, bo moral pred začetkom dražbe položiti 10 od sto varščine, t. j. 1980 kron,
Pismene ponudbe previdene s kolekom 1 krone in z priloženo varščino se bodo sprejemale do dneva dražbe.
Cestni odbor za goriško okolico,
v Podgori. 29. oktobra 1900.
Načelnik:
A. Klančič.
Anton
čevljar
SemeniŠka ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča sc
xa raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališue niriiberškegit in d robnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice.
Hišna otipala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
XXXXKXDGGOOOOCXX
v
CoIkIho voščeno sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
sveča r,
ulica sv. Antona 7. Gorica.
xxxyoooooooooocx
Važno za vsakega!
es
cn
03
Jc
03
co
>
CCS
IM
>NI 03 >
prodajalnica po najnižjih
cenah, dokler je še kaj v zalogi!
Dobiva se za
lan m en ,
lllll 9‘9fl "ikclnovii anker remonten glll. L tiU jivbmeim Iranc. verižico ii (rlij k CC prava srebrna rem. ura sp Jjlll. ‘t DJ amerikaiisko verižico in lu irlfl /TQf) l'rava srebrna rem. ura za gospe s < jjllli fr JU piisrebriieim angl. verižico in lokom., (fl 11*70 l,rilVi* * f karatna zlala remont, žepna ^1	11 lU ura,zbaržuu. škatlo ineleg. verižico. (
Za vsako uro 3 leta poroštva.
ffld 1’Afl pravi ti karatni z.lali prstni 1 JU lep kamen.
Pošilja ludi proti povzetju ali proti pred-* plačilu zneska. Kar ne ugaja, sr vzame v 8 dneh nazaj in se koj vrne dolični znesek, lakd da kupec ni v zgubi.
BratjeHurvlz,kupčljaizvoza.Krakau Stradom 17
bogato ilustrovani zapisniki cen za ure, j nakitc, zlato, srebrno iu kineško-srebrno blago po znižanih cenah se dobivajo brezplačno iu I poštnine prosto. Agenti se iščejo.
Artur M
klepar v Ozki ulici (Via Stretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
* Josip Blokar
$ na trgu svetega Antona štev. 11.
v Gorici.
Priporoča slavnemu občinstvu v mestu iu na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 9, 4, 5. Več vrst riža. Sveče I. in II. vrste. — Vino v buliIkali n. pr. Malaga.
Maršala, Ciper, llurgunder ild. Postrežba točna. Cene zmerne, g
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujejo najpresrčnej^e vsem. ki so izkazali svoje sožalje o izgubi nepozabne
Fortunate Plahuta roj. Nemec.
Posebno pa nam je izreči globoko zalivalo prečastiti duhovščini, zlasti preč. gosp. vikanju, vsem sorodnikom, znancem iu prijateljem za obilno udeležbo pri žalostnem sprevodu pokojnice.
Iskreno zahvalo ludi domačim pevcem in njih pevovodji.
Žalujoči rodbini: Plahuta in Nemec.
V Podgori, 17. oktobra 1900.
,.Krojaška zadruga*1,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (norici.
(iosposka ulica hiš. šlev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega mamifaklurnoga blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan m vsak lelni čas v naj večji izberi, kakor: sukuo, platno, prle-nino, C.hilToii, okslbrl, srovico. vsakovrstni' preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager ild. ild.
Vse ]»o iiajnižjih ccnnh.
Cene »n ktiiluc brc/, pogajanju.
Prva slov. trgovina z železjem
Anton Pečenko
Vrtna
•a 8 GORICA Via Giardino 8
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
priporoča
gS&L,
tff
briških, dalmatinskih in isterskih v i nagrado v.
Dostavlja na dnin in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-egerske monarhijo v sodili od bli litrov naprej. Na zahtevo pošilja ludi luorcc.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
■ i *w oiui. ii jjUTinn š šviušjuiii
! Konjedic & Zajec
prej G. Uarbo
Gorica, pred nadškofijo št. 9.
Priporočala |>o najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine raznega obrl tujskega, poljedelskega, vi-nogradskega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse slavite in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne: pripoznana zaloga najboljših koltov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljšega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovino po najvišjih cenah.
Vsako naročilo se izvrši nemudoma in vestno.
$
4!
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarno Gironooli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselne sobe je po nemškem slogu.
Hogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji, belgijska brušena ogleduhi vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne slolice z trsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. blazine iz strune, afriške trave, z žitu umi in platnom na izbiro ler razne lapecarije. Reči. katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima liajclcgatiicjšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
rl/.
-s
Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica
v (gorici.
jfcrctoiz JCrušič,
krojaški mojster in trgovec v vrtni ulici
hiš. štev. 10.
Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju in za vsaki slan.
Ima tudi zalogo domačega in angležkega sukna vseh vrst za vsak letni čas.
JVfaroeila iz mesta in z dežele sprejema in jih izvršuje hitro in točno.
ilC Daje tudi na mesečne obroke po pogodbi. 'Og
< t
< i
$
Mirodilnica (drogerija)
v Tržni ulici
v poslopju okrožnega sodišča
je bog-ato založena
z blagom najboljše vrste
ter more na drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom1 ki potrebujejo niirodilniškegablaga1
Posebno se priporoča cerkveni m oblast vi m. županstvom, uradom. šolskim vodstvom, društvom, javnim	m privatnim zavodom,
tvornicani, mojstrom, trgovcem, živinozdravnikom, pirotehnikom itd.	Priporoča zlasti barve
suhe iu	oljnate, aniline in lesna
barvila	za obleko, bronza; po-
kosti (lake), sušilo, zamasko (kit), votlič, razne krede, lini cement portlandski, čopiče, šeeti, oterače
 	__________ za noge, šablone, zamaške, gobe
milo, sveče, vžigalice, petrolej; najlineje žveplo in bakrani vitrijol; cevi iu druge reči	iz	kavčuka	(galoše),	razne	soli,	zdravilna	zelišču,	mineralne vode, cedilke,
(gume),	cerkveno	kadilo	in	kot	primeso	dišeči	storaks;	razna čistila, gladila in
mazila; prepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opravo, pogačo za pse; toaletno milo in drugo lepodišeče blago (parfumerije); potrebščine za lotogratije itd.