"OKopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. friflništvo in npravništvo. ■ Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu Vabilo na naročbo. Cenjene tovariše in nzroč-1 nike ,,Narodnega Delavca“ opozarjamo, da je upravno leto Poteklo. Tovariše naročnike Prosimo, da bi nam blagovolili ostati zvesti in da bi nam podali naročnino tudi za naprej. „NARODNI DELAVEC“ ss bo razvijal, se bo razširjal lt* spopolnjeval, če nas bote Podpirali z obilo naročbo. Vsak tovariš delavec, vsaka delavska družina, slovenska hiša imej„Narodnega Delavca0. „Narodni Delavec“ stane na ioto le štiri krone. Pagninijeva,Delavska zbornica1. Po istopu Silvija Pagnini-ja iz tukaj-fyie 8ocijalno-demokratične stranke, niso ^olgo hoteli vtihniti glasovi, da namerava *a dosedanji „sodrug“, sovoditel) tržaške 8°cijalno-demokratične stranke, predsednik 0(lbora strokovnih organizacij, državno-zborski poslanec III. mestnega volilnega °braja, zagriženi nasprotnik vsega, j kar se 'la združiti pod pojem: »burž iazno go-8podstvo“ itd. — ustanoviti posebno laško Orodno delavsko stranko.' Da, govorilo Se je celo več ali manj splošno, da je 'avno ta namen prouzročil njegov izstop ,f- »Delavskega doma“. Prišlo ie — drugače. Zadnji dan meseca julija t. 1. je Silvijo Pagnini v družbi s dosedanjim 80-c’jalistom Sestan in z dvorna drugima bivšima sodrugoma izdal proglas na »delavko" v katerem vabi vse delavce rok, Peresa in misli, da (izstopijo iz socijalno demokratične stranke in »Narodne delavske °rgttnizacije“ — previdno zamolčana premisa op. ured. in) pristopijo k novo vstavljeni »Delavski zbornici**. Lepa beseda, treba priznati. Posebno če se ozremo veliko vlogo, katero igrajo delavske gornice (sindikati »delavske borze**) v dfugih državah in posebno na Francoskem, 8ier je upliv politike dela na razmere ' tržišča in splošnega narodnega gospodariva dovedel zastopnike visoke financije in velike industri;e do potrebnega spoznanja, da se uravnava odnošajev in sporov med kapital m in delom da srečno izvršiti le potom poklicanih zastopnikov zveze strokovnih skupin ene in druge stranke, potem bi skoro nehote pozdravljali to novo ustanovljeno »Delavsko zbornico** ne le kot nekaj zelo lepega, ampak celo delavstvu zelo koristnega. Toda pri natančneiem ogledanju poslopja tržaške »Delavske zbornice** moramo takoj udušiti v kali s oje na dušenje. Nočemo danes preiskovati, v koliko „D lavska zbornica", novi orgsnizatorični umotvor Silvija Pagnini, ne dosegi še po svojem osnovnem štatutu one socijalno-politične pomembnosti, ki je lastna delavskim žarnicam velikih industrij sinih dežel S tehničnim pomenom delav kih zborn c se b demo itak bavili v eni prihodnji številk. Danes hočemo le odgovoriti na bivstveni vprašanji, ki se usiljujeta samo ob sebi. Ali je »Delavska zbornica", v obliki, začrtani .jej po njenem dobrem ustvariteliu Silviju Pagnini bila zares potrebna ? In zopet: Jeli ima tržaški proletariat pričakovati odrešitev od nove »Delavske zbornice ?4 Na obe vprašanji moramo odgovoriti z gromovitim : Ne! Pag Inijeva »Delavska zbor.** je le prazen pro-tor, pokrit s šare nim zagrinjalom. Dete je to, ki se ne more razvi ati, ker je prišlo na svet z kali bolezni v sebi, rakitična in anemična prikazen. Tega utiša se gotovo ni mogel otresti nobeden človek, ki je vzel v roke organizacijski štatut nove »Delavske zbornice". Ne mislimo pri tem toliko na sredstva, s katerimi bode skušala »Delavska zbornica" uresničiti svoj program. Res je sicer, da posredovalnica dela ni nič novega, da to imajo že davno vse socijalno-demokratične organizacije in da bode to v kratkem imela tudi naša „N. D. N.“, ker jo v to silita dejanska potreba in pravila. Res je. da usta-novljenje razn h konsumnih, produktivnih in delavskih zadrug, prirejanje shodov, poučnih sestankov in predavanj, vzdrža-vanje knjižnic in čitalnic, posredovanje v sporih med delavcih in delodajalcih, delavska statika itd. ne spada v vrsto novosti za Trst. Socijalno-demokratična stranka in „N. D. 0.“ izvajata že davno, več ali manj vspešno, ta program. In tedaj ? Kaj je prav za prav hotel Silvio Pagnini ? Ugonobiti potom, konknrencije socijalno-demo-kratično stranko in N. D. O. Toda, ves ta trud ne bode dosednjemu „sodrugu“, a današnjemu „gospodu*‘ Silviju Pagnini, prav nič pomagal,, to mu že danes lahko povemo. Zakaj slovenski in italijanski delavci ne bodo mogli nikdar pczabiti, da je ustanovitelj ,,Delavske zbornice** obrnil hrbet socijalno-demokratični stranki samo radi tega, ker se mu je zdela premalo laško-nacijonalistična. Instinkt proti slovenski narodnosti, slovenožrstvo ga je pognalo iz vrst socijalistov v vrsto ultra-italijanskih, meUansko čutečih in mislečih krogov. In takemu človeku naj zaupajo slovenski svo-jemu narodu zvesti delavci ? In takemu šovenu naj se podvržejo mednarodno čuteči so?ijalisti ? Ne, Silvio Pagn ni bo morda združil pod svojo brezbarvno zastavo nekaj gasilcev, podreščkov, brivcev, velika masa delavstva mu je že davno potisnila na čelo pečat breznačajnosti in z .klicala: Proč g. rokami! Izdajalec ! Večina slovenskega in italijanskega delavstva bo videla v. »Dd-lavski zbornici** le sredstvo raznarodovanja, ususnjenja delavstva tačastnim, novim idealom Silvija Pagnini ja. , Delavska zbor niča** se ne bo dotikala narodnosti ali politike, vere ali notranjega naziranja, ona je gospodarska in mednarodna organizacija. Tilko je čitati v statutu „Delavske zbor-nice“. »Mednarodna ?“ A — ,,S Pagninijem na čelu ?*) Kakor vidimo se Pagnini zna šaliti tudi z veleresnimi, svetimi rečmi, kakor je življenje delavstva. Delavstvo nima pričakovati od »Delavske zbornice** prav nič. Ker se je bodo izogibali vsi Slovenci in socijalno-demokratični delavci, ni teško uga niti iz kakšnih elementov se bode rekrutirala ta »Delavska zbornica**: iz italijan skega uradništva, delavcev »peresa in misli**, iz onih krogov, ki vsako gospodarsko zadevo izkoriščajo proti politiškemu nasprotniku — Slovanu, iz onih »proletarcev**, ki se zbirajo pod zastavo tukajšnjega društva »mazzinijancev** iz onih desperadosov, ki so stekli neminljivo s'avo v društvu »Giovane Trieste**, iz vseh, sorodnih po kivi in po pol žaju — Silvju Pagnini.... In v tem konglomeratu, v tej »Delavski zbornici** naj bo mesta za delavca, naj bo ž-* član socjalne demokracije ali — N. D. O.?... Poglavje o delu. Izgovorjena beseda, napisana pesem je, kakor pravimo, kintesenca človekova; koliko bolj je to storjeno delo. Carlisle. Vsa modrost, vsa nravnost, potrpežljivost in vstrajnost, — z eno besedo vsa sila, moč človekova je zapisana v njegovem dejanju. In če se človek oprime dela z vsemi močmi in z ljubeznijo, mu je plačilo prijetno notranje zadoščenje, blažena zavest, ki bi jo ne mogle odmeriti vse sladkosti in radosti življenja. V delu je trajna plemenitost, trajna radost, ki jo občutiš, ko si izvršil naloženo delo, v delu temelji naravno zvanje človekovo, delo jamči za čistost in ^plemenitost njegovega dejanja in značaja. Pa če bi se človek še tako malo zavedal svojega poklica, — dokler dela, dokler čuti v sebi potrebo do dela, tako dolgo bi ga ne mogli zavreči, ne smeli za- ničevati. Zakaj on je vreden in dober član človeške družbe : glejte, on dela. Delo je za človeka blagoslov, tudi najtežja dela oplemenitijo delavca, ki ve, kaj ie dolžnost. Kdo, ki ni sam delaven, bi mogel občutiti tisti prijetni notranji mir, ki blaži trde poteze trudnega delavca; kdo in kako bi pojmil radostni čas zasluženega delopusta! Sence vsakdanjosti vtonejo v svečanem žaru, ki zasije iz njegovih oči, ko se vrača od de'a k počitku. Skrb, žalost, obup in vse neprijetnosti so pozabljene, duša človekova je udana, srce pomirjeno. Delo je pravzaprav vera; delati se pravi moliti. Starejše ko vsi pridigam evangeliji je nepri-digano, neskončno in večno blagovestie: Dela), in dobro se ti bo godilo! V človeku je prirojena sila, ki ga sili k delu, ne da mu miru, dokler je ne razvije. To ni nič druzega nego božja volja, božji zakon, ki v njem živi. Vsi veki, zemlja, vsemir, vse, kar vidimo in občutimo, nas sili k delu, vse oznanja večni in naravni zakon : Delaj! Prišla bo ura, ki nas bo objela tema; zakaj tudi to je zakon narave. Delajmo, da ne bomo zastonj živeli, delujmo, da bomo že tukaj deležni blaženosti, ki nam jo bo zadovoljnost vlila v srce. »Na svetu je samo ena grdoba, in to je lenuh" pravi Carlisle. Pot človeškega življenja ni bila nikdar posejana z rožami, a tudi nikoli ne bo in ne more biti. In v tem je ravno ona radost, ki jo občuti človek po stvorjenem delu, v naporih je prijetna zavest upane zmage. Notranji mir in čistost srca je plačilo, ki ga je dolžno pošteno delo pridnemu človeku. Delo nam daje dostojanstvo človekovo delo je delež človeštva, prijeten in potreben delež, zakaj rojeni smo, da delamo, da se bojujemo. Vroča sraga potu na čelu je biser, sveti vrelec človeške čednosti. Delo res plemeniti in blaži človeka. Potreba in želja po delu je v naravi človekovi. Vse na svetu je tako urejeno, da moramo vsi delati in da v delu in le v • delu najdemo tolažbe. Kdor ne dela, naj ne je, pravi apostelj Pavel. Ampak tisti, ki nič ne delajo, tisti, za katere delajo drugi, najboljše jedo! Pijavke in izkoriščevalci delavskih legijo-nov so, tlačijo in trpinčijo ubožce, ki so jim posvetili vso veliko silo in moč svojih žuljavih rok, vse svoje življenje... To grdo nesorazmerje je rodilo socija-lizem, je dvignlo delavstvo vsega sveta, da se je začelo zavedati svojih naravnih pravic in da je začelo braniti svetost in plemenitost dela. Proti izkoriščevalcem in tlačiteljem, proti brezrščnim lenuhom, ki se razkošno valjajo v zlatu in izobilju, proti tem je naperjen boj delavstva. PODLISTEK. BRATA. Črtica Iv. Z—c. Tone je gledal v dolino in je zamujal. ,. »Poglej, France, če bi bilo v tej do-I11' jezero, kako bi bilo lepo. Jeračev ’ °že bi naina iztesal čoln, in midva bi se v°zila po jezeru tja do malogabrovske ?erkve pa sem v Kuščarjek in tam do ^-Pnikovega hriba. O.... ribe bi lovila in ,;olnu bi se zibala pa meso bi jedla in 8r^na bi bila". »Kako si neumen, Tone". A Tone se je zaveroval v svoje je* jfr°; neprevidno se je iztegnil ves zavzet z Cvetja in je ljubeče pogledal po dolini. Smodnik se ni bil še vžgal; nit je v euda bila slaba in vlažna, in France je prestrašen potegnil brata nazaj. A zdaj Zgrmelo, smodnik je razgnal skalo. Na 8e strani je bušknilo kamenje. Težak kjj- men je završal in posnel rob zavetja. Gotovo bi bil zdrobil Toneta. »Kaj sanjariš ! Saj bi te bilo skoro ubilo, neroda.se je bil razjezil France in je bil eelo popoldne slabo volje. Tega dogodka se je bil France ravnokar spomnil in je pogledal brata. »Takle bi se ženil..." je pomislil in se je čudno in kislo nasmehnil. Tone je molče srebal zadnje ostanke juhe in je otepal svoj kruh. Neizrekljivo lepe in praznične misli so ga obšle. Domislil se je marsičesa. Kar gorko in prijetno mu je postalo... Ni se čutil tako starega. Kaj starost! Mož ima toliko let, kolikor jih čuti. On se ne more nič pritožiti. Zdrav je, zadovoljen tudi, tisto že. Ampak morda bi bil... e, kaj — morda... gotovo bi bil še bolj, če... no, seveda.... * * * France je zagovarjal kačji pik in bolna kravja vimena in je zdravil moške kile. Znal je pa tudi še mnogo drugih koristnih stvari. Prebrisan in prevdaren mož je bil France. Nekoč so ga poklicali k Pelinovem Janezu, ki se je bil ponesrečil, ko je hotol vasovati pri Ostankovi Franci. Ampak vaški fantje mu niso privoščili pregrešnega veselja in so ga zapodili. Janez je tekel, kar se je dalo. Njegov slabi vid in pa krevljaste noge so mu prinesle nesrečo. V begu je padel čez plot. Revežu se je spustila huda kila. Tisto noč se je Primožev France močno prehladil. Se tista jesen ga je pobrala. Nekaj pred Vsemi Svetimi. Leto in dan je žaloval Tone. Sam je ostal in je bil še bolj boječ. Hodil je v Kuščarjek in se je solzil. Malo kamenja je natolkel in ni več mislil na jezero med Malim Gabrom in Cesto. Z rokavom je potegnil preko oči in je dvignil pogled po pečevju. Tiho in mirno je bilo v Kuščarjeku. Francetov sveženj smrekovih vej je ležal ob strani. Samo veje so še bile, igle so porujavele in so se osule. Oster nož se je zapičil v mehko Tonetovo srce in se je zasukal v boleči rani, debela solza je spolzela po njegovem licu. »Nič. Kaj bi se ubijal: Kuščarjek zapustim, pa je. Saj res. Repnik mi da kravo v rejo, da mi bo dajala mleko. Še gnoj bom imel. Pa bom lepo obdeloval in čedil vrt. Njivico dam preorati v praho. Ajde vsejem. Bo za žgance in kruh. Še zelnik si popravim. Kakšna dva kraja njive mi da v najem Sitar. Mlatit mu grem, pa bo odslužena zemlja". Cenetu z Medvedjeka je prodal svedre ia kladiva. Skupiček ni bil velik, samo da se je znebil orodja. Za vsak sveder mu je dal Cene nekaj čez tri dvojače, kladiva so bila pa še bolj po ceni. »E, bo že kako", jo mislil Tone. »Mežnarjeva Reza bi me morda vzela. Ne bi bilo nama sile*. Hišico ima, pod in ka-zolec tudi in njivico za dva mernika posevka. In jaz imam tudi nekaj... e, vse skugaj bi že nekaj izdalo, ni vrag". Tone si je kupil nove hlače. Na semnju v Radohovi vasi si je izbral pa še lep klobuk. Med sejmarji je hodil in je bil ves srečen. Videl je toliko ljudi. In vsi so se In izmozgani trpini so si že pridobili priznanja od vseh poštenih in vpoštevanja vseh mogočnih. Od časa do časa zavihra delavska s ila in se upre krivici. O delavski stavki govorijo in pišejo povsod. To je hudo in ostro orožje, ki ga lahko vihti ogorčeni delavec. Gorje deželi ki jo večkrat obišče taka šiba. Nenasitnost in prešernost očiiaio delavcem tisti, ki so prizadeti posredno ali neposredno. Ampak ne pomislijo ne svojih dejanj, ne svojih besed; ne zamislijo sena stališče trpečega delavca, ne premislijo bistva dela in plačila. Pravičnega sorazmerja si nočejo predočiti. Zato pa moramo biti pripravljeni, ko nas pokliče ura sile ! Zveza jupslov. železničarjev. Zveza in njeni člani. Govorili smo v zadnji številki o potrebi „Zveze jugoslovanskih železničarjev41. Treba pa je nam govoriti jasno tudi o bodočih članih „Zveze“ in njenih podružnic. „Zveza jugoslovanskih železničarjev" si je stavila nalogo, pridobiti svoje člane le po naravni poti, to je : noče vabiti k pristopu nikogar z obljubami, ampak zahteva, da vsakdo, ki misli pristopiti, prevdari sam, zakaj da pristopi. Kakšne lastnosti naj ima član ? Prva lastnost : Imeti mora razum za or ganizacijo sploh, on mora spoznati sam, da je dandanašnji skrajno potrebno, da se združimo jugoslovanski železničarji, ker le z združenimi močmi bomo vspešno zasledovali svoje težnje in bomo dosegli skupne zahteve. Druga lastnost: biti mora naroden, imeti ljubezen do svojega materinega jezika in do svojega naroda. Tretja lastnost •' Član si mora biti toliko na jasnem, da organizacija ni samo zato, da bi komu pomagala hipno iz kake neprilike, katero je morda sam zakrivil. Pomniti mora, da organizacija pospešuje skupne težnje in zahteve, to pa ne morda od meseca do meseaa, ampak ob gotovem potrebnem času. Težnje posameznih članov pa le, ako je očividno, da dotičnika zapostavljajo in se mu dela krivica, ne da bi bil on to sam zakrivil, , Četrta lastnost: Član ne sme misliti, da stem, ko pristopi „Zvezi jugoslovanskih železničarjev" more pričakovati že Bog ve kakšno zbolšanje svojega položaja. Taki člani niso vstrajni, ker ne razumejo pomena organizacije, in „Zveza“ žnjim ne pridobi nič, ker postane tak član kmalu nezadovoljen in izstopi' ali je le v oviro. Naj ima vsak pristopujoči član navedene lastnosti, in ako dobi „Zveza jugosl. žel." le take člane, potem ne bo nikdar nazadovala, ampak vedno napredovala, kakor se to vidi pri „Zemski jed-noti železniških uslužbencev v Pragi". Upati je, da ima vsak slovenski že lezničar toliko razsodnosti in ponosa, da pristopi „Zvezi jugoslovanskih železničarjev Ne sme pustiti, da se trudi in žrtvuje le neko število članov v ..Zvezi". Škodoval bi nam tak, ki ni žrtvoval nič in je samo čakal, kdaj dobi kako zboljšanje na plači vsled truda in požrtvovalnosti drugih. Sram mora biti tistega, ki ni član v tem tre-notku, ko se doseže kako zboljšanje in potem uživa tudi on to, za kar ni ganil mezinca in ni žrtvoval vinarja. Povdarjali smo, da mora imeti član razum za organizacijo. Rekli pa smo, da mora biti tudi naroden. Zakaj to ? Ker le takrat postane „Zveza jugoslovanskih že- smejali, vsi so bili glasni in dobre volje. Žakaj bi ne bil tudi on. Kar/ h Korenu jo ie zavil in si je naročil pol litra cvička. Kako da bi ga ne, saj ga zasluži in potreben ga je tudi. »Pozdravljen, Tone! Hej, hoho, poglejte ga no! Tone, sem sedi da nas bo več", ga je pozdravljal prekanjeni mešetar Miha. »Kako, ali si prodajal ali si kupoval ?“ ga je podražil. „Sem. Pa ti ni bilo treba rnešeti^, da veš," ga je pogumno vsekal nazaj. „Sakramiš“, se je začudil M-ha in ga je začudeno pogledal. „Kaj bi tisto... Same odpustke ie kupoval, kaj ne veste?" ga je vščenil Šmarc „Buzakljuna... tako, tako, glejte no“. Tone jih je ošvrknil z očmi in je bil hudo jezen. „Kaj bi onegavili. Tone se ženi, pa je. Saj se lahko". »Zlomka, priklicana reč ti taka; pa nisem še nič slišal". Tone se je ustrašil. Samo v srcu je bila skrita beseda, še izgovoril je nisem, hzničarjev" močna in se bo množilo število članov, ako čuti vsakdo že potrebo v sebi, da pristopi narodni organizaciji. Tudi železničar si mora šteti v dolžnost, ojačiti in vtrditi pozicijo slovenskega naroda, ker le, ako smo narodno močni, bomo tudi lažje zahtevali kruh na naši domači zemlji. Narodna ljubezen in skrb za vzrav-nanje našib socijalnih razmer mora nas združiti v močno armado, in z ljubeznijo do naših železničarjev se bode poprijelo vodstvo ,,Zveze jugoslov. žel." dela in truda za koristi in dobrobit jugislo-vanskih železničarjev, da stem poplača požrtvovalnost in zaupanje 9vojih članov. Povdarjati hočemo na tem mestu, da mi nismo osamljeni, ampak da stoji za nami velika armada 25.000 organiziranih železniških poduradnikov in uslužbencev na severu, ki so organizirani v „Zemski jed-noti železniških uslužbencev v Pragi". Ta jednota ali zveza je štela prvo leto nekaj čez 1000 članov. Danes po desetih letih jih šteje nad 25.000 in ne eno leto ni nazadovola, ampak vedno n a-predovala. In k temu je mnogo pripomoglo narodno prepričan e članov, ker so uvideli, da slovanskemu železničarju more pomagati le slovanska organizacija. In dosegla je ta organizacija v teku let lepe vspehe, in zdraženi z njo vspehi tudi nam ne bodo izostali. Ta zve?a ima tudi svoje lastne poslance železničarje in zato tudi vspešno deluje. _ „Zveza jugoslovanskih železničarjev" je sicer nepolitična, vendar pa imamo mi pri raznih volitvah oddajati svoje s 1 o-venske glasove. Ako postanemo močni, bomo tudi mi zahtevali, da naš bedo vpo-števali in da bodo zastopali naše ko risti. Da se vzbuja razum za organizacijo pri slovenskih železničarjih, priča dejstvo, da se od dne do dne priglašajo novi člani v „Zvezo jugoslovanskih železničarjev". To dejstvo kaže, da smo storili prav, ko smo ustanovili lastno jugoslovansko organizacijo. Vsakdo naj poduči svojega prijatelja ali sonslužbenca o poštenem našem namenu, naj mu da čitati dosedanje tri članke »Zveza jugoslovanskih železničarjev" v »Narodnem Delavcu", in vsakdo bo pristopil. „Zveza“ ne išče morda koristi za kake voditelje, ne, ona hoče koristiti h Vani poštenim slovenskim železničarjem, iztrgati Vas in varovati Vas pred našim stanovskim in narodnim protivnikom. Jugoslovanski železničar mora na dan, z vso silo! — Vpisuje se vsak delavnik od 6 in pol — 8 ure zvečer v društvenih prostorih, T r s t, Via Lavatoio št. 1. Dvorni svetnik Ruff. V zadn i številki uradnega glasila tukajšnjega ravnateljstva c. k. državnih železnic, se sedanji ravnatelj, dvorni svetnik g. Ruff slovesno poslavlja od uradništva in uslužbencev. Naznanja jim, da mu je c. kr. železniško ministerstvo dovolilo daljši dopust, s katerega se ne povrne več na svoje dosedanje mesto ter jih prosi, naj ga ohranijo v dobrem spominu. Mi nimamo besede. Vse kar zamoremo podati g. dvornemu svetniku v slovo je zagotovilo, da bodo slovenski železničarji še dalje ohranili v spominu način, kako se je postopalo se Slovenci v okrožju tržaškega ravnateljstva ravno pod njegovo ero. DELAVCI! vpišite se v ..Konsumno zadrugo" na — pa vsi vedo. Nerodno sem morda kje govoril. Saj človek ne ve, kdaj mu uide skrita misel, velika beseda. »Trčiva, Tone, zaukaj, spodobi se to za ženina. O—o—o, ko smo se mi ženili, joj..." — ,,... se nismo tako pobito držali". Fantje po pot’ gredo žvižgajo in pojo... Jaz pa piščalko imam, pa žvižgat’ ne znam... Grdo in hreščeče je izzvenela lepa pesem, nihče se ni zanjo zmenil kakor je prišla, tako je odšla: v glasnem kriku je neubrano umrla. Ampak Franceta je lepo pobožala. Natanko je čutil, kako mu je segla mehka roka v srce, da je zadrgetalo, razločno je čutil, prijetno toploto gladke in gorke roke na licu... Zelo ga je bila potolažila polno lepih misli mu je vdahnila lepa fantovska popevka. (Pride še.) Zakol naj gospodinje Kupujejo v Ronsumnen društvu ? (Dalje.) Tako kupuje delavčeva žena pri trgovcu slabo in drago. Konsumno društvo ima lep prodajalniški lokal, blaga ne dobiva od prekupovalcev, ampak naravnost iz velikih tovaren. Velika nakupovalna družba kupuje za vsa konsumna društva, in ker kupuje za več tisoč članov si lahko izbere največje, najboljše in najsolidnejše firme, S tem si prihranijo konsumna društva in ker kupuje za več tisoč članov si lahko izbere največje, najboljše in najsolidnejše firme. S tem si prihranijo konsumna društva provizije, ki jih plačujejo mali trgovci agentom. Velika nakupovalna družba lahko kupuje vsled svojih velikih potrebščin cenejše, in konsumna društva ne plačujejo agentom provizij. Pa tudi dobro in zdravo blago se tako labko dobi. To je za delavčevo ženo zelo važno. Ona mora svoje otroke navadno hraniti z isto jedjo ki jo imajo tudi odrasli. Kako često so si že otroci in tudi odrasli pokvarili želodec s klobaso ki so jo kupili pri trgovcu, kako često se jim je studilo surovo maslo, ki je dišalo po petroleju. Konsumno društvo ima dolžnost, da pokvarjenega blaga ne prodaja. Vsak član, torej tudi vsaka žeua, ki kupuje v kon-sumnem društvu, ima pravico, da se pritoži, ako misli, da je niso dobro postregli Prodajalce v konsumnem društvu ni gospodar, ampak na9tavljenec zadruge. On ima sam od tega korist, ako dobro postreže vsem članom, ne daje slabega blaga in pičle mere, ker je sam zadrugar, torej soudeleženec in ima samo škodo, ako si nakoplje nevcljo članov. Čim večja so konsumna društva, tembolj je mogoče sklepati pogodbe z založniki. Torej je konsumno društvo najvažnejše orožje proti oderuštvu z živili, in vsaka delavska žena, ki ne vporablja tega orožja, dela veliko škodo sama sebi in svoji družini in ni deležna čistega dobička, ki se ga dobi v konsumnem društvu. Ta profit se ne vporablja zato, da nagromadi posameznim ljudem kapital, s katerim obogate, ampak vse, kar se doseže v društvu čistega dobička, je last članov. Vsi odločajo, kaj naj se z njim zgodi. Ako hočejo, se ustanovi sklad za slučaj potrebe, iz katerega zajemajo za časa brezposelnosti ali težke bolezni, ali pa se na koncu leta razdeli, da morejo s tem, brez truda pridobljenim denarjem, zadostiti kakšni želji, ki bi si je drugače ne mogli izpoln ti. Dividenda je čisti dobiček, ki ga pri posamezni trgovini dobe trgovci, pri konsumnem društvu pa člani. Na vseli koncih in krajih je čutiti neznosno draginjo, ki je vsak dan večja. Prava dobrota je in mora biti konsumno društvo za revnejše ljudstvo. Zakaj tudi konsumna društva in razhčne zadruge je rodila socialna potreba in sila današnjega časa. Pridne in previdne gospodinje, spreglejte in okoristite se tam, kjer ne preži na Vas trdosrčni in špekulativni prekupčevalec. Konsumno društvo je tukaj za Vas, Vaše je ! Tam kupujte ! _______ 1. M. DOMAČE VESTI. Jutri slavi bratsko »Delavsko podporno društvo« obletnico razvitja svoje zastave. Zjutraj ob 7 in pol se zberejo vsi člani pred društvenim sedežem (»Narodni dom« ulica Giorgio Galatti • 18.), od koder odkorakajo, ob zvokih godbe, korporativno z zastavo v cerkev Sv. Antona. Popoludne ob 5. uri pa bo ljudska veselica v prostorih »Konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Vabimo tovariše, da se v Čim večjem številu vdeleže toli dopoldanske kolikor popoldanske slavnosti, da s tem izrečejo svoje simpatije društvu, ki ni nikoli opustilo prilike izkazati svojo naklonjenost N. D. O. N. D. 0. priredi nocoj ob 8. uri zvečer v prostorih »Gospodarskega društva« v Skednju shod delavcev iz Plavžev. Vabimo na obilno vdeležbo! „Na adreso tržaških Čehov." — Pod tem naslovom je nedeliska „Edinost" priobčila notico iz peresa nekega nepoklicanega dopisnika, ne posebno laskavo za tržaško češko kolonijo, ki je izzvala opravičen odpor v vseh krogih tržaških Čehov. Nočemo da bi se danes spuščali v pretre-sovanje te zelo neljube zadeve, ker vemo, da bi s tem le prilivali olja v ogenj. V®n dar se čutimo dolžni izjaviti v obramb0 ugleda „N. D. O." sledeče : Izvedeli s«0 iz zelo zanesljivega vira, da se je dopisni omenjenega članka, ko je prišlo na dan’ da je on auktor dotičnega članka, skuša opravičiti napram ,.predavatelju" to je osebL kateri so veljali napadi v članku, s teffl; da je izjavil, da je on (člankar) predsed’ nik nekega odseka N. D. O. in da je rad1 tega vendar moral varovati čast slove"' skega imena. — Izjavljamo odločno, d* dotični gospod ni nikdar bil ne v odbo** N. D. O. ne v predsedstvu kakoršnegnk0® odseka N. D. O. in da N. D. O. nintu 1 omenjenim člankom ne posredno ne nep°' srednega kaj dpraviti. Pač pa obsoja N. D. O. nepremišlje]> vin dopisnika „Edinostiu ‘ravno tako kreno. kakor priporoča uredništvu „Ed>' nosti“ iskreno in kolegijalno, naj bo vev dar enkrat malo bolj previdno v priobčen)® gotovih člankov. Ustanovni občni zbor zadružni gostilne članov N. D. O. — V sobnt0 dne 7. avgusta se je vršil ustanovni shod zadružne gostilne. Predsednik pripravljalnega odbora, tovariš Stefan Luin, otvori ob 8. uri občni zbor, pozdravi člane zadružnik*) in da besedo tov. dru. Mandiču. Ta ra?' tolmači pomen zadružne gostilne, dolžnost članov in vodstva. Na to prečita in razloga pravila, katera se jednoglasno sprejmejo* Sledile so volitve predsednika, odbor* in nadzornika. Predsednikom odbora je bil izvoli®11 Iv. Hochmiiller. On je sicer dvakrat prosili da naj se odkloni njegova izvolitev, ker j0 preobložen z drugim delom v orgarnizacj®* Slednjič se je vendar udal želji zadružnikom zahvalivši se za zaupanje, je dejal, ;d® se zaveda svoje težke naloge, vendar s0 bode s pomočjo odbora trudil, spravit' in vzdrževati gostilno ne samo na d >b' rem glasu, da ne bodo samo člani, am' pak tudi ostali gostje zadovoljni. Povdarja) pa je, da je to le mogoče, ako so si člani tudi na jasnem, kaj da je-zadružna gostilna. Dejal je, da tukaj ne sme bit' nobenega vmešavanja pri gostilni in stran* karstva pri zadružnikih, če ima kdo kaj na srcu, naj ro oglasi pri njem v društvenih prostorih. Vsako besed čenje v gostilni sa®' isti le škoduje. Obljubil je, da bo v slučaju, če bo*D člani znali ceniti njegov trud, skrbel za gostilno članov tako, kakor bi bila njegova last in upa, da bodo vspehi go tilne član« tudi zad ivoljdi. To se pa doseže le, ako vlada povsod pamet in složnost, ne pa strankarstvo in zavist. Po kratki debati o slučajnostih je zaključil novoizvoljeni predsednik zborovanje, poživljajoč člane še enkrat k složnosti, ker vspehi potem ne morejo izostati. * * * Danes po 8 dneh občnega zbora lahko že poročamo svojim članom, da je dele* vanje gostilne povsem zadovoljivo, sai se odbor trudi, urediti vse tako, kakor je z* vspešno delovanje gostilne potrebno, Dan na dan opazujemo več novih gostov, kar je le veselo znamenje za g°' stilno. V zaupanju svojih članov odbor n" bode zamudil prilike, pospeševati razvo.1 zadružne gostilne. Iz kurilnice južne železnice. Nekoliko časa je bil že zdaj mir s kaznim' a to menda vsled tega, ker je bil go«p-Dolinschek na- dopustu. Kar je v tem času zamudil, mora seveda zdaj nadomestiti-Pri tem mu prav z vojaško maniro pomag® gosp. Hohenberger, kateremu gospodu ® bilo prav dobro priporočiti Kniggejev0 knjigo , der Umgang mit Menischen" in da bi malo bolj pazi ivo prečital splošni službeni red, paragraf 42. Sploh naj si ta jako domišljava gospoda ne igrata preveč z ognjem. Naveličali smo se večnega kazno* vanja brez vseh protokolov. Z izrazi ne®' škega iofelna se posebno odlikuje gosp; Dolinschek, „faule bande" ,,faulenzer so priljubljeni izrazi tega gospoda, muss bestrafe vverden, ohne \veiteres zvvei Kronen"-, je način njegove ljubezni. Odkar je on še' kurilnice, ga ni meseca, da bi se ne pr/' toževali tako že najslabše plačani tudi dolgo službo opravljajoči voz® pregledovalci, na katerih leži res naj' večja odgovornost posebno pri , osebn® in brzovlakih. Da bi ti ljudje ne kaznovani za vsako malinkost, to bi neodpusten greh. Opravičevanje ne pomaS* nič, „muss bestrafen, 2 Kronen, Sie konnel1 gehen", in tako vedno. In ti ljudje delaj|> službo 13, 16, 19 ur, zahtevajo od nj® zmožnost nemškega pravopisa, nekoliko rl' sanja in da so izučeni ključavničarji. Plač®’ pa, dobijo vsega skup od početka 1400--' 1600 kron z stanovanjem in vsemi do* kladami vred, torej manj nego fakini. bil' bil Gospodje, ne grenite ubogim trpinom ‘ežke službe še bolj! Ne prisil te nas, da Storimo enkrat na glas !! Gospod inženir Živic je daroval j^stdeset lepih knjig za knjižnico N. D. O. ■*7njjge so velike vrednosti in najlepše ?wane. Gospodu inženirju izrekamo toplo 'skrbno zahvalo za lepi dar. S hvalež ®.°stjo se ga bodo spominjali tudiv marljivi oit&telji v knjižnici N. D. O. — Še enkrat Prav lepa hvala gospodu inženirju. Da bi 1,0®1 mnogo posnemovalcev. Vzgajajmo mladino! —Prejeli smo ln Priobčujemo : Velik pogoj našega nadalj-"oga razvoja in življenja je gotovo mladina. Nadino si moramo vzgojiti tako, da bo ^Dala nadaljevati od nas započeto delo, da ■j0 obrnila, svoje sile v prid zatiranega "e|avskega stanu. Njej bomo morali izrodi nalogo dolžnosti, ki smo si jo naložili da jo ona izvrši in spopolni. Vzgoja naše mladine je torej velevaž-pomena za naš nadaljni obstanek ; ,ega se moramo zavedati in to tudi uvajati, ako hočemo, da bodo naši nasledek' in boritelji krepki, čili branitelji naših 'dealov, gospodarske in narodne svobode, jaladino tedaj vzgajajmo na strogo demokratični, a narodni podlagi : utrditi jo mo-ramo, ojekleniti; napraviti iz nie ljudi, ki 8e "e zboje nobene napreke. Medsebojni, P°sebno pa vzgoji naše mladine moramo Posvečati veliko pozornost, sicer ne- bo Prav. Na kak način torej moramo vzgojevati ")Wino ? Odgovor ni ravno tako težak, ''ojbolje bi bilo, morda je to edino sred-°, da ustanovimo posebni mladeniški ^dsek v naši organnaciji. Ljubljanska N. *- 0. ima že svoj mladeniški odsek. Tudi ?a Trst bi bilo dobro : da bi ga imeli čimprej ,r je tukaj vendar glavno središče vsega ^ania. Tu bi dobila mesta naša mladina, da 81 prisvoji idej, ki nas spajajo. V ta odsek bi naši starejši tovariši vodili svoje 111 ade sinove, tako, da se jim še v zgodnj Radosti vcepi v srce ljubezen do delav-V^ga stanu, da se jim navdahne pravega emokratičnega duha in žarke ljubezni do '"•inovine. Ta odsek naj bi skrbel za primerno l2°krazbo. Mladino naj bi navajal k brat in slogi, učil jo telovadbe in higiene; Br‘rejal predavanja o vseh koristndi stva-; v poletnem času naj bi pa prirejal kdete i. t. d. ,, Tako bi si privzgojili nadebudno mla-• ln°, ki bi svoj prosti čas porabila koristno 11 Poučno sebi in splošnosti in narodu. ■ . In takih mladih ljudi bi dobili pridne 8®i®vnike in sodelavce v naše društvo, raz-i.1 in izučili bi se dobri govorniki in sploh j^dje, kateri bi skrbeli za blagor našega ^avstva. Takih ljudi potrebuje vsaka organiza-j'8- Ljudje, ki so si razširili svoje du-j "o obzorje s primernim poukom, ki so 6 i'm s pravo vzgojo razvile nnravne zmož-°sti, taki ljudje so edit.i pospeševatelji in °s'jelji organizatorične ideje. Jaz upam, prav trdno upam, da bo JaPočil čas, prav kmalu morda, ko bodo \ "aših vrstah stali informirani in zmožni Savski govorniki in predavatelji. Od teh ^akujemo veliko vspehov, teh se že zdaj l^litno. Čutim pa, da tega ni mogoče čez noč napraviti. Ampak s sistema-l)<:,1'ih delom, lepo dosledno in vstrajno 0tQo tndi to in še mnogo druzega dosegli. S vobodovsM. ^ Parobrodno društvo. — Austro-v^ricana nam naznanja, da napravi njeni ^ r"'k „Alice“ zabaven izlet z 245 izletniki, 6| pater imibo mnogo [zdravnikov. Parnik bo jp Po Sredozemskem morju in bo obiskal ^°b)r, Katanijo, Aiaccio, Villafranco, Nico, (ptecarlo, Ne,apel, Capri. Mesino, Krk in Patij0. jj0 Gostilna članov N. D. O. se pri-svojim članom in slavnemu občin-Gobra kuhinja, pristna vinska kapljica, tQ>»iško pivo, cene zmerne, postrežba Trst, vogal ulica Ghega iu via Car- I7 Gostilno N. D. O. — V torek dne te,.- I* m. ob 9. uri odborova seja, h ka-\JjjMrabljeni tudi člani nadzorništva. DOPISI. Goriška deželna podružnica. V y Solkanu pri Gorici vršil se je trj 7 L m. v zgornjik prostorih gostilne l6v J°vrencotu ustanovni občni zbor kra-^ei6vPodružnice N. D. O. ob jako številni V obširnem govoru utemeljeval je tov. Knatlič iz Gorice postanek N. D. O. in njene naloge in clje. Na dvorišču pa se je ta čas usajal nek Krištofič, pisar pri dr.u Tumi, ki je prišel zgago delat, a solkanski tovariši so mu povedali, kar mu je šlo. Po pričitanju pravil je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Josip Zavrtanik, odborniki: Josip Jug, Danijel Vuga, Julij Makuc, Jakob Prijon, Anton Bitež nik, names‘nika : Franc Zavrtanik in Franc Zavrtanik ml., preglednika računov : Josip Devetak in Anton Zavrtanik. Takoj prvi večer se je vpisalo 62 članov. Po občnem zboru razvila se je domača, neprisiljena zabava. Po noči so maloštevilni rudeči bratci hoteli naše tovariše izzivati in celo dejansko napadati, a dobili so za svoje nesramnosti zasluženo plačilo. In sedaj treba v Solkanu začeti kmalu z zadružnim delom. Živeli solkanski tovariši, živela N. D. O ! Iz Podgore. Dne 8. t. m. vršil se je v Podgori shod. Soc. dem. so zbobnali na ta shod vse, kar no rudeče leze in gre, dobili so večino in izmolili predsednikom sodruga dr. Dermoto. Na to se je vršila diskusija, kavsa sta se udeležila tov. Jim Skalak iz Trsta in Vladimir Knatlič iz Gorice. To pot so se „sodrugi!‘ s svojimi caprioni vred pokazali v pravi luči. Ker so bili enkrat v večini, so nas zasmehovali, ugovarjali, sodrug dr. Dermota je presegel v brezobraznosti samega sebe. Kvasil je svoje oslarije, kakor da bi bil kak učenjak, sekun-dirala sta mu. pa Petejan in Komaoli. Vkljub zvijanju, zavijanju, nehotnemu postopanju, vkljub vsem učenostim in zahrbtnostim pa je ostal dolžan odgovor na marsikatero vprašanje, ko so naši tov. po končanem shodu odhaiali, priredila jim je sodrugarija mačjo muziko z žvižganjem in mizerere-petjem. Tako si skušajo podgorski sodrugi pomagati! Terorizem, nasilje in mačja godba, odeta v plašč učenosti, objektivnosti in poštenosti, to je karakteristika podgorskih sodrugov. Vkljub pisavi „Rudečega praporja“ so sodrugi grozili tov. Knnfiiču, da ga napadejo, ko pride prihodnjič v Podgoro. Seveda, strah jih je! Tudi Podgora bo padla, še dva taka shoda, in naša je ! NB. : Seveda je sod. dr.a Dermota govoričil, in za njimi Pete-jani in drugi, da [so socijalni demokratje dobri uarodnjaki in da so že storili s svojo organizacijo velik kos kulturnega in narod-noga dela ! Drveli so slepo za njimi tudi kršč. socijalci. Alo, fantje, sedaj pa le kar vsi v sodrugarijo! — Shod bo še imel posledice pred sodiščam, ker se je gospod dr. Demota obnašal, kakor hud — sodrug. Po shodu so naši tovariši nabroli med seboj K 1.62 za Ciril-Met. družbo in 4.06 K za bolnega tovariša Vižintina. Tovariši! krepko vsestransko delo bo najboljši odgovor na zadnje krčevite poskuse soc. demokracije, reši i gnjilo rdečo stavbo pogina. Zadružna prodajalnica podružnice N. D. O. Za Ajdovščino-Sturje. Pripravljalni odbor podružnice N. D. O. v Ajdovščini namerava v kratkem odpreti svojim članom zadružno prodajuinico. To bo zopet nov dokaz življenske moči naše vrle podružnice v Ajdovščini. Smešnica iz Gorice. — Kdo je to ? = To je dr. Tema. — In kdo je „ta drug?“ = Ta je pa dr. Temota. — Kdo sta ta dva? == Oba „farbata“, da se dela „tema“. Goriški tovariši jih nemalo poznajo. Bojita se vode (H 2 O), zato sta včasih tako — umazana ! Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Tretu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. S D D ■ H Q Q Konsumna Zadruga članov „N. P. 0.“ u Cregistrovana zadruga z omejenim poroštvom) je odprla svoje prvo skladišče I v ulici Bosco štev. 17. I I Skladišče je odprto: vsak dan od 7. ® I zjutraj do 1 pop in od 3.—8. ure zve- I I Cer; ob sobotah le odprto do 9. ure | ■ zvečer; ob nedeljah zaprto._________ | Tovariši členi N. P. 0.! Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno (Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Scquero nuovo 7. kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi44. Priporoča se za obilen obisk Hinko Kosič. Naš tovariš in ud N D. 0. Anton (Slovak je odprl svojo brivnico v ulici Settefontane štev. 13. ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk. Sprejme mesčenike po najnižji ceni. Književne novosti: GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: .Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano..... 2-80 „Štiri ruske slike", povesti .... „ —-60 BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik" . „ 1-50 Kip Oregordlia..................... 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST liokltl 20 dvorane In vrte pri zabavah $ • • • • I • t v belo-modro-rndečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski Hnlljornl In papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulic* Yal(Uriva 40. ^Tlojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tndi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. Umr Slovensko podjetje I “BO AUSTRO-AMERIKAMA • TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 7. avgusta parnik „Argentina“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 19. avgusta parnik „Sofia-Hohenberg-' v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. 21. avgusta parnik „Lavra ‘ Nowi-York v Patrasso Palermo. Veliki transatlantski parniki z,dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozmmi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Btolln Plooolo it. 2. au pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Novo pogrebno podjetje _ . . . m se je preselilo v Corso Št. 42. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azegllo št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najeiegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana m perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. .402 HENRICH STIBELJ in drugi. J Vinko skerk PEKARNA in -SLADClČARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi naj finejše moke iz naj bolj ših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnizji cent. Spoštovanjem VINKO SKERK. Zaloga obuvala in čevljarskimojster JOSIP STANTIČ Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega nrada in skladišč c_ kr. priv. oy• or c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru ln Pulju. TRST. -- Ul. Rosario st. 2. — TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja naBoliše voščilo (Is) C. ia I. Velika izbera Galosch ----Cene nizke.---- — Postrežba točna. — ____________ Člani „N. D. 0“ / Pozor 1 V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, v Ulica BELVEDERE Št 3. in v Filiialki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. Konsumna zadruga K. D. 0. Prodajalna: ulica Bosco 17. Telefon: štev. 23-21. tovoriti! Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja le namenjen le :: Vam In Vaši sveti stvari 1_it Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano •Kavarno Universo“ na trgu della Caserma št. 1, tik ..Narodnega doma", kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. Delavci! Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v VINOTOČ ulica del Vento 20. (vogal ulice Gusrdia.) Prepričajte se, da četrt najb ljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča JOŽE LEBAN. : Pekarna JKIreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago C vedno svež kruh a in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Slovenski delavci ! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro* Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča Ivan Škerjanc. Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, sladšči(arno in tov. biškotov V uliei del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago ■4T vedno svež kruh *VWI raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slajv. občinstvu svoje gostilne „All’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelii dalmatl“ ulici ^udec lie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Podpisani priporoča svojo GOSTILNO g ul. deirbtrifl (58 Trst ul. Faraeto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cefte najnižje. - Delo solidno, - Postrežba — točna. — Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih nujUnejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PREX“ diplomo. kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščlčarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Na novo vrejena ■ Pekarna Karol Trošt' TRST, - Čampo S,. Giacoimkit. 20. - TRST (nasproti, cerkve igr.AJafeoba) ima na razpolago ?ve:dno kruh, vsak®’ vrstne" sladščice, čokolad# jtd., kakor tu«1 najfinejšo Hkg^je. Gostilna društva Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša Podpisani naznanja članom „N. D. Ou, je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo GOSTILNO ~mm AL C4STELL0 Dl D ORNIM” kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk so priporoča vdani R. Lužnik, Pekarna i sladščičarna Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ::— Naročbe se Izvršujejo točno in se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla dellePosel2. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Oul. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. člani »N. D. 0.“ dobe 2 °/o popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin 3van Vtiegele S Dr. *• (Jttatija JVIillonig) •• ul. C. Ghega štv. 10. Pekarna in slaščičarna Benedikt Suban TRST, - ulica delHstria St. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ler veliko Izbcro vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom Pekama Valentin Kukanja ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice in izdeluje najboljše biš- kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice td., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovensk’ časopisi. — Najnovejše avtomatično orgije, katere svirajo izbrane sloven* ske komade. Postrežba točna. ww Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kante. IVAN KOŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul. Montorsino št. 7• kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonija1"® In druge Jestvine, kakor tudi razne dellk*' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. ** Osi Slovenci v slovensko trgovino! ” V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosue Carducei 11 (prej ul. Torreute), TRST. (0 bo .o ■O o £ a > o c vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - vedno svež kruh - in vsakovrstne sladščice. o c > o C Q Zaloja izgotovljenih oblek: in perila za moške in leske. Vporabite priliko! Da razprodam svojo obilno zalogo, naznanjam cenjene''’1’ obilno občinstvu, da sem občutno znižal ceno blaga. Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgov' Moderne moške obleke...........................K črne moške obleke na izbero............... Obleke za dečke na izbero.................. Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati „ ,* iz boljšega blaga.............. „ „ iz Alpagasa, črni in modri . . Črne moške hlače, za delavce, I........... Volnene moške hlače....................... Hlače za dečke............................ Volneni površniki za moške................ Močne delavske srajce 16 14 — 12--2-80 7-— 6 — 2 50 4 — 120 18-— 1-50 do K 60-' 2 (K 4'y l6'y ?yy 2