Poštnina plačana v ^otovia!
Koper, petek 19. junija 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA jO m
LETO II., ŠTEV. 25
Zaorai: PRENOS POSMRTNIH OST\NKo\ VIADIMIR.IV GORTANA I/ PV/JN\ \ BKR AM I. U-T.T \ - POSMRTNIMI OSTVNKI \ -r.-.i i: SI.AVNOSTN \ TRIIH N \ V BER.Ml : MARS \1 TITO IN SPOMENIK M.MHMIRli i;oKT\Nl !'J ii PADI IM BORCEM '/\ SVOBODO ISTRE Sp...laj: OE1 MNo/K.E NA SI AVNOSTIFI V BERMT
SLAVNOSTNA PROSLAVA DESETE OBLETNICE OSVOBODITVE ISTRE
Pravljični A eli Jo/a. uporni lahin-¿ki rudarji. m.ičeniški Vladimir Gor-lan. junaki istr.-kih brigad. 15.000 padlih Islcanov \ osvobodilni vojni. 7000 invalidov. 20,000 požsapih poslopij. 21,000 hirajočih po itnlijan-škili zaporih in taboriščih, lo jo nekaj imen in dejstev. ki so sestavni del zgodovine I-1re in njenega ljudstva. Pravim nekaj imen in dej-lev. kajti trinajstnlrtiia zgodovina I--lre je velika s krvjo popisana knjiga, v 'kateri so ||osa.niezne sirarni že mogoče nekoliko obledele, ki pa je. kljub temu dokument edinstvenih naporov ljudstva skozi stoletja do komaj preteklih let za ohranitev in svobodno življenje.
Pred 21 leti se je zgrudil pod fašističnim svincem Vladimir Gortan. Z njegovim imenom je prvič prodrlo v- svet majhno, toda kdor ga je hotel razumeli, dovolj veliko opozoril o. da vlada v Istri strahoviti teror novih okupatorjev. Gortan se je s svojimi vrstniku holel temu terorju upreti, ne kot plačan najemnik, za kakršnega so ga hoteli prikazati rimski okupatorji, temveč kot zvesti in predani sin trpečega ljudstva. Če ne bi bil lak, ne bi postal Simbol, ne bi njegovo ime postalo sinonim za trpljenje, sinonim za Istro.
Sedaj, po 2-1 letih, so se zemski ostanki Vladimirja Gortana vrnili iz Pulja, kjer so bili pokopani za dolgo časa v neznanem kraju, v njegovo rodno vas Beram. Na položni vzpetini na dnu kotline so našli svoje poslednje bivališče v sarkofagu ob vitkem belem obelisku iz istrskega kamna. Preprost toda veličasten spomenik. Prav tak, kakršen je bil Gortan,
Na tej njegovi poslednji poli ga je spremljala vsa Istra. Od Pulja do Berama nepretrgana vrsta ljudi, povezanih z eno mislijo, z mislijo na Gortana. Tu so bili stari labinski rudarji. 160 starih istrskih borcev. Gor-tanovi so borci Živko Gortan. Dušan :n Vjekoslav Ladavac, Viktor Bačae. ki so bili obsojeni vsak na 30 let težke ječe, tu so bili kmetje, ribiči, mladina, tisoči in deset tisoči, ki so se zgrnili ob belem obelisku, da ,po-časte njega, ki jim je bil simbol ves listi čas, ko je v njih dozorevala odločitev za veliko vstajo.
Gledal sem te ljudi. Od koderkoli so prihajali: z leve, dfcsne, od spodaj sli z vrha. Predno so si poiskali prostor v pričakovanju velikega dogodka. so stopali molče k spomeniku. Prep rosto so opravljali to svečano dejanje. Preprosto, toda v tem je bilo izraženo mnogo tega. kar z opisom ni mogoče ponoviti. Mogoče je bila to hvaležnost, mogoče ponos, ali prisega, odločnost, ali tudi vse iJaepaj.
xxx
Pred 10 leti je Istra doživljala velike dneve. Pred 2-1 leti so jo dvignili v upor Gortan in tovariši, pred 101 leti so se dvignili tisoči in tisoči, dvignilo se je istrsko ljudstvo, dvignila se je Istra. Naslajale so čete. bataljoni, brigade. Plamenica borbe je prehajala iz roke v roko, iz kraja v kraj. v plamenu vstaje je gorela vsa Istra: nastopil je čas poslednje borbe za svobodo. Ena izmed brigad je nosil ponosno ime velikega predhodnika: Vladimirja Gortana.
Istra je proslavila te slavne dneve, s katerimi se je začela težka, toda gotova pot v svobodo. Tej proslavi tpa je dala poseben pomen prisotnost maršala Tita. Istrani so si želeli, da bi bil tokrat Tito z njimi. Povabili so ga, in čeprav niso imeli zagotovila. so bili vendar prepričani, da bo prišel. V tem prepričanju je bilo nekaj več, kot samo veliko upanje, bila je ueka notranja gotovost, da Tito mora priti, ker mora povedati to, kar si ljudje želijo, da bi povedal. In ljudje so bili prepričani, da bo povedal to, kar mislijo oni. »Tito je nas. je zrasel iz ljudstva«, so govorili v nepregledni množici razprostrli v grič nad belim obeliskom.
Kdo naj popiše navdušenje, ki ¡»a je sprožil prvič klic: Tito...?
Strnjene vrste ljudi, do ž očesom ko-maj dosegljivega vrha nad tribuno, -o zaplapolale. dvignile so se roke. k liil -o napolnili ozračje. Radost je bila popolna.
Kol prej tisoči in tisoči, tako j<-bil ludi prvi Titov korak k sarkofagu t. Gorlanovimi /črnskimi ostanki. Pii-tal je oh njem z vojaškim pozdravom in s.-, potem stopil na tribuno.
Tisti, ki -o bili v prvih vrstah, so pri tem lahko zrli v njegov obraz. Lahko <o videli zbranost..mogli so občutiti, da so se njegove misli povrnile v Gortanove čase. v čase po njegovi junaški smrti, ko je v Istri vladalo nasilje močnejšega. \ čase vstaje in boja istrskega ljud-lva. tega, ki je sedaj zbrano pred njim in ki pričakuje. da ho izrazil njegove misli.
In Tito je govoril. Njegove besede so prenašali zvočniki daleč tja proti vrhu irriea do poslednjega zborovalea. odkoder se je vračalo v valovih navdušeno odobravanje. Tito je ljudem bral misli 111 želje, segal jim je v srea: Govoril jo o s krvjo najboljših sinov prepojeni istrski zemlji, o mor-
ju. ki je naše 13 stoletij in ki bo naše ostalo, o tem. da je vsaka ped •te zemlje na zapadli naša in da je ne damo nikomur. Govoril je o dobri volji, ki naj rešuje spore na razumski in pameten način, a govoril je ludi v jeziku narodov, ki so v svoji zgodovini že dovolj in preveč pretrpeli. da bi se pustili izsiljevati od onih. ki jim je grabežljivost" v krvi. Govoril je o vprašanju STO in možnostih njegove rešitve, a povedal je jasno, kje »o meje teh možnosti, do katerih lahko gremo z naše strani. Naj bo rešitev kakršnakoli, ki bi jo lahko sprejeli, bo sama na sebi žrtev, kajti naše pravice segajo daleč preko tega, za kar gre sedaj.
.V.V.V
Ko je Maršal Odhajal s tribune, so k njemu pristopali ljudje. Množica pa je hotela obkoliti, hotela ga jc medse, toda le nekaterim je to uspelo. Bili so to predstavniki delavcev iz tržaških tovarn, bili so predstavniki tržaških Slovencev, pozin-skih pionirjev, predstavniki delovnih kolektivov, bili so to stari ¡-trski borci. Gortanovi vrstniki puntarji iz
lahinjskih rudnikov. Z vsemi se je Tito razgovarjal prisrčno, za vsakogar i/med njih je imel prijazno besedo, hudisi za -larega Andreja Bennssi ja. ki se je - Titom sreča val že v ilc-:a'nih lelilí pred vojno, ali za 72-lelnepa eleklromehanika Ivana Sin-eiča. ki ga je krepko stisnil k sebi. kakor za malega pionirja, ki mu je nudil kol kri rdeče nageljne.
Tilo, človek iz ljudstva, se je počutil srečnega med temi preprostimi, toda iskrenimi ¡11 odločnimi [strani. Se srečnejši pa so bili leti. saj -e jim je izpolnila želja, ki preveva vsakega državljana svobodne socia-lislečne domovine: govoriti s Titom ¡11 seči mu v roko.
.V.V.V
Kot se je zbrala, tako se množica razšla. Med peljem 111 likanjem so se ljudje vračali v svoje vasi, na -voja polja, v svoje tovarne, k svoji obali, k svojemu vsakdanjemu delu. V lic-ramski kotlini, na rahli vzpetini sredi nje je ostal samo s.vkofag z belimi kostmi junaka Gortana in visoki obelisk. Kogar bo v bodoče zaneslo mimo, se bo za hip ustavil in se med diugim spomnil tudi na proslavo 10. obletnice vstaje in besed maršala Tila: »Zgodovinsko dej.-tvo je. da smo mi tu bili. da smo tu ostali in da bo. 1110 tu ostali«.
»Tovariši in tovarišice, toplo vas pozdravljam in vam čestitam k desetletnici osvoboditve Istre. Danes prazuujete zgodovinski datum, ki pomeni v zgodovini naših narodov veliko dejanje: po trinajstih stoletjih je Istra priključena svoji ma-t'čni deželi, da bi njeni narodi v prihodnje skupaj s svojimi brati graditi boljše življenje. (Vzkliki: »Naj živi nova Jugoslavija!«)
Trinajst stoletij se je ljudstvo, ki je med velikim preseijavanjem prišlo sem, borilo za svoje življenje, za svoj jezik, za svoj obstoj. Mnogo viher je hrumelo nad njegovo glavo, razni osvajalci in okupatorji so ga hoteli uničiti, izkoreniniti, končno pod italijanskim režimom pa raznaroditi. asimilirati, da ti ljudje tu ne bi bih" tisto. kSr so: Slovenci in Hrvati. Toda močna in velikanska vitalnost, ki se je tu pokazala, dokazuje, kako napačno je, če se posamezne dežele, ki so po naključju okoliščin nekaj časa v zgodovini vladale tudi drugim delom sveta, ki jim ne pripadajo, hočejo vriniti na svojo staro slavo, (Enoduš-no vzklikanje: »Tujega nočemo, svojega ne damo!«)
Leta 1945. smo istro osvoboditi. Osvobodili smo jo s skupnimi silami vseh narodov Jugoslavije in ljudstva Istre. Napočil je tisti dan, po katerem so hrepeneli ljudje iz Istre in Slovenskega Primorja. Presti ste v svojo skupno družino. Toda ne s tem, da bi do tistih, ki so tu skupaj z vami živeli, gojili mržnjo ali da bi se maščevali, marveč, da bi skupaj z njimi, v iyiši skupni družini uredili novo, socialistično Jugoslavijo, novo in srečnejšo bodočnost za vse narode naše dežele, bodisi da so Hrvati, Srbi, Slovenci, Makedonci ali Črnogorci ali Romuni, Madžari, Italijani ali drugi. Prišli ste v družino, v kateri so vsi bratje, in zato naj tu vlada enotnost. Tu je treba gojiti medsebojno ljubezen, tu preneha sleherni nadaljnji boj za premoč tega ali onega naroda nad drugim.« (Dolgotrajno odobravanje).
Predsednik republike je potem govoril o trpljenju istrskega ljudstva pod italijanskim fašističnim režimom. »Verjeli smo — je rekel med drugim maršal Tito — da bo napočil dan osvoboditve Istre. Nikoli pa nismo verjeli, da bodo Istro osvobodili tisti, ki so jo prodali, to se pravi, da jo bo osvobodil stari jugoslovanski režim, ki je tudi tam ljudstvo zatiral, šele med vstajo; naših narodov s Komunistično partijo na čelu, šele v boju za izgon okupatorja ter vzpostavitev boljše in srečnejše bodočnosti bi lahko govorili o osvoboditvi Istre. (Močno vzklikanje: »Heroj Tito!« Vzkliki m ploskanje).
Dalje je maršal Tito v svojem govoru opozoril na metode, s katerimi
je hotel italijanski fašizem raznaroditi naše ljudstvo v Istri. Pri tem so mu bila dobrodošla vsa sredstva za preganjanje, koncentracijska taborišča in izgoni na razne otoke, požigi kulturnih in drugih
domov. Maršal Tito je pri tem poudaril, da je narod Istre častno prestal to preizkušnjo v borbi za .svoj obstoj in sa svojo svobodo. Skupaj z njim pa so se borili vsi narodi Jugoslavije, in prav zato je ta praznik veliko slavje za ves naš i.a:cd,
Maršal Tito je potem govoril o italijanskih imperialističnih ambicijah, o tem, aa se ponovno slišijo glasovi, da to ozemlje ni naše. Danes se spet pojavljajo sifomine ne le po Trstu, marveč po Istri in celo po Dalmaciji. »To, da vi danes tu živite, da govorite svoj jezik in da ste tudi po trinajsth stoletjih
dokazuje, da je ta celota, čeprav mnogo stoletij raztrgana, zdaj tako monolitno strnjena, da nobena sila od zunaj ne more več odtrgati od nje nobenega koščka. (.Enodušno o-dobravanje m ploskanje). Rad bi
opozoril na tisto, kar se kaže v vsaki naši republiki, v vsakem našem mestu in vasi v vseh naših krajih — da so naši narodi čvrsto odločeni. živeti enotno v skupnosti, čuvati to svojo skupnost, čuvati nedotakljivost naše zemlje in da ne bodo nikoli več dovolili, da bi kak tujec stopil na to ozemlje, da bi naše ljudstvo zatiral in izrabljal.«
Predsednik republike se je potem dalj časa. ustavil pri vprašanju Trsta. »Tovariši in tovarišice! Pred nami in pred vsem svetom stoji zdaj vprašanje, ki je postalo splošno, mednarodno, to je vprašanje Trsta. Jaz ga pa vendarle smatram
ne samo zato. da bi ohranili mir, marveč da bi tudi pokazali, da, kadar gre za vprašanje Trsta, ki je res stvar samih Tržačanov. mi zelo radi prispevamo tudi to žrtev, da t i lahko ljudstvo; Trsta, Slov enci in Italijani sami sebe upravljali, to se pravi, da bi bilo Svobodno tržaško ozemlje s svojim guvernerjem. Ker pa to vprašanje guvernerja ni moglo biti rešeno med velesilami, smo prišli v zagato, iz katere še zdaj vsi skupaj nismo našli izhoda.
Italiji pa se je vendarle polagoma posrečilo, da je s propagando in z raznimi diplomatskimi koraki liridobita zahodne zaveznike, da so sprejeli tako imenovano tristransko ck klaracijo, po kateri naj bi vse Tržaško ozemlje pripadle, Italiji. (Zbrano ljudstvo enodušno in glasno protestira).
S to deklaracijo, s to gesto so zavezniki storili naši deželi krivico. Niso nas vprašali, ali v to privolimo ali ne. Vjirašali nas niso iz razumljivih razlogov, ker bi mi rekli, da ne privolimo, ker je to nemogoča stvar, ker je to nesmisel. Ce smo privolili v to, da smo dele naše zemlje žrtvovali, da bi lahko obstajalo mesto Trst, če smo privolili v to, da ostane velik del naših bratov in naših sestra na oni strani me.je zaradi Svobodnega tržaškega ozemlja, to ne pomeni, da se strinjamo, da bi vse to nekega dne priključili k italijanski republiki ali kraljevini, ker danes ne vem, kaj bo jutri (smeh). Mi smo bili in smo še proti temu. da bi vse svobodno ozemlje nekega dne priključili k Italiji.
Potemtakem odpade sleherna misel, da bi mi mogli privoliti, da bi sprejeli kot bazo za razgovore predlog italijanske vlade o ureditvi tržaškega vprašanja. Mi predlagamo kot bazo kondominij, s takšnim sistemom in postopkom, kakor sem malo prej rekel.
Italijanska vlada je zadnje čase poudarjala tako imenovano etnično načelo. Toda to etnična načelo ne bi bilo mnogo boljše od tistega, kar sem malo preje rekel o hribih, s katerih se vali kamenje. Njihov predlog je tako imenovano nepretrgano etnično načelo, po katerem naj bi zamižali na to, da žive od Tržiča do Trsta Slovenci in dopustili, da bi bilo to italijansko, dopustili, da bi bila nepretrgana črta, da se ozemlje ne bi trgalo. Da-
Maršal Tito v spremstvu naših visokih predstavnikov na slavnostni tribuni
močni, da vas ne bi mogla zlomiti nobena sila, je povdaril med drugim maršal republike — vse to je dokaz, kako absurdno je še danes, postavljati zahteva po tem našem ozemlju, po teh naših krajih. To, da se nam je posrečilo malone vse naše kraje združiti v enotno celoto, v enotno socialistično družino, v kateri ima vsak narod vso pravico do kulturnega in vsestranskega razvoja, v kateri ima vsak narod pravico, sam sebe upravljati in pravico skupno sodelovati v oblasti, tako, kakor to naši narodi želijo, vse to
za vprašanje, ki je med nami in Italijo, To vprašanje se je pojavljalo periodično. O njem se zdaj več zdaj manj piše, kakršen je pač položaj: ali so v Italiji volitve, ali ne.
Vi zelo dobro poznate stališče, na katero smo se prestavili glede Trsta: Sprejeli smo diktat mirovne pogodbe. Za diktat ga smatramo zato, ker smo pod pritiskom razmer morali in ker je bilo potrebno, da podpišemo to pogodbo, da bi prispevali svoj delež k ohranitvi miru, da bi se nekako mir v tem delu Evrope čimprej okrepil. To žrtev smo dali
Ije, da tudi ne bi pretrgali ozemlja med Trstom in Miljami, čeprav so tu Žavlje in Skedenj, ki sta tudi slovenska. Da bi bile Milje povezane s Trstom, se morata, žrtvovati .Skedenj in Žavlje, potlej pa pridejo Koper, Izola, Piran in vsa obala. Skratka, Hrvate in Slovence jc treba od ruorja odrezati. To je stara praksa, ki naj bi nas pognala gor v hribe. Mi pa nočemo v hribe. Mi smo bili v hribih štiri leta, ko smo osvobajali našo zemljo. Mi hočemo biti spodaj na motrju. (Vihamo plo-(Nadaljevanje na 3. strani)
„Ne popuščam, nimam pravice popuščati"
(l\adaljevanje z 2. strani) skanje In vzklikanje tovarišu Titu.) Mi znamo živeti ob morju, mi znamo pluti in plavati, znamo v morju loviti ribe... To morje je bilo slovensko in mora ost3ti slovensko. Od tu, tja doli, mora biti jugoslovansko morje, ker je bilo stoletja naše morje, ne glede na to. da so nekateri n3Ši predniki podlegli močnejšemu sovražniku. Zgodovinsko dejstvo je, da smo mi tu bili, da smo tu ostali in da bomo tu ostali. Ne, mi se ne bomo dali odriniti od tod. Mi ne zahtevamo nič njihovega, toda mi našega, kar smo že stokrat rekli, ne moremo in ne bomo dali. (Odobravanje.) Ce že moramo nekaj žrtvovati, žrtvujemo to za srečo narodov, ne pa za imperialistične skomine. Tako je in nič drugače! (Dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: »Svojega ne damo, tujega nočemo!«)
Kakc\r vidite, tovariši in tovariši-ce, je tudi ta drugi italijanski predlog za nas nesprejemljiv. Toda sprejemamo ga na drug način. Vemo, da je v Trstu večina Italijanov, in ne mislimo, da bi zaradi ureditve tega vprašanja začeli oboroženo horbo. Vemo, da Trsta ne moremo priključiti k Jugoslaviji, ne damo pa Italiji tistega dela od Trsta dc< Tržiča, ne damo ne Skednja, ne Zavelj, ne damo vsega zaledja. Ce hočejo, da bi sprejeli pravično in in logično etnično načelo, bomo izrezali to ozemlje in potem bodo imeli tri ali štiri oaze. Ce jim je to po volji — to je lahko baza za razgovore z nami, tod3 ne tako, kakor so oni postavili. To hočemo danes poudariti, ker nisem prišel sem, da bi licitiral in v nečem popuščal, kakor so nekateri upali, da bom storil. Jaz ne popuščam, ker nihče izmed nas nima pravice popuščati. (Viharno in dolgotrajno vzklikanje tovarišu Titu). Ta bi bila dobra, da bi popuščal v tistem, po čemer hrepeni ljudstvo in po čemer jaz ne hrepenim nič manj, ker sem sam iz vaših vrst in kakor so tudi vsi naši ljudje, na vodilnih položajih.
Pozneje, ko smo videli, da dela to (udi nam velike težave, smo prišli sami s predlogi, realnejšimi od prejšnjih glede ureditve tega vprašanja. Ti predlogi so bili — kondo-minij. Predlagali smo kondominij, to se pravi, predlagali smo, naj bi bilo Svobodno tržaško ozemlje v mejah, ki jih dohjča mirovna pogodba, avtonomno in naj bi imelo guvernerja, ki bi se menjaval in bil tri leta Italijan, potem pa Jugoslovan, tako da bi bil v času ko bi bil guverner Italijan, vicegu-\erner Jugoslovan in nasprotno. Ta predlog bi bil po našem mnenju edini možni izhdd iz položaja, ki je vanj zašlo vprašanje Trsta. Takšna ureditev vprašanja s kondomi-nijem ne pomeni, da bi tedaj Italija ali Jugoslavija imela pravico, nasilno vsiljevati kak sistem aH u-pravo v Trstu, marveč da bi imeli Tržačani pravico, upravljati sami sebe, toda razume se, da bi imeli demokratični sistem, ker mi ne bi dovolili, da bi tam vladali fašisti. Oblast, bodisi enega ali drugega guvernerja, bi bila bolj kontrolnega in simboličnega značaja, bolj v tem smislu organ, ki bi pazil, da med narodoma, živečima v Trstu, med
Italijani in Slovenci, nc bi bilo nobene diskriminacije drugega proti drugemu. Skratka, upostavili bi majhno, toda res složno skupnost, v kateri bi bilo življenje znosno, v kateri ne bi bilo nacionalne mržnje, niti diskriminacije, v kateri bi vladal resnično' demokratični sistem. Italija in Jugoslavija naj bi imeli preko svojih guvernerjev obveznosti in morali bi jamčiti, da bi se spoštovala volja in pravice, na tem o-zemlju živečih narodov..
To je po našem mnenju najreal-nejši možni izhod iz položaja, v katerem se je znašlo tržaško vprašanje. Toda pri tem smo naleteli na odpor 'talije. Tega niti slišati niso hoteli. Italijani mislijo drugače. Italijani zahtevajo Tržaško ozemlje. Zdaj pravijo, da zahtevajo vse, sami pa bi nam dali kak hrib, kjer se kamenje posipa in morda bi nekoliko premaknilo črto. Nam pa kamenje ni potrebno. To je vse naše ozemlje. Tu žive naši ljudje, žive tudi kajpak Italijani, toda minilo je trinajst stoletij, odkar so naši ljudje prišli v Zavije in v Skedenj. Pred trinajstimi stoletji so prišli tja Slovenci... V tem času so vladali tam razni režimi. Italijani so pa prišli šele leta 1918. Trst nikoli ■ni bil njihov. Tam so bili Bizan-tinci, Franki, Nemci, Avstrijci itd. Italijani pa niso imeli Trsta, čeprav jih je bilo v njem precej in čeprav so se čedalje bc\lj naseljevali. Trst je del našega nacionalnega ozemlja. (Enodušno odobravanje in dolgotrajno ploskanje.)
Mi vemo, kako se ljudstvu tam doli godi, ker smo tudi sami prišli iz njegovih vrst, mi se nikoli ne moremo odpovedati tistemu, kar ljudstvo hoče. Mi nc bi bili tisto, kar smo, če bi privolili v take kompromise in barantanje. Dobro vem, da bi v tem primeru tu nastalo večno ognjišče nemirov in spopadov. Mi pa bi hateli, da bi po tej drugi, katastrofalni svetovni vojni dokončno našli »modus vivendi« in da bi z našo sosedo Italijo živeli v miru.
Imamo mnogo skupnih problemov, ki zadevajo eno in drugo deželo. Zlasti v trgovini in na drugih področjih. Lahko bi zelo lepo živeli, če se njim ne bi cedile sline po tem koščku naše zemlje in če bi končno že nehali s podžiganjem svoje propagande govdriti o Istri, Pulju, Reki, Zadru, Dalmaciji in celo o Črni Gori. Seveda, dokler to ne bo prenehalo, se bomo težko dogovorili. Zato danes s tega mesta apeliram
in pravim, da smo vsak trenutek pripravljeni, sesti za mizo, sc pogovoriti in najti realno rešitev. Mi o-stanemo zavestni} na tem, <la je tisti moj prvi predlog najbolj realen, kar si ga po našem mnenju morimo misliti (odobravanje).
Toliko, tovariši in to.-arišice. o Trstu. Pripomnil bi samo, da je italijanski tisk po mojem govoru v Brodu pisal, da sem tako govoril zato. ker smo se najbrže dogovarjali 7 Rusi, zdaj pa bi hoteli malo vleči na ono stran. Toda takrat sem govoril o aplikaciji mirovne pogodbe na Trst v zvezi s predlogom predsednika De Gaspcrija o tako imenovanem nepretrganem etničnem načelu, ki je za nas stokrat slabše od upol/abc mirovne pogodbe, ne glede na to, kdo bo guverner. Takrat sem rekel, da je navsezadnje bolje uporabiti mirovno pogodbo. To je bilo alternativno, oni pa so smisel mojih besed popačili in nam hoteli kakorkoli v tujini spet malo škodovati. Nc bi se globlje spuščal v to, da jim povem, kaj vse bi lahko v prihodnje iz tega nastalo. Toda. tovariši in tovarišice, lahko vam rečem, da je vprašanje tega našega o-zemlja, tržaško vprašanje sploh, za nas problem ne kake drobne, marveč velikanske važnosti. Tol so naše
nacionalne koristi, to so koristi naših, tam živečih ljudi in tu ne bomo popuščali. Zato pa naj dobro vedo. da svoje besede ne bom poteptal. Zdaj pa naj store, kar hočejo.« (Odobravanje in ploskanje).
Nato se je predsednik republike v svojem govoru dotaknil naših zunanjepolitičnih odnosov. Posebno je govoril o tendencah zbližanja Sovjetske zveze, splošnih mirovnih prizadevanj, o balkanskem sporazumu, ki so ga sklenile Grčija, Turčija in Jugoslavija, da bi branile neodvisnost svojega ozemlja. Maršal Tito je ponovno poudaril naše dosledno stališče v zunanji politiki: — na strani tistih smo, ki se borijo preti agresiji, pa naj pride s katerekoli strani, na strani tistih smo, ki čuvajo v svetu mir.
Pred zaključkom svojega govora je tovariš Tito še poudaril, da bo tudi v bodoče Istra in njeni problemi v ospredju našega zanimanja in nalog, kajti Istra to zasluži zaradi svoje mučeniške preteklosti, zaradi svoje odločne borbe, v kateri je skozi stoletja ohranila svoj narodnostni značaj.
Marini Titn r razgovoru s predstavnikom tržaških Slovencev.
Odkritje spominske plošče v Štoriali
\ nedeljo 14. t. m. so v Štorjah odkrili spominsko ploščo padlemu junaku, komaj šestnajstletnemu Stoka Marjanu iz Proseka, ki so ga Nemci v januarju 19tt po zverinskem mučenju obesili na telefon-ki drog ob glavni cesti sredi vasi.
Na to proslavo jo prihitelo lepo -levilo ljudi iz vseh okoliških vasi in trije avtobusi Proscčanov. med njimi tudi družina padlega, pevci in godba.
Svečanost je otvoril član okrajnega komite! a ZKJ Sežana tov. Dolgan Doran. ki je pozdravil goste in vse navzoče. Nato jo lov. Bevčič Miroslav govoril o dogodkih tistih težkih dni v januarju 1944, ko je mladi junak dal svoje življenje za svobodo. Opisal je njegovo zadržanje mod zasliševanjem. Nemcem ni kljub mučenju uspelo izvleči iz njega niti besedice izdajstva. Govoreč o današnji gonji italijanski fašistov in informbiro-jevocv proti socialistični Jugoslaviji, je dejal, naj se vsi tisti, ki bi hoteli iztegovati svoje umazano kremplje po naši s krvjo prepojeni zemlji, zavedajo, da je tod tekla tržaška kri in da io v Trstu tekla jugoslovanska kri. Zato ker biva slovenski rod na tej zemlji že nad 1300 let, je ta zemlja naša in na njej čvrsto stojimo in bomo tudi vedno stali.
Po enominutnem molku v po-
častitev spomina na žrtev jo godba iz Proseka zaigrala žalostinke. nakar so odkrili spominsko ploščo. Sledilo je polaganje vencev, Pev-ki zbor DKD Svobodo Sežana je pod vodstvom tov. Kljuder Ivana zapel -liri partizanske pesmi. Za njim jo nasln-pil pevski zbor iz Proseka — Kon-tovelja »Ivan \ o j ko« pod vodstvom Ormelj Viktorja oz. Cilrie Milka, ki jo zapel nekaj lepih pesmi, mod njimi zlasti lopo Gobčevo »Zdru-vicoH.
Sledila je v dvorani zadružnega doma lepo uspela kulturna prireditev, Igralska skupina 1KI'D »Zorko Uokar« jz Štorij je nastopila z \n-zengruberjevo veseloigro v polih dejanjih »Slaba vest«.
Nedeljsko odkritje spominsko plošče je za Štorjo in okoliške vasi vsekakor pomemben dogodek. S takimi in še večjimi proslavami poživlja naše ljudstvo slavne tradicije NOB ¡11 časti spomin padlih žrtev za svobodo. Na ta način se vsa Primorska pripravlja na veličastno proslavo 10. obletnice osvoboditve, ki bo 5. in (i. septembra v Okroglioi na \ ipav-kem.	K. C.
liliMltriiii i®Siiifei ir5;wi
V torek 16. junija opoldne je Vrhovni sodišče ljudske republike Srbije vrnilo žrtvam, ki so bile pred 36-mi leti obsojene na procesu v Solunu, zasluženo mesto v zgodovini jugoslovanskih narodov. Osvobodilo je vsake obtožbe generalštab-nega polkovnika srbske vojske Dra-gutina Dimitijeviča — Apisa, ki so ga obsodili na smrt in ustrelili skupno s topniškim majorjem Ljubo-mirom Vulovičem in Radom Malo-babičem. Nadaljnih osem pa so v Solunu obsodili na 20 let strogega zapora.
»Signore In signori. naš ljubi da je potreben »most« mefl Italijo zapadno in vzhodno civilizacijit kazala 300 milijonov lir. da se ta
predsednik je neštetokrat poudarjal, in Jugoslavijo, med tako imenovano zato ie naša vlada velikodušno na. most zgradi po tem-Ie noč rt it . . .«
Proces so v Beogradu obnovili 2. junija. Edini od vseh, ki še živi, je 77-letni Radoje Lazič, bivši general-štabni polkovnik. Vse dokazno gradivo, zlasti pa izpovedi prič na obnovljenem procesu, so pokazale, da je solunski proces 1917. insceni-ral Aleksander Karadjordjevič ter njegova klika. Sklenili so odstraniti Apisa in nekatere druge oficirje srbske vojske, ki so jih ovirali pri izvajanju njihove nedostojne notranje in zunanje politike. Glavni vzrok za insceniranje solunskega procesa pa je bila odločna zahteva ■ avstrijskega cesarja Karla, naj Srbija likvidira vsako organizacijo, ki bi imela za cilj razpad ovstroogrske monarhije. Avstrijski cesar Karel se je namreč takrat pogajal z zavezniki za sklenitev separatnega miru in je stavljal pogoje tudi glede Srbije. V strahu, da ne bi bil ta mir preveč neugoden za Srbijo, se je srbska radikalna vlada po navodilih regenta Aleksandra lotila organiziranja pravosodnega zločina.
Sklenila je likvidirati Dimitrijeviča — Apisa in druge oficirje, pripadnike organizacije »Ujedinjenje ili Miirt«, ki se je borila za republikanski sistem vladavine in za federativno ureditev bodoče Jugoslavije.
Tako so inscenatorji procesa najprej obdolžili solunske žrtve, da so člani organizacije, ki ima »prevratne namene«, nato pa so jim naprtili še krivdo za namišljeni atentat na regenta Aleksandra. Za vse to niso Obtoženi nečesar vedeli, kot je pričal na sedanji razpravi v Beogradu bbtoženec Radivoje Lazič, Obtožba se je posluževala krivih prič, ki so
jih pripravljali na srbskem notra-hjem ministrstvu — kot sta izjavila priči Veljanovič in Konstant-inovič. Ta dva je za krivo pričanje na solunskem procesu pripravil neki Vasilije Trbič ob prisotnosti takratnega srbskega ministra zunanjih zadev Ljube Jovanoviča.
Apis in dva druga oficirja so bili 5. junija 1917. obsojeni na smrt, 26. junija istega leta pa so jih ustrelili.
Ni nam znano, kaj in kako je Apis govoril. Le iz takratnega Pro-tičevega lista »Radikal« je razvidno Apisovo priznanje, da je organiziral tudi sarajevski atentat na princa Ferdinanda. To pa je bila, kot izgleda, poglavitna stvar, ki je bila potrebna vladi in ki je zapečatila usodo Apisa in njegovih tovarišev. Tako priznanje je bilo mogoče doseči le s sredstvi, kakršnih so se po-cluževali Aleksander in njegova klika — kot so izjavljale priče na sedanjem procesu v Beogradu. Nekaterim so grozili s smrtvijo, drugim so obljubljali odlična mesta v državnih službah, itd.
Tako sta vlada in dvor s solunskimi obsodbami ujela dve muhi: na en mah: do piciče sta izvršila avstrijske pogoje za separatni mir, z druge strani pa sta se rešila nevarnega nasprotnika v notranji politiki bodoče Jugoslavije, Ta bi go-lovo šla po drugi poti, če bi ostali pri življenju sposobni in energični ljudje, kot so bili Apis in njegovi tovariši katerih vpliva med ljudstvom sta se dvor in vlada silno bala. Tako sta lahko neovirano delovala za svoje hegemonistične veli-
kosrbske in sebične cl.^j.
O nedolžnosti solunskih .>,;•;ev n. :n najzgovorneje priča op:-:;;-. D:mi-trijeviča—Apisa, ki pravi: :>Umi-ram nedolžen, toda • prepričan, da je bila moja smrt potrebna Srbiji (z višjih razlogov. Boli me misel, da bom umrl, zadet od srbske puške: leda tudi to rad sprejmem, če js I a puška naperjena v moje prsi za dobro Srbije in srbskega naroda,-ka-teremu sem posvetil vse življenje. Naj bo Srbija srečna in naj 'se izpolni naša sveta želja po zedinje-tiju narodov Jugoslavije«.
Sodba beograjskega sodišča pa je najtežja obsodba inscenatorjev solunskega procesa :n morilcev nedolžnih žrtev.
ZASEDANJE 0L0 V KOPRU
A sredo je bilo v Kopru šesto redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora. na katerem so razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih. Med drugim So sprejeli popravljeni odlok o poslovanju okrajnega vodovoda, ki so ga zavrnili na prejšnjem zasedanju. Po živahni diskusiji odborniki nato z odobravanjem sprejeli odlok o razdelitvi sklada za vzdrževanje zgradb. Po lom odloku mn-sa sklad 50 odstotkov najemnin. < >d tega sklada ostane lastnikom za vzdrževanje lastnih hiš (ill od-t<>tkov, 10 odstotkov pa gre v poseben sklad pri občinskih ljudskih odborih za gradnjo novih stanovanjskih hi*.
Na dnevnem redu jo bila tudi razprava o odloku o strukturi upravnih aparatov občinskih ljudskih odborov. Odlok ni bil -prejet, ker -o zbora nista strinjala o strukturi sveta za komunalne zadeve. Po daljši di-ku-iji so sklenili, da bo v aparatu oRčinskih ljudskih odborov predvideno tudi mesto za referenta /•' probleme ribištva.
Glavna naloga zadrug je pospeševanje gospodarstva
Tržaškega ©seralja
V i o rek je. hil v prostorih zadružne poslovne zveze sestanek predsed-nlkov in gospoda rs tvcn i ko v vseh zadrug v okraju. Razpravljali so pred-vsem o obnovi kmetijstva, o gospodarstvu ¡11 trgovskem poslovanju zadrug in o pripravah za vinarsko m živinorejsko razstavo, ka bo jeseni v Kopru.
Glede obnove in razvoja kmetijstva. zlasti vinogradnistiva, so ugotovili. da v zadnjem času nazaduje. Leta 1951 so v koprskem okraju nasadili več' novih trt kot lotos in lani. Nove nasade trt so urejevale predvsem kmečke delovne zadruge, medtem ko so splošne kmetijske zadruge uporabljale investicijska sredstva večinoma za nakup kamionov in sem pa tja za gradnjo skladišč. Splošne kmetijske zadruge so večidel svojega udjeslvovunja posvetile trgovini, kar je imelo negativne posledice.
Pri pretirani težnji za ¡ustvarjanjem dobičkov so nekatere zadruge pozabile na svoje glavno nalogo ■— pospeševanje kmetijske proizvodnje ¡11 ¡¡ospodarsitva na vasi. Prav tako so zanemarili ustanavljanje kreditnih odsekov pri zadrugah
Zelo živahna diskusija se je razvila v zvezi s trgovinskim poslovanjem splošnih kmetijskih zadrug. Med drugim je govoril tudi sekretar Zveze komunistov koprskega okraja Julij Beltram in grajal pretirano visoke cene zgodnjih kmetijskih pridelkov. Samo kilogram krompirja stane n. pr. dva do trikrat več kot liter mleka. Del krivde za tako stanje v trgovinskem poslovanju zadrug-je nedvomno v tem, da v naših zadrugah odkupujejo številni nakupo-vnlci iz krajev, kjer ni zgodnjih po-v Mil in, in navijajo cene. Nedavno jo neki nakupnivaleč iz Zagreba povišal ceno krompirja na 15 din za kilo-¡¡ram. na tr°m v Zagrebu pa so ta krompir prodajali po 90 din za kilogram. Vsako preplačevanje kmetijskih pridelkov pa gre seveda izključno na račun potrošnika. Mislimo. da bi bilo v interesu tukajšnega gospodarstva, da bi gospodarski svet koprskega okraja le skušal najti kakšen izhod iz tega položaja, kajti samo ugotavljanje dejstev še ne zadostuje.	..
S tem v zvezi so kritizirali turti •posamezne zadruge, ki premalo delajo na tem, da bi se izkoreninilo to nezdravo stanje v trgovini. Mislimo, da bi bila zelo koristna konkurenčna horha zadrug na domačen tržišču, kjer so cene prav tako previsoke.
Na sestanku so prav tako razprav. Ijali o usmeritvi zadrug na inozemska tržišča, čeprav tudi to udejstvo-vanje ne sme prerasli prioritetne na-]02e _ izboljšanje kmetijske proizvodnjo. Trebu je namreč računati, da tudi v drugih krajih vlagajo velike napore za razvoj kmetijske proiz-vo.dn.jc in da bo konjunktura, ki trenutno daje našemu okraju privilegiran položaj, kmalu minila.
Predmet diskusije je bilo tudi urejevanje novih nasadov trt. pri čemer bo imelo precejšno vlogo novoustanovljeno podjetje Agro-obnova v Kopru. Glede združevanja manjših parcel v večje komplekse so v zadnjem letu že dosegli nekaj uspehov, vendar bo treba letos U mu vprašanju posvetiti še večjo pozornost, ker je taksen način obdelave vinogradov in sadovnjakov rentah ilnejši.
Ob koncu so sc ,žo pogovori',i o gospodarski razstavi, na kateri bodo v okviru zadrug razstavljali posamezni vinogradniki iz koprskega, litijskega, poreškega, soriškega in sežanskega okraja, Na tej razstavi bodo nagradili najboljše vinogradnike in zadruge. Vzporedno z vinogradniško ho tudi živinorejska razstava, kjer bodo nagradili najboljše živinorejce. Oh istem času bo v Kopru tudi kon-¡¡res vinogradnikov.
TRENTA
V nedeljo 14, t, m, so v Trenti slavnostno odprli nov planinski ho-'el »Planinski orel«. Na otvoritev prišli ljudje iz raznih krajev reške doline in cela z Gorenjskega, lil. t. m. bo začela obratovali reina c.vtcbusna proga Ljubljana—Bovec.
XXX
ZA ODSTRANITEV NEZDRAVIH POJAVOV V TRGOVINI V KOPRSKEM OKRAJU Pretekli teden je bila v Kopni seja okrajnega ¡¡ospoihirskega sveta. n*j kateri so razpravljali o nesorazmerno visokih cenah sadja in zel njave na domačem trgu. Navedli so več pri-
merov. da številni nakupovalei iz krajev, kjer ni zgodnjih povrtnin, špekuhmtsko navijajo cene. Na soji so sklenili, da bodo gospodarski svet, zadružna poslovna zveza ¡11 organi notranje uprave ukrenili vse potrebno. da bi preprečili te nezdrave pojave v trgovini, ki škodljivo vplivajo na življenjsko raven prebivalstva.
Na seji so tudi kritizirali nekatera podjetja in. privatnike, ki prodajajo svoje stroje, ladje in avtomobile izven tukajšnjega področja, kar ima lahko škodljive posledice, za gospodarstvo. Glede poslovanja v kopališču Sv. Nikolaj, ki je priljubljena izletniška točka Tržačanov, pa so sklenili, da letos ne bo v kopališču menjalnice denarja in bodo lahko gostje plačevali usluge v lirski valuti,
Šolarji na Rižnni pred šol, poslopjem
V nedeljo so obiskali koprski.okraj član izvršnega sveta LR Bosne in Hercegovine Vlado Šegrt, član izvršnega sveta LR Črne gore Nikola Kovačevič in upravnik višje partijske šole pri CK ZKJ Puniša Pero-vič. Skupaj s komandantom Vojaške uprave jugoslovanske cone. STO polkovnikom Stamatovičcm so si ogledali nekaj krajev v coni B.
.r.v.r
\ petek so obiskali komandanta Vojaške uprave jugoslovanske cone STO polkovnika Stamatoviea državni podtajnik za zunanje zadeve dr. A. Bebler, opolnoniočeni minister Jugoslavije v Rimu dr. Pavle Gregorič, glavni tajnik predsednika republike, dr. Jože Vilfan in šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zcmljak. S polkovnikom Stamatovičcm so se zadržali v daljšem razgovoru.
SAMOMOR OTROŠKE NEGOVALKE V KOPRU
Prejšnji leden so našli obešeno v njeni sobi na Nabrežju JLA v Kopru 25-letno otroško negovalko Antonijo Delosto iz Kikavč. Menijo, da si je vzela življenje v duševni zmedenosti, ker je bila zadnje čase močno potrta zaradi materine smrti in nesporazuma z zaročencem-
KOPRSKI OTROCI BODO LETOVALI V SLOVENIJI
Letos bo letovalo v Logatcu, Škofji Loki in Ptuju okrog 550 slovenskih in italijanskih oLrok iz koprskega okraja, ki bodo gostje LR Slovenije. Prva skupina bo odpotovala na letovanje 1. julija, druga skupina pa v avgustu. Letošnjega letovanja bodo v prvi vrsti deležni slabotnejši otroci, ki -,i jih izbrali na osnovi zdravniških pregledov ¡»o šolah.
V obmorskih krajih koprskega okraja bo letovalo letos več sto otrok iz raznih krajev Slovenije.
ODKRITJE SPOMENIKA MARTINU KOKOLJU V KOPRU
Na pobudo mestnega odbora Zveze borcev v Kopru je bilo prejšnji teden na koprskem pokopališču svečano odkritje spomenika primorskemu prvoborcu Martinu Kokolj.ii, ki je umrl leta 1950 za posledicami dolgoletnega trpljenja v borbi. Svečanosti je prisostvoval tudi predstavnik OF iz Trsta tovariš Dekleva. sekretar Zveze komunistov za koprski okraj Julij Beltram in številni meščani in rezervni oficirji. Po odkritju je množica počastila spomin primorskega prvoborea z enominittnim molkom, četa JLA na jo izstrelila tri
častne salve,
200 vojnih sirot iz sežanskega okraja bo odšlo v počitniške kolonije
V	okviru dela skrbi za vojne sirote v sežanskem okrnju, o čemer je razpravljal na predzadnji seji okrajni ljudski odbor, ki je imenoval za reševanje teh problemov tudi posebno komisijo, je ta dosedaj skupno z organizacijo zveze borcev že povzela vstrezne ukrepe.
V	okraju imamo čez 150 vojnih sirot iz NOB, od teh je 207 osnovnošolskih otrok. 103 pa gimnazijcev in raznih drugih srednjih šol.
Pereč problem predstavlja skorri 100 vojnih sirot od M do 20 let brez. zadostne šolske izobrazbe, da hi jih mogli vključiti kot učence v gospodarstvo, Okrajni odbor Zvezo borcev proučuje sedaj skupno z okrajnimi forumi pri 01.0 možnost, da bi za del teh otrok od 1 I do 16 let organizirali enoletno dopolnilno šolo tako. da bi ti lahko položili izpit 6. razreda osnovne šole in se tako lahko vključili kot uČenci v gospodarstvo. Težko je ponekod v Istri: vse te bo treba že v teku tega poletja poslati v Mladinski dom v Dutovl.je. kjer jim bo zagotovljena vsa potrebna materialna oskrba kot tudi pravilna vzgoja.
Organizacija ZB je za najrevnejše "sirote, ki imajo veselje do nadaljevanje šolanja, zagotovila 55 štipendij za 1 leto.
Da bo možno vojne sirote pobliž.o spoznati in da si bodo ti otroci lahko okrepiti svoje zdravje, bo Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko skupno z okrajnim odborom ZB poslal v tem poletju čez 200 otrok v kolonije bodisi k morju ali v gore.
Prva skupina 10 otrok,je že odpotovala v Cr.ikvenieo na Jadran, druga skupina 20 otrok pa sc pripravlja na letovanje v Avstrijo na Koroško, Sredi julija bo odpotovala tretja skupina 121 otrok na morje v Ban-jole, skupina 110 otrok pa bo v istem času odšla za 1-1 dni v Cerkno.
Prcdno bodo otroci odpotovali, bo svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO organiziral za v-e vojne sirote v okraju splošen zdravniški in rentgenski pregled.
V	času letovanja bomo vojnim sirotam posvetili posebno skrb. skušali bomo spoznati njihove težave, probleme in želje tako, da bomo lahko med lotom nudili pravočasno in pravilno pomoč.
J. V.
Z OBČINSKE KONFERENCE ZSDJ V ŠTANJELU
Na konferenci ZSDJ, ki je bila prejšnji teden, so delegati pregledali uspehe dela. ki ga je izvršila organizacija ZSDJ v preteklem razdob-
•>"• .. ...
Tov. Abram je obširno poročal in
seznanil delegate s problemi političnega in gospodarskega značaja pri nas in v svetu.
Poudaril je, da zaradi neaktivnosti posameznih vaških odborov niso povsod obravnavali vprašanj, ki bi jih bili dolžni. Rekel jo, da bo treba v bodoče polagati vso skrb na reševanje problemov, pa naj si bo to s kulturnega, gospodarskega ali idej. no- političnega področja.
Skrbeli bo treba, da bodo vaški odbori samostojno opravljali to politično funkcijo in nenehno skrbeli za dvig kmetijstva, splošnih kmetijskih zadrug in vseh drugih oblik našega socialističnega razvoja.
Na konferenci so izvolili delegate za okrajno konferenco in deset članski odbor, ki bo v bodoče skrbel, da bo organizacija stalno «|'trbela za pravilno vzgojo članstva.
Pred zaključkom konference so delegati na predlog tov. Abrama sprejeli sklope, da bo ZSDJ skrbela za tesno sodelovanje z vsemi množičnimi organizacijami, za dvig kulturnega in gospodarskega napredka v občini.
F. I.
ŠT F. VER JAN V nedeljo je bil v Števerjanu praznik češenj, ki ga je organizirala šte-verjanska mladina. Na ta praznik je prišla mladina iz Goriškega in Beneške Slovenije. Glavni program jo imela mladina z Doberdoba. Prireditev je v celoti uspela.
PRELOŽITEV IZLETA V PARTIZANSKO BOLNICO »FRAN J A« Mostni ženski odbor SZDL v Kopru sporočil, da so preložili izlet v partizan, ko bolnico »Franja«, ki bi moral bili 21. junija. Izlet, ki ga bodo organizirali po predvidenem programu, bo v nedeljo 5. julija.
Italijanskim imperialističnim tež-ijam v Trstu ni bilo dovolj, da so z naseljevanjem italijanskega življa v Trstu umetno dosegli pre-t.tiž volilivh glasov. Vse kaže, da njihov pohlep nima meja. Tako so v Križu De Gasperijevi agenti pričeli z gradnjo novega naselja za ezulske priseljence. Pričeli so s kopanjem temeljev za šest novih stanovanjskih poslC/ij v kate.f.h bo prestera za najmanj 300 italijanskih priseljencev. S tem bo število priseljencev doseglo skoraj polovico demačega prebivalstva. Vse to pa je le del triletnega načrta, ki ga nameravalo izvesti do konca leta 1955. Dotlej hcčejc zgraditi 18 novih stanovanjskih hiš, kjer bo prostora za 72 družin. Ce bodo ta načrt res izvedli, potem bodo domači živelj kmalu' popolnoma preplavili. De Gasperi hoče na ta način ustvariti umeten most, ki bo prpomcgel, k zagovarjanju njegove nenrekinjene cinične linije. Sredstva za realizacijo teh načrtov dobiva De Gasperi iz Amerike, ki so namenjena za u-blažitev neznosnega socialnega položaja velike večine prebivalstva južnega dela italijanskega škornja.
Vse to pa se dogaja pred očmi ZVU, ki na ta pošetja italijanskega imperializma sploh ne reagira, ter na ta način neposredno podpira prizadevanja italijanskih iredentistov.
Edino upanje, da se ta početja preprečijo je tričlanska scc. inter-nacionala. Ne verjamemo pa, da '¿o tajnik PSVG pripravljen pokazati raznarcdovalna naselja. Tragično je dejstvo, da De Gasperi izkorišča te ezule za svojo imperialistično ekspanzijo v Trstu.
MKUD »FRANCE BEVK« SV. PETER — NOVA VAS V NEDELJO SPREJELO SVOJEGA ČASTNEGA PREDSEDNIKA FRANCETA BEVKA
V nedeljo 21. junija bo MKUD Sv. Peter — Nova vas sprejelo predsednika prezidija ljudske skupščine jijRS in pisatelja Franceta Bveka, čigar ime društvo nosi in ki je društvu tudi častni predsednik. Ob 15 uri ga bemo po.akali pri slavoloku v Novi vasi. Sprejela ga bo vojaška godba iz .Portoroža, člani društva in dijaki' osemletke Sv. Peter, Od slavoloka se bo sprevod pomikal na trg svobode. Kulturno-umet-irsko društvo mu bo zaigralo ^igro »Miciki je treba moža«, Pričakujejo, da bo tov. Bek na tej kulturni manifestaciji tudi spregovoril.
Tov. Bevk si bo ogledal razstavo v šoli, nakar bo gost na slavnostni večerji, ki mu jo bodo priredili i-gralci, V KD pa bo prosta zabava.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL V PIVKI
V Pivki je bila 14. t. m. občinska 1-cnferenca SZDL Pivka, na kateri so pregledali uspehe, ki jih je dosegla oragnizacija v preteklem letu. Frontovci so med letom opravili de-, lo v vrednosti 5,000.000 dinarjev.
T:' •
Konferenca je pohvalila vaška odbora Koče in Slavina, kjer so poskrbeli za ureditev vaških in poljskih poti ter vodovoda, grajala pa je vaški odbor vasi Trnje, ker ni poskrbel za ureditev šolskega poslopja, čeprav ima zato potreben material že dalj časa na razpolago.
Odbor je še razpravljal o važnih gospodarsko-pOlitičnih vprašanjih občine Pivka, živahna diskusija je pokazala, da se delegati zelo zanimajo za potrebe in koristi svojih vasi in da jim ni vseeno, če vaški odbor dela ali ne. Izrazili so, da žele čim tesnejšega sodelovanja in skupnega reševanja vseh problemov svoje občine.
PIVKA
četrtošolci tukajšnje gimnazije so r.e nedavno kopali v Petelinjskem jezeru, ki bi kmalu terjalo mlado Hoveško žrtev. Pastirček, ki je v bližini jezera pasel, se je hotel oko-pati, Zabredel je v vodo, kjer mu je zmanjkalo tal pod nogami in za-p,rabil ga je vrtinec kraškega jezera. Deček ni znal niti plavati in le tovarišu Polšnar Marjanu gre z?hvala, da ga je po hudi borbi rešil.
SEKTORSKI KULTURNO - PROSVETNI FESTIVAL N' POSTOJNI
V	tednu kultiurno-prosvetnega festivala, ki ga priredijo kulturno prosvetna društva občine Postojna si jo SKUD S. Semič Daki v Postojni po-stavilo v program vrsto gostovanj izven Postojne. Tako sta mešani in moški pevski zbor pod vodstvom tov. Paternosta priredila preteklo nedeljo dne 11. 6. 53. uspeli vokalni koncert v Starcmtrgu in Cerknici pri Rakeku. Oba zbora sta z dobrim izvajanjem vseli pesmi dokazala, da sta od lanskega leta mnogo napredovala,
Vse pohvale zaslužita tudi sopra-nistka Kašoa Danica in klaviristka prof. Sobanova, ki sta občinstvu postregli kar s t skladbami.
Občinstvo je v obeh krajih napolnilo dvorani, ter s svojim odobravanjem ob vsaki pesmi potrdilo, da želi slišali našo prelepo pesem. Celoten koncert je potekal prav dobro. Želimo, da bi naš zbor ponesel našo lepo pesem tudi v ostale kraje v iu izven okraja, saj je dokazal, da je z dobro pripravljenim in dobro izvajanim programom sposoben nastopati na vsakem odru.
V	tednu festivala, ki traja od 13. 6. do 21. 6. 1953. bosta zbora priredila tudi celovečerni koncert v Postojni dne 18. 6. 1953 ob 20. uri. Zaključni dan festivala, ki bo v nedeljo ob 20. uri v Postojni, bo pa obsegal glasbeno plesno akademijo, na kateri bodo nastopili poleg domačega orkestra, godbe na pihala ter plesne skupine, tudi pevski zbori iz Stude-nega, Prcstranka in Slavine.
Prvi dan festivala, to jo 13. t. m„ jo dramatskn skupina SKUD Postojna uprizorila Nušičevo komedijo: »Gospa ministrica«, KUD Prestranek pa je 11. t. m. gostoval v Dolenji Košani z Molierovo igro: »Skapino-ve zvijače«.	M. M.
Kmetijska šala v Skorjami pri Kopru
Regulacijski načrt Idrije
Idriji) s,- ponaša z naslovom najstarejšega radarskega mesta naše domovine. saj njeno živo srebro odteka že blizu petsto let po vsej širni zemlji. Ob tem živosrebrnem vreleu se je razvilo mesto s 5.000 prebival-ei. Kotlina ob sotočju Idrijce in hudournika Nikove ipa je zelo majhna: v njej je prostora komaj za mestno jedro, hiše pa rastejo kakor gobe po pobočjih okrožnih griče.v. Mesto z vsemi rudniškimi napravami pa se danes modernizira: zato so kmalu po osvoboditvi .predlagi izdelavo regulacijskega načrta mesta. Tega posla se je kot prvi lotil ing. Udo-vie Danilo, ki je bil tedaj ravnatelj Tehnične šole v Idriji. Izdelal je projekt. ki je zelo globoko posegel v lice mesta, perspektivno pa je predvideval podvojitev prebivalstva.
Projektivni zavod v Ljubljani je poveril tov. ing, Stermcekega, da izdela regulacijski načrt, ki je bil te tdni končan. Mestni odbor v Idriji je takoj sklical zbor volivcev, kjer je projektant razložil svoj načrt, meščani pa so iznašali svoje pripombe. Končno jc dne 26. maja o sprejemu načrta sklepal še mestni svet. V vseh diskusijah se je poudarjalo, da bo treba v mestu predvidevati več zazidalnih površin za prosvetne zgradbe, ki jih načrt z ozirom na pomanjkljive podatke zelo zapostavlja. Rudnik bo sedaj koncentriral vse svoje zunanje obrate na prostoru pri žgal-nici, s čimer bo pridobila Idrija precej prostora za nove zgradbe, vendar pa je načrt predvideval premalo prostora za lesno industrijo, ki za-hte.va velike površine. Lesna panoga pa je za rudnikom prva gospodarska osnova razvoja Idrije: Te površine bo treba najti v smeri proti Prejmuti ali proti Cegovmici.
Tovariš Trnšt Janko je naslovil na mestni odbor utemeljeno zahtevo pu zaščiti zgodovinskega mestnega jedra, predvsem trga Svobode, brez katerega bi Idrija nc imela več svoje največje zgodovinske zanimivosti. Mestni odbor je zato naslovil na rudnik priporočilo, da bi se v primeru otvoritve dnevnega kopa upoštevala ohranitev trga Svobode in njegovih zgodovinskih stavb.
V diskusiji, ali naj bo glavni trg maršala Tita zaprt ali odprt, pa je tmagalo mnenje večine, da naj bo zaprt z gradnjo že projektiranega kulturnega doma, saj je bil ta trg tudi prej zaprt s cerkvijo. Daljša razprava se jc razvila tudi glede nekaterih drugih problemov, ki zahte-
vajo še študija, posebno glede dostopa v mesto ter gradnje odprtega letnega kopalnega bazena, kjer načrt predvideva dve varijanti.
Po vseli teh diskusijah so predlog .-oglasno sprejeli z vnesenimi pripombami. Idrija bo torej rasti a načrtno. pri tem pa bo ohranila vsaj v svojem jedru značaj najstarejšega rudarskega mesta, ki vedno bolj zanima tujce.	L. S.
mislita o tem predsednik občinskega odbora RK tovarišien Kastelie Amalija iz Povžan in tajnica Opara Ivanka iz Slop? Ali res ne bi bilo mogoče to blago pametno razdeliti med revne ljudi? Ali bodo še nadalje čakali, da bo blago popolnoma strohnelo? Prav bi bilo, da bi sc o tem z občinskim odborom RK po-razgovorih številni potrebni ljudje mnogih vasi občine Materije.
XXX
Kobarid
\ okviru Tedna matere in otroka so priredili v Kobaridu nekaj uspelih predavanj in organizirali obiske bolnih.
Ljudski odbor v Kobaridu razpravlja o graditvi nove šole. na Vršnem, o postavitvi javne pralnice v Kobaridu in ustanovitvi dvoletne kmetijske šole v Kobaridu. Upamo, da bodo v kratkem začeli z graditvijo teh važnih objektov.
Se
o društveni zastavi „ILIRIJA" v Pobegih
Gradišče v slovenski Istri
V OBČIM MATERIJA NISO POTREBNI OBLAČIL
Tako , vsaj misli občinski odbor Rdečega Križa, sicer ne bi zadrževal že polnega pol leta čez 70 komadov raznih oblačil in obutve,' ki jih jc prejel od okrajnega odbora RK iz Sežane z namenom, da bi to obleko in obutev, ki so jo darovali dobri ljudje, razdelil med najpotrebnejše v občini. Iz materijske občine je sicer drugače ve*Krat slišati tožbe o pasivnosti. o raznih revnih ljudeh in o mnogih vojnih sirotah, ki naj bi sc jim pomagalo.
Občinski odbor RK vsega tega ne vidi in nc smatra niti za potrebno, da bi se sestal ali vsaj šel pregledal oni kup obleke, ki plesni na občinskem L/0 v Materiji. Kaj neki
Siiikoza - bolezen naših povratnikov
Tolminska je gorata deželica ter precej gosto naseljena posebno v gornjem Posočju. Najbolj pasivni so Bovški iu Breginjski kot, Tribuša in deloma strmine v Baški grapi. Ljudje teh krajev so bili prisiljeni že pod Avstrijo in nato pod Italijo iskati zaslužka v tujini. Nekateri so prepotovali ves svet, da bi zaslužili tisti ¡potrebni vsakdanji košček kruha zase in' za svoje družine. Iz Breginj-skega kota so odhajali delavci na razna sezonska dela in sc šele na jesen ali pa pozimi vračali domov.
Tujina je le ljudi izmozgala in jim izpila kri in telesne ¡moči. Po-Mali so. čeprav niso še stari, nesposobni za skoro vsako delo. Sedaj živijo doma v majhnih kajžah, redijo jio eno kozo. le redki kravo iu so skoro v vsem odvisni od pomoči do. hrib ljudi in otrok. Nekateri pa »o popolnoma nepreskrbljeni. Naj nave. dem nekaj primerov:
Frane Preti a vek iz Čezsoče. občina Bovec, je v Rablju kopal svinec, v Belgiji premog, v Nemčiji je delal v kamnolomu. Dobil je silikozo iu je 'vdaj doma « tremi otroki nepre. skrhljt-n. Valovim 2bogar iz Kanal• skega Loma je drlal pni vrunju že-leanfikih predorov v Matmlzu » Franciji, kopal železno rud o v Alza-eiji. delal pri gradnji železnice v Po-rcuju, znava vrtal predor v Wurten-burgn in kopal železno rudo v Italiji. Ni'.padi a ie tudi njega zavru t-•na bolezen siiikoza m jc zdaj doiua s tremi otroki. Feliksa Štruklja ia Kanalskega Ijnma je borba Za živ-
ljenje in kruh zanesla celo v francoske afriške kolonije in Irak.
Takih primerov je še veliko. Na Tolminskem je bilo že lani odkritih trinajst obolenj za silikozo, letos pa nadaljnjih 50 obolenj. Razen dveh primerov so vsi oboleli v tujih državah, 16 samo v Belgiji. Od vseh obolelih je bilo predlaganih 11 za upokojitev, 10 pa za rento.
Posebno skupino sestavljajo sedaj socialno nezavarovani rudarji, ki bolehajo za to boleznijo. Ti ne uživajo nobene podpore in niso deležni pravic, ki jih predvideva zakon o socialnem zavarovanju. V tej skupini jih je. šest, ki bolehajo za silikotu-berkulozo III., štirje primeri pa so: težka siiikoza s posledicami.
Vsi ti nepreskrbljeni rudarji, ki so tujim izkoriščevalcem polnih žepe, ko so v zadušijivem in nezdravem zraku podzemlja vrtali skale, kopali premog in železno rudo, so tam do-
I vili kali bolezni. Njihovo zdravje je ogroženo in nimajo [lOtrcbe dokazovanja s papirji in delavskimi knjižicami. Kdo sr bo zganil in jim dal pri tem pomoč? V prvi vrsti bi jinj morala dati to pomoč tujina in tisti. za katere so delali. Tujina pa je. dobra s človekom samo takrat, ko ima moiV- roke ira polno zdravja. Sama se vsiljuje Cankarjeva: ». . . Petnajst let po tri kaplje krvi na dan . . ,'i Kaj pravijo k temu občine. kjer ti ljudje živijo, kakšno je mnenje ekspoz.i ture Za\-oda za Socialno zavarovanj« v Tolminu?
—Jp.
BOVEC
V	nedeljo je bila v Bovcu velika živinorejska razstava, na katero so pripeljali kmetje svojo živino celo iz 10 km oddaljenih vasi. Razstavili so okrog 110 glav goveje živine in nekaj ovac. Posebna komisija jc nagradila lastnike najkvalitetnejših živali.
V	Bovec, so prispeli na obisk rojaki iz Amerike. Zadržali se bodo nekaj (h)i. O Bovcu so -se zelo pohvalni) izrazili, predvsem pa so jili navdušile naravne lepote bovške oko-lice.
Sv. Vid nad Cerknico
V našem kraju so velike možnosti za razvoj turizma. Že prva leta po osvoboditvi so razpravljali o umetnem jezeru, ki bi ga lahko napravili s postavitvijo majhne pregrade pri Kotlu, kjer je že naravna skalnata soteska. Za izpolnitev tega načrta so tudi obljubili majhen kredit, ker pa se za stvar ni nobeden resno zavzel, je vse skupaj ostalo na mrtvi točki. Dobro bi bilo. da bi strokovnjaki zmerili količino vode, ki s« steka proti Kotlu. Če bodo rezultati zadovoljivi, se nam obeta v najvišje ležeči vasi na Notranjskem prijetno letovišče.	S. S.
XXX
SEŽANA
Obiščite šolsko razstavo!
Oh zaključku šolskega leta bo t prostorih osnovne šole v Sežani bogata šolska razstava, ki bo odprta od 18 ,do 22 t. m. Vse šole in gimnazije v okraju sc na razstavo že dalj časa pridno pripravljajo in imajo že toliko pripravljenega, da bo razstava prostorno zavzemala vseh šest razrednih učilnic.
Razstavljale bodo šole iz vsega okraja, gimnazija Tomaj, Komen, Hcrpelje, Podgrad in Sežana ter Šola učencev v gospodarstvu iz Sežane. Na razstavi bodo najrazličnejša ročna dela ter risbe pionirjev iu ml a -dine, strokovne risbe in praktični izdelki ter modeli vajencev itd- Razstava bo vzoren prikaz iu odraz dela. učenja in uspehov naših šol. To je njen namen iu prepričani smo, da ga 1k'i Uidu dosegla,
Z množičnim obiskom razstave bomo najlepše nagradili napore učitelj-Stva ter mu s tem izTaziK svoje priznanje za njegovo požrtvovalno delo, pionirjem in mladini pa dali veselje in pobudo za še večje uspeh«.
V osmi številki našega tednika (20. februarja) smo .objavili na notranjih straneh kratko reportažo: Vrnite nam ukradeno zastavo! Reportaža je vzbudila zanimanje celo v Ljubljani, saj nam jc po objavi poslal kratko pojasnilo še tovariš Lavo Ccr-mdj, ki je bilo objavljeno v 9. št. od 27. februarja. Ker so nekateri tovariši med tem časom poglobili iskanje spominov, so spravili na dan še druge, zanimive ugotovitve v zvezi z zastavo. Da ne bo nobenemu pri-zadejana kaka krivica, objavljamo še nekatere podrobnosti.
Že. leta 1890 je bil v Pobegih usta-nov,1 jen moški pevski zbor. Pobudnik in ustanovitelj je bil Ivan Kuret, učitelj v Dekanih, doma iz Riemanj pri Trstu. Da ni ostalo samo pri ustanovitvi, je dokaz, da so kmalu nastopili v Marezigah iu v Dekanih, kjer so bili deležni velikega priznanja. Deset let nato jc bilo ustanovljeno pevsko in bralno društvo »Ilirija«. še istega bta je društvo povabilo na gostovanje pevski zbor društva »Kolo« iz Sv. Jakoba v Trstu in nato samo vrnilo obisk na ve-sclici, ki jo je priredilo društvo »Kolo« v Trstu.
■Prvič jc društvo »Ilirija« gostovalo v Spodnjih Škofijah na povabilo tamkajšnjega društva »Istrski grmič« v nedeljo dne 28. junija 1008. Zadnje gostovanje pa jc bilo v Gažotiu leta 1913. Zadnjič je šla zastava »Ilirije« iz društvenih prostorov septembra 1918 in je spremljala na zadnji poti predsednika društva tovariša Rudolfa Pečariea.
Kaiko jc prišlo do razcepitve godbe v Pobegih, danes ni več skrivnost v Pobegih. To je bilo delo sina gostilničarja Nazarija Mozetiča, ki je bil nekak kapelnik godbe. Delal je tako, da je prišlo do razcepitve god. be in sta bili tako v vasi kar dve godbi. To pa temu izrodku še ni bilo dovolj. Prigovarjal je nekaterim va.šeannin. med drugim tudi Justu
2milijona in pol din
za asanacije vasi v sežanskem okraju
Da sc pomore potrebam raznih asanacij v sežanskem okraju, posebno v onih predelih, kjer pogosto razsajajo nalezljive bolezni (v občini Podgrad in Materija) sta Centralni Higienski zavod Slovenije in Glavni odbor Rdečega Križa Slovenije priskočila tem krajem na pomoč in dodelila 2 milijona din.
Iz teli kreditov sta Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO in okrajni odbor RK Sežana sestavila plan asanacij v najbolj ogroženih krajih.
Za vas Kuhed v Istri je določenih 150.000 din za napeljavo izvirne vode v va< v dolžini 100 m. Prebivalci vasi bodo vsa težaška in strokovna de-la napravili sami. Vsoto 150 tisoč din bodo uporabili za nabavo potrebnega matariala.
Za vas Prcgarje jc določenih 1 milijon din: od teh ho iz lastnih sredstev prispeval OLO 150 tisoč din. S temu sredstvi bi vas oskrbeli z vodo.
Za dograditev vodne cisterne v vasi Vrabec je določenih -jOO tisoč din. To cisterno so pričeli graditi že pred leti s sredstvi, ki jih jc icposlovalo Ministrstvo za novoosvhojene kraje, vcn!dar pa cisterne, ki bo imela 250 m3 kapacitete, niso dokončali, ker jc primanjkovalo sredstev. Za nakazano vsoto bodo vaščani v celoti nabavili material, vsa težaška dela kol tudi strokovna bodo izvedli .« prostovoljnim delom.
Za vasi Velike Loee in Slivje je odobrondi 500 tisoč din.
V	Slivju bodo asanirali tri zajetja pri vodovodu in zgradili še ono zajetje v plazovitem terenu in r dolžini 200 m bodo zamenjali sedanje cevi s pooiukauinii. V Velikih Loč ali pa lwi'da asanirali vodnjak in dovršili 3 že lani pričeta gnojišča. V teh vaseh so prebivalci že pričeli z delom.
V	Gornjih Vrcmali bodo za odobreno vsoto 100 tisoč dinarjev uredili gnoj.nuke dvema revnima kmetoma.
^ interesu vseh navedenih vasi je, da pri teh delih čim več prispevajo s prostovoljnim delom in denar uporabijo le za nabavo materiala: le ta-ko bo možno z zagotovljenimi sredstvi izTcsti čim večji obseg asanacij.
J. v.
Bembiču in Rinaldu Tedešku, ki še živita v Trstu, da so odšli v Koper in se vpisali v fašistično stranko. I i so dobivali potem iz Kopra ne-majrie vsote denarja za rovarjenje.
Ko je bila skrita zastava najdena, so sc fašisti poslužili zvijače, da bi spravili v zapor. Dali so zastavo »Ilirijo« domaiemu fašistu Furlaniču iz Borita, da jo odnese v Trst advokatu Čoku. Ta je bil presenečen, ker o zadevi ni ničesar vedel. Albin Pečane, ki je zastavo odnesel iz prostorov, kjer je bila shranjena, ni bil povezan z njim, temveč s sedaj že pokojnim Romanom Pahorjem iz Tr-.-ta. Pri razpravi, ki je bila potem v Kopru, jc bil Albin Pečarič obsojen na tO dni zapora, dr. Čok pa oproščen kot nekiriv.
V	dvajsetih letih obstoja je pevsko in bralno društvo »Ilirija« odigralo veliko vlogo narodnega budi-telja. Na to spominjajo zapisniki sej Konzumnega društva in druge listine, ki jih hrani Nazarij Bcrtok — Skublie vse od ustanovitve pa do lota 1928. Vsi so pisani v slovenščini. Peter P.iciga, izrodek naroda, se je prvi začel podpisovati v italijanskem jeziku. Tega človeka, ki je prizadejal toliko hudega in bil najhujši iu strupen domači fašist, odpadnik in poturiea, je po osvoboditvi zadela pravična kazen ljudske sodbe.
V	Pobegih pa kljub tolikemu pri-tisku ni zamrla slovenska pesem. Ob vsaki priložnosti se je oglasila v go, stilni, na gmajni in na polju. Petindvajsetletno zatiranje je ni moglo ubili. Danes se glasi oživljena in mlada v vasi, ki je združena kot še nikoli prej.
xxx
iz razvalin je zrasla nova Borjana
vsi se še dobro spominjamo predlanske zime, ko je postala mala tolminska vasica Borjana žrtev plazov. S pomočjo vsega našega ljudstva pa so kmetje kmalu po nesret'i začeli zidati na varnejšem kraju novo vas. Do sedaj so zgradili 8 stavb z 12 stanovanji in dokončali elektrifikacijo.
Zelo žalostno pa je. da so nastali med tistimi, ki hi -se morali vseliti v nova stanovanja, prepiri. Nekaterim ni všeč to, drugim ono stanovanje: pojavili pa so sc eelo laki, ki zahtevajo stanovanje, čeprav niso za to upravičeni. Prav hi bilo da reši to vprašanje posebna komisija.
Izvedelo se je, da nameravajo preimenovati Novo Borjano v Plaz. To ime bi nekako odgovarjalo. Saj bi spominjalo prebivalce na opreznost pred elementarnimi nesrečami. Roja
KOPALIŠČE V IDRIJI
-Moderna mehanizacija idrijskega rudnika živega srebra je prinesla s seboj tudi zanimivo motnjo: z elektrifikacijo Inzaghijevega jaška je Odpadla kurilnica na premog, ki je se-gire>ala staro rudniško kopališče, ki jc služilo javnosti iu je bilo edino tovrstno v Idriji. Mesto ima večinoma stare hiše brez kopalnic in velika večina meščanov dalj časa ni imela prilike, da bi se pošteno okopala. Mestni odbor jc bil prisiljen podvze-ti nagle korake, da je bil ta pereči higienski problem rešen. Sedaj so bi li montirana posebni kotli in celotna kopalnica je bila preurejena in lično opremljena. Poizkusu« kopanje, ki so ga izvedli učenci vajeniške šole, jc pokazalo dobre rezultate in kopališče sedaj ¡M>-'h.rje v splošno zadovoljstvo meščanov.	L. S.
7 ovarišice v krniški narodni noši (Krrliin nail Idrijo)
OBISK
V PORTOROŽU
Na kratico smo že poročali, tla so v Zavodu za gluho mladino v Portorožu dobili nove slušne aparate. Na prijazno povabilo ravnatelja Zavoda tov. R.upnik Vinka sc-m si ogledala aparature in najmodernejši avdiome-ter.
Čeprav je bila nedelja, me je tovariš ravnatelj pričakoval in prav tako otroci, to je skupina, ki dela z novimi aparati. 1K0 sem prišla v srednje veliko sobo, se mi je zdelo, da je to studio kake radijske oddajne postaje- Na sredi sobe je mikrofon, ob treh stenah mizice, stoli in slušni aparati s slušalkami: ob četrti steni pa zopet mizica z mikrofonom in ojačevalcem. V koitu je av-diometer. dragocena priprava za preizkušanje sluha. Stene sobe so opažene. tako da v sobi ni nobenega odmeva. Predno pa so se vsi zbrali, sem zvedela nekaj splošnih stvari o gluhonemih, ki bodo tudi vas zanimale.
Do konca šestnajstega stoletja po našem štetju so bili gluhonemi res popolnoma gluhi in nemi, bili so ubogi, preži rama ljudje, ki so se jih drugi izogibali in kazali za njimi s prstom, češ da so zaznamenovani. Šele v 17. in 18. stoletju zasledimo prve ljudi, ki skušajo tem revežem pomagati. V Franciji so začeli uporabljali! tako imenovalno ikrdtalno metodo, to je izražanje misli s kretnjami. Toda prav kmalu se je pojavila v Nemčiji 'druga, mnogo boljša metoda, oralna. Gluhonemi se učijo govoriti in hkrati z ust tistega, ki govori. Nemška metoda je zmagala in jo danes uporabljajo v vseli zavo-dih za gluhoneme.
Dru«a svetovna vojna nam je prinesla poleg vseh grozot in orožij zn čim bolj množično pobijanje ljudi tudi nekaj dobrih, koristnih izumov. Med temi izumi je avdiombter. aparat' za točno preizkušanje sluha, ki je prinesel v delo pedagogov gluhonemih pravo revolucijo. S tem aparatom lahko natančno preizkusijo slušni in kostni vod našega ušesa. Za-to pa ta aparat ni potreben samo pedagogu gluhonemih, ampakjprav tako zdravniku, ki z njim lahko hitro in zanesljivo ugotovi okvaro sluha. Tako pošiljajo zdravniki iz Izole bolnike v Portorož, kjer jih preizkusijo in jlim narišejo avdiogram, s katerim se vrnejo k zdravniku, ki dobi natančno sliko bolnikovega stanja.
Ogledala sem si avdiogram zdravili. normalnih ljudi in otrok in videla sem, da ni med njimi niti enega. ki bi imel idealen, popoln sluh. Krivulja se je vedno bolj ali manj oddaljevala od ravne črte idealnega sluha. Ko pa sem spol gledala avdio-grame gojencev' zavoda za gluhoneme. sem sicer res videla, da je njihova krivulja globoko pod ono zdravili, toda med šestinštiridesitimi otroki je le eden, ki je res popolnoma gluh. Njegov avdiogram je bil brez najmanjše črtice. Vedeti moramo namreč, da se otroci redko rodijo gluhi. Navadno je gluhost posledica okvare slušnih organov zaradi kake otroške bolezni (n. pr. meningitis), toda ostanki sluha še vedno ostane-
■ . .
Torej kaj je pomagal ugotoviti
avdiomeler? šestinštirideset otrok je v zavodu, ki so praktično ghilfi, lo je prav nič ne slišijo navadnega človeškega govora. Avdiometer pa je pokazal, da imajo vendar vsi, razen c-nega, še ostanke sluha. Zdaj je naloga pedagogov, da pomagajo tem otrokom trenirati slušni živec, da bodo uporobaljali svoja ušesa, česar do zdaj niso bili vajeni. Ali jim bo lo koristilo? Kako da ne! Danes imajo slušne aparate, ki jih človek lahko nosi s seboj. In ker ve-rujemo v socializem, verujemo tudi v to, da si bo tak aparat lahko nabavil vsakdo, ki ga potrebuje. Tako mu ne bo več mučno v družbi, če bo
in zmagoslavno kazali name. Hoteli so reci, da sem stavek jaz povedala. .Ni jih mogel prevariti.
Potem je ravnatelj navil gramofon. Glasbo poslušajo otroci neskončno radi. spoznali pa so komaj zdaj, odkar imajo slušne aparate. Že ločijo godbo, harmoniko in ženski glas. Ko je plošče konec, razočarano kričijo: »Ni več, ni več!«
Vse to so se naučili v pičlih štirih mesecih. Tovariš Rupnik mi je povedal, da so se vse stavke, ki sem jih dozdaj slišala, že učili, in da jih bo zdaj vprašal nekaj novega, nekaj, kar še niso »vzeli«. Vprašal je: »Ko. lik o je tri in tri?« iNajprej tišina.
Gojenci zavoda pri kopanju
kdo govoril hitro ali za njegovim hrbtom, ker bo slišal. In če človek sliši, je tudi njegov govor mnogo bolj kultlviran, bolj čustven. Gotovo ste že opazili, da se govor gluhega loči od govora drugih ljudi po svoji monotonosti, v njegovem govoru ni nobenega ritma in naglasov. To je zato,.ker ne sliši samega sebe in nima za čustveni govor občutka.
Zdaj sc vrnimo v Zavod za gluho mladino v Portorožu. Olroc.i so potrkali in vstopali drug za drugim. Pozdravljali so, nekateri kar dobro, drugi še bolj težko in okorno, vsi pa s sijočimi in veselimi obrazi, kajti vaje s slušnimi aparati so njihovo najljubše početje. Usedli so se in si nadeli slušalke. Ravnatelj je stopil k mikrofonu.
»Pazite, pazite«, je rekel. Pričakovala sem, da ga bodo pozorno pogledali, kaj bo od njih zahteval. Toda pozabila sem, kje sem! Otroci so naslonili glave na laket tako, da niso ničesar videli, mižali so. Videli namreč ne smejo učiteljevih ust, ker tako že razpoznavajo govor, zdaj se ga morajo naučiti slišati.
»Ata ima uro. Ata ima uro«, je počasi in razločno govoril v mikrofon ravnatelj. »Dobro je«.
»Ata ima uro«, se je glasilo z vseh treh strani.
Sledilo so podobni Slavki, najprej lažji potem pa težji, vprašanja in od. govori. Otroci so se dobro odrezali. Postali so pogumni in razigrani. Ko so spet mižali, je ravnatelj postavil mikrofon predme in mi tiho rekel: »Mama ima kapo«. Ponovila sem glasno v mikrofon. Odložil ga je -in rekel: »Dobro!«
»Mama ima kapo«, so vpili otroci
Poleni se oglasila dva s pravilnim odgovorom, nekateri poskušajo odgovoriti, drugi so tiho. Tukaj ni šlo za računsko pravilni odgovor, ampak za ponovitev besed, vprašanja, ki ga še niso slišali. Ko je ravnatelj vprašanje ponovil, so vsi odgovorili.
Če smo mi govorili med seboj, so nas otroci pozorno opazovali. Zanimalo me je, če nas razumejo, če dojemajo, kaj govorimo.
>i\ erjetno ne. vsaj ne vsega,« je bil
odgovor, »ker govorimo prehitro in nerazločno.«
Gledala sem deset zdravih in veselih otroških obrazov pred seboj, tudi oni so me gledali polni radovednosti in pričakovanja, kakšen vtis bo name naredilo njihovo znanje in napredek. Tako rada bi jim povedala kaj toplega in lepega, pa ■verjemite, da me je bilo skoraj sram. da bi mi besede tekle z jezika lahkotno. ko povzročajo njim toliko preglavic in težav. In ker ne poznam njihove metode in ne bi znala govoriti tako počasi in razločno, me ne bi razumeli in bilo bi hudo njim in meni. Zato sem raje molčala.
Z veseljem sem si ogledala v delavnici razstavo njihovih ročnih del in risb. Ti otroci opazujejo mnogo bolje od normalnih, veliko več vidijo in imajo mnogo fantazije. To dokazujejo njihove risbe in lični leseni izidelki. Deklice razstavljajo lepe vezenine in pletenja. Za razvoj njihovega risarskega daru ima velike zasluge predmetni učitelj risanja, ki je bil nekoč sam gojenec zavoda za gluhoneme. Zato svoje učence ljubi in jih razume bolj kot drugi ter jim posveča vso svojo pozornost in znanje. Uspehi niso izostali.
Videla sem tudi njihove učilnice, ki so bile žal prazne, ker je bila nedelja. Majhne, lične klopi so razpostavljene v polkrogu, na čelu pa je učitelje,'va miza. V Portorožu imajo letos štiri razrede, v vsakem po dvanajst učencev. Otroci so na svoje učitelje in vzgojitelje zelo navezani in se jim posebno v izvenšolskem času poskušajo na vse načine prikupiti. Željni so nežnosti in ljubezni, ker pogrešajo starše in dom. Veselijo se počitnic, ko bodo šli domov in bodo lahko prikazali, kaj vse so sc naučili. Toda mlajši se bolj veselijo kot starejši, ki že bolj čutijo razliko od drugih ljudi, kajti svet ni uvideven in obziren, še vedno se najdejo ljudje, ki znajo brezobzirno pokazati, da jih smatrajo za manjvredne.
Pedagogi v Portorožu pa se trudijo. da čim več naučijo svoje gojence in da jim vsaj nekoliko nadomestijo prepotrelmo materino skrb in ljubezen. Po svojih najboljših močeh jim skušajo čim več pomagati. Zalo pa so tudi hvaležni ljudski oblasti. posebno Svetu za prosveto koprskega okraja, da je pokazala toliko razumevanja za gluhe otroke in da je odobrila devize za nakup dragih instrumentov. Kako hvaležni pa bodo šele otroci, ki bodo slišali in znali govoriti, kajti naredili človeka se pravi, dati mu — govor.

Zavod za gluhonemo mladino v Portorožu
Nadaljevanje
PRVA NOČ V LOŽI
Tega dne sem že drugič čakal na povratek patrole, ki bi se morala vrniti s hrano in podatki o kraju. Po želodcih nam je že presneto zavijalo. Ob mraku smo no taborišču prižgali nekaj ognjev ter $i ob njih greli premrle ude. Kratkočasili smo se z obujanjem spominov. Tudi na pesem nismo pozabili. Sem pa tja se je kdo prijel za svoj prazni želodec in se okrenil proti kuhinji, kjer se je že v velikih kotlih talil sneg. Kuharji pa so sedeli okrog njilf. čakali patrole in pod vodstvom pevovod-je tov. Vrabca peli partizanske pesmi.
Ko sem obšel borec naše čete. sem se napotil še na teren II. čete, ki ji je poveljeval tov. Mirko. Tudi 011 je bil Kraševee iz Pliskovice. Srečala sva se in pozdravila. Bilo je okrog sedme zvečer. Ugibala sva, kje neki se potikajo tovariši, ki so odšli v pa-trolo. Zadovoljila sva sc z »bomo videli« in jo ure.zala proti kuhinji. Voda je sicer že vrela, toda o večerji ni bilo ne duha ne sluha. Z Mirkom sva sedla in poslušala pesem. Siti čakanja so se borci začeli r a zgubi jati v šotore. Tudi jaz sem se spravil spat. Nisem še dobro legel, ko ml dežurni prinese veselo novico, da se je vrnil član patrole. tov. Ivo-bal z nalogo, da odpelje bataljon v vas ii<! večerjo. Od veselja je pozabil celo ime kraja. Zbral sem borce mi težko pričakovani pohod. Vsi so bil dobre volje in razpravljanju ni bilo ne konca ne kraja. Stopil sem v šotor bataljonskega štaba po navodila za »pohod«. Komisar tov. Dušam mi je povedal, da je to prostovoljni odhod na večerjo, ki so nam jo pripravili vaščani Sajevč na prošnjo naše potrole- Po podatkih je bil ipojložaj okrog nas zadovoljiv, pa tudi prebivalstvo nam je bilo naklonjeno.
V zasedi
Lepega junijskega dne 1, 194-1 sva s Feliksom Lapajnetom (padel 5. maja 1945 v Ozcljanu pri Gorici) prispela v Holešrtk pri Slapu. Usta. vila sva se pni »Gustef]j mi«, kjer so partizani vedno našli zatočišče. Kadarkoli sem potoval tod mimo. sem našel pri tej družini ne samo brano, ampak tudi dobro besedo.
Iz razgovora, z domačimi sva kmalu izvedela, da Nemci ile poredko prihajajo podnevi na Idrijo pri Bači in da jih zadnje čase ni bilo na spregled. Pod Hote.škom sva pre-b redi a Idrijco, ki je bila v tem čase še dokaj hladna. Okrog poldne sva se ustavila pri Feliksov! sestri na Idriji, ki nama je postregla s kruhom in žganjem.
Ko sva se- dobro založila, sve izza opasačev potegnila zavitke 'letakov, BiLi so napisani v nemščini in iz njih je bilo razbrati, ida se nemškemu okupatorju bliža skorajSen konec. Imela sva nalogo dobiti ljudi, ki bodo še isto noč raztrosi i te letake na vidnejših mestih v Bači in Mo stu na Soči. Feliksova sestra nama bi brez dvoma znala povedali za zanesljive ljudi, in bi to tudi storila, če ne bi takrat vsa preplašena pri-
Vesele in žalostne Iz
Vrnil sem se k' postrojenemu bataljonu prostovoljcev. Krenili smo. Pogrezali smo sc v mehki sneg, včasih celo do kolen. Kolono je vodil tov. Kobal, Imeli pa smo smolo. Zaradi noči, ki je bila že dokaj trda, smo zgubili sled, ki jo je zametal sneg. Nekaj časa smo lazili po loži, oc da bi vedeli, kje smo in kam gremo in puščali za seboj globoko ¡raz. Ugotovili smo, da bi bilo nadaljnje tavanje nesmiselno 111 celo škodljivo, zalo smo sc vrnili še predno bi nam zamedlo sled nazaj v taborišče. Srečno smo prišli brez večerje nazaj v taborišče in sc brez hrupa spravili vsak v svoj brlog. Nisem še utegnil drugič zaspali, ko mi dežurni sporoči, da so prišli trije tovariši z vasi, ker so zaslutili, da nekaj ni v redu. Dovolj pa mi je bilo pravkar prehojene poti, zato se klicu kljub lakoti nisem odzval. Naročil sem tovarišu, naj mi prinese kakšen ostanek pojedine. Bataljon pa je krenil in se vrnil šele nekaj po polnoči. Prebudilo me je veselo razpoloženje borcev. Čakal sem, da pride kdo v šotor z novicami. Kmalu se je zunaj oglasilo: »Edi, ali je lo naš šotor?« Bil je tovariš Brandelj. »Kar vstopi, doma si!« — sem zaklical. Z ramen je vrgel nahrbtnik, jaz jia sem ga prav previdno vprašal, kaj je prinesel. Za-godrnjal je nekaj 0 nekakšni deki, pa mu seveda nisem verjel, kar je tudi sam opazil. Iz njega je izvlekel porcijo makaronov in krompirja ter mi jo ponudil. Bili so že ne-koliko zmrznjeni, kar pa ni molilo moje lakote. Medtem, ko sem jedel mi je on pripovedoval o Sajevčanih, kakšni da so in kako gledajo na NOV. Najedel sem se, logor je počasi utihnil, le straže, četni dežurni in dežurni kuhar, ki je topil sneg. so ostali budni.
(Nadaljevanje )
Vse te nevšečnosti pa pravega jamarja ne odvrnejo od tega, da ne bi šel ponovno v jame, kjer doživlja tudi vesele ure nerazdružnega, res pravega tovarištva. Redka je ta naša jamska bratovščina in še redkeje nas kdo razume, češ, kaj siliš že za življenja v jamo, saj te bodo tako drugi odnesli vanjo. Saj za oni svet pač ni, potrebna trena-ža. Spominjam se zanimivega dogodka iz lanskoletnega obisk* ledenih jam v Trnovskem gozdu. Pri jami nas je slučajno obiskal krepak osemdesetletni očanec in se ni mogel načuditi, le zakaj lazimo po jamah in če že lezemo, potem moramo biti za to delo sijajno plačani, Povedal je, da je v vseh svojih osemdesetih letih gledal le luknje od vrha, nikdar pa mu ni niti na misel prišlo, da bi se spustil v kako jamo. Ko smo mu pa še povedali, da hodimo v jame zastonj in
- s-
Zvonik in podrtine cerkve sv. Bernardina v Portorožu
Ponoči so nas obiskali kurirji, ki so prinesli pošto. Med poročili' so bili omenjeni tudi uspehi II. in III. bataljona, ki sta se nahajala nekje v Vipavski dolini in na Spodnjem Krasu.
0 vsem ,tera so nas obvestili na jutranjem zbora. Ob koncu smo vsi enoglasno izjavili, da moramo tudi mi pohod zaključiti z uspešno akcijo. Obšel sem stražarska mesta. Vsepovsod je bil mir, le kdaj pa kdaj se je utrgala kepa snega s smrekove veje ¡11 se razpršila v kristale, Megla se je jela dvigati. Čakali smo na sestanek štaba, da bi izvedeli, kam bomo udarili,
(Se nadaljuje)
iz veselja do jam, je samo zmajal z glavo. Prav gotovo pa si je mislil, ko je odhajal od nas, da je srečal najmanj čudake, če že ne norce.
Redki so jamarji, posebno, je njihovo jamsko življenje, polno pravega humorja, smeha, pa tudi krvavo resnih trenutkov, žalostnih sem že nekaj naštel, rad bi vam pa še povedal nekaj prav veselih in zanimivih zgodbic, nabranih od vseh slovenskih jamarjev, ki la-
HABE FRANCE
zijo že od ustanovitve Jamskega društva, to je od leta 1910 po naših vodnih in suhih jamah, po vodoravnih jamah in globokih breznih .
Za raziskovalca jamarja so sposobni le ljudje dobrih živcev in prisebnosti. To je dokazal logaški jamar Dolar, ki se je sam podal s čolnom v našo najlepšo vodno jamo Križno jamo pri Ložu, ki smo jo prvič začeli raziskovati od 1. jezera dalje leta 1929. Kmalu za delom jame, imenovanim Kalvarija, se začne visoki strop nižati tako, da je končno le pol metra nad vodno gladino. Veslač mora na tem mestu skloniti glavo, da ne zadene ob strop. To nizko in najbolj, nevarno mesto se vleče kakih 40 m, nakar se strop zopet dvigne. Po znakih ob steni se da ugotoviti, da ob hudih nalivih voda toliko naraste, da nizki prehod popolnoma zapre. Ta-, ka mesta imenujejo jamarji sifone. Dolar je imel veliko mero korajže, da je ob deževju sam odšel v Križno jamo. že ko je veslal skozi to ozko grlo, se je moral vleči v čoln. da je prišel skozi. Voda je bila tedaj že tako visoka, da je bilo med njo in stropom le še kqmaj 25 cm. Ker gledajo jamski čolni le dobrih. 10 cm iz vode, se mu je prehod posrečil.
V jami se je zamudil dobrih 6 ur. Ko se je vrnil, je uvidel, da nikakor ne bo mogel nazaj. Voda je narasla za kakih 15 cm. Iz previdnosti je namreč mož že pri prodiranju v jamo napravil cb bregu znake, kako visoko stoji voda. Uvidel je, da bi bil vsak poskus priti skozi 40 m .dolg, skoro popolnoma do vode zaprt sifon trenutno nemogoč. Potegnil je čoln na mivko, ki je prav na tem mestu ob obrežju ne manjka, odprl nahrbtnik, se lepo najedel, ugasnil acetilenko, navil uro in se lepo zleknil po čolnu ter zaspal. Za kaj takega je treba imeti res dobre živce. Ker jih je imel, je po 24 urah učakal, da se je voda toliko odtekla, aa se je leže na hrbtu v čolnu potegnil skozi nevarno grlo!
jomcirjew
Lažja je pot v jamo, često pa zelo težka pot iz nje, posebno, če je za teboj 20 do 30 ur napornega dela in raziskovanja v jami. Ko je bila nekoč manjša skupina jamarjev tudi v Križni jami, se je ob povratku čoln v prvem jezeru prekucnili. Ugasnile so jim vse luči in tudi vse vžigalice so se z njimi vred pošteno namočile tako, da niso mogli prižgati jamskih svetilk. Za pot- 475 m od prvega jezera do vhoda bi ob dobrih acetilenki rabili le eno uro, v temi pa so tavali celih 12 ur, kljub temu, da je bila Dolarju pot v Križni jami zelo dobro znana.
Po dolgih in težkih urah napornega dela trpi telo pa tudi živci. Takrat se šele izkaže jamarje va iz-držljivost. Radi prevelikih naporov so se že pojavih pri jamarjih prividi. Najbolj značilen tak primer so doživeli jamarji v Malograjski jami, tam, kjer prihaja Pivka na Planinsko polje pod Planinskim gradom. Jamarji veslajo v takozva-nem »Beneškem kanalu«, daleč v notranjosti. Že 36 ur napornega dela je za njimi. Michler kleče spredaj vesla. Ko pogleda naprej, opazi, kako se gibljejo krošnje dreves v vetru, kljub temu, da se zaveda, da je to nemogoče, saj vesla po vodi globoko pod zemljo. Vendar, mož molči, da se ne bi osmešil. V takozvani »Veliki dvorani« se u-stavijo. Bar je imel nalogo, da poišče naboljšo pot za prenos čolnov. Jamarji, Michler, Seliškar in Stane sede na rilcih čolnov ni gledajo na Bara, ki išče prehod. Tedaj se nenadoma oglasi Stano: »Ali vidite kmečko izbo, za mizo sedi kmetica, dekle pa je zraven nje«. Michler pa kar nadaljuje: »Sedaj so se vrata odprla, notri gre krava in za njo koza.« Vse je tiho, nihče nič ne reče; vedeli so, da ne more bita res, pa sc le videli.
Ko so jamarji strahotno zmučeni čakali, zvečer na Rakeku na vlak, je tovariš Bar nenadoma začel pometati z roko po mizi, pogrnjeni z belim prtom. Ko ga vprašajo, kaj dela, je rekel: »Ja, kaj ne vidite, da je vse polno hroščov na mizi?« Začeli so se mu smejati, tako da se je mož razjezil, šele ko se je tov. Michler vračal z vlakom domov, je dokončno ugotovil, kako je s prividi. V vagonu je pri opazovanju nekega možaka videl, da je večkrat švignila mimo njega prava, pravcata velika podgana. To pa se mu je zdelo nemogoče. Po natančnem, ostrem opazovanju je videl, kako je mimo možaka hušknila le senca. Mož je- le premikal noge in tako so nastale one čudovite slike,
(se nadaljuje)
tekla v hišo soseda in- sporočila, da gredo Nemci.
Planila sv.a pokonci in zagrabila za brzostrelke, ki so bile prislonje-ne oh steni. Vprašal sem trepetajočo žensko, koliko jih je. Komaj jc še utegnila odgovoriti: »kolona«, in že je odvihrala skozi vrata. Brez obo-t a vi j anja sva skočila skozi nizko Ofkno v kuliinj.i in se skrila v hribu za grmičevjem, odkoder sva imela lep razgled na središče vasi in na cesto.
Nisva, dolgo čakala. Pod hišo, kjer sva se billa ustavila, je oprezno s puško pripravljeno na strel stopal Nemec in še. izgubil med drugimi hišami. Kmalu za njim sva zagledala še enega-, nato pa nič več. Domnevala sva, da o kakšni večji koloni ne more biti govora, kar se je pozneje izkazalo za Tesnično. Čez dobrih deset .minut je izza bližnjih hiš prišlo pet Nemcev in tedaj sva bila prepričana, da jc lo samo nemška patrola. Zavili so v gostilno, eden pa je ostal pred hišo za stražo.
Tedaj sva začula rahel žvižg. Spustila sva sc navzdol k hiši Fc.liksove sestre. Tu nama je moški., ki naju je prej z žvižgom opozoril, povedal, da je v vasi samo pet Nemcev, ki pobirajo po hišah jajca in maslo. Takoj sva sklenila, da jih napadeva. Vrnila siva se v hrib in sj; pogovorila o najprimernejšem mestu.
Izbrala sva mesto za prvim ovinkom iz Idrije proti Bači. Od glavne cesto sva bila oddaljena približno osem metrov, za kritje pa nama je služila dokaj visoka triuva. Čakala sva nekaj minut, ki so sc mi zdele neskončno dolge. Končno sva slišala korake in govorico. Dogovorila sva se že prej, 'da bom jaz streljal na pnve. 011 pa na zadnje Nemce in da jih bova napadla šele, ko pridejo na mostiček, ki jc. bil v ravni črti pred nama'. Tu ne bi. imeli zaklona in se ne hi mogli rešiti iz nastavljene pasti.
Naprej sta se pojavila dva Nemca, za njima pa še dva. Vsi so nosili puške ina ramah. Petega Nemca pa ni bilo. To nama ni šlo v račun. Hotela sva počakali tudi lega. Ko pa sta šla prva dva čez most. sva takoj sklenila. da ne smeva čakali miti trenutka več. Rezek krik: »Pali« in že sva spustila rafale. Trije Nemci so brez glasu obležali na cesti, eden pa je imeil še toliko moči, da se je oprijel ograje mostu. Nekaj hipov se je krčevito držal za železne drogove in se skušal rešiti s skokom čez most v obeesLni jarek. Toda tudi njemu so bile sekunde štete. Prsti so popustili, zdrsnil jc na tla in negibno obležal.
Peti Nemec je imeil srečo. Pozneje sva. zvedela, da se je v neki hiši zadržal in je zaostal za kakih 50 metrov za svojimi pajdaši. Midva ga niti nisva videla. Ko je zaslišal strele, je skočil pod cesto in od tam oddal v našo smer dva sitrela. Tako nam jo prekrižal načrt, da bi pobrala puške ubitih 'Nemcev. Preveč nevarno je bilo tvegati, da bi šla na most, kjer ni bilo zaklona in naju bi lahko- mirno postreljal.
Preden sva zapu-tila nevarno mesto sva Nemcem še eno zagodla. Vedela sva. da bodo iz Bače kmalu iprispeli na mesto napada in sva po travniku razstresla del letakov. Nato sva jo urno ubirala po travnikih .111 njivah, odkoder sva prišla. Večkrat sva sc ozrla nazaj in videla, da so se pred postojanko zbirali Nemci in hiteli po cesti proti Idriji. Iz postojanke so tudi spustili nekaj rafalov iz mi-tralljeza in vrgli dve mini, ki sla padli daleč od naju. Ko sva se vračala po glavni cesti proti Slapu, sva vso pot metala letake, ki se Nemcem ozna/njevali pogin.
Pozneje sva zvedela, da 90 Nemci aretirali nekaj domačinov iz Idrije z namenom, da sc nad njimi maščujejo za pobite pajdaše. Naključje pa je naneslo, da je nekaj dni pred najinim napadom pobegnilo iz postojanke iz Mosta na Soči nekaj Italijanov. Idrijiani so izkoristili to priložnost in prepričali Nemec, da so napad izvršili njihovi bivši »kamera t i«.
Avgust Vogrič
Hrilhe zanimivosti
GIGARETO, KI SE SAMA PRIŽGE, je izumil švicarski kemik iz Frciiburga. Ciga.tere so na koncu premazane s posebno maso, katere sestav je uradna tajnost, in ta masa ima to lastnost, da se sama vžge, če jo narahlo podrgnemo po hrapavi površini. Izgorevanje te mase pa, vsaj tako zatrjujejo, niti najmanj ne kvari aTome cigarete. Tako vse kaže. da bodo za kadilce postale vžigalice in bencinski vžigalniki nepotrebni, predvsem zato, ker se ta masa vžge tudi v največjem vetru.
CIGARETNI USTNIK, KI NE RABI PEPELNIKA je prijavil pred kratkim kot patent nek Anglež. Za časa kajenja se pepel nabira v ustniku :in ga mora kadilec sprazniti šele, ko pokadi do konca.
NOV ZRAČNI MOST bo odprl od 1. junija ileitoe čez Gibraltar. Tako bodo prišli iz Evrope v Aliniko po teh »zračnih mostovih«, to jc obratovala (bosta dva posebna letaila, ki bosta lahko prenesla naenkrat dva navadna delala z dvanajstimi pot-
1,1 NOVE LEČE ZA ŽRTVE OČESNE MRENE. Dva filadelfijska očesna specialista sta v Ameriškem zdravniškem društvu opisala nove tanke leče iz plastičnega materiala, katere sedaj z operacijo lahko vsadijo v oči žrtev očesne mrene in jim vrnejo skoraj normalen vid. Od šestnajstih operacij jih je 14 popolnoma uspelo. Plastične leče takoj po odstranitvi očesne mrene vsadijo v očesno jabolko neposredno za zenico. ZNANSTVENIK POUDARJA POMEN ATOMSKE ENERGIJE ZA • MEDICINO. Specialist znanstvene šole v Utahu dr. John Bowers je izjavil. da je atomska energija že rešila sto tisoče življenj in bo v bodočnosti nudila zdravilo za bolezni, ki jih imajo sedaj za neozdravljive, Z radioaktivnimi zdravili je postalo človeško telo prosojno, kar je omogočilo velik napredek v medicini.
PUBLIKACIJE ZA SLEPE NAJ BI BILE OPROŠČENE POŠTNIH PRISTOJBIN. Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija Združenih narodov je priporočila, naj bi vseh 68 držav članic oprostilo publikacije za slepe poštnih pristojbin.
M. GORKI:
OOOOOOOOOOOOOOO
|	Februar, leta 1917.
|	škropeč hiše in ljudi z blatom, drve avtomobili z
|	ropotom po ulicah. Polni so vojakov - in mornarjev in
=	nasršeni z jeklenimi bajoneti; podobni so ogromnim,
|	razbesnelim ježem. Od časa do časa ostro odjekne strel.
1	Revolucija.
|	V Aleksandrinskem parku pa osamljeno dela vrt-
|	nar, človek pri petdesetih letih; mirno pometa listje in
|	smeti s steza in razkopava sneg, ki se je začel talite.
|	Njega, kot izgleda, niti malo ne zanima omamen vrvež
1	vseokrog; on kakor da ne čuje siren, krikov, pesmi,
|	streljanja, ne vidi rdečih zastav. Opazujoč ga, čakam
|	kdaj bo dvignil pogled na ljudi, ki gredo v teku mimo
|	njega, na kamione, s katerih se svetlikajo bajoneti. Toda
=	on neprestano dela, upognjen v križu kot krt in zdi
|	se mi da je tudi kot krt slep.
1	Marec,
i	Cez ulice, po stezah korakajo proti Narodnemu domu
|	stotine, tisoči sivih vojakov; nekateri vlečejo za seboj
Dvomotorno letalo na reakcijski pogon vrste F-2I1. Na sliki vidimo tako letalo z dvignjenimi krili, lidto da ne. zavzema preveč prostora na palubi letalonosilke.
na vrveh mitraljeze, kakor nekakšne železne prešiče. To je mitraljezki polk, ki je prišel iz Ora.nijenbauma • pra-V3j0, da šteje čez 10.000 mož. Ne vedo ne kod ne kam, od ranega jutra se potikajo po mestu in iščejo sklonišč. Prebivalci se jih boje, vojaki so utrujeni, sestradani in besm. Nekaj jih je posedlo na rob velike okrogle grede m razpostavilo po njej mitraljeze, puške in nahrbtnike. Brez hitrice in. z metlo v roki se jim pribiliža vrtnar in jih jezno opomni:
»Hej, kam ste se pa zavalili? To je greda, tukaj bo zasajeno cvetje. Ste slepi? To je prostor za otroke. Dvignite se, odidite!«
In besni, oboroženi ljudje z grede poslušno vstanejo.
6. julij.	'
Vojaki v jeklenih čeladah, pdklicani s fronte, .obko-ljujejo_ petropavlovsko trdnjavo; zlagoma gredo po lesenem tlaku, po parku, vlečejo mitraljeze in imajo puške pripravljene na strel. Od časa do časa zakliče kak dobrodušen vojak prebivalcem.:
»Razitiite se, zdaj se bomo začeli streljati!«
Meščani bi radi videli' bitko, zato gredo molče in s prihuljenimi koraki, skrivajoč se za drevje in iztegu-joč svoje dolge vratove.	• •
V Aleksandrinskem parku, ob cvetličnih gredah koraka po stezi vrtnar. V roki 'ima lopato in kriči na glodalce in na vojake kakor na ovce,
»Kam? Kaj te je zaneslo na travnik? Kaj nimate zadosti prostora na stezah?«
Bradat človek v vojaški uniformi,, ki drži puško pod roko, reče vrtnarju:
»Pazi, striček, streljali bomo...«
»Pojdi! Pazi se ti, strelec...«
»Borimo se, bratec ...«
»Bor; se ti, jaz imam že svoj posel...«
»Tako je. Imaš kaj tobaka?«
Jemaje iz žepa tobačnico, zabrunda vrtnar:
»Teptate, kjer je prepovedanci«.
»Vojna je!«
»Prava reč! Vojskovati se je lahko, jaz sem pa tukaj! Puško bi si lahko osnažil, zarjavela ti je...«
■ Zapiskala je piščalka. Vojak-je .stekel med drevje, vrtnar je pljunil za njem in zakričal:
»Kam te pa nosi vrag? Kaj ne moreš po stezi?!«
Jesen. •
Vrtnar hodi po drevoredu z lestvo na rami, s škarjami v roki in cepi drevje. Shujšal je, se upognil, obleka mu visi, kakor jadro v brezvetrju, škarje, ki ščipljejo gole vejice, žvrkajo glasno in jezno.
Ko ga tako gledam, mislim, da niti potres niti vesoljni potop ne bi zmoV.la tega človeka pri opravljanju njegove službe. In, ko bi videl, da se trombe nadangelov, ki oznanjajo konec sveta, premalo svetijo, bi. jih ta človek prav gotovo poslovno in jezno pograjal:
»Morali bi si očistiti trombe ...«
DVOJE GOSTOVANJ - DVOJE PRESENEČENJ
Niti leden dni ni minilo in koprska gledališka publika je imela priložnost videti dva teatrska ansambla. ki -ta uprizorila dve komediji. \ Ljud-kem gledališču v Kopru sta nastopila: Slovensko narodno gledališče iz Trsta in Mestno gledališče i Ljubljane. In še eno zanimivo dejstvo: obe gledališči sta si zbrali francosko komedijo. Prvo Moličra, drugo Pugela. Kakšna razlika med eno ¡11 drugo! Tržačani so uprizorili »L če lic ženske«, Ljubljančani pa rfSrečnc dneve«.
Najprej si oglejmo tržaško predstavo.
Po svoji tematiki spominjajo »Učene ženske« nekoliko na starejše Smešne precioze«, v katerih slika Molière malomeščanske ženske, ki hočejo biti enake junakinjam Igriških aristokratskih salonov. Razloček med obema komedijama je v tem, da se junakinje »Smešnih precioz« ponašajo z galantnimi romani ¡11 nadarjenimi pesmimi ter si iščejo ka-valirjev v plemiških vrstah, junakinji- »Učenih žensk« pa se ponašajo linij z znanostjo in filozofij jo, seveda pa tudi ne zanemarjajo literature. Te kakor 011e se zaradi tega, ker se ukvarjajo z «visokimi stvarmi«, sramujejo prozaičnosti svojesji malomeščanskega življenja in nastopajo kol nasprotnice naravnega zakona. Toda ta zanič" j i vi odnos žena do domačih dolžnosti ima za posledico razkroj družine. Molière pa se vedno bori za trdno družino, urejeno na naravnih odnosih med možem in ženo. med starši in otroei. Zato tudi v komediji ostro obsoja vedenje svojih zlagano učenih junakinj. Njim nasproti pa postavlja Henrieto, dekle jasne, trezne ¡11 praktične pameti Njej ob strani stoji Klitander, njen ljubimec, ki ga pesnik karakterizira kol resničnega humanista in zagovornika razumnosti ter nravnosti. Preko Klitandra pa izraža Molière še svoje književno-političnc nazore v čudovitem prizoru, ko se le-ta spre s salonskim pesnikunom Trisotinom.
Tudi filozofom se posmehuje Molière. vendar 11e filozofiji. Smeši la-¿¡-učene prisinojcnce in prismojenkc, smeši kvazifilozofe, ki so v svojih nazorih do skrajnosti površni, saj begajo le za modnimi norostmi in iščejo vse,povsod le lastno hvalo. Njihovo slepomišenje z vedo, navidezna težnja za izobrazbo, popolnoma pojasnjuje Molièrovo porogljivo stališče do »učenih« žensk v komediji.
Kaj pa uprizoritev?
0 tej lahko trdimo, da je režiser pravilno dminiel avtorja. Pravilno je nakazal t ¡[k: posameznih figur, a nekateri igralci mu niso sledili in so V tipiziranju mestoma pretiravali.
Vlogo Krizalda, «copato«, je podal Rado Nakrst, Njegova interpretacija je bila razgibana in barvita, Mestoma je prehajal okvir figure, samo da je zadovoljil publiko, ki sc je bolj smejala njegovim kretnjam, krt pa karakterju in komični situaciji.
Vloga njegove žene Filamintc jo bila zaupana Lini Starčevi. Filamin-ta je glava »učenih« žensk, nekakšna njihova predsednica in idejna usincr-jevalku, Bo moža in mlajše hčerke je tiranska, ker se ta dva nočeta ukloniti njenim »učenim in znan-itvenim« zahtevam. Interpretka je svojo vlogo dobro rešila.
Armando in Henrieto sta zaigrali Lelija Reharjeva in Štefka Drolče-va. Za Reharjervo lahko rečemo, da je to ena njenih dobrih vlog, vendar ni izrabila vseh možnosti, ki jih nu-<li avtorjev tekst. Boljša od nje je bila Štefka Drolčeva, ki je pravilno doumela svojo vlogo in jo podala toplo in doživeto.
KHtandrr Staneta Starcšiniča ji' iiv lik, poln čustvenosti in zanosa, a tu*I i treznega razuma, kot pač to rnhterv a Molière.
Najboljši figuri v komediji sta bila gotovo Ari'1 in Beliza v inte.nprc-l aciji Modes t a Saucina in Nade Ga-brijelčičovc. Igralca sta dala svojima likoma vso tisto potrebno lahkotnost v govoru in kretnji, ki je nujno potrebna pri tovrstnih komedijah.
Problem zase -rta Trisotin in Va-djus. To sta predstavnika laži-filozo-fov in modnih jiesnikunov, ki so za. gledani sami vase in sc povzdigujejo nad ves svet. Že avtor sam je te dve figuri močno karikiral, igralca pa sta 1o še potencirala, tako da človek vča-fcih sploh ni vedel, ali jima gTC za resno igranje, ali pa sc norčujeta iz ornega sebe in iz publike. To je prišlo ¿la.-1 i do izraza v njunem skupnim nastopu, Trisotina iu Vadtu-"u
sta igrala Stane Raztresen ¡11 Silvij Kobal.
še nekaj manjših vlog je v komediji. Preprosto Martino, ki se ne more priučiti »netivi« govorici svojih gospodaric, je prikupno in temperamentno podala Zlata Rodovškova. Tudi nastopi Josipa Fišerja kot sluge pri Krizaldu. Antona Požarja kot \ adiusovega služabnika Srečka Koširja kot notarja so pripomogli k pestri galeriji Molierovih figur v «Učenih ženskah«.
In še eno stvar moramo zabeležiti: to je scena. Scenograf Cesar je odlično rešil svojo nalogo. Inscenaeija jc bila preprosta, a domiselna, enostavna — in ravno zaradi svoje enostavnosti učinkovita.
I11 čc na koncu potegnemo črto, ugotovimo, da je predstava Moliero. vili »Učenih žensk« lep uspeh, ■v.v.v
Pa -e nekaj zapiskov o drugi predstavi. ki jo je imelo priliko videti koprsko gledališko občinstvo, o Pu-getjevi komediji »Srečni dnevi«, ki jo je uprizoril ansambel Mestnega gledališča iz Ljubljane.
To je Francija v tridesetih letih. Ne Pariš, temveč prikupna pokrajina ob Loi 1 i. Poletno jutro. Pet mladih ljudi vsi so še otroci po letih in še bolj po srcu lin vsi bi bili radi veliki. Radi se imajo in vsako uro so -i v laseh. Tako je zapisal o »po-dobi srečnih dni« v gledališki lbt Du šan Moravče.
Puget je samo pripovednik, skoro 'bi lahko rekli pravljičar. S tem nočem amalovaževati njegovega dela, na-protno. to mu lahko štejemo kot nemajhno odliko.
Zgodba Srečnih dni jc preprosta. Pet mladih ljudi je ostalo v podeželski hišici, kjer so na počitnicah. Starši so se odpeljali na pogreb stare tete in mladina je za en dan p repu-večna sama sebi. Kaj bodo počeli ta dan? Uživali bodo prostost in preganjali čas čisto jpo otroško. Dve od deklet si izmislita »godbo o letalcu, ki ta ga srečali spomladi, da lri jezili fante, ki se premalo brigajo zanju.
I11 ravno ko sta sredi najživahncj-šega pripovedovanja sc pojavi na vratih mlad. svetolas lctalcc, z rdečo ruto okoli vratu, prav tak. kot sta ga dekli ti naslikali v svoji fantaziji-
\ vsej komediji sc pravzaprav 11C zgodi nič, Vso težo »dejanja« jc položil avtor v dialog in na podobe mladih ljudi, ki jih jc narisal ostro, naravno in prepričevalno.
-tran gledališkega lista, kjer -s,, napisane nastopajoče osebe.
Kot prvo berem ime Michcla. mladega. sta-itega letalca, ki ga jc igral \ngel Arčon. Njegova interpretacija jc bila dobra, a želili bi več svežosti in neposrednosti. Njegov lik jc bil uglajen in prikupen zlasti v prizorih z dekleti.
Oli.viera, mladega človeka, ki stopa ravno na pot v življenje je podal z vso toplino Jože Tiran. S svojim bogato iiviansiranini govorom je popolnoma odgovarjal zahtevam nelah-ke vloge.
Pravo nasprotje temperamentnemu
Oliv
icru je večno zaspani 111
leni
Bernard, pravi pubcrtetnik. ki še nima nobenega pojma o življenju, ki le posnema svojega vzornika. Milan Kal a 11 jc podal čvrstograjenu in simpatično igralsko stvaritev.
I11 ko prebiram nadalje imena, se ustavim pri Pernette. Na prvi pogled je Pernette enostavno in vedro dekle, čim bolj pa jo spoznavamo, odkrijemo. da sc v njeni duši skriva ogromno. Neprestano razmišlja, neprestano sc sprašuje in zraven sanjari. Ženska hoče bili. čeprav je še pravi otrok. Komplicirana je. In to figuro je odlično prikazala Julka Staričeva.
Še Marianc je tu. To dekle je že malo bolj zrelo. V svojem ponašanju je včasih malo afektirana in izumetničena. a tega ne dela, s slabim namenom. to je v njeni ženski naravi, lo je v nji ni mladosti, ko sc začne v dekletu prebujati zavedno žena v najboljšem pomenu te besede. Res dobro je postavila to figuro Ivica Zupančičeva. Iu kot zadnjo naj v galeriji teh šestih ljudi omenim Fran-c:ne. Po letih je najstarejša med de-kleti in zato najbolj zrela. Skoro kot mamica skrbi za svoji mlajši sovrst-niei in tudi za oba fanta. In vsi ji priznavajo to njeno prvenstvo ter sc pokore njenim navodilom. Čeprav je na videz umirjena, pa vendar tudi njej ne bije v prsih nič manj vroče srce. kot Marianni in Pernette. isc več, čustvo, ki ga vzbudi iv njej Mi-1 bel. je ,pri njej trajnejše iu močnejše kot pri Pernette in Mariannc. katerima je to le bežen trenutek v njunem puhertetnem razvoju. Francinc je z vso toplino in žensko enostavnostjo zaigrala Slavka Glavinova, Ko smo gledali ansambel Mestnega gledališča, nismo imeli občutka posameznih igralcev, imeli -1110 občutek kolektiva, ki z vso resnostjo jemlje svoje delo. Takih predstav si želimo
Prizor iz nSrečni': dnin. ki jih je vpr
Dekleti še zaljubita v letalca, ko pa ta spozna, kam bi lahko vodila taka [>ot. sc odloči, da gre. Oh slovesu se opraviči tretji, najstarejši. Z njo govori kot z mamico onih dveh. In ko odide, Francinc joče. kajti tn-di ona ga ljubi.
T<-j preprosti zgodbi pa so vdahnili igralci Mestnega gledališča iz Ljubljane, pi^d spretno režiserjevo roko. toliko topline, prisrčnosti, toliko vedrosti in hkrati tragike, da je gledalec v avditoriju popolnoma pozabil. <la sedi v gledališču. Pred nje-govimi oenij je zaživelo življenje s pol do silo.
Pred seboj imam odprto drugo
izori/o Mestno gledališče iz Ljubljane
DE SICOV KORAK NAZAJ? Tako se sprašujejo tisti, ki so videli na nedavnem filmskem festivalu v Can-nesu najnovejši italijanski film »Po. staja Termini«, ki ga jc izdelal De Sira. Ta film ni niti po vsebini niti po ideji ]>odoben prejšnjim ncorc-alističnim filmom tega znamenitega italijanskega režiserja. Prav tako se jc Iti- Sica poslužil .poklicnih igralcev in to celo nekaterih ameriških, kar je v nasprotju z njegovimi dosedanjimi načeli. Novinarjem jc De Sica rekel, da se je hotel začasno umakniti socialni 'problematiki in izdelati klasičen film. Po njegovem mnenju jc film
Molierove ¡1Učene ženske«, ki jih je uprizorilo SAG iz Trsta
Misli oi zablučku šolskega leta v Kili K STO
Da ni šola samostojen in od življenja odtrgan organizem, ampak da je kol vsaka javna ustanova podvr- . žena političnim težnjam vladajočega razreda, je ftie.nda vsem jasno. Država je nasilje določenega razreda 111 kot taka mora imeli vpliv na vse jikvne ¡11 družbene ustanove. V kapitalistični državi ima šola prav tako kapitalističen pečat kot vse ostale javne in privatne ustanove.
Kakšna jc potemtakem šola na področju cone A STO? Njene politične težnje nas preganjajo že od 1015. leta dalje. Obstoječi (kapitalistični) družbeni red je »najpopolnejši« in kot lak najvišji ideal oblastnikov cone A. Treba ga jc oboževati in se 11111 v vsem podrejati. Tako nekritično sprejemanje pa terja tudi ves izobraževalni sistem! Ta sistem pa vodi načelo, da so Slovenci manjvredna rasa, namenjena suženjstvu "111 tako odtrgani vsem pravicam, ki jih uživajo Italijani. Še danes diktira šolsko politiko sistem »velikega« Dueeja poiplemcnitcn z demokristjan-skimi težnjami, kar lahko istovetimo z jezuitsko mračnjaško modrostjo. ki še meščanski demokraciji nekako ne prija. V njenem prikritem prizadevanju jc drzna, čeprav smešna težnja, premakniti svet za nekoliko stoletij nazaj.
Ta Dučcjeva politika je. v protislovju z vsem, kar neizprosno zahteva zgodovinski razvoj. Tisti Musso-llnijev duh, ki mu je bilo vodilo čimprejšnje iztrebljenje slovenskega ž.ivlja. še vedno usmerja tendence šolstva v coni A STO. Medtem, ko se mi borimo — in to zlasti v mestu za otvoritev otroških vrtcev in pa za primerne šolske prostore, so oblasti do potreb italijanskih šol skrajno širokogrudne. Za nekaj italijanskih otrok na primer je takoj na razpolago lepa učilnica z vsemi udobnostmi. V slovenski vasi v na-brežinski občini pa so odgovorni forumi odlagali z gradnjo šole cela tri leta. Kako duše te politiično-prosvct-ne težnje, ki bi jih pred svetom radi prodali za najpravičnejše, slovensko ' učno osebje, jc svetu že dovolj znano.
Poglejmo šc učni progTam!
Že iz navedenega lahko sklepamo, da ji' ta nesodoben in neživi jen jski. Najbolj občutimo to na deželi, kjei je ta popolnoma tuj interesom kme-ta in delavca. Namesto prirodoslov-nih ved, kot osnove znanstveni tehniki. ki jc danes odločujoč faktor v gospodarstvu, kraljuje tu formalizem. ki onemogoča mladini spoznava, nje objektivne resnice. Spoznavanje načel umnega izkoriščanja zemlje, ljubezen mladine do rastlin in živali, vse to in še marsikaj drugega jc šoli popolnoma tuje. Naši preprosti ljudje dajo cesto marsikatero pikro pripombi ua račun šole. Primerjajo jo z izgubo časa. Nek starejši učitelj pa je o njej dejal, da sc niu ta šola zdi kot natezalnica slovenskega naroda
Šolska politika zahteva čimveč praznikov. Toda v kateri napn-dni deželi jc več praznikov kakor pa šol-fkih dni ? Pri nas, na ozemlju, kjer nosi politično taktirko rimska dva-tisočletna kultura, pa jih je na pretek. Da lahko šola na ta način sploh tepolni učni program, trpajo ubogo mladino 1. didaktično snovjo, ki jc
mladi rod ne prenese. Namesto postopnega usvajanja snovi s ponavljanjem in utrjevanjem, jc otrok vpre-žen v spominski mehanizem. Na ta način pa je šola res prava natezalnica slovenskega naroda. Pri vsem tem pa naši zatiralci noro kriče o zapostav lajnju italijanskih šol v coni B. Ta farizejska fašistično-demo-kristjanska morala kaže, da so pro-pagalorji Dučejevih tendenc zašlf v slepo ulico. Zato jim preostaja samo laž.
Ljubimo resnico, življenje in napredek. Trdno smo odločeni, da bomo kljub njihovemu zatiranju in preganjanju slovenskih šol in šolnikov na tej zemlji še dalje živeli.
\ ELI KO AMERIŠKO NAGRADO PULITZER ZA LETO 1053 je ,prejel Ernest Hemingway za delo »Sta. ri mož in morje«. Isto nagrado podeljujejo tudi za druga področja. Nagrado za zgodovinski roman »Doba starih čustev« jc dobil George Dangerficld, nagrado za žurnalisti-ko pa Don Whitehead, novinar agencije Associated Press, za članek »Veliko razočaranje«, ki pripoveduje o Eisenhovverjevem potovanju na Korejo.
VELIKE NAČRTE IMA FRANCOSKA VLADA GLEDE UPO-DABLJAJOCE UMETNOSTI. Zati je državni sekretar za upodabljajočo umetnost orisal načrt za reforme. Predvsem se nanaša reforma na umetniške šole za uporabno u-metnost. V teh šolah bodo pomladili učno osobje, zlasti pa reformirali učni načrt tako, da bo pouk tesneje povezan s praktičnimi potrebami življenja. Na šolah bo odprt atelje za dekorativno umetnost, ukinili pa bodo oddelek za arhitekturo, ki se je izkazal za nepotrebnega. Vlada Francije je v svojem proračunu za letos določila 100 milijonov frankov za naročila dekorativnih del pri novogradnjah, ki jih. država gradi v lastni režiji.
R AZSTAVO DEL PABLA PICAS-SOJA SO ODPRLI V RIMU. Razstavljenih jc 137 olj. 32 skulptur, -tO li-tografij in nekaj keramičnih did. To razstavo enega najpomembnejših sodobnih slikarjev štejejo za največjo in najpomembnejšo, ker jc izbor del pripravil sam avtor. Zanimiv jc tudi katalog, v katerem Picasso . kritično razpravlja o svojem delu.
CORBUSIEROV NAČRT ZA NOVO MESTO V AZIJI. Corbusier razstavlja v Parizu svoj načrt za glavno mesto Pendžaba Chandigarh. To mesto bo zgrajeno ob vznožju Himalaje iu bo popolnoma nova naselbina za 500.000 ljudi. Pri njegovem ustvarjanju bodo morali v glavnem upoštevati klimatske pogoje. Zato sc jc Corbusier zelo zavzel za to, da bodo luše prostrane in zračne, ter da bodo nudile mnogo sence, ne bo pa z množico stanovanj, ker Indij«', tega iz izdravstvcnih razlogov ne marajo, Tako bo mesto horizontalno. Corbasv-x tudi pravi, da bo tako lahko končno uresničil svojo v~ami->-<•} o prometu na sedmih cestah iu bo avtomobilski in ostali promet popolnoma iočen od pcfrr-
Prvo deselletj atomske
Ce ob začetku leta 1953 gledamo ■nazaj na prvo desetletje atomske dobe. moramo ugotovili nekatere zelo razveseljive uspehe.
V	Združenih državah so zgradili ogromno tovarno za jedrno energijo. Doslej so vložili za naprave, ki so ■v zvezi z atomsko energijo, skoraj 5 milijard dolarjev. Sedaj že preizkušajo elektrarno, ki jo žene jedrna energija. Delo na prvi podmornici na atomski pogon je že daleč napredovalo. Ravno tako dobro napreduje delo na motorjih z jedrno silo za velike ladje in letala.
•Skupina strokovnjakov je proučila načrt elektrifikacije z jedrno silo in zaključila, da je ta zamisel izvedljiva. Sedaj iščejo samo še ključ za ceneno proizvodnjo električnega toka z atomsko energijo.
Že sest let izdelujejo iz atomske energije tako imenovane »radijske izotope«, ki jih razpošiljajo zdravstvenim. industrijskim, kmetijskim in znanstvenim zavodom-
V	preteklih desetih letih se je zelo obogatila znanost jedrne fizike. Izučilo se je veliko število osebja, ki -zna sedaj ravnati z jedrno energijo in jo izkoriščati. Poleg 150.000 delavcev. ki so neposredno zaposleni z izvedbo načrta za pospeševanje -atomske energije. Se še tisoči urijo in učijo v posebnih šolali, na univerzah. v industrijskih laboratorijih, v bolnišnicah in v raznih poklicih, v katerih izkoriščajo pridobitve znanstvenih raziskovanj jedrne sile.
Danes razpolagajo z znatnimi zalogami razeepljivega materiala, to je goriva naše atomske dobe, ki bo služilo elektrifikaciji in za izdelovanje izotopov v veliko korist vsega človeštva.
Raziskovanja odkrivajo vedno nove možnosti izkoriščanja atomske energije, o katerih se nam v prejšnji dobi ni niti sanjalo. Tako na primer «redo raziskovanja za tem, da nam bodo nekatere visoko radioaktivne snovi služile za hladno sterilizacijo zdravil in verjetno tudi hrane. Spet d raca raziskovanja kažejo pot k zdravljenju možganskih tumorjev z neutroni, ki jih pridobivamo, ko razbijemo atome. Atomska raziskovanja so skoraj na tem, da odkrijejo skrivnost, kako ustvarja narava iz sonca, zraka in vode nam preipotrebno hrano i« gorivo.
Če primerjamo napredek v desetletju. ki je sledilo odkritju elektrike. letala ali petroleja, se moramo kar čuditi naravnost bliskovitemu napredku po odkritju jedrne sile. Ta napredek pa je terjal in še vedno zahteva veliko truda in denarja. Mobilizirati je bilo treba veliko učenjakov in izkušenih strokovnjakov in potrošiti ogromne vsote denarja.
Jedrna sila je čisto »posebne vrste orožje«, ki ima ogromne možnosti, da koristi vsemu prebivalstvu. Vsi,
ki so v službi le komisije za atom
-ko energijo.
ni njihova naloga samo v leni, da skrbijo za obrambno orožje, ampak so prepričani, da so jim zaupali lepšo in boljšo bodočnost, ki jo obeta jedrna energija vsem narodom.
Začelo se je drugo desetletje atomske dobe. In tako bodo sedaj morali odločiti o nekaterih važnih 'vprašanjih v zvezi z nadaljnjim razvojem atomske energije. Tozadevno odločitve bodo imele dalekosežne posledice ne le za nadaljnji razvoj, jedrne sile, marveč.tudi za vse človeštvo. Kajti v -drugem desetletju atomske dobe bodo- znatno. napredovali pri raziskovanju in izkoriščanju jedrne sile tako, da so bomo jasno zavedali, da pomeni ta sila mnogo več kot samo vojno orožje. Ta napredek bo imel ogromen pomen za ves svet. Velika tragedija pa bi bila za vse ljudi, če ne bi znali pravilno usmeriti bodočnosti atomske dobe.
.S laki/ni dvojnimi svilenimi padali le' ko spuščajo iz vojnih prevoznih letni tudi težke topove, vozila in drugo orožje.
BO M BAZ? IN CRNCI
NEKAJ SLICIC IZ ŽIVLJENJA DELAVCEV NA AMERIŠKIH PLANTAŽAH BOMBAŽA
V	južnih, državah, ob veličastni reki Mississipi, so nepregledna snežena polja. Toda to ni atmosferski sneg ampak so mehke in bele kepice. to je »belo zlato« — bombaž.
V	tem belem morju vidimo velike, pošastne in temne pojave, oblečene v raztrgane cunje: zamorski sužnji so. zdaj jih imenujejo pogodbene delavce: to so obiralci bombaža, ki jih je Traven tako realistično opisal v svojem romanu. Usoda teh črnskih delavcev je zelo ozko povezana z bombažem. Nekoč so jih kot divje
vali Unije. Ta cenena delovna sila je omogočila intenzivno proizvodnjo
tudi niso bili več predmet trgovine, 'toda njihov življenjski standard se ni dvignil. Dolgo časo so rabili, da so se dokopali do nekih pravic in le posameznikom je uspelo, da so se dvignili iz največje bede. Toda -plača. ki so jo dobivali obiralci bombaža. je še vedno komaj zadoščala za bedno životarjenje. Potem so se pojavili stroji za obiranje bombaža — novo strašilo v življenju teh bednih ljudi, stroji, ki naenkrat nadomestijo 150 delavcev. In tehnika je napredovala iz dneva v dan, stroji so se še izpopolnjevali, tako da je več sto tisoč črnskih družin ostalo brez zaslužka.
Sodobno zdravljenje opeklin
Čeprav še ni splošno ali dokončno sprejet kak določen način zdravljenja opeklin, je vendar na tem področju bil v zadnjih letih dosežen znaten napredek.
Umrljivost kot posledica vojaških ali civilnih opeklin upada. Problem zdravljenja opeklin je zlasti važen za civilno obrambo, ker so strokovnjaki prepričani, da bodo opekline v primeru vojne povzročile smrt v zelo velikem številu primerov.
Težina opeklin ie običajno razvidna iz barve opečene kože: delimo jih v opekline, prve, druge in tretje stopnje. V težkih primerih ima bolnik cesto oipekline vseh treh stopenj, posledice druge in tretje stopnje pa segajo daleč preko uničenja vrhnjega tkiva.
Nekateri strokovnjaki menijo, da je v večini primerov smrti zaradi opeklin smrt neposredna posledica kapi in ne uničenja vrhnjega tkiva. Z modernimi metodami se pa lahko kap prepreči in tudi zdravi. Najbolj razširjen način zdravljenja je v tem pogledu zdaj v tem, 'da dobiva bolnik umetne tekočine, ki nadomeščajo izgubo telesnih sokov.
Boj proti infekciji in prehrambe. na terapija sla nerazdelen.del sodobnega zdravljenja opeklin. Zdravljenje s taninsko kislino vedno bolj opuščajo, ker lahko povzroči razne okvare na jetrih in spači kožno površino po okrevanju. Uporabljajo lokalno terapijo, ki vključuje kirurško čiščenje za preprečenje infekcije, komprimiranje opečene okolice, da se prepreči izgubo sokov in uporabo sredstev za čim prejšnje ozdravljenje kožnega tkiva.
zveri lovili v notranjosti Afrike, jih stlačili v ladijske trebuhe in potem dobro zavedajo, da prodajali na dražbah v južnih drža-
bombaža in napravila ameriško bombažno industrijo za neodvisno. Bombaž je bil prva stopnica na poti Zeti in-jenih držav do bogastva in uspeha in to stopnico je s krvavim potom zgradilo črnsko pleme — sužnji.
Obiranje bombaža pa ni bila lahka stvar. Obiralci so morah biti zelo spretni. -Istočasno so delali z obema rokama, kajti vsaka kepica mora biti odtrgana z enim samim prijemom, siecr obiralce ne bi mogel tekom dneva nabrati dovolj košar. Nekatere kepe bombaža pa rastejo tudi ipri tleh in obiralci se morajo neprestano sklanjati. Nad odprtim poljem neusmiljeno žge vroče sonce in ustvarja nezmosmo vročino, ki jo prenesejo "samo črnci.
Življenje črncev se ni bistveno spremenilo niti potem, ko so dobili svobodo. Sicer so bili potem prosti v gibanju in so šli. kamor so hoteli.
VELIKA TOVARNA ZA EKSTR\. HIRANJE KLOROFILA. V Koloradu gradijo veliko tovarno za pridelovanje klorofila, ki ga bodo pridelali letno okoli 50.000 ks. Vsa svetovna produkcija'leta 1951 je dosegla kr>maj 60.000 kg. Tovarna ho stala milijon dolarjev. Uporaba klorofila narašča vedno bolj ter raziskujejo zdaj možnost zdravljenja s klorofilom bolezni srca, živčne prena-petostj in motnje aorte.
UNIČEVANJ.E MRČESA Z ELEKTRIČNO SVETILKO. Neka britanska tovarna je izdelala nov tip električne svetilke za uničevanje mrčesa z izparevanjem določenih kemikalij. Skupaj z žarnico pošlje" tovarna tudi 15 tablet, 'ki jih damo v po-sebno odprtino električnih žarnic nove konstrukcije. Žarnico nato privijemo v navaden navpični okvir ter vključimo tok. Vseh 15 tablet razvija žuželkam škodljiv dim deset do dvanajst ur. Para iz električne žarnice se razvija na prostoru 38 —ti.5 kubičnih metrov. Ose, komarje in molje uniči para že v 60 do 90 minutah. druge vrste žuželk, kol črnega žužka in lobadarja, pa v treh urah. Para učinkuje 10 do 30 dni.
»Lepo te prosim, Henrik, vstani! Zdi se mi, da je nekdo pod poste• I jo.«
»Samo na nekaj bi vas še opozorila : šef pride večkrat in pove kakšno smešno. Ce se glasno smejete, se razjezi, ker ga to dela nervoznega; če se samo smehljate misli. da ga pomilujete in če se prav nič ne smejete, vam zameri. Torej zdaj veste, kako morate ravnati!«
IMM
tzcusimWm
ÎHE M AR A (O'
DEEP)
Oni so nam pokazali nekaj svojih stvari in zdi se mi, da je naša dolžnost, da se tudi izkažemo pred njimi. Ali ste za to, da jih jutri zvečer skličemo skupaj in da jim priredimo predstavo?«
;:Kaj bo jazz ali pa charleston?« sem ga vprašal.
:>Nobenega charlestctna ne bo. Potrpite in boste že videli. Človek, to bo velika senzacija, toda ne bom govoril, Povem vam samo to, prijatelj, na cedilu vas ne bom pustil. Stvar je pripravljena in jutri jo hočem pokazati.«
Naslednjega večera se je, kot je bilo dogovofrjeno, prebivalstvo zbralo v znani dvorani. Scanlan in Berbrix sta bila na odru in sta kar sijala od ponosa. Nekdo od njiju se je dotaknil nekega gumba in zaslišal se je jasen glas: »Tukaj je radio London! Sledi vremensko poročilo.« Nato so slekli običajni podatki o depresijah in anticiklonih. — »Prve •vesti. Njegovo veličanstvo kralj je danes dopoldne prisostvoval otvoritvi novega paviljona otroške bolnišnice v Ham-mersmithu..,« in tako naprej, po stari navadi. Po dolgem času smo spet slišali glas iz delovne Anglije, lei se je, preobložena z vojnimi dolgovi, pogumno prebijala skozi svoje vsakdanje težave. Nato smo slišali novice iz širnega sveta •in športne vesti. Naši prijatelji Atlantidi so zavzeto poslušali, niso pa seveda ničesar razumeli. Ko je pa po poročilih •godba kraljeve garde zaigrala koračnico iz Lohengrina, so
'-.oslušali, navdušeno zaploskali in bilo jih kar smešno videti, kako so hiteli na oder in tam stikali za zavesami in platnom, da bi ugotovili, odkod prihaja glasba. Da, lahko rečemo, da smo s tem naredili nepozaben vtis na podmorsko ljudstvo.
»Ne, gospod,« je kasneje rekel Scanlan, »oddajne postaje pa res nisem mogel narediti. Za to nimajo potrebenga materiala in jaz je tudi ne bi bil mogel sestaviti. Doma sem nekoč sam napravil dvocevni aparat z anteno, ki je bila razpeta čez dvorišče ob vrvi za perilo, in sem se bil naučil ravnati z njim, tako da sem ujel vsako postajo v Združenih državah. Zdelo se mi je čudno, da ne bi mogli, z vso to električno energijo in z njihovo napredno steklarsko industrijo, spraviti skupaj nekaj, s čemer bi lahko lovili etrske valove, ki se širijo z isto lahkoto skozi vodo kot skozi zrak. Starega Berbrixa je skoro vrglo, ko sva zaslišala prvi glas, toda sedaj se je že privadil in mislim, da se bo to pri njih kar udomačilo«.
Med ostalimi iznajdbami atlantidskih kemikov je tudi plin, ki je devetkrat lažji od vodika in ki ga je Maracot imenoval levigen. Njegovi eksperimenti s tem plinom so nam vdahnili misel, da bi poslali na površino oceana v steklenih kroglah poročilo o usodi, ki nas je doletela,
»Obrazložil sem to našo zamisel Mandi,« je dejal Maracot. »On je že izdal nalog steklarjem ta za nekoliko dni bodo krogle gotove«.
»Toda kako bomo vtaknili noter naše poročilo?« sem ga vprašal.
»V krogli je majhna odprtina, skozi katero bodo spustili plin. Skozi to lahko tudi mi vtaknemo naše poročilo. Nato jo bodo steklarji zaprli. In ko bomo krogle spustili, sem prepričan, da bodo kar odbrzele proti površini«.
»In bodo verjetno eno letd neopažene plesale po vodi«.
»Tudi to se lahko zgddi. Toda krogla bo tudi odbijala sončne žarke. In to bo gotovo zbudilo pažnjo. Bili smo na črti, po kateri plovejo ladje med Evropo in Južno Ameriko. Ne vidim razloga, zakaj ne bi našli vsaj eno od tistih, ki jih bomo poslali«.
In tako, moj dragi Talbct ali pa drugi, ki beret to zgodbo, je tole prišlo v vaše roke. Toda za vsem tem tiči se drug, usodnejši načrt. Zamisel se je porodila v plodnih možganih ameriškega mehanika.
»Poslušajte, prijatelji,« je dejal, ko smo sedeli sami v' nasi sobi, »tu spodaj je kar prijetno. Pijača je dobra ta jedača tudi. In razen tega sem srečal neko punče, ki bi ji težko našel para v Filadelfiji, toda vseeno me včasih zgrabi zelja, da bi spet enkrat videl svojo domačo zemljo«.
»Tudi midva čutiva kaj podobnega,« sem mu rekel, »toda res ne vidim, ka;ko bi vi to izpeliali«.
»Poslušajte, dragec! Ce te krogle s plinom lahko vzamejo s seboj naše poročilo, ali ne bi ravno tako lahko vzele tudi nas s seboj? Nikar ne mislite, da se šalim, kajti vse sem dobro pretuhtal. Vzemimo, da bi zvezali tri ali štiri take krogle skupaj in s tem povečali nosilnost. Kaj pravite k temu? Nato bi si nataknili naše steklene oklepe ta se pripeli h kroglam. Na naš znak bi nas spustili in šlo bi gor, da bi. bilo veselje. Kaj bi nas sploh moglo ustaviti na poti?«
»Mogoče kakšen morski pes«.
»Ah! O morskem psu ne more biti niti govora. Mi bi samo blisnili mimo njega, tako da se sploh ne bi zavedal, da smo zleteli mimo. Mislil bi, da smo.' samo trije svetlobni prebliski in nosilo bi nas s tako brzino, da bi nas na drugi strani pognalo v zrak kakšnih petnajst metrov, visoko. In povem vam, da bi marsikateremu butcu padlo srce v hlače, ko bi nas videl tako prileteti«,
»Dobro, recimo, da bi to-1 bilo mogoče, kaj pa potem?«
»Za kriščevo voljo, pustimo ta »potem« ob strani! Poskusimo srečo ali pa bomo tu občepeli. Jaz sem za to, da jo pobrišemo in da se tega korajžno lotimo«.
»Mene prav hudo mika, da bi se vrnili na zemljo, pa čeprav samo zato, da bi lahko iznesel naše uspehe pred našimi znanstvenimi ustanovami. Samo s svojim osebnim vplivom bi lahko dosegel, da bi se učenjaki zavedali o bogastvu novih izdelkov, ki sem si jih bil pridobil. Jaz bi bil naklonjen vsakemu takemu poskusu, o katerem je
CVETKO GOLAR:
PESEM O ČMRLJU
Na vrbo staruho in z grbo in gluho pribučal je čmrlj, ki godec je vrl.
J Na okenca trka in stika in srka in išče si paše, kjer polne so čase.
Po inačicah pleza, za medom opreza. tu lonček, tam skleda, vse najde, pregleda.
Bobni in ropoče, napiti se hoče in gode in pleše, da ogenj se krese.
Na konru gostije se vrbi odkrije; domov jo zavije: »Pa hvala za zdaj. Saj pridem nazaj!«
Frice in Frače v Indiji
Frice in Frače sta z očetom potovala v Indijo. Ko je šla karavana mimo svetišča, so vsi trije vstopih. V tem svetišču je prebival čarovnik. Takoj je spoznal, da niso njihove vere. Zato je puhnil iz ust meglo, ki je očeta zaslepila. Potem je vzel Friceta in Fraceta. Oče je v temi stopal naprej in tipal po hodniku. Prišel je do nekih vrat, ki so se začela vrteti. Na vratih sta stala Frice in Frače. Potem so se vrata umirila m stopila sta k očetu. Skupaj so o'dšli iz svetišča na visok stolp. Pod stolpom je črnec razkazoval svoje umetnije. Ko je zagledal Friceta in Fraceta, kako ga opazujeta z daljnogledom, je vrgel vrv in začel plezati na stolp. Vsi trije so ga začudeno gledali, ko je prišel na vrh. Črnec jim je povedal, da lahko poje vsako rezilo. Dali so mu škarje in res jih je sladko pohru-6tal. Potem so vsi splezali po vrvi navzdol. Potem jih je črnec peljal na lov na tigre. Ko tigra nikakor niso mogli ujeti, je nastavil Frice pred vrata zrcalo. Tiger se je vanj zaletel, ga razbil in se tako ujel. Potem so se oče, Frice in Frače vrnili na kameli domov.
Napisal Mramor Janez uč. osn.šole pri Sv. Trojici
/sodba o deklici in škratih
Živela je /deklica in je šla nabiral jagode. \ go»lu je videla tudi toliko lepili rvelie, da je pozabila na svoj dom. Tako se je v gozdu izgubila.
Ko se je mračilo. je začela jokati. >la je dalje in srečala zajca.
»Oj, zajček, kratkorepee, ali ve-pokazati pot domov?«
»Dobro vem za Ijuvl. ki pelje do vašega zeljnika. Toda ne moren ti je pokazati, ker me je strah.«
Temnilo «e je vrtino bolj in deklica je jokala huje in huje. Tedaj pa zagleda kačo. Sklenila je, <la Im> šla ra njo. In res! Sla je za njo in prl-la do koče sredi gozda. Potrkal» jc in vstopila. V koči so bili trije škratje. Imenovali -o -e: Dnlgonosce. Sinjebradee in Križcmglcd. Takoj -•> potolažili jokajočo deklico. Dali so ji medice in belega kruha ter ji obljubili, tla jo spremijo domov.
Dolgonosec je vzel svetilko in iskal pot. Sel j<- kar za svojim nosom in jo jc našel. Sinjebradee pa je pravil deklici povest, da ji je krajšal čas. Tako so pri«li na tlcklitin dom.
Deklica se je škratom lepo zalit a-lila in jim podala roko. Vsak -krat ji jc podaril zlat oreh. Tako je hil.i zopet doma in jc imela tri zlate orehe. Napisala BF.f AJ JOŽICA, učenka osn. šole v Hrušk ar jih pri Cajnarjih
Za naše ugankarje
KRIŽANKA
Vodoravno: I) čutimo z. jezikom, S) obiskuje šolo, 7) zlatniki. 8) oblika glagola hiti, t) vernik.
Navpično: 1 ) član družine, 2) piškoti, 3) tovarna piva v Ljubljani, t) sanje, !>) ljubkovalno ime za mačka (brez prve črke), 6) začetna črka priimka in imena velikega slo. venskoga pisatelja.
Sestavil MRAMOR JANEZ, Sv. Trojica.
	I1*	2,/	3b	51
5 0				c- ,6c
7 C	L		1	IV1 1
		e ?	0 H	
DOPOJ NJF,Y \ J k \
Kaj pravilo k tej uganki? O jo plfdatr /. ctir strani, pa sprt <>«l dni-fjr. vam t«* orkr. razinrtanr po liku. orav ni*" ne povr<lo. Da pa IickIo ne-ij p<nnonil<\ morate poskrbeti sail \ a»a naloga jr. <ia «lopoLfUtr lik manjkajoeimi rrkami tako. da l>o-
» Itrtili v v v v i	11 > r •» iti i it.I i Kr».
' " .............r '
prav nir ne pov»*<lo. Da pa l»o<io ne-kaj	1	1 *
mi
Z HM >1 ■ • J A «tj \r\ Mili V I Milili ill Ikl't III] II'»'
ste brali v vsaki vodoravni vrsti be-x-ilo, ki nekaj pomeni, i c bo-tc vpisali pravilne črke, vam bodo lc-te dale dobro znani ča«opi« . . . Zdaj pa pogumno na delo!
1.	-S	L	o	V	A	N
2.	G		v	E	D	O
3.	B	R	r	T		A
k.	T	R	E	S	K	A
5.	P	R		i E		M
6.	J	A	D	fcl	A	N
7.	A N		D	R	E	J
'-.V.
C
- - j ■*■»
Posh sluca IMe
jl
rionirski oilml o«n. šole Cerknim .i trojim načelnikom Femletom h ttnot
Verjemite mi, otroci, resno sem se 'že bal. da vsi niste prejeli mdjih daril, ki sem jih tako z veseljem in hitro poslal. No, o nasprotnem me je prepričalo pismo PIONIRJEV s SV. TROJICE in kljub svojim številnim letom sem veselo poskočil, tako me je razveselilo to pisemce: Vsi trojiški pionirji se zahvaljujemo stricu Mihi za lepo knjige, ki smo jih vsi srečni prejeli. Zdaj jih pridno čitamo, pisali pa bomo .še bolj pridno in tudi kaj narisali. Križanke pridno rešujcnnl in sestavljamo, ker bi bili radi ponovno izžrebani. I.ep pozdrav!
Kdo se ne bi razveselil tako lepe zahvale in takih obljub! Kar še eno mapo sem si pripravil, da bom lahko vanjo zlagal vaša pisma, križanke, uganke in spise. Toda zdaj pa le skrbite, da ne bo prazna. In pišite mi tudi, kako so vam ugajale knjige in katera zgodba vam je bila najbolj všeč.
Pa sem našel še eno zalivalo. Poslala jo je BEOAJ JOŽICA iz URI". ŠKARJEV:
Prav lepo se zahvalim za nagrado, ki sem jo prejela po pošti. Zelo sem bila vesela, ko sem videla v Jadranu, da sem bila izžrebana. Sklenila sem, da bom večkrat pisala stricu Mihi.
Kako sem bil šele jaz vesel, draga Jožica, ko sem se ponovno prepričal, da mi škrat na pošti ne bo več nagajal in bo moja darilca redno dostavlja! pridnim pionirjem.
Ko sem odprl debelo mapo, v kateri hranim pisma mojih malih u-gankarjev, mi je prišlo najprej v roke pismo MARSKTM". MARIJE iz OSPA. Poslala je rešitev križanke in takole napisala:
Orani stric Miha! Velikokrat sem že preritala Slovenski Jadran, posebno rada se zabavam s križanka, ini. To pot pa sem se tucli jaz odločila. da ti jo pošljem rešeno.
To je lepo od tebe. ljuba Marija, da si se tako odločila. Veš, pisma pionirjev iz Ospa so kaj redki gostje pri stricu Mihi, čeprav Osp ni daleč od Kopra. Ne vem. kaj je temu vzrok? Ah imate malo časa, ker se tako pridno učite, alt ste na strica kar pozabili? Upam. da je tisto prvo, sicer bi mi bilo preveč hudo. Prav zato pa .sem tudi prepričan, da boste zdaj. ko bodo počitnice. bolj pogosto pisali. V mojem imenu pozdravi vse pionirje v Ospu sil jim sporoči mojo željo.
Pionirji iz Cajnarjev pri Begunjah p.i se večkrat oglasijo. Tako se je spomnil name tudi KOVACK; SLAVKO. Poleg rešenih lešnikov mi je napisal tudi nekaj vrstic:
Veš. striček. zelo vesel sem bil. ko sem opazil v Jadranu križanko in lesnike. Takoj sem pričel rese-*:iti. Ti pa. striček, presodi, kak-
L
r
sne so. V zadnjih vrstah Ti povem, da zrlo rad čitam knjige.
Veš, Slavko, kaj me je pri tem kratkem pisemcu najbolj razveselilo? To, da tako rad bereš :-:njlge. Koliko lepega in koristnega bos zvedel iz knjig! Tudi jaz sem vse svoje življenje veliko bral in verjemi mi, da so to bile lepe urice mojega življenja. Se zdaj ml je knjiga dobra prijateljica in tako rad se k njej zatečem, kadar imam vij prostega časa. Pa se oglasi še kaj. dragi Slavko, in napiši mi, kaj s: lepega bral!
Pa še eno pisemce iz CAJNARJEV. Pisala ga je TI R K \NTO-NIJ A:
Dragi stric Miha! Tudi jaz hi bila tako rada med tvojimi malimi ugankarji, zalo sem so odločila, da Ti pošljem rešitve križank in lešnikov. Pošiljam Ti tudi prav lepe in iskrene pozdrave.
Veste, dragi moji. ne morem vam povedati, kdaj sem bolj vesel: e se oglasijo moji stari znanci, ah če se naše vrste pomnožijo ; novim članom. Vem pa samo :o. da me vsako vaše pisemce, prav vsaka pisana vrstica naših vrlih pionirjev zelo razveseli ln da moje staro srce veselo poskoči, kot bi tudi or.o imelo komaj deset let. Pa jih ima prece več, veste! Draga Tončka, Prepričan sem, da tole tvoje prvo p:-emce nt bilo tudi zadnje in da s-e boš še večkrat oglasila.
Zdaj pa gotovo ugankar;: reiko čakajo, da bi zvedeli, kdo e bil izžreban. Povedati vam moram, da je bilo kljub številnim rešitvam zelo malo pravilnih. Le po?le;:e rešitve. pa se boste prepričal:. Med pravilnimi rešitvami pa te bil žreb naklonjen PIKONE FILVIJI. cn-ki osn.šole pri Sv. Trojici in. — joj, kaj pa zdaj? Na rešitvi r.i imena, piše samo. da je iz Ospa. Torej, draga moja mala pionirka iz Ospa, ki si poslala pravilne rešitve ugank in lešnikov, sporoči stricu M:!".: je ime. da ti bo lahko p-oi na-erado in prihodnjič objavil :vo>? ime.
Prav prisrčno vas vse skupaj pozdravlja vaš	stric Miha.
rešitvi: l<.\\k IZ PRFDZ \DN J K >TK\ il.KF
I. I ) ura. 2 | čaj. 3 ( ima. t i tik. ">")
'hi. o» -»k. 7 (ena. (1,' t .rt 11. T. '). o. 8. 5: '». T. 8. .i. b;
0.	8. 7. 0;
8. >. '». 6, 7:
1.	6. 7. o. h.
Lešniki: 163) p.ulki.v-i konj. Iti I) pero.
govoril Scanlan,« je pristavil Maracot.
Bilo je nekaj tehtnih razlogov, o tem bom še pozneje govoril, ki so bili vzrok, da sem bil za ta načrt od vseh treh najmanj navdušen.
»Tako kot to zdaj predlagate, bi bila pravcata blaznost Ce nas ne bi nekdo pričakoval na površini oceana, bi nas seveda nosilo vsepovsod in' končno bi pač poginili od lakote in žeje«.
»Dragi moj, kako morete pričakovati, da nas bo nekdo čakal?«
»Morda bi se dalo tudi to nekako urediti,« je dejal Maracot. »Lahko bi označili še precej točno, morda z razliko ene-ali dveh milj, zemljepisno širino in dolžino našega položaja«.
»In oni bi nam spustili dol lestve,« sem dodal z nekakšno grenkobo v srcu. »Kakšne lestve! Naš vodja ima prav. Poslušajte me, gospod Headley, dali boste v pismo, ki ga pripravljate za svet — tristo kosmatih hudičev! zdi se mi, da imam že pred očmi debele naslove v časopisih — da se nahajamo, recimo, na 27° severne širine in 28"14' zapadne dolžine. Povedali boste tudi, da trije najpqmembnejši možje v zgodovini človeštva: velik učenjak Maracot, nadebudni zbiralec hroščev Headley in biser vseh mehanikov ter ponos Merribankovih tovarn Bob Scanlan, kličejo in vpijejo na pomoč na dnu oceana. Vam je sedaj jasno?«
»V redu, in potem?«
»No, potem pa naj oni razmišljajo. Mimo tega našega poziva ne bodo smeli nikakor iti. To vam je približno ista stvar kot takrat, ko je Stanley šel iskat Livingstonea. Naj nato oni tuhtajo, kako nas bodo izvlekli odtod ali kako nas bodo pobrali na drugem koncu, če nam uspe, da se poženemo na površje«.
»Lahko bi pa jim tudi mi dali kakšen nasvet,« je rekel profesor. »Naj bi; na primer, spustih globokomorsko grezilo v te vode in mi bomo že gledali, da ga najdemo. Ko bi ga našli, bi lahko nanj privezali sporočilo in jih zaprosili, da nam pomagajo«.
dve krogli v to vodo, Naša dva mala balona oba izgubila na poti? Ce ne morete ničesar
»To ste pa pametno povedali!« je vzkliknil Bob Scanlan. »To bo prav gotovo najboljši način«.
»In če bi hotela kaka ženska deliti našo usodo, bi namesto treh šli prav lahko tudi štirje.« je s hudomušnim nasmehom, namenjenem meni. dejal Maracot.
»Kar se tega tiče, ne bo nobene težave spraviti tudi pet,« je dejal Scanlan. »Sedaj vam je pač vse jasno, gospod Headley. Vi boste to lepo napisali in čez šest mesecev bomo že spet nazaj na Temzi«.
Tako bomo torej spustili ti naši ki je za nas to, kar je za vas zrak. bosta odletela v višave. All se bosta Vse je mogoče. Prepuščamo ju usedi.
storiti za nas, povejte vsaj tistim, ki jim naša usoda leži na srcu, da smo na varnem in srečni. Ce bi pa, z druge strani, uspelo uresničiti predlagani načrt in če bi se našla denar in volja za našo rešitev, smo vam nakazali možnosti, s katerimi bi se to dalo storiti. Do takrat pa zbogom ali pa, bi raje rekel na svidenje?
S tem se je končalo poročilo v stekleni krogli.
Gornje poročilo opisuje dogodke, ki so se dogodili do tistega trenutka, ko je bilo to poročilo napisano. Medtem ko je bila ta listina že v rokah črkostavca, je pa dospel še epilog, ki nam je prinesel najbolj senzacionalne in nepričakovane novice. Te se nanašajo, na rešitev pustolovcev, ki jo je izvršila jahta »Marion«, last gospoda Favergera, in na poročilo, ki ga je poslala oddajna postaja te ladje in ki ga sprejela radijska postaja na kapverdskih otokih, odkoder ga je poslala naprej v Evropo in v Ameriko. To poročilo je sestavil Key Osborne, znani dopisnik Associated Pressa.
Zdi se, da se je takoj, ko je prispelo v Evropo prvo poročilo o težkem stanju dr. Maracota in njegovih prijateljev, organizirala, v vsej tišini in učinkovito, odprava, ki naj bi jih skušala rešiti. Mister Faveger je velikodušno dal svojo znano jahto na razpolago ekspediciji, ki jo je tudi sam spremljal. »Marion« je odplula iz Cherbourga meseca junija,
vkrcala je v Southamptonu dopisnika Kev Osborn-a m e takoj krenila proti tistemu delu oceana, ki je bil narnučen v originalnem dokumentu. Tja so prispeli prvega julija.
Spustili so globokomorsko grezilo in ga počasi vlekli po dnu oceana. Na koncu te žice je bila, polen težkega -videnega obteiila. obešena steklenica s sporočilom, ki ie imelo naslednjo vsebino: »Zunanji svet je prejel vaše poročilo in prišli smo. da vam pomagamo. Obenem vam isto sporočamo po naši oddajni radijski postaji in upamo, da na< boste Slišali. Križarili bomo počasi nad vašim področjem. Ko boste, odvezali to steklenico, vas prosimo, da naše pismo nadomestite z vašim. Ravnali se bomo po vaših navodilih
Dva dni je »Marion« križa rila sem in tja brez vsakega uspeha. Tretjega dne je pa reševalna odprava dciivela veliko iznenadenje. Majhna, močno svetleča krogla je sinila iz votle nekoliko sto metrov od ladje. Pokazalo se. •da :e pripadala tisti vrsti steklastih posod, ki so jih 'opisali v izvirnem dokumentu. Ko so jo s precejšnjo težavo razbili, so našli v njej naslednje sporočilo:
»Hvala, dragi prijatelji! Vaše neutrudno prizadevanje in neomajno zvestobo zelo visoko cenimo. Vaša radijska sporočila z lahkoto sprejemamo in vam lahko samo na t.t način odgovarjamo. Poskušali smo, da bi se polastili vašega rrezila, toda podmorske struje ga nosijo previsoko in ga ženejo tako hitro, da ga najhitrejši od nas zaradi odpora vode ne more nikakor dohiteti. Predlagamo, da bi začeli z nao^ru poskusi jutri, ko bi po naših računih moral biti 3. julij. Prihajali bomo posamezno in v presledkih, tako da bi lahko poro ali o naših izkustvih po radiu onim, ki bodo prihajali ; nami. Se enkrat se vam najprisrčneje zahvaljujemo«.
»Maracot, Headley, Scanlan
Poletne počitnice, lo so dnevi, ki se jih veselijo Mari in mladi. Najbolj so seveda veseli dijaki, ker je lo čas. kn prenehajo vse dolžnosti v zvezi s šolo in z učenjem. Igre in zabave mumijo otroška srca, obenem pa je lo tudi nagrada za trud in delo v šoli. Za matere pa zdaj nastane vprašanje, kako vzgajati čez počitnice sv ojega malega dijaka. \ sekakor laže rešijo to vprašanje matere, ki pošljejo otroke na morje ali v hribe- pa bodisi da jih same spremljajo ali da jih pošljejo s počitniško kolonijo. V počitniških kolonijah prevzamejo vso skrb nad otroki njihovi starejši spremljevalci, kii znajo nuditi otrokom potrebno razvedrilo in svobodo pri igrah, obenem pa paziti na red in disciplino ter na vzgojo zaupanih jim otrok. (le pa gredo z otroki matere, se otroci navadno •dobro zavedajo, da so med tujimi ljudmi, izven svojega doma in običajnega okolja in to jih skoraj instinktivno sili, da so bolj pazljivi in boljši, kot hi bili doma.
Nekateri otroci pa bodo ostali doma. v meslu ali na vasi. Tedaj je zopet materina ,-krb. kako ravnali z otrokom, da ho imel dosti zabave in veselja, da pa pri tem ne bo trpel tisti domači red in disuiplina, na katerega je navajen in ho pozneje tako težko priti na stari tir. Kako naj torej ravnamo?
Otrok ima vso pravico, da se ob počitnicah več igra, da ima več svobode. da se koplje, obiskuje svoje dobre tovariše in da jih. če razmere v stanovanju seveda dopuščajo, tudi povabi k sebi. Mati mora otroka več-
krat vzeli s seboj, seveda ne na "b-i-kc k odraslim, kjer hi se otrok dolgočasil, ampak n;i igrišča, v parke. na sprehode, v družbo njemu enakih. O je otrok že večji, Lrll peljemo na kakšno prireditev, v muzej ali podobno, (lesar ne bo razumel. mu bomo potrpežljivo in razumljivo raztolmačili in ga poučili o stvareh, katerih še ne pozna. Mogoče med šolskim letom ni bilo toliko časa, da hi otroka večkrat peljali ven. zato lo zdaj med počitnicami skušajte nadoknaditi. \ erjemite. da skupni sprehodi in kratki izleti mnogo pomenijo pri zliližanju staršev in otrok, mnogo več kol nekateri mislijo. Prav tako je odtujevanje otrok posledici! prav drolmih vzrokov: starši, posebno mali. nimajo časa, da bi se veliko ukvarjali s svojimi otro. ki. z njihovimi radostmi in drobnimi problemi. In kilo je poklican, da pozna svojega otroka ,in mu nudi pomoč. kot prav mali? Kilo mu lahko nudi več iskrenega, iiesihiencua prijateljstva in ljubezni?
Pametna mati ne ho v počitnicah popustili! pri vzgoji in ne bo menjala tistega, kar je v kori-l njenemu otroku. Tudii zdaj ho moral otrok odhajati od doma in se vračati takrat. ko 11111 bo mali lo dovolila, moral ho pazili na red okoli sebe. na svoje igrače in knjige, pomagal bo materi pri kakem drobnem opravilu. prinesel ji ho kako malenkost iz trgovine in podobno. Glejmo, da otrok v počitnicah tudi več bere in posluša radio. Toda pri vsem tem ne sme trpeli disciplina v domu. Samo pomislimo, kako mučno je za vse druge, če se otroci v počitnicah potikajo po ulicah, se pretepajo ler kričijo, tako da motijo tiste, ki delajo ali hi radi počivali. To prav lahko preprečimo, če zna mati obdržali svojo iivlorilolo pri vzgoji in če zna ludi najti zaposlitev za svojega otroka za ves dan. Seveda je treba pri tem poleg materine ljubezni tudi nekaj prakse in prožnosti. Najti je treba primeren način, kako vplivati na otroka, kako ga za stvari zainteresirali. Mi boste lo dosegli laže ali leže z dobro besedo in dobrim zgledom, ali z energičnim nastopom iu zahtevo, lo je odvisno od otroka in od materine spretnosti
ZhF^nVNISKI KOTIČEK
LEDVIČNI KAMNI
Ledvični kamni, o katerih še danes ne vedo, kaj jih povzroča, so zelo pogosti in prizadevajo bolnikom hude bolečine. Največkrat se pojavijo pri ljudeh srednje starosti- ki se udejstvuje jo v določenih poklicih, o katerih sodijo, da povzročajo nagnjenost k tej bolezni. Nekateri so mnenja, da je za tvorbo ledvičnih kamnov morda vzrok v pitni vodi. Kemične sestavine ledvičnih kamnov so : kalcijev oksa-lat, kalcijev fosfat, sečna kislina in tako dalje. Verjetno jih je pripisovati kemičnim usedlinam soli, ki se nabirajo v ledvičnih cevčicah. Morda pospešuje nastanek in rasi kamnov kak infekcijski ali dražil-ni činitelj. Kamni so lahko različne velikosti. Nekateri so tako veliki, da popolnoma zamašijo ledvično čašo, v večini primerov pa so majhni in jih telo brez velikih motenj izroča po naravnih poteh. Klinične manifestacije ledvičnih kamnov so torej odvisne od velikosti posameznih primerov. Veliki kamni so lahko dolga leta vgnez-deni v ledvicah, ne da bi bolniku prizadejali bolečine, (le pa se tak kamen zaklini v sečovod in ga zamaši in nc more ne naprej ne nazaj. potem nastopi klasična ledvična kolika. Neznosna bolečina, ki jo povzroča, je tako značilna, da je. diagnoza po navadi zelo lahka. Prvi pripomočki za take primere so pomirjevalna sredstva, za radikalno zdravljenje pa se mora bolnik zateči k specialistu. Po navadi je to radikalno zdravljenje kirurgič-ni poseg, pri katerem odstranijo kamne in bolnik je začasno zopet zdrav. Na žalost pa samo začasno, ker pri operaciji ne odstranijo vzroka bolezni, ki se zato lahko spet ponovi. Da bi lo preprečili, svetujejo posebne diete in razii« lerapevtične metode.
Zdravnika Artur Butt in Erncsl Hauser, ki sta uehižbena pri mas-saohuscltskeni tehnološkem zavodu, sta pred kratkim objavila uspehe,
ki sta jih dosegla s tako imenovanim encimom jaluronidase. To sredstvo je pri 18 izmed 20 bolnikov preprečilo nastanek novih kamnov za dobo od 12 do 15 mesecev.
Kol smo dejali, je jaluronidase encim, to je snov, ki povzroča ali pospešuje kemično pretvorbo drugih snovi, ne da bi sama neposredno sodelovala pri tem procesu. Encime najdemo v živalskem in rastlinskem svetu. Omenjena ameriška raziskovalca sla vbrizgnil« ta encim svojim pacientom pod kožo in se pri tem opirala na teorijo, ki ji' bila sad njiju vztrajnih preučevanj prebivalcev lihomorskih otokov in zahodne Floride, ki zelo nagibajo k ledvičnim kamnom, kar dokazujejo statistike. Ugotovila sla, da ko-loidne snovi po navadi varujejo človeka preti ledvičnimi kamni in da je v seču ljudi, ki nagibajo k loj bolezni, Ic malo koloidnih snovi. Na to opirata mnenje, da je prav pomanjkanje koloidov vzrok za nastanek ledvičnih kamnov. Jaluronidase ima vse pogoje, ki so teoretično potrebni, in zalo sta lo sredstvo uporabljala pri že prej omenjenih uspešnih poskusih. Encim pomnoži koloidne snovi v telesu in učinkuje zato kol zaščitno sredstvo. Ameriška znanstvenika sla mnenja, da je lo zaščitno delovanje pripisati dejstvu, da se kolo-iili spojijo s solmi, ki tvorijo kamne. in da nastanejo namesto kristalov geli, ki jih telo z lahkoto izloča. Ta nova terapevtska uporaba encima jaluronidase, ki so ga do sedaj samo poskusno uporabljali posebno na področju mikrobiologije, ho morda dala dobre uspehe pri preprečevanju ledvičnih kamnov. Podatki, ki sta jih zbrala ameriška zdravnika, so sicer preveč pičli, da hi mogli izvajali iz njih končno-veljavne. zaključke, vendar pa dobro uspeli poskusi opravičujejo upanje, da se ho zdravniška veda v bodočnosti obogatila z novim uspešnim orožjem.
Rila. pletena bluza s kratkimi kimonu rokavčki. Zapenja se s .1 gumiti.
Spi. moje dete, zaspi!
V	hiši več ogenj ne tli, v vrtu čebela je nema, ribica v reki že drema, luna z neba sije bleda.
luna skoz okno k nam gleda... Očke lepo zapri, spi. moj3 radost, zaspi! Spi zdaj! Zaspi!
V	hiši že dolgo je mir, v kleti in kuhinji dver zdaj več ne škriplje, sladko miška že spi za pečjo... Nekdo za steno zdaj stoka, naj to ne moti otroka! Očke zdaj lepo zapri.
spi, moja radost, zaspi! Spi zdaj ! Zaspi!
KAKO BOMO OČISTILE ŽAMETASTO OBLEKO
Pozimi in spomladi smo nosile žametaste obleke ali kostume. Zdaj je prišlo poletje in ne bomo več oblekle žametastih stvari. Zato jih moramci spraviti, da nam jih ne poškodujejo molji.
Ko obleko pogledamo, z žalostjo ogotovimo, da se na komolcih poznajo madeži, prav tako na krilu od sedenja, ker so dlačice pritisnje-ne vodoravno. Nikar ne obupajmo, ampak se pogumno lotimo dela!
Obleko položimo na čisto pogrnjeno mizo, topli vodi . dodamo salmia-ka (na 1 liter vode 1—2 žlici sal-miaka) in v to raztopino namakamo žametasto krpico iste barve kot je obleka. S to krpico drgnemo obleko, in sicer najprej navzgor, potem pa navzdol po dlačicah.
Nato bomo obleko parile takole: obleko obrnemo na narobno stran in en del navlažimo s špiritom. Vlažno mesto potem prekrijemo z gazo in likamo z vrelim likalnikom pravzaprav držimo nad gazo, tako da se žameta likalnik komajda dotika. Na ta način parimo in po-likamo vso obleko. Na obdrgnjenih mestih pa postopek dva do trikrat ponovimo.
[HIŠHiS;
1po stj-eJxi
Ženski> organizacije zvezne tlržare i irginije r ZDA so zu vzorno mater leta 1')n3 izvolile Letih Sykes Young, ki in vidimo na sliki. Gospa Youn-govu se ie letu 1007 poročila s sinom zamorskega sužnja. Vzgojila sla l-t otrok: farmerju. vzgojiteljico, tlvii stavbenika, tesarja, zidarja, zdravstvenega pomočnika, knjigarnarju in kar šest učiteljev. Starša sta s svojimi, ožuljenimi rokami obdelovala posestvo, ki sta ga vzida v zakup in tako omogočila otrokom strokovno in šolsko izobrazbo.
RODITELJSKI SESTANEK V OTROŠKEM VRTCI V POSTOJNI
\ okvir,ii Tedna malere in otroka je priredila uprava otroškega vrtca v Postojni sestanek staršev.
Tovarišieii upravnica Mislej Marija je poročala o finančnih težavah. Omenila ji- tudi, da se nekateri- malere pritožujejo, da je oskrbnina, ki jo plačujejo za otroke, iprevi-oka. \ endar je le-la najnižja v Sloveniji in zalo hi lahko bile malere zadovoljne. Upoštevati je treba vendar tudi to, da je otrok v lepem pro-lo. ru in pod skrbnim, strokovnim nadzorstvom. da se v vrtcu izobražuje in vzgaja in da je na varnem, tako da je mali lahko brez skrbi.
Ob referalu za vzgojo otrok -o se v >. i prisotni -trinjali. da je treba vznoji otroka posvetiti v-o pozornost in posebno -še skrbeti, da ho vzgoja doma enaka listi v vrtcu.
Starši namreč večkrat nimajo z otrokom potrpljenja, aa na hitro odpravijo z odgovori, s katerimi se otrok n<- zadovolji, so pa tudi takšni, ki s,- poslužujejo telesne kazni zalo. ker so nervozni, Zevcdali pa se moramo. da vzgojitelj ne sme hiti nikdar nervozen, kajti nervoznost kvarilo vpliva na otroka in na vzgojitelja, (le -<■ zna vzgojitelj obvladati, ne bo potrebna telesna kazen, da doseže svoj cilj. Pri vzgoji moramo hiti dosledni in vztrajni, otroka moramo navajati na red in na delu. ki naj iro primerno njegovi zmogljivosti in sposobnosti.
Navzoči -larii so bili s sestankom zelo zadovoljni in so predlagali, da naj bi bili. laki -e-lanki bolj /pogosti, -aj hi od lega imela korist dom in vrtec. \ bodoče pa bi bilo zaželeno, da hi pri-Ie prav vse mamice, kajti le tako homo lahko navezali dobre -liki- v obojestransko korist. L. B. TEDEN M ATERE IN OTROK \ V II.IRSKI BISTRICI
\ nedeljo, oh 'zaključku Tedna matere iu otroka, je bila v kinodvo-rani kulturna prireditev, ki, je nadvse lepo uspela. Uvodne besede je Vsem priso-lnim. ki so napolnili dvorano do zadnjega količka, spregovorila lov. Pcrkova. Olrokom je položil« na srce. naj ljubijo svoje starše, ki za njih skrbijo iu naj imajo radi ludi svoje učitelje, ki jih vzgajajo in učijo. Materam pa je priporočila, naj skrbno vzgajajo svoje otroke.
Sledil je pester spored, ki so ga izvajali naši šolski otroci. Najprej so najmlajši iz otroškega vrtca zapeli nekaj pesmi pod vodstvom svojega vrstnika, ki pa je taktiral kol rc-nič-ni pevovodja. Mala Zvezdana pa je zapela u-.pavanko svoji punčki. Poleni -o izvajali šolski otroci nekaj točk - petjem, plesom in telovadbo. Posebno so se izkazali učenci in učenke IV. c razreda osnovne šole v Kosezah. Ugajal nam je l-udi prizor - peljem »Kek.ec« iu ».Mamica«.
Poslušalci so prizorom navdušeno plo-kali in marsikateri mamici se je orosiln oko. ko so gledale, kaj vse zna njen otrok.	D. G.
Prvi model zahteva zaradi svojega gornjega delu i- obliki jopice precej kompaktno blago. Rokavi kimono, krilo v bokih nabrano. S strojnimi šivi okrašena druga obleka zahteva gladko in ne preveč tenko blago. Obleka je spretlaj zapeta v vsej dolžini. Tretji model iz vzorčaste svili' je ob vratu lesno zapet, ima široko krilo in všit pas.
USPEHI RDEČEGA KRIŽA V IZOLI \ sredo 10. t. m. se je zaključil v Izoli tečaj za zdravstveno vzgojo, ki ga je organiziral Rdeči križ.
Že v zgodnjih popoldanskih urah se je začelo v bivši šoli za bolničarke nenavadno vrvenje. Kdor je hodil lam mimo, je opazil tekanje deklet, ki so prinašale cvetje in čistila po-store, ni pa opazil, da so za smehom iu petjem skriva nemir. Seveda, čakajo jih izpili in vsaka se sprašuje: bo izdelala ali ne.
Ob 18. uri so se začeli izpiti. Izpitna komisija postavlja vprašanja, na katera dekleta odgovarjajo hitro in točno. Že v začetku je. razvidno, da so učenke dobro pripravljene, da so se učile z vso resnostjo ter da so jim njihovi učitelji: Zorzin Karmen, \ ascotto Nino. Nemec Juriea, babica in drugi dali jasne in globoke pojme o zdravstvenem delu aktivistov Rdečega križa. Saj je od 23 učenk izdelalo 17 z odličnim in 1 z dobrim uspehom.
Dr. Ferfoglia, predsednik okrajne-ga RK, je slovesno podelil spričevala ter v kratkih besedah nakazal nadaljnje delo tečajnic ter se zahvalil vsem. ki so sodelovali za dober izid tečaja: predavateljem, članom mestnega odbora RK iu organizaciji žena.
S tem je bil končan pni, to je težji del večera. Dekleta so se spro-
stila ter povabila prisotne na dobro uspelo domačo zabavo, ki se je zaključila v splošno zadovoljstvo.
Z. M.
SODA BIKARBONA V KUHINJI
Gospodinji bo soda bikarbona večkrat v kuhinji zelo koristila, če jo bo znala pravilno uporabljati. Povedali vam bomo nekaj primerov:
Ce kuhamo meso iz stare govedine, bomo dale v juho na noževi konici malo sode bikarbone, da se meso prej zmehča. Vodi, v kateri kuhamo fižol, suhi grah ali sočivje, dodamo nekaj sode bikarbone, da se prej skuha, špinača in zeleni grah bosta obdržala svoje- lepo zeleno barvo, če dodamo vodi, v kateri se kuhata, nekoliko sode bikarbone. Ce poparimo ohrovt ali sladko zelje z vodo, kateri smo dodalt kavno žličko sode bikarbone, ne bo zoprnega okusa, zaradi katerega ga mnogi ne morajo jesti. To vodo seveda odlijemo in kuhamo v čisti.
Pri pripravljanju nekaterih vrst peciva z maslom lahko namesto pecilnega praška rabimo sodo bikar-bono. Toda. pri tem moramo biti oprezne, kajti če bomo dale sode preveč, bodo piškoti imeli okus po starih jajcih. Sode bikarbone damo namreč veliko manj kot pecilnega praška.
wmmmmmmmsm
Strelsko tekmovanje mm v koprskem okraju
Pionirji koprskega okraja se pridno udejstvujejo v streljanju. Nedavno jc strelska družina iz Portoroža organizirala okrajno pionirsko tekmovanje v streljanju z zračilo puško. Udeležili so se ga pionirji iz Portoroža in Kopra z dvema ekipama ter pionirji iz Strunjana in Pirana. Sodelovalo je 30 tekmovalcev.
Pionirji so streljali iz vseli treh položajev. Prvo mesto si je usvojila ekipa Portoroža s 311 točkami, druga je lidla ekipa Strunjana s 308 točkami, tretja Portoroža z 29! točkami in četrta ekipa Kopra s 176 točkami. Meti posamezniki so dosegli največ uspehov Olmar Paar (Portorož). Ri-kardo Čendak (Piran) in Graziano Poropat (Stniujan).
Po končanem tekmovanju so raz-delili lepe knjižne nagrade. Priredi, tev je Ivi I n odlično organizirana in je vzbudila med pionirji živo zanimanje za strelstvo. Želeti bi bilo, da bi v bodoče organizirali še več takih tekmovanj.
la Santa, Brajnik in Lonzarie k o.-vo-jivi državnega prvenstva iskreno čestitamo.
PRIREDITVE V OKVIRU MLADINSKEGA TEDN V V POSTOJNI
Dne L junija- je 50 mladincev in mladink tekmovalo v mladinskem strelskem prvenstvu mesta. Prvo nagrado jc osvojil mladinec Viktor Klemene. Pri tem moramo poudariti velik odziv vajeniške in delavske mladine na tem tekmovanju, kar predstavlja pomemben uspeh za Postojno.
Naslednjega dne je tekmovalo na šahovskem brzotnrnirju 12 najboljših mladincev. Prvo mesto je zasedel dijak Ciril Hahe. Štirje najboljši so prejeli knjižne nagrade.
Tretjega junija so bila predavanja v sedmih mladinskih osnovnih organizacijah. na katerih se je mladina seznanila z najnovejšimi političnimi dogodki doma in po svetu. A" okviru prireditev tedna se je zlasti

.S pionirskega strelskega tekmovanja v Portorožu
Gostje sr> s svojo borbenostjo in športnim zadržanjem med tekmovanjem zapustili pri koprskem občinstvu najboljši vtis in želimo, da bi se kmalu zopet pomerili v rovanžuih srečanjih.
GOSTOVANJE šl) KOČEVJE V KOPRU
V	soboto in nedeljo so gostovali r Kopru člani in članice ŠD Kočevje. Z domačini so se pomerili v odbojki. namiznem tenisu in lahki atletiki. Precej zanimanja je bilo za srečanje v odbojki, ki je bilo v soboto popoldne. Člani koprskega Partizana in gostje so nastopili v najmočnejših postavah. Koprčani so zmagali v 1 setih (3:1) in tako slavili eno najlepših zmag na tem področju. Med domačini je pokazal najboljšo igro Vesel, pri gostih pa jc. bilo opaziti, da niso bili uigrani, čeprav so bili posamezniki tehnično celo boljši od Koprčanov.
Prepričljivo zmago so dosegli gostje v namiznem tenisu. Nekoliko oslabljeni Koprčani so ¡zgubili dvoboj z rezultatom 1 :5 in niso nudili nasprotnikom skoraj nikakega odpora. Edino zmago je zabeležil Vesel, ki je premagal prvaka Kočevja Levstika z 2:1.
Lahkoatletski dvoboj med Kočevjem in Auroro so odločili domačini v svojo korist s tesnim rezultatom 73:67. Opazili smo, da imajo gostje zlasti talentirane mladinke, dočim so moški nekoliko zaostajali za njimi.
DRŽ. KOLESARSKO PRVENSTVO OSVOJIL KOPRSKI »PROLETER«
V	nedeljo je nastopilo na 161 km dolgi progi okrog Banjice v Beogradu 60 najboljših kolesarjev Slovenije. Hrvatske, Makedonije, Srbije in Kopra za naslov državnega prvaka. Na cilj je prišlo zaradi šte.vilnik padcev le 23 tekmovalcev. Mnogi udeleženci državnega prvenstva so pokazali premalo borbenosti in volje za dosego boljših rezultatov.
Člani koprskega Proleterja, ki so že na prvenstvu Slovenije dokazali svojo visoko kvaliteto, so na državnem prvenstva! pripravili novo veliko presenečenje in osvojili moštveno prvenstvo pred mnogimi renomiranimi ekipami. Med posamezniki jc zmagal Panie (BSK). Zanimivo je, da je bil Koprčan Della Santa precej časa v vodstvu, vendar ga je tik pred ciljem podrl Poredski. Komisija je Pored-skega zaradi nepravilne vožnje diskvalificirala. Drugo mesto predstavlja za Della Sanlo velik uspeli, prav tako pa tretje za Brajnika.
(Koprskemu moštvu v postavi Del-
izkazala dramska skupina gimnazije, ki je t. junija uprizorila _\lišleevo komedijo »Pokojnik« pod vodstvom režiserja Albina Peuka. Dijaki, ki so bili prvič na odru. so želi vsestransko odobravanje. V mladinskem tednu -o sodelovali tudi člani taborniške organizacije »Kraških vihar-nikov«, ki so priredili enodnevno taborenje. Zvečer so se okrag njihovega tabornega ognja zbrali stari in mladi, ki so z zanimanjem spremljali njihov pester program.
Mladina ni pozabila tudi na grobove padlih borcev. V soboto ¡popoldne so mladinke iz mestnih mladinskih osnovnih organizacij obiskale vojaško pokopališče v Postojni, popravile grobove in položile t vence in šopke cvetja. Ta dan so tudi izvedli kres mladincev in pionirjev ter članov Partizana. Skupaj jc tekmovalo 85 mladincev in pionirjev, sedem najboljših pa je prejelo pohvalne diplome.
V programu tedna je sodelovala tudi vaška mladina. Zlasti je treba pohvaliti SKUD Prestranek, ki je v tem tednu gostoval z igro »Scapino-vc zvijače« na Uncu. Ilirski Bistrici in v Prvačini. Nad 110 mladincev in pionirjev pa je izvedlo tekmovanje v lahkoatletski.il disciplinah. Vso pohvalo zasluži tudi po številu majhna organizacija mladine v Strmci, ki jc organizirala razna fiz-kulturna tekmovanja in sprevod po vasi.
7. junija so bile v okviru mladinskega tedna na aerodromu v Rakit-ni.ku velike konjske dirke, pri katerih so sodelovali tudi mladinci in pionirji ter dosegli lepe uspehe.
M. V.
NOVOKMET MARKO. roj. 21. i.
1909 v Lipi pri Livnu, Bosna, zaposlen kot delavec pri podjetju »Vo-dogradnja« v Sečovljah, je izgubil listnico z osebno legitimacijo, izdano od občinskega LO Livuo. vojaško knjižico in druge listine ter 65.000 dinarjev. Listnico pogreša od mosta Mlini Sečovlje pa do prve gostilne Kaldani v okraju Buje. Lastnik vljudno naproša najditelja dokumentov in denarja, da ga vrne na upravo li^ta proti veliki nagradi.
i
A a j važnejši sporetli od 20. junija do 26. junija /9.7.'i
SOBOTA 20. VL: 1 1.30 Žena in dom: 17.30 V svetu operete: 18.15 15 minut zidane volje: 21,00 Z mikrofonom po Primorski: 22.00 Vesela sobota v zabavi in plesu. — NEDELJ A 21. VI.: 8.15 Slovenske narodne: 8.30 Za naše kmetovalce: 9.00 Mladinska oddaja: Obisk v glasbeni šoli v Kopru 1.er pogovor s pionirji; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Nabrcžina: 18.30 »Zdaj zaori pesem o svobodi«, pojo zbori iz Primorskega. PONEDELJEK 22. VI.: 13.45 Lahka glasba in objave: 14.30 S filmskega platna; 14.40 Poslušajte klavir v ritmu: 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji. — TOREK 23. VI.: 13.45 Lahka glasba in objave: 11.30 Kulturni razgledi: 14.40 Igra »Tamburica« iz Prttsburga: 17.30 Godbe na pihala: 18.15 Basist Josef Greindl poje balade Karla Loevveja, pri klavirju Her-ta Khist: 18.35 Glasba iz Južne Amerike: 20.00 G, Verdi: »Falstaff«, 1. in II. dejanje. — SREDA 24. VI.: 13.45 Lahka glasba in objave: 14.30 Partizanski dnevnik: 14.40 Melodije iz domačih logov igra orke ster JLA iz Portoroža: 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji: 18.15 Dohra volja čez vse: 20.00 G. Verdi: »Falstaff«, III. dejanje: 21.00 S knjižne police: P. Buck »Zmajevo seme«; 21.30 Igra zabavni orkester Radia Ljubljane. — ČETRTEK 25. VI.: 13.45 Lahka glasba in objave: 14.30 Po svetu okrog: 14.10 Poje moški oktet DPD »Svobode« iz Kopra: 17.30 »To so bili časi...«, glasbeni spomini v 3/4 taktu: 18.45 Ritmi za harmoniko. — PETEK 26. VI,: 13.15 Lahka glasba in objave: 11.30 Obzornik: 14.45 Igra zabavni orkester RIAS s svojimi solisti: 20.15 45 minut opernega kramljanja: 21.00 Slušna igra: »Montseral« od E. Robles.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER
u p r i z o r i Klahund-Župančič: KROG S KREDO
v četrtek 18. VI. ob 21. v Zadružnem
domu, Št. Peter - Nova vas; v petek 19. VI. ob 21. na prostem,
Portorož, Klub JLA v soboto 20. VI. ob 21. v Zadružnem
domu. Sv. Anton v nedeljo 21. VI. ob 20.30 v Kopru. Znižane cene.
mPRi
EH
Ta teden sem imel precej opravka s trgovino. Zelo pomemben sektor je to in njegova pomembnost vsak dan bolj navdušuje potrošnike. Tako vnetega tekmovanja v višanju cen že dolgo nismo doživeli. Moji prijatelji s terena me vabijo na vse strani, da bi o tej tekmovalni vnemi pisal reportaže, pa žal ne morem vsem ustreči. Nekateri so celo predlagali, naj razmnožim svoje fotografije, ki jih bodo postavili k cenam v izložbenih oknih. Ta predlog sem moral seveda odkloniti, ker bi trpela moja avtoriteta. Zato sem pa tem bolj neusmiljeno vtaknil svoj nos v posamezne trgovine in gostilne .
A* KOPRU me je najprej privabila poslovalnica »Masne« poleg bolela »Triglav«. Predvsem moram pohvaliti zelo lepo stavbo, v kateri so poslovni prostori in vzoren mir, ki ga le redko prekinejo priložnostni kupci, Nadvse interesa nt en pa je pogled na izložbena okna. kjer so razstavljenim predmetom pognale že kar lepe brade. Kaj takega se redko vidi in malo je manjkalo, da nisem začel verjeti v čudeže. Podjetni trgovci najbrž zato tako poredko izmenjajo izložbe, ker hočejo, da hi si sleherni Koprčan na pamet zapomnil vse tiste artikle, ki gredo slabo v prodajo.
Za slovo sem si kupil še kopalne hlače in glavnik -—- dva važna inštrumenta za turistično sezono. S ceno in kvaliteto sem bil kar zadovoljen, dokler sla bila oba predmeta v žepu. Po uporabi pa mi je stvar takoj postala jasna. Že prvi dan prometa so imele kopalne hlače dve luknji, glavnik pa tri- Komentar k temu je seveda nepotrclK-n, kajti prodajalna bo krivila tovarno, tovarna pa kupca, »ki ne zna tako odlič-
nih izdelkov pravilno uporabljati«.
Z raztrganimi kopabiimi hlačami se seveda nisem mogel dalje kopati, pa sem se usedel v bar »Jadran« v PORTOROŽU, da bi si ol) črni kavi tnalo ohladil jezo. Zaračunali so mi jo 50 din. Sprva se ml je zdela cena malo visoka, potem pa sem pomislil, da so k temu prišteli še razgled na morje, čisti zrak in misli na skorajšnje znižanje cen, pa sem se nekako potolažil.
Kako vpliva podnebje na cene, sem okusil tudi v ŠMARJAH. Tamkajšnji zadružni oštir je višinski zrak vškladil z višinskimi cenami za pijačo. Nekateri sicer pravijo, da ne bi prav nič škodovalo, če bi imel malo manj prožita, pa več zadovoljnih gostov. vendar je oštir po mojem mnenju le zato navil cene, ker je hotel dokazati, da tudi v Šmarjah nočejo bili pri višanju cen med zadnjimi.
Ko sein prišel domov, sera se ho-(el nekoliko odpočili, pa me je Juea
ves čas motila s svojo teorijo o cenah povrtniuc in zgodnjega sadja. Na vsak način je hotela, da bi se tudi midva lotila tega posla, ki prinaša tako mastne dobičke. Po dolgem trudu sem jo le odvrnil od njene namere. Čeprav bi ijioral še mar-sikam pogledati, sem se »trgovinske inšpekcije« le naveličal, ker me je predrago stala. Sicer pa je bilo pred menoj še kup drugega dela.
V ŠTANJELU sem si hotel izposoditi občinsko kolo, pa so me ostro zavrnili. »Kar na miru ga pusti — so mi dejali — bicikel ima že sedem mesecev v oblasti naš blagajnik in ga ljubosumno čuva. Če se boš kaj preveč približal timomi, ti bo že pokazal zobe.« Moral sem oditi z dolgim nosom, kakor so najbrž že večkrat občinski možje, ki so kolo
kupili za vsesplošni blagor občine, .uporablja pa ga samo eden.
V KOPRU sem na ulici Calle della Bissa doživel pozdrav v obliki nenavadnih letečih krožnikov. Ko so prileteli na tla ,sem spoznal, da to dejansko niso krožniki, temveč v papir zaviti človeški odpadki. Vsa čast prebivalcem, ki se tako vneto drže starodavnih običajev! Priporočil jih bom tuiiisto - olepševalnemu društvu alLi pa evi d en ličarjem našega javnega reda in snage, ki ta dragoceni podatek še do danes niso utegnili zabeležiti.
Ko smo že pri evidenci, bom omenil še eno cvetko s tega področja, ki rase na stanovanjskem uradu. Lepo število prošenj počiva tam in vsak dobro vc, da je nemogoče vsem prosilcem ugoditi. Druga stvar pu je, če se tiste redke prošnje rešavajo po simpatijah, ne pa po potrebah in starostni dobi čakanja. Moj dobri
znanec Pino, ki ima prošnjo že 16 mesecev na stanovanjskem uradu, se je zadnjič predrznil in šel vprašat za rezultat svojega potrpljenja. Odgovorili so mu, da so njegovo prošnjo izgubili. Tak način evidentiranja je po mojem mnenju najboljši, kajti število rošenj bo vedno manjše in končno bo stanovanjska kriza —- vsaj na papirju — prenehala.
Po vseh nadlegah in nadlogah sem se končno zopet znašel doma pri J lici in pri zvokih koprskega radia. Marsikaj leipega sem tam slišal, najlepša pa je bila mladinska oddaja, v kateri so hoteli na vsak način prepričati poslušalec, da se slovenska vas Kontovel piše z dvorno 1. Jaz se sicer ne bom spuščal na učeno jezikoslovno področje, menim pa. da ne bo nič narobe, če ostane kar pri enem,
Vaš Vane.
SPREJEM OTROK V ZAVOD ZA GLUHO MLADINO V PORTOROŽU
Ob pričetku šolskega leta 1953/54 se bodo na prošnjo staršev ali njih skrbnikov sprejemali v prvi razred Zavoda za gluho mladino v Portorožu gluhi otroci. Pogoji za sprejem so sledeči:
L Gluhost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli niti s sluhom naučiti govora:
2.	izpolnjeno šesto leto starosti;
3.	primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje.
Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni otroci in oni s hudimi telesnimi hibami.
Prošnji, katero je treba nasloviti do 1. avgusta lega leta na ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Por-, torož.u, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, otrokovo zdravniško spričevalo ter potrdilo o davčni osnovi za kinete in samostojne poklice oziroma potrdila o zaslužku za delavce in uslužbence. Vse prošnje in priloge je treba ko.lkovati po taksnem pravilniku.
Otroci, ki imajo pogoje za sprejem. bodo pred pričetkom šolskega leta pozvani še na preizkušnjo.
Pričctek pouka v šol. letu 1953/54 ho pravočasno objavljen.
Vsa nadaljnja navodila sprejmejo «larši ali skrbniki pri upravi zavoda.
TRILETNA ŽENSKA OBRTNA ŠOLA V KOPRU
Vpisovanje v triletno žensko obrtno šolo v Kopru se bo vršilo od 22. do 30. junija tega leta. Ker bo šola sprejela le omejeno število učenk, naj interesentke pobite. 19., 20. in 21. junija priredi šola v mali dvorani gledališča svojo razstavo. Na ogled vljudno vabljeni!
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. delavec kovinske stioke, 8. gorovje v severozahodnem delu Indije, 9. električna mersko enota, 10. ptič s pisanim repom, 11. pustinja v Južni Ameriki, bogata na ležiščih solitra, 13. vprasalnica, 14. kip malikovalcev, 15. mešanica, 16. velika žival, 18. začinjen, 19. kratica za severnoameriško državo, 20. zadet, 22. pristanišče v Izraelu, 23. okrajšano moško ime, 24. najvišji državni predstavnik v Nemčiji. in Avstriji, 26. ponavljanje iste besede v začetku zaporednih stavkov.
Navpično: 1. igralne karto pri taroku, 2, obdelovati zemljo, 3. bombažna odpadna vlakna, 4. rimsko število, 5. izpostavljen napadu,' 6. mehiško mesto ob Kalifornijskem zalivu, 7. tekmec, 12. japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi, 15. neresnična, 16. slok človek, 17. navada, običaj, 18. grda maska, 19. jasen, bleščeč, 21. opravilo, 25. začetnici priimka in imena teoretika slovenskega realizma.
V	2 0		3		Vi	4K	
'(	R		h	V	A		i
9	A.			■	to		
11	<T"			12			
13				14			
	i	I	15				H
¡¡I	16					Hf nHnH	17
18					II	19	
20					21		
22	-				23		
24				25			
26							
Ureja uredniški odbor — Odgovoru urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštn-predal 2 — Številka tekočega računu pri Narodni banki v Kopru 657-T-lb* Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.