URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IV
30. maja 1959
ŠT. 15
VSEBINA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
109.	Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Celje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO
110.	Odlok o spremembi odloku o pokopališkem redu.
111.	Odlok o sprememebi odloka o preprečevanju škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih.
112.	Odlok o uvedbi občinske doklade na davek od osebnega dohodka na območju občine Laško.
109.
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53, 55/54, 24/57, 54/57 in 6/59) 18. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57), 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 3-16/58, 16-298/58, 39-671/58,’ 1-15/59 in 19-343/59) je Občinski ljudski odbor Celje na sejah občinskega odbora in na sejah zbora proizvajalcev dne 5. in 21. maja 1959 sprejel
ODLOK
o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Celje
I.	del
SPLOSNE DOLOČBE
L člen
Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira na območju občine Celje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo v II. delu tega odloka.
2.	člen
Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2-25/54) in navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 4-21/55), uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53 in 25-316/57) veljajo skladno tudi glede občinskega prometnega davka, kolikor v tem odloku ni drugače določeno.
3.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih, izvzetih z mednarodnimi pogodbami, in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih odnosov do držav, s katerimi obstoji vzajemnost.
4.	člen
Prometni davek od gostinskih storitev ter prometa na drobno se odvaja do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 10. dne v mesecu predložijo zavezanci tega davka
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH
in. Odlok o proračunu n občine Šmarje pri Jelšah za leto 1959.
114.	Odlok o družbenem planu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1959.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
115.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku.
116.	Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1959.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
117.	Odlok o občinski dokladi za leto 1959.
upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Celje in pristojnemu denarnemu zavodu poročilo o doseženem prometu in odvedenem davku, do 31. januarja pa sumarno poročilo za preteklo leto.
Gospodarske organizacije in trgovska podjetja, ki so dolžna obračunavati in plačevati prometni davek od prometa na drobno po določilih tega odloka, morajo svoje knjigovodstvo tako voditi, da bo razviden prometnemu davku zavezan promet. Ta podjetja obračunavajo in odvajajo prometni davek od prometa na drobno na način in v rokih, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
5.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje odloka daje Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Celje.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok okrajnega ljudskega odbora Celje o občinskem prometnem davku v okraju Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8-206/56) in odlok o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno (Uradni vestnik okraja Celje, št. 13-121/58, 15-165/58 in 3-13/59).
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje s tem, da tar. št. 111/3b velja od
1.	februarja 1959.
II.	del
TARIFA
Občinski prometni davek se plača:
I.	NA PROMET IN USLUGE:
L od vstopnine za kino predstave	10%
2.	od vstopnine in rezervacij za fizkulturne prire-
ditve, modne revije in druge prireditve, razen strogo kulturnih	10%
3.	od nakupa in prodaje nepremičnin se plača davek
od davka, odmerjenega po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, št. 4-41/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami	10%
4.	od zakupnine zemljišča, danega v zakup ali pod-
zakup se plača od letnega zneska	zakupnine	5%
5.	od prejetih plačil za reklame v kinematografih	20%
6.	od prireditev loterij in drugih iger na srečo, razen jugoslovanske loterije, od vrednosti prodanih srečk	5%
7.	gostinska podjetja in gostišča plačajo od gostinskih 'storitev (izvzemši prometa z brezalkoholnimi pijačami, s hrano in oddajo sob):
a)	od prometa naravnega vina, in sicer gostinska podjetja in gostišča
z do 40 abonentov	12%
od 41 do 90 abonentov	10%
od 91 do 130 abonentov	7%
nad 130 abonenti	5%
Pri izračunavanju povprečnega števila vseh abonentov je treba upoštevati le delovne dneve in ob delovnih dneh izdana abonentska kosila po mesecih.
b)	od prometa s pivom	10%
c)	od prometa ostalih
alkoholnih pijač	15%
8.	Druge organizacije, društva in kdorkoli, ki se bavi z gostinskimi storitvami, plača občinski prometni davek:
a)	od prodaje naravnega vina 12%
b)	od prodaje piva	10%
c)	od prodaje ostalih
alkoholnih pijač	15%
Kupci pri proizvajalcih jamčijo solidarno s prodajalcem za plačilo davka po tej točki.
PRIPOMBE:
a)	50% obračunanega občinskega prometnega davka od vstopnin za kino predstave in celotni obračunani občinski prometni davek od prejetih plačil za reklame v kinematografih se odstopa štabu za gradnjo športnih objektov in ga zavezanci odvedejo v sklad za gradnje športnih objektov.
b)	Prometni davek od vstopnine fizkulturnih prireditev prireditelji obvezno obračunajo, zadrže pa ga za vzdrževanje fizkulturnih naprav.
c)	Kot strogo kulturne prireditve se štejejo vse kulturne prireditve, ki niso povezane s plesom.
č) Rezervacije se štejejo kot vstopnina, če se ne vračajo vplačnikom.
d)	Planinski domovi in postojanke planinskih društev so oproščene plačila občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač.
II.	NA PROMET PROIZVODOV, ki jih dajejo v promet zasebni obrtniki in drugi zasebniki (er odplačil za obrtne usluge, storitve ter usluge in storitve drugih zasebnikov:
I.	PROIZVODI IZ STROKE 113: (proizvodnja in
predelava nafte)	10%
PROIZVODI IZ STROKE 116: (predelava nekovinskih rud)
2.	Opeka, zidna in strešna	5%
3.	Izdelki iz cementa	10%
4.	Keramični in lončarski izdelki	10%
5.	Drugi izdelki iz stroke 116	10%
PROIZVODI IZ STROKE 117 (kovinska):
6.	Kovinske peči in štedilniki	10%
7.	Vsi drugi izdelki iz stroke 117, od katerih se ne
plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen kovaških	izdelkov	20%
PROIZVODI IZ STROKE 120 (kemične):
8.	Vsi proizvodi razen tistih, od katerih se plača
prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka	20%
PROIZVODI IZ STROKE 122 (lesna):
9.	Vsi proizvodi, od katerih se ne plača prometni
davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen kolarskih izdelkov	10%
PROIZVODI IZ STROKE 123 (predelava papirja):
10.	Izdelki iz papirja, kartona in lepenke, razen
šolskih zvezkov in risank	10%
PROIZVODI IZ STROKE 124 (tekstilna):
11.	Volneni, bombažni, svileni, trikotažni izdelki,
izdelki iz umetnih mas ter	pletenine	10%
12.	Zenski klobuki	10%
13.	Vsi drugi izdelki iz stroke	124	5%
PROIZVODI IZ STROKE 125 (kože in obutev):
14.	Krzno	30%
15.	Vsi drugi izdelki iz usnja, razen obutve in sedlarskih izdelkov	10%
PROIZVODI JZ STROKE 127 (živilska);
16.	Kakaovi proizvodi	15%
17.	Bonboni	10%
18.	Slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski
izdelki	10%
19.	Testenine in korneti	10%
20.	Kavni in kakaovi nadomestki	10%
21.	Vsi drugi izdelki iz stroke 127, od katerih se ne
plača prometni davek po zvezni tarifi’prometnega davka in niso imenovani v prejšnji tarifni številki"	10%
DRUGI PROIZVODI:
22. Vsi drugi proizvodi, ne glede na panogo gospodarske dejavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka in niso imenovani ali izvzeti v prejšnjih tarifnih številkah, razen izdelkov, ki jih izdelujejo bolniki pri delovnih terapijah, zdravstvenih organizacij in ustanov	*	10%
PRIPOMBA:
Občinski prometni davek se ne plača od prometa naslednjih proizvodov: od moke in drugih mlev-skih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov pridobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od oblek in perila, izdelanega po meri na račun naročnikov posameznikov iz njihovega osnovnega materiala ter ortopedskih pripomočkov, med katere je treba šteti umetne oči in zobovje.
STORITVE IN USLUGE:
1.	Po določilih poglavja I. tč. 7a plačajo prometni davek vse zasebne gostilne.
2.	Od storitev in uslug vseh vrst zasebnih obrtni-
kov in drugih zasebnikov, razen storitev (gradbenih in prevozniških), od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi	10%
3.	Od plačil za opravljanje uslug samostojnih po-
klicev, razen odvetnikov, duhovnikov In verskih organizacij	10%
PRIPOMBE:
a)	od storitev, ki jih opravljajo žage, mlini in oljarne, se plača davek po stopnji	10%
b)	prometni davek se ne plača od plačil za opravljanje storitev in uslug krojačev, šivilj, kovačev (za kovaške storitve), sedlarjev, kolarjev, brivcev, frizerjev, čevljarjev, klobučarjev (za moške izdelke), dimnikarjev, predtiskanja tkanin ter krpanja, pranja in likanja perila, nogavic in podobno;
c)	davčna osnova je skupni znesek plačila za opravljeno storitev, v katerem je zajet tudi davek po tarifni številki po odbitku materiala;
č) prometnega davka ne plačajo dijaki in redni študentje za zaslužek od poučevanja;
d)	davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku, ne plačujejo prometnega davka.
III.	PROMETNI DAVEK OD PROMETA NA DROBNO:
1.	občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno:
a)	trgovska podjetja na drobno in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, razen prometa na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo;
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
č) prodajalne proizvajalnih organizacij;
d)	prodajalne zadružnih organizacij in zadrug;
e)	komisijska podjetja in trgovine;
f)	obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa proizvodov, ki jih delajo na zalogo in prodajajo na trgovski način;
Promet proizvodov, prodan trgovskim podjetjem in trgovinam, se ne šteje kot promet na drobno;
g)	Komunalna podjetja Plinarna-Vodovod-Razsvet-Ijava Celje od prodaje vseh tehničnih plinov in karbida, razen plina butana.
2.	Občinski prometni davek od prometa na drobno se ne plačuje:
a)	od prometa na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno,
b)	od prometa s proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali pa zanje določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno,
c)	od prometa z živili stroke 127 (živilska industrija), 211 (poljedelstvo), 212 (sadjarstvo), 213 (vinogradništvo), 214 (živinoreja), 215 (ribištvo), 21G (domača predelava kmetijskih proizvodov), 314 (lov), razen alkoholnih pijač, cvetja in cvetličnih izdelkov,
č) od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami in vsemi drugimi vrednotnicami,
d)	od prometa s časopisi, revijami, knjigami in vsemi splošnimi obrazci,
e)	od prometa z avtomobili: osebnimi, posebnimi, tovornimi, avtobusi, traktorji in prikolicami,
f)	od prometa z oficirsko opremo (uniformami in njenimi deli),
g)	od prometa s kurivom,
h)	od prodaje reprodukcijskega materiala, zaščitnih sredstev in vseh vrst krmil v kmetijskih zadrugah članom zadrug,
i)	od prodaje osnovnih sredstev gospodarskih organizacij.
3.	Občinski prometni davek od prodaje na drobno se plačuje:
a)	od prometa blaga, doseženega z maloprodajo (razen alkoholnih pijač) po stopnji 2%,	*
b)	od prometa v trgovinah in trgovskih podjetjih, trgovinah z vinom, založnih kleteh in pri proizvajalcih:
1.	od naravnega vina	8%
2.	od prometa s pivom	10%
3.	od ostalih alkoholnih pijač 15%
4.	Osnova za obračun prometnega davka je doseženi bruto promet od prodaje na drobno.
5.	Ce se iz poslovnika gospodarske organizacije, ki je dolžna plačati prometni davek, ne more ugotoviti obdavčljivi promet, ne glede na določila 4. člena odloka, lahko oddelek za finance ObLO Celje z individualno odločbo določi povprečni odstotek občinskega prometnega davka od celokupnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga, razen alkoholnih pijač.
6.	Trgovska podjetja na drobno, ki se bavijo tudi s trgovino na debelo, plačujejo prometni davek od prometa na drobno. Pri teh trgovskih podjetjih se šteje kot promet na debelo le promet, dosežen s prodajo blaga trgovskim podjetjem in trgovinam razen, če blago na debelo prodajajo v povsem ločenem lokalu.
7.	Gospodarske organizacije, pri katerih se iz poslovnih knjig ne more ugotoviti mesečni promet blaga, ki je
obdavčljiv, plačujejo med letom mesečne akontacije prometnega davka od prodaje' na drobno, katerih višina se izračuna tako, da se znesek, dobljen po obračunu prejšnjega tromesečja, deli s 3. Razlika med vplačanimi akontacijami v tromesečju in obračunanim prometnim davkom za tromesečje se vplača najpozneje do 15. po preteku tromesečja.
St. 04-32-63/1-1959.
Celje, dne 21. maja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret 1. r.
110.
Občinski ljudski odbor Laško je po 163. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. maja 1959 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o pokopališkem redu.
1.	člen
V	odloku o pokopališkem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14-142/58) se spremeni zadnji odstavek 21. člena, ki se sedaj glasi takole:
»Dejanja, ki so našteta v prejšnjem odstavku tega člena se štejejo kot prekršek, v kolikor so težjega značaja in se storilci za nje kaznujejo z denarno kaznijo do
10.000	din.
Za težje kršitve, ki se kaznujejo po prejšnjem odstavku, se štejejo take kršitve prepovedi, naštetih v drugem odstavku tega člena, ki pomenijo grobo žalitev pietete pokopališča ali povzroče znatno škodo.
Postopek vodi in kazni izreka občinski sodnik za prekrške.«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03-39-16-1959.
Laško, dne 21. maja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec I. r.
111.
Občinski ljudski odbor Laško je po 163. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. maja 1959 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o preprečevanju škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih.
1.	člen
V	odloku o preprečevanju škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-328/57) se črta zadnji odstavek 2. člena.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03-35-50/59.
Laško, dne 21. maja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
Občinski ljudski odbor Laško je po 7. členu zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ, štev. 52-893/58) in 17. ter 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega odbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. maja 1959 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na davek od osebnega dohodka na območju občine Laško.
L člen
Občinsko doklado na davek od osebnega dohodka plačujejo posamezniki in civilnopravne osebe, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka.
2.	člen
Občinska doklada po L členu tega odloka je proračunski dohodek občine Laško.
3.	člen
Stopnja občinske doklade znaša 10% od davka na osebni dohodek.
4.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi Odsek ža finance občinskega ljudskega odbora Laško.
5.	člen
Določila zakoria o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ, št. 52-893/58) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53) z vsemi spremembami in dopolnitvami se uporabljajo- smiselno tudi pri predpisovanju in pobiranju občinske doklade od davka od osebnega dohodka.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/1-32-34/1-1959.
Laško, dne 21. maja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
113.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), 2. točki 39. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1959.
.	1. člen
Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega:
I.	občinski proračun:	din
z dohodki	249,835.000
z izdatki	234,835.000
6% obvezna rezerva	15,000.000
II.	predračune finančno samostojnih zavodov:
z dohodki	73,194.307
z izdatki	72,762.605
s presežkom	dohodkov	nad	izdatki	1,442.702
in s presežkom izdatkov	nad	dohodki 1,011.000
lil. predračune proračunskih skladov: z dohodki	12,299.214
oziroma ob upoštevanju omejitev
z razpoložljivimi	sredstvi	8,294.979
z izdatki	10,546.979
in s presežkom izdatkov	v	znesku	2,252.000
2.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na občinski proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1959.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki po svojem zaključnem računu za leto 1959 dosežejo presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnji odobritvi oddelka za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
Sredstva, ki jih finančno samostojni zavodi v letu 1959 vplačajo v svoje sklade za nagrade, ne smejo presegati višine enomesečnih plač delavcev in uslužbencev finančno samostojnega zavoda in prav tako ne smejo presegati polovice ostvarjenega presežka.
4.	člen
Namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po predhodni odobritvi sveta za družbeni plan in finance in zagotovitvi proračunskih sredstev.
5.	člen
Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih organov in zavodov se smejo virmirati med postavkami osebnih izdatkov samo v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da dodeljuje kredit, ki je določen za dotacije družbenim organizacijam in društvom, tem organizacijam in društvom, katera pa morajo predhodno predložiti ustrezno utemeljitev oziroma dokumentacijo.
7.	člen
O uporabi proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan in finance.
8.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 57,000.000 dinarjev.
'9. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od L januarja 1959.
St. 01/1-31-32/1-59.
Šmarje pri Jelšah, dne 18. aprila 1959.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah podpredsednik Alojz Krivec 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZA LETO 1959
(po delih)
A) Proračun	din
L del: Dohodki iz gospodarstva in	
prebivalstva	224,282.000
2. del: Dohodki uradov in ustanov	500.000
3. del: Ostali dohodki	22,898.000
5. del: Presežek dohodkov prorač.	
za leto 1958	2,155.000
Skupaj	249,835.000
B) Finančno samostojni zavodi:	
Skupni dohodki Po odbitku presežkov dohodkov nad izdatki, ki se razdele z zaključnim računom	73,194.307 1,442.702
Skupaj doho*dki	71,751/605
	
C) Proračunski skladi	
Lastni dohodki Po odbitku omejitev razpoložljivih sredstev Skupaj	12,299.214 4,004.235 8,294.999
Skupaj A+B + C	329,881.584
	
A) Proračun	din
1. del	— Prosveta in kultura	91,137.000
2. del	— Socialno varstvo	26,817.000
3. del	— Zdravstvena zaščita	18,598.000
5. del	— Državna uprava	49,600.000
6. del	— Komunalna dejavnost	13,020.000
8. del	— Dotacije fin. sam.	
	zavodom	1,011.000
	skladom	2,252.000
	družb, organizacijam	6,600.000
9. del	rr Obvez, iz posojil	6,000.000
10. del	— Proračunska rezerva	33,600.000
13. del	— Sredstva za povečanje	
	plač in prispevkov	1,200.000
		249,835.000
B) Finančno samostojni zavodi
Skupni izdatki	72,762.605
Po odbitku dotacije predvidene	
v prorač. za pokritje izdatkov nad dohodki	1,011.000
Skupaj izdatki Proračunski skladi	71,751.605
Skupni izdatki Po odbitku dotacije predvidene	10,546.979
v proračunu za pokritje presežkov izdatkov nad dohodki	2,252.000
Skupaj	8,294.979
Skupaj A + B + C	329,881.584
114.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 24. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o družbenem planu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1959.
L člen
Sprejme se družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah za leto 1959, ki se glasi:
Prvi del
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959
I.	POGLAVJE
Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu
1959
Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja občine Šmarje pri Jelšah v letu 1959 izhajajo iz doseženih
uspehov gospodarstva v preteklem letu ter iz ekonomsko-političnih smernic okrajnega družbenega plana za leto 1959.
Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 so torej naslednje:
1.	povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah tako, da bo družbeni bruto proizvod narastel za 14,6%, narodni dohodek pa za 16,9% v primerjavi z letom 1958;
2.	fizični obseg proizvodnje v industriji se bo povečal za 22,7%, v kmetijstvu pa za 22,8%;
3.	povečati delovno storilnost na vseh gospodarskih področjih, zlasti pa v industriji in gradbeništvu. Naraščanje delovne storilnosti je osnovni pogoj za napredek gospodarstva in za dvig življenjske ravni prebivalstva. Zato je potrebno skrbeti za smotrno zaposlovanje delovne sile, za boljšo organizacijo dela in za zboljšanje tehnoloških postopkov.
Hkrati s tem je treba izpopolnjevati sistem delitve dohodka znotraj gospodarskih organizacij in sistem nagrajevanja tako, da bo višina osebnega dohodka v čim večji meri odvisna od boljšega in uspešnejšega dela posameznika in kolektiva kot celote.
4.	za dosego večje proizvodnje in tržnosti kmetijskih pridelkov ter uspešnejšega gospodarjenja na vasi je treba širiti kooperacijo med kmetijsko zadrugo in individualnimi proizvajalci;
5.	v gostinstvu je treba večati kapacitete z namenom, da bi dosegli čim večji razmah domačega in še posebej inozemskega turizma;
6.	posvečati je treba večjo pozornost izvozu kmetijskih pridelkov, živine ter industrijskih proizvodov;
7.	za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva in družbenega standarda ter za premagovanje zaostalosti bo treba vsa razpoložljiva investicijska sredstva vlagati v kmetijstvo, gostinstvo in turizem, trgovino in obrt ter objekte komunalne izgradnje;
8.	gospodarskim organizacijam se priporoča, da v okviru obstoječih predpisov združujejo sredstva v skupne sklade z namenom, da se vskladi investicijska dejavnost z okrajnim perspektivnim družbenim planom.
H. POGLAVJE
Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek
V letu 1959 se bosta po določilih tega plana družbeni bruto proizvod in narodni dohodek v primerjavi s preteklim letom gibala takole:
Gospodarska panoga	Družbeni bruto proizvod indeks 1959/58		Narodni dohodek indeks 1959/58
Industrija		121,7	125,8
Kmetijstvo		117,0	117,5
Gradbeništvo		97,6	100)9
Trgovina		114,9	115,8
Gostinstvo in	turizem	108,0	108,2
Obrt		106,7	107,0
Komunala		110,0	110,0
Gospodarstvo	skupaj	114,6	116,9
Iz prikazanega gibanja družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka izhaja, da bo narodni dohodek v tem letu hitreje naraščal kot družbeni bruto proizvod.
Zlasti občutno povečanje narodnega dohodka se pričakuje v industriji. Tako močan porast narodnega dohodka bo dosežen v steklarski industriji zaradi vloženih dodatnih investicij, medtem ko se bodo materialni stroški in amortizacija pri tej proizvodnji le malenkostno vzdignili. Zaradi povečanega izvoza votlega stekla se bo družbeni bruto proizvod v Steklarni »Boris Kidrič« povečal, narodni dohodek pa bo sorazmerno še hitreje naraščal. Poleg že navedenega bo na povečanje narodnega dohodka v industriji vplivala tudi povečana storilnost, boljša izraba surovin, sprememba sortimenta v korist več vrednih sorti-
mentov pri lesni industriji Mestinje, ki namerava povečati proizvodnjo finalnih izdelkov, predvsem šolskega in pisarniškega pohištva. y
V	kmetijstvu računamo na porast narodnega dohodka zaradi sprememb v strukturi njivskih posevkov v prid industrijskih in krmnih rastlin, izboljšanju živinoreje ter boljšemu izkoriščanju razpoložljive mehanizacije ter vedno večjega uveljavljanja agrotehničnih ukrepov.
V	obrtništvu je povečanje narodnega dohodka pripisati predvsem povečanju proizvodnje in storitev ter' upoštevanju ukrepov za racionalnejše izkoriščanje surovin in povečanju delovne storilnosti. V tem letu računamo z ustanovitvijo več obrtnih obratov raznih strok.
V	gradbeništvu bo povečanje narodnega dohodka možno realizirati z boljšo notranjo organizacijo podjetij ob čim boljšem izkoriščanju mehanizacije, transportnih sredstev in uvedbe lastnih obrtnih obratov.
III.	POGLAVJE Investicije
Investicijska vlaganja v letu 1959 bodo pospeševala smotrnejši razvoj onih gospodarskih panog, pri katerih bomo dosegli čim hitrejši in večji ekonomski učinek, t. j. predvsem v industriji, kmetijstvu in gostinstvu. Razen tega načela bo treba upoštevati še potrebe gozdarstva, gradbeništva, trgovine, obrtništva ter družbenega standarda.
Da bi se v tekočem letu sredstva, ki ostanejo na razpolago gospodarskim organizacijam, lahko smotrneje izrabila, priporoča občinski ljudski odbor podjetjem, da ta sredstva združujejo in v čim večji meri vlagajo v objekte družbenega standarda.
S tem družbenim planom računamo, da bodo skupna investicijska sredstva v tem letu znašala 794,006.000 din.
Delitev na gospodarske in negospodarske investicije bi bila naslednja:
v 000 din	Struktura
Investicije skupaj	794.006	100,0
Gospodarske investicije	449.380	56,6
Negospodarske investicije	344.626	43,4
Investicije na področju občine pa bi še znatno narastle če bi upoštevali sredstva, ki bodo vložena pri nadaljevanju gradnje obsotelske železniške proge ter rekonstrukcije že obstoječe železnice Grobelno—Stranje.
Računamo, da bi od skupnega zneska investicijskih sredstev bila strukturna udeležba po gospodarskih panogah naslednja:
Industrija	13,6
Kmetijstvo	25,8
Gozdarstvo	2,4
Gradbeništvo	1,0
Trgovina	1,8
Obrt	1,6
Gostinstvo in turizem	10,4
Negospodarske investicije	43,4
Investicijska vlaganja v industriji v višini 107,873.000 din bodo omogočila povečanje kapacitet Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, ker bo dograjena tretja topilna peč, ter gradnjo drugih objektov in nabavo opreme pri ostalih industrijskih podjetjih.
Naložbe v kmetijstvu, ki bodo znašale 205,169.000 din bodo usmerjene na gradnjo odkupnih skladišč in drugih objektov, za nabavo plemenske živine, za razširitev hinelj-skih in ribezovih nasadov ter melioracije (Imensko polje).
Za opremo gradbenih podjetij računamo, da bo vloženo 8,000.000 din.
Investicije v gostinstvu so določene predvsem za adaptacijo hotelskih objektov in povečanje gostinskih kapacitet v Rogaški Slatini; znašale pa bodo 82,700.000 din.
Z vloženimi investicijami v trgovini v znesku
13,993.000	din bo izvršena preureditev in specializacija trgovskih lokalov v Rogaški Slatini.
Obrtništvu namenjena sredstva v višini 12,145.000 din so določena za povečanje kapacitet, nabavo mehanizacije ter opreme.
V objekte družbenega standarda bo vloženih
344.626.000	din. Največja sredstva bodo vložena za stanovanjsko izgradnjo.
Računa se, da bo v ta namen vloženih 187,500.000 din.
Za objekte splošno izobraževalnega i&lstva bo investirano 21,750.000 dinarjev.
Za komunalne objekte, t. j. za ceste, mostove, kanalizacije, elektrifikacijo, vodovode, pokopališča in gasilsko opremo ter ostalo je namenjenih 106,416.000 din.
Investicije v zdravstvu,, ki bodo verjetno znašale
24.960.000	din, so namenjena za opremo in adaptacijo zdravstvenih domov ter za ureditev pivnice mineralne vode v Rogaški Slatini.
Prav tako pa računamo, da bomo v sodstvu za ureditev sodišča v Šmarju pri Jelšah porabili 4,000.000 din.
Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se lahko trošijo v letu 1959 znašajo 21,699.000 din ter se bodo razdelila verjetno takole:
Gospodarska panoga	v 000 din		Struktura
Industrija:			
1. LIP Mestinje — gradnja			
skladišča za gorivo	1.600		
2, Kambrus Rogatec —			
nabava opreme	1.154	2.754	12,8
Gradbeništvo:			
1. Gradbeno podjetje			
Rogaška Slatina —			
nabava opreme	1.000	1.000	4,6
Gostinstvo in turizem:			
1. Bellevue — adaptacija	1.500		
2. Gostilna Šmarje —			
dovršitev	1.000		
3. Gostilna »Pri pošti«			
Podplat — oprema	200		
4. Gostilna Bistrica —			
oprema	500	3.200	14,6
Trgovina:			
1. Izbira Rogaška Slatina —			
preureditev lokalov	2.000	2.000	9,2
Obrt:			, - n
I. Mesarija Šmarje —			
hladilne naprave, adaptacija	4.000		
2. Klavnica Rogaška Slatina —			
oprema	2.245		
3 Oblačila Rogaška Slatina —			
oprema	1.000	7.245	33,4
Za obratna sredstva:			
1. Žaga »Bistrica« Kozje	500		
2. KG Kozje	2.000		
3. Gradb. podj. Rog. Slatina	2.500		
4. Kambrus Rogatec	500	5.500	25,4
Skupaj:		21.699	100,0
IV.	POGLAVJE
Zaposlenost in delovna storilnost
V letu 1959 se število zaposlenih na področju občine glede na leto 1958 ne bo spremenilo. Računamo pa na delno spremembo strukture delovne sile, ki bo potrebna zaradi sprememb v proizvodnji. Skupno število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva bo v letu 1959 znašalo 2.547.
Potrebo zaposlovanja nove delovne sile zaradi povečanja kapacitet v industriji stekla bo sicer treba upoštevati, vendar se pelotno število zaposlenih v občini ne bo spreme-
nilo, ker bo število zaposlenih v gradbeništvu zaradi reorganizacije podjetij padlo.
S spremembo zaposlenosti v ostalih gospodarskih panogah v letošnjem letu ne računamo.
Dosedanja tendenca nenačrtnega zaposlovanja delovne sile v proizvodnji mora prenehati. Občinski zbor proizvajalcev naj v ta namen analizira izkoriščenost delovne sile po posameznih organizacijah ter da tem gospodarskim organizacijam ustrezna priporočila.
Veliko pozornost je treba v tem letu posvetiti nadaljnjemu dvigu delovne storilnosti. Gospodarske organizacije morajo kar najbolj skrbeti za boljše izkoriščanje surovin, za zmanjšanje izmečkov in okvar v proizvodnji, za zmanjšanje nezgod pri delu in izostankov od dela ter za dobre odnose med člani kolektivov.
Važen ukrep, ki bi prispeval k zvišanju delovne storilnosti, bi bila splošna uvedba nagrajevanja po učinku. V ta namen je treba letos nadaljevati proučevanje sistema dela in normiranja ter sprejeti ustrezne zaključke.
V.	POGLAVJE Družbeni standard
Razvoju družbenega standarda bo v tem letu posvečena največja pozornost, saj bo za negospodarske investicije potrošeno 344,626.000 din, kar znaša 43,4% vseh investicijskih vlaganj.
Stanovanjska izgradnja
Glede na zelo občutno stanovanjsko stisko bomo letos pospešili gradnjo stanovanj predvsem v Rogaški Slatini, kjer je to vprašanje zaradi naglega razvoja industrije in turizma najbolj pereče; razen tega pa bomo gradili še v Šmarju in Rogatcu, kjer je pomanjkanje stanovanj prav tako veliko.
Občinski stanovanjski sklad bo v letu 1959 razpolagal z 82,068.000 din. S temi sredstvi in lastnimi sredstvi investitorjev bi dovršili ali začeli gradnjo približno 91 stanovanj.
Nadaljnjih 30,000.000 din bo za gradnjo novih stanovanjskih hiš prispevala direkcija jugoslovanskih železnic, ker se pri rekonstrukciji železniške proge računa z odstranitvijo stanovanjskih zgradb in 6 gospodarskih poslopij.
Razen sredstev občinskega stanovanjskega sklada, ki so namenjena čisti stanovanjski izgradnji v višini 61 milijonov din, računamo še na sredstva ustanov, podjetij in ostalih virov v višini 126,500.000 din, tako da bi skupne investicije v izgradnji stanovanj znašale 187,500.000 din.
Razporeditev sredstev občinskega stanovanjskega sklada po uporabnikih bo naslednja:
Koristnik	v 000 din		v %
I. Gospodarske organizacije:			
1. Steklarna Rog. Slatina	20.000		
2. Gradb. podj. Rog. Slatina	4.000		
3. DES	2.000	26.000	31,7
II. Polit.-teritor. enote:			
1. Občinski ljudski odbor	13.000		
2. Osnovna šola Rog. Slatina	19.000		
3. Komunala	2.068		
a) vodovod Podsreda	1.000		
b) vodovod Šmarje	300		
cj kanalizacija Smarje-Rogatec	768	34.068	41,5
III. Zavodi:			
1. Stanov, uprava Rog. Slatina	7.000		
2. Zdravilišče Rogaška Slatina	10.000	17.000	20,7
IV. Delavci in uslužbenci:	5.000	5.000	6,1
Skupaj:		82.068	100,0
Politično teritorialne enote
Občinski ljudski odbor Šmarje, gradnja 6 stanovanj.
Sola Rogaška Slatina in ostale šole, dovršitev in adaptatije.
Zavodi
Stanovanjska uprava Rogaška Slatina, dovršitev adaptacije hotela »Evropa«, ureditev fasade »Donatskega doma«, dovršitev stanovanja v Šmarju za obč. komite ZKS in adaptacija stanovanjske hiše v Kozjem štev. 102. Zdravilišče Rogaška Slatina, dovršitev 10 stanovanj.
Delavci in uslužbenci
Pričetek in dovršitev približno 23 stanovanj.
Z zgraditvijo stanovanjskih blokov v Rogaški Slatini in Rogatcu bo treba nujno izvršiti priprave za osnovanje servisov za pomoč v gospodinjstvu in otroških ustanov, kar je treba naložiti gospodarskim organizacijam ter stanovanjski skupnosti, ki bodo ustanovljene.
Pri kreditiranju stanovanjske izgradnje iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš moramo doseči, da bo soudeležba gospodarskih organizacij in individualnih graditeljev čim večja. Razen tega je treba odklanjati odobravanje posojil vsem onim interesentom, ki bi gradili izven zazidalnih okolišev Rogaške Slatine, Rogatca in Šmarja.
Komunalna izgradnja
V komunalno izgradnjo bo v letošnjem letu vloženo
106,414.000	din, to pa bo mnogo doprineslo k rasti družbenega standarda delovnih ljudi.
Za ceste in mostove je določenih 16,976.000 din, gradbena dela pa se bodo izvrševala na naslednjih objektih:
1.	gradnja ceste Virštanj—Lesično,
'2. asfaltiranje ceste od steklarne do železniške postaje v Rogaški Slatini,
3.	nadaljevanje gradnje ceste Rajnkovec—Ninino,
4.	nadaljevanje gradnje ceste Šmarje—Vinski vrh,
5.	nadaljevanje gradnje ceste Senovo—Zdole,
6.	ostalo vzdrževanje cest IV. reda,
7.	gradnja mostu pri Bučah.
Za potrebe rekonstrukcije in razširitve vodovodnega omrežja bo investiranih približno 36,810.000 din. Največji del tega zneska ca. 35,000.000 din bo uporabljen za rekonstrukcijo obstoječega vodovoda in novo zajetje v Rogaški Slatini, s čemer bo omogočena preskrba tamkajšnjega prebivalstva z zdravo pitno vodo. Za ostale vodovode, in sicer v Šmarju pri Jelšah na novem naselju, v Podsredi, Kozju, Pristavi in Lembergu pa je določenih 1,810.000 din.
Za ureditev kanalizacije v Šmarju in Rogatcu bo na razpolago 768,000 din.
Za elektrifikacijo bo vloženih 39,462.000 din. Od navedene vsote bo Elektro Celje udeležen s 34,892.000 din. Ta sredstva bodo razporejena takole:
1.	Daljnovodi 10 KV — priključki na
RTP Podplat	14,600.000
2.	Gradnja in oprema trafopostaj	10	KV	3,512.000
3.	Rekonstrukcija omrežja	4,500.000
4.	Nabava transformatorja za	RTP	v	Podplatu 7,280.000
5.	Za razne daljnovode	5,000.000
Naslednjih 5,000.000 din je namenjeno kot sledi: Daljnovod Mestinje — Polžanska	vas	850.000
Preloge — Šmarje	300.000
Stojno selo	500.000
Brestovec	400.000
Rok ob Sotli	300.000
Rudnica	500.000
Zg. Negonje	500.000
Drevenik	150.000
Ostalo	1,500.000
Iz občinskih sredstev za komunalo bo za elektrifikacijo Osredka, Loga pri Lesičnem, Drenskega rebra in Gub-nega dodeljenih 1,100.000 din.
Nadalje je določeno, da bodo elektrifikacijski odbori sami prispevali sredstva v višini 4,000.000 din. Treba pa bo najti še druge vire in tako pospešiti elektrifikacijo zlasti v gospodarsko šibkejših krajih.
Turistično društvo v Šmarju pri Jelšah bo letos pričelo graditi sodobno kopališče, ker dosedanji plavalni bazen zaradi svoje primitivnosti in majhne razsežnosti ne more več služiti svojemu namenu. Z dograditvijo bi bilo možno razbremeniti kopališče v Rogaški Slatini, ki že tudi ne zadošča vedno večjemu številu in potrebam gostov.
Ostali komunalni dejavnosti, kot so gasilstvo, vzdrževanje pokopališč, urbanizem, javna razsvetljava, vzdrževanje parkov in nasadov ter javnih stranišč ter za ostale potrebe je namenjenih 11,370.000 din.
Kultura in prosveta
Za šolstvo, kulturo in prosveto bo v tem letu investiranih 21,750.000 dinarjev.
V	šolstvu bo izvršena adaptacija in dograjen prizidek na osnovni šoli Rogaška Slatina, za kar bo verjetno uporabljenih 19,000.000 din. Nadalje je za adaptacijo ostalih šol, kjer so potrebe največje, določenih 2,000.000 din.
Za kulturo in prosveto je namenjenih 400.000 din za nabavljeni kinoprojektor v Podčetrtku.
Za telesno vzgojo bo na razpolago 350.000 din, s čimer bo telovadno društvo »Partizan« v Rogaški Slatini uredilo fasado telovadnega doma.
Sodstvo
Za sodstvo bo vloženih v tem letu 4,000.000 din. Izvršena bo adaptacija in razširitev poslopja Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.
Zdravstvo
V	zdravstvu bo investiranih 24,960.000 din.
Z največjo udeležbo v investicijskem vlaganju bo sodelovalo Zdravilišče Rogaška Slatina, ki namerava za dograditev pivnice mineralne vode, nalivalnice, za večja popravila zdraviliških zgradb in izdelavo idejnega načrta za novo terapijo vložiti približno 22,200.000 din.
Za zdravstveni dom v Šmarju, ki ga je treba temeljito renovirati in opremiti z zdravstveno opremo, bo vloženo
1,500.000	din; za izdelavo načrtov novega zdravstvenega doma v Rogaški Slatini pa 800.000 din.
Zdravstvene postaje v Podčetrtku, Kozjem in Bistrica ob Sotli bodo za izpolnitev zdravstvene opreme iz lastnih sredstev vložile 460.000 din in sicer:
Podčetrtek	300.000	din
Kozje	60.000	din
Bistrica ob Sotli	100.000	din
Drugi del
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH
VI.	POGLAVJE Industrija
V	letu 1959 računamo z nadaljnjim povečanjem fizičnega obsega industrijske proizvodnje v Steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini ter Lesnem industrijskem podjetju v Mestinju.
Razen povečanja kapacitet Steklarne v Rogaški Slatini naj k dvigu proizvodnje pripomorejo zlasti naslednji ukrepi:
1.	čim popolnejša interna ureditev proizvodnih procesov, tako da se bo proizvodnja vršila ob najekonomičnej-ših pogojih in najustreznejših sodobnih tehnoloških procesih. V ta namen bo Lesna industrija Mestinje v tem letu izvršila smotrno razmestitev predelovalnih strojev, s čimer bo proces dela precej izboljšan in dosežena večja storilnost.
2.	nadaljevati je treba zamenjavo zastarele strojne opreme, ki zlasti pri Lesni industriji v Mestinju čestokrat povzroča zastoje pri delu;
3 proučiti in uvajati je treba sodobne delovne metode ter doseči pravilno razvrstitev delovne sile z namenom dvigniti proizvodni učinek;
4.	nadaljevati je treba proučevanje nagrajevanja delavcev tako, da bi osebni dohodki bili odvisni od delovnega učinka;
5.	glede na nezadostno zasedbo delovnih mest z višjo kvalifikacijo, kar je primer predvsem v Lesni industriji, bo treba nekvalificirane delavce zamenjati s strokovno usposobljeno delovno silo.
Poleg navedenih činiteljev, ki naj vplivajo na povečanje proizvodnje, si je prizadevati za nadaljnje večanje izvoza. Računamo, da bo Steklarna »Boris Kidrič« v tem letu izvozila približno 435 ton votlega stekla, kar bo 19% več kot v letu 1958. Proučiti je treba tudi možnost izvoza šolskega in pisarniškega pohištva, ki ga izdeluje Lesna industrija v Mestinju.
Proizvodnja votlega stekla se bo v primerjavi z letom 1958 povečala za 24,5%, ker bo v drugi polovici tega leta začela obratovati tretja topilna peč v Steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Razen povečane proizvodnje bo letos spremenjen delno tudi asortiment proizvodov v korist več vrednih izdelkov. Zaradi večjega obsega proizvodnje, ki bo dosežen že v tem, predvsem pa v naslednjem letu, pa bo treba že letos skrbeti za razširitev izvoza.
Žagarske storitve v Lesni industriji Mestinje bodo nasproti letu 1958 narastle za 7,3%. Zaznavno naraščanje bo doseženo pri bukovini in drugih trdih listavcih, medtem ko bo pri iglavcih in žaganih pragih zabeleženo malenkostno znižanje, predvsem na račun povečanega žaganega bukovega lesa. V letu 1958 je bilo predelanih 2517 m3 lesa, letos pa je za razrez predvideno 2700 m3. Največje težave se pojavljajo pri nabavi hlodov za žago. Letos je podjetju iz Obsotelja zagotovljena vsa hlodovina nedržavnega sektorja in del hlodovine iz državnega sektorja, kar pa skupno znaša le ca. 60% zmogljivosti obrata. Razliko bo treba dobavljati iz oddaljenejših področij.
Važen napredek dosega Lesna industrija v Mestinju z usmerjanjem proizvodnje v finalne izdelke. Lani je bilo proizvedenih približno 13000 kom. pisarniškega in šolskega pohištva, medtem ko znaša za to leto določeno število
20.000	kom. ali za 53,3% več.
Podjetje »Kambrus« iz Rogatca nima perspektive za nadaljnji razvoj in je sklenjena postopna preusmeritev zaposlenih.
V letu 1959 je določen naslednji količinski plan:
Industrijsko podjetje	Enota	Količina		Indeks
— grupa proizvodov	mere	1958	1959	1959/58
1. Steklarna Rogaška Slatina luksuzno votlo steklo	t	513	640	124,5
2.	Kambrus Rogatec naravni brusi 3.	Lesna industrija	t	690	528	76,5
Mestinje	m3			124,2
žagan les hrastov	m3	295	300	101,7
žagan les bukev	m3	1.654	1.900	114,9
žagan les iglavcev	m3	346	250	72,3
drugi žagan les	m3	153	200	130,7
žagani pragi	m3	69	50	72,5
pisar, in šol. pohištvo Industrija skupaj:	kom.	13.027	20.000	153,5
Industriji je v tem letu za investicijska vlaganja potrebno 107,773.000 dinarjev.
Steklarna Rogaška Slatina bo vložila 102,419.000 din za dovršitev tretje topilne peči, ki bo začela obratovati verjetno že meseca junija. S tem se bo kapaciteta proizvodnje v naslednjih letih znatno povečala.
Lesna industrija v Mestinju namerava investirati za gradnjo skladišča za gorivo 1,600.000 din, za nabavo opreme (lokomobila, parovod in ventilacijske naprave) pa
2,400.000	din, skupaj torej 3,800.000 din.
Kambrus Rogatec bo za nabavo opreme vložil skupno
1,554.000	din.
Industrijsko podjetje ^ g ti cn >	Gradnja	Oprema	Viri last. sred.	Finansiranja krediti
1. Steklarna				
Rog. Slatina	102.419	—	102.419	19.000	83.419
2. Lesna industrija				
Mestinje	3.800	1.600	2.200	2.200	1.600
3. Kambrus Rogatec 1.554	—	1.554	—	1.554
Skupaj:	107.773	1.600	106.973	21.200	86.573
VII. POGLAVJE
Kmetijstvo
Področje naše občine je izrazito kmetijsko-gospodar-skega značaja in je torej treba posvetiti kmetijski proizvodnji v smislu stroge rajonizacije največjo pozornost.
Obdelovalne površine so 65% v hribovitih predelih in je zaradi tega proizvodnja na teh površinah zelo težavna, posebno v pogledu uvajanja mehanizacije. Raz-parceliranost površin je nadaljnji problem, s katerim se bori sodobna agrotehnika in moderna proizvodnja.
Na področju občine je največ kmečkih gospodarstev, ki obsegajo 3—5 ha. Na eno kmečko gospodarstvo odpade povprečno 3,3 ha obdelovalne zemlje. Ce pa upoštevamo le njive, sadovnjake in vinograde, odpade na enega prebivalca 0,39 ha zemlje, kar na razdrobljenih površinah nikakor ne more omogočiti blagovne proizvodnje.
Pridelki po posameznih kulturah so zaradi tega količinsko in kvalitetno nezadovoljivi, kar je odraz že prej omenjenih dejstev, delno pa tudi zaostalosti naših proizvajalcev
Glede na zgoraj ugotovljene razmere se zahteva od vseh proizvajalcev in kmetijskih proizvajalnih gospodarskih organizacij, da ukrenejo vse za sistematičen porast kmetijske proizvodnje, ki mora v letu 1959 doseči povečanje vrednosti za 22,8% napram letu 1959.
Ta porast vrednosti kmetijske proizvodnje, ki je planiran razmeroma visoko, bo mogoče doseči samo z delno preorientacijo iz razdrobljene proizvodnje v plansko organizirano specializirano proizvodnjo, t. j. predvsem s povečanjem površin pod industrijskimi rastlinami, kot je hmelj in lan ter z močno kooperacijsko proizvodnjo pri pitanju mlade živine in prašičev.
Pri izvrševanju teh nalog bodo v prvi vrsti angažirane kmetijske zadruge, ki imajo proizvodnjo plana vskla-jeno s planirano proizvodnjo našega področja, in kmetijska gospodarstva, ki bodo skrbela za vzrejo plemenskih živali in živali za pitanje. Naloga državnih posestev se predvsem odraža tudi v pridelovanju kvalitetnih in priznanih semen, ki so naši proizvodnji krmnih rastlin neobhod-no potrebna. Poslovna zveza pa mora skrbeti za celotni strokovni in gospodarski nadzor nad realizacijo plana, usmerja naj oskrbo kmetijstva z vsem reprodukcijskim materialom in uvaja najprimernejše načine mehanizirane obdelave. Posebno važnost pri izvrševanju planskih nalog pa prevzema obsotelska vodna skupnost, katere naloga je takoj pričeti z izsuševanjem večjih proizvodnih področij v nižinskih legah. Ta vodna skupnost prevzema vso iniciativo za realizacijo načrtov pri posameznih kmetijskih zadrugah, kar bo omogočilo izkoriščanje v širokem smislu, predvsem sredstev proizvajalcev.
Ce se bo tako razdelila realizacija planskih nalog, potem sodi občinski ljudski odbor, da bo že prej omenjeno 22,8% zvišanje vrednosti kmetijske proizvodnje realno, tembolj, ker se v tem letu pričakuje v veliko večji meri izvajanje vseh upravno-zakonitih ukrepov, kot so uredba o prepovedi klanja telet, uredba o racionalnem izkoriščanju zemljišč, zakon o neobdelanih' zemljiščih, predpisi o zaščiti rastlin ter zakona o vodah.
Odločilnega pomena za porast kmetijske proizvodnje pa je splošno uvajanje novih proizvodnih odnosov zadru-ga-kmet, ki se morajo odražati tako ekonomsko kot vsestransko interesantno za proizvajalce in kmetijske zadruge. Ker gremo v to pot na široki fronti z veliko večjo dinamiko, upravičeno pričakujemo odločilni gospodarski napredek v kmetijski proizvodnji.
Poljedelstvo
V poljedelstvu računamo, da bo vrednost proizvodnje večja za 23,4% od vrednosti v letu 1958. Proizvodnja v poljedelstvu se bo povečala z izboljšano agrotehniko (pod-rahljanje, globoko oranje, večje doze umetnih gnojil) in intenzivnimi sortami žita. To bo predvsem možno doseči na površinah, na katerih sodeluje zadruga-kmet. Na splošno naj bi poljedelstvo v naši občini služilo dvema glavnima panogama, to je predvsem živinoreji in sadjarstvu.
Tako se bodo povečale krmske rastline na račun zmanjšanja površin pod koruzo in krompirjem ter povečanjem površin z melioracijami. S slednjimi se bodo površine povečale za 156 ha.
Na povečano proizvodnjo bodo vplivali večji hektarski donosi z uvedbo intenzivnih kultur, predvsem industrijskih rastlin, t. j. lanu in hmelja.
Računamo, da se bo' povečanje hektarskih pridelkov nekaterih najvažnejših kultur gibalo v naslednjih:
Vrsta kulture	Donos v stotih na hektar 1958	1959	
pšenica	15,8	22
koruza	21,4	28
lan	12	40
krompir	129	140
detelja	52	60
lucerna	58	65
krmska pesa	199	350
travniško seno	27	36
V akcijo za visoko proizvodnjo bodo zajete vse površine kmetijskih gospodarstev in del zemljišč zasebnih proizvajalcev. Skrbeti bo treba za neprenehno in pravilno tolmačenje proizvodnje v kooperaciji z namenom, da se doseže množična udeležba ter na ta način premaguje splošna zaostalost v kmetijstvu.
a)	Žita
Pri proizvodnji žitaric se površine, kot omenjeno, ne bodo povečale, pač pa hektarski donosi. To bodo povzročili ukrepi:
1.	izboljšana agrotehnika obenem z uvedbo mehanizacije;
2.	uvajanje intenzivnih italijanskih sort pšenice;
3.	večja uporaba umetnih gnojil na enoto površine.
S tem v zvezi je bilo v letu 1958 posejanih 278 ha intenzivnih sort pšenice, medtem ko v letu 1959 računamo ■s 350 ha. V naslednjih letih se bo na račun hektarskih površin pšenice povečala površina pod ječmenom zaradi potrebe živinoreje po močnih krmilih. Površina pod koruzo se bo zmanjšala za 128 ha, kljub temu pa bo celotni pridelek večji za 865 ton. To bomo dosegli s setvijo hibridov, z uvajanjem agrotehničnih ukrepov s pomočjo mehanizacije in povečanih doz umetnih gnojil. Površine, ki se bodo pri koruzi zmanjšale, bodo zajele krmske rastline, predvsem detelje. Znaten del k povečanju pridelka koruze bo doprinesla setev koruze v sodelovanju med zadrugo in kmetom, saj določa plan v letu 1959 210. ha. Donosi v sodelovanju so planirani na 60 do 70 stotov na hektar, v Obsotelju (KZ Imeno, Bistrica in Polje) pa celo 80 stotov na hektar.
b)	Industrijske rastline
Površine pod industrijskimi rastlinami se bodo v tem letu znatno povečale, povečal pa se bo tudi hektarski
donos. Predvsem je vidno povečanje hektarskega donosa pri lanu od 12 na 40 stotov na hektar. Hmelja bomo pridelali v tem letu 24 ton, medtem ko je bil lanski pridelek le 9,5 ton.
Povečanje je tako veliko predvsem zaradi zemljišč, ki so bila zasajena lani in bodo dala letos prvič pomemben pridelek. Na ta način bodo industrijske rastline bistveno vplivale na povečanje narodnega dohodka. Delno bo na povečanje vplivalo tudi gojenje zdravilnih zelišč, ki jih poslednja leta uvajamo (kumina, poprova meta). V letu 1959 bodo kmetijska gospodarstva na novo zasadila 12 ha hmelja za žičnico, medtem ko v zasebnem sektorju letos ni bilo določeno širjenje hmeljskih nasadov. Površine pod lanom se bodo povečale od dosedanjih 34 ha na 123 ha. Gojil se bo izključno v kooperaciji.
c)	Vrtnine
Površine pod krompirjem se bodo zmanjšale za približno 62 ha, povečal pa se bo hektarski donos. Kmetijske zadruge morajo skrbeti za dobro zaščitno službo pri zatiranju koloradskega hrošča in krompirjeve plesni.
KZ Rogaška Slatina in Rogatec, kjer so večji industrijski centri, naj se posvetita v večji meri vzgoji vrtnin, ki jih manjka tamkajšnjemu tržišču.
č) K r m s k e rastline in travništvo
Ena najvažnejših nalog, ki se postavlja pred poljedelstvo je povečanje krmske baze količinsko in kakovostno. Za to bodo potrebni naslednji ukrepi:
1.	Uvajanje sodelovanja v travništvu, ki bo v letošnjem letu zajelo površino 450 ha, kar je ca. 10% od celotne površine. Če pa upoštevamo, da je 30% travnikov zamočvirjenih, predstavlja ta površina 25% izrazitih travniških površin. Na teh površinah bo narasla proizvodnja sena kakovostno in količinsko vsaj za 50%. Hektarski donos se mora torej na teh površinah dvigniti na 40 stotov na hektar, kar bo delno pomagalo dvigniti povprečni hektarski donos od 27 na 36 stotov na hektar.
2.	Povečanje površin pod krmskimi rastlinami na račun koruze in krompirja bo tudi vplivalo na povečanje krmske baze. Skupno z večjim hektarskim donosom bo to povečanje znašalo 21,2%.
3.	Količinsko in kvalitetno se bodo povečali donosi z raznimi izsuševalnimi ukrepi, kot so čiščenje odvodnih jarkov, manjših potokov in delna regulacija Sotle. Za čiščenje strug in odvodnih jarkov so odgovorni lastniki zemljišč. Upravni organ bo izdal v ta namen potrebne odločbe, ki bodo zagotovile, da bo ta ukrep izvršen.
4.	Pri kvalitetni izboljšavi krme pa je važno pravočasno spravilo (zgodnja košnja), sušenje na sušilih, siliranje krme za poletno in zimsko prehrano ter uvajanje na račun repe in ajde čim večji odstotek ostalih strniščnih krmskih rastlin (pitnik, podzemna koleraba in krmska pesa ter krmne mešanice).
Za izvrševanje gornjih ukrepov naj skrbe kmetijske zadruge na svojih področjih.
d)	Živinoreja
V letu 1959 bo vrednost živinorejske proizvodnje narasla za 32,6% glede na leto 1958. Tako občutno zvišanje bo mogoče doseči z zboljšanjem krmske baze ter drugimi ukrepi.
Živinoreja kot glavna proizvodna panoga kmetijstva na našem področju doživlja zamenjava pomurca s simen-talcem. Da bi se čim hitreje pasma preusmerila, je KZ dolžna kupiti čim več plemenske simendolske živine, kar bo omogočilo vzgojo domače rodovniške plemenske črede, medtem ko bo pasemsko pretapljanje domačega goveda dober material za pitanje mlade živine.
Da bi se živinoreja čim smotrneje razvijala, je veterinarska služba našega področja dolžna temeljito izpopolnjevati osemenjevalno službo tudi na področjih, ki do-sedaj v osemenjevalno mrežo niso bila zajeta. Važno je predvsem precizno in vestno izvrševanje osemenjevanja, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do večje gospo-
darske škode, kot se je to že dogajalo. Veterinarska služba mora nadalje skrbeti za vso preventivo.
Proizvodnja mleka mora na našem področju doseči dvig do ca. 20%, kar je spričo pasemskega pretapljanja zadovoljiv napredek. Mlečni tip * te pasme bo prevladoval v bližini mlekarn, medtem ko bo v oddaljenih hribovitih predelih prevladoval mesni tip goveda.
V tem letu računamo z nabavo 450 glav visokoproiz-vodne živine, razen tega pa se bo morala vršiti še ostrejša odbira krav molznic v vzrejnih okoliših in na kmetijskih posestvih.
K izboljšanju živinoreje bodo v veliki meri pripomogli meliorirani travniki, ne samo z boljšo krmo, temveč tudi s tem, ker bomo na ta način izpolnili najvažnejši ukrep za ozdravljenje metljavosti. Na to moramo polagati veliko pozornost, ker je pri nas preko 70% živine metiljave. Za zatiranje metljavosti naj skrbi novo ustanovljena veterinarska postaja.
Pri pitanju mlade živine bomo prešli na pitanje goveda od enega do dveh let. Za to ni treba mnogo močnih krmil, temveč le tečna in kvalitetna krma, ki jo bomo po planu krmskih rastlin pridelali. Za plan živinoreje naj skrbe posamezne kmetijske zadruge, ki so v preteklem letu plan presegle.
Vedno bolj se, uveljavlja tudi pogodbeno pitanje. Računamo, da bo spitanih 863 ton goveda in 5500 komadov prašičev. V prašičereji bodo organizirana rejska središča, predvsem pri kmetijskih zadrugah .
Izrednega pomena zlasti za obstotelske kmetijske zadruge je nadaljnje povečanje in izboljšanje prašičereje, ki ima v omenjenih zadrugah najboljše -pogoje. To nam dokazuje neprenehno naraščanje odkupa pitanih mesnatih prašičev. V letu 1958 je bilo odkupljenih ca. 2700 kom., plan za‘ leto 1959 pa določa 5448 kom. To izredno povečanje bo prav gotovo doseženo, saj je za prvo polletje tega leta sklenjenih že nad 50% pogodb. Da bi zagotovili kvalitetni plemenski material, je nujno potrebno nadaljnje povečanje in razširjenje rejskih središč od dosedanjih 34 na 40. Omenjena rejska središča z nad 64 plemenskimi svinjami nemške požlahtnjene in holandske pasme, selekcionirane na tip bekona, nam bo zagotovilo proizvodnjo kvalitetnih bekonov. Za boljšo prehrano prašičev za pitanje je treba izkoriščati vse odpadke mlekarn (sirotko, pinjenec), ki se bodo dajali predvsem za pogodbeno in kooperacijski pitanje. Za vzrejo kvalitetnih mesnatih prašičev je neobhodno v naslednjih letih povečati obrok ječmena na račun koruze in pšenice.
Načrtno organizacijo glede vzreje in odkupa pitancev so prevzele kmetijske zadruge in poslovna zveza.
Zaradi razširjenih sadnih nasadov se bo število če-belnih družin v letošnjem letu povečalo za približno 100.
e)	Sadjarstvo
Vrednost sadjarske proizvodnje se bo v tem letu zmanjšala na 56,2% nasproti letu 1958, ko je bila zabeležena rekordna sadna letina. Da bi izboljšali obstoječe sadovnjake, se bo v sadjarstvu letos izvrševala obvezna asanacija starih nasadov. Pri tem je treba, da se izvršijo naslednji ukrepi:
Okoli 20% starega drevja je treba popolnoma odstraniti in nadomestiti s podsajevanjem. Preostalo sadno drevje, ki po sorti ustreza, je potrebno pomladiti tista sadna drevesa, ki sadnemu izboru ne ustrezajo in ki so še sposobna za precepljenje, je treba precepiti. Da bi zagotovili uspeh pri asanaciji, je treba temeljito in vsestransko gnojiti z mineralnimi in organskimi gnojili. V ta namen bo KPPZ organizirala tečaj za precepljenje in pomlajevanje sadnega drevja, na katerem bodo sodelovale ekipe KZ, ki bodo pozneje delale na tem terenu.
Z večjo obnovo na privatnem sektorju ne računamo, če ne upoštevamo podsajevanja in delno neorganizirane obnove na površini 116 ha privatnega sektorja.
Kmetijsko gospodarstvo Kostrivnica in Kmetijsko gospodarstvo Jelšingrad pripravljata nove nasade jablan na površini približno 80 ha (Rogatec 50 ha, Skrabnik 30 ha) in bodo najvažnejša pripravljalna dela letos dokončana.
Celotno organizacijo zaščitne službe za letos so prevzele kmetijske zadruge po zadevni uredbi. Škropiva in škropilnice so v zadostni meri na razpolago in bo zimsko škropljenje na ta način zanesljivo izvršeno. Obvezno bo treba organizirati tudi vsaj enkratno poletno škropljenje zaradi izboljšanja kvalitete.
f)	Vinogradništvo
Vinogradništvo je v letu 1958 doživelo občutno krizo zaradi razmeroma nizkih cen in visokih proizvodnih stroškov. Proizvodnja tipiziranih kvalitetnih vin je brez organiziranega kletarjenja, kvalitetnejših sort in mehanizacije nemogoča.
Za organizirano obnovo vinogradništva se v letošnjem letu pripravlja ureditveni načrt za področje Virštanja.
Sele na podlagi tega obnovitvenega načrta si bomo v naslednjih letih zagotovili sredstva za obnovo. V letošnjem letu bomo zasejali v izčrpanih vinogradih deteljo in jih bomo na ta način pripravili za obnovo v naslednjih letih.
Investicijska vlaganja v kmetijstvu
Na področju občine bo v letu 1959 investiranih v kmetijstvo 205,169.000 din. Te investicije so določene za gradbene objekte, kmetijsko opremo, živinorejo, nasade in melioracijo.
Gradbeni objekti
Zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet bodo letos kmetijske zadruge pristopile h gradnji odkupnih skladišč, ki bodo razen skladiščnih prostorov imele še strojne lope, kar bo omogočilo boljše čuvanje strojev, in lokale za trgovine s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Odkupna skladišča, ki bodo mnogo pripomogla k izboljšanju odkupa kmetijskih pridelkov, bodo gradile kmetijske zadruge v Rogaški Slatini, Zibiki, Imenem, Polju, Kristanvrhu, Lesičnem in Kozjem, pri Kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah in Sladka gora pa bodo dograjena skladišča, ki so bila pričeta v preteklem letu. Določena je tudi gradnja hmeljske sušilnice pri Kmetijski zadrugi Bistrica ob Sotli ter gradnja sodobnega hleva in strojne lope pri Kmetijskem gospodarstvu Jelšingrad. Predračunska vrednost gradbenih del je določena na 81,100.000 din.
Kmetijska oprema
Za izpopolnitev kmetijske opreme bo v tem letu nabavljenih nekaj traktorskih priključkov in drugih strojev, skupna vrednost nabavljene opreme bo znašala 10,030.000 dinarjev.
Živinoreja
Za živinorejo bo investiranih letos 40,000.000 din. Nabavljeno bo ca. 465 glav visoko plemenske proizvodne živine simendolske pasme ter plemenskih svinj nemške in holandske pasme.
Nasadi
Za nove nasade hmelja na žičnico pri Kmetijskem gospodarstvu Jelšingrad in Kmetijskem gospodarstvu Kozje na površini 12 ha bo verjetno uporabljenih 13,200.000 din.
Novi nasadi črnega ribeza na površini 49 ha bodo zahtevali 17,840.000 din investicij, ob katerih bodo člani kmetijskih zadrug prispevali lastna sredstva v višini 7,154.000 dinarjev.
Melioracija
Za melioracijo računamo, da bo v tem letu na razpolago 41,000.000 din. Lotili se bomo izsuševanja Imenskega polja na površini 150 ha ter ob Draganji pri Rogatcu na površini okoli 20 ha. Izdelani bodo tudi regulacijski načrti za Mestinjščico in pritoke.
Proučuje se tudi gradnja vinske kleti s kapaciteto 120 vagonov v Imenem ter gradnja mlekarne s kapaciteto 5000 litrov v Šmarju pri Jelšah.
Kmetijska gospodarstva
V	letu 1959 je treba v celoti arondirati zemljišča družbenih kmetijskih gospodarstev. Občinski ljudski odbor bo vključila v svojo proizvodnjo ali pa zamenjala pri arondaciji. Kmetijskim gospodarstvom je treba dati smernice, da razširijo nekatere panoge, predvsem živinorejo do največje zmogljivosti.
V	poljedelstvu bo hmelj najmočnejša postavka, vrednost iimelja bo narastla za 275% glede na lansko leto, ko so bili h meljski nasadi pretežno prvoletni. Zaradi hmelja se bo povečala vrednost poljedelstva za 69,8%, medtem ko je to povečanje brez hmelja le 14,5%. Indeksi prikazujejo padec proizvodnje vrtnin, vzrok temu je močno zmanjšanje površin pod krompirjem. Pri krmnih rastlinah in travništvu je planiran znaten porast, kar bo doseženo delno zaradi večjih površin in delno zaradi zvišanih hektarskih donosov.
Število visokovredne živine se mora od dosedanjih 179 dvigniti najmanj na 266 glav t. j. za 67%. Vsa teleta, ki so sposobna za pleme, bodo vzrejena, ostala bodo pa spitana, tako da se bo skupno povečala vrednost živinorejske proizvodnje za 89,4%.
V	ta namen morajo posestva nujno izboljšati krmsko le-tem dodelil vsa razpoložljiva zemljišča splošnega ljudskega premoženja, ki jih bodo kmetijska gospodarstva bazo z izdatnejšim gnojenjem in razširjanjem krmskih površin ter drugimi ukrepi. Ker bodo kmetijska gospodarstva postala važen činitelj za nabavo in vzrejo plemenske živine (govedo, prašiči), ki morajo prizadevati za načrtno gradnjo novih hlevskih kapacitet.
Razen navedenih nalog morajo posestva uporabljati vse sodobne agrotehnične ukrepe in mehanizacijo za dosedanje visoke hektarske pridelke v vseh panogah.
Po rezultatih, ki bodo s temi ukrepi doseženi, računamo na povečanje vrednosti kmetijske proizvodnje za 41,1% nasproti letu 1958 in povečanju udeležbe v celotni kmetijski proizvodnji od 1,5% v lanskem letu na 1,8% v letošnjem letu.
Kmetijske zadruge
Najvažnejša naloga, ki se postavlja pred kmetijske zadruge v tem letu, je kooperacijska oblika proizvodnje v poljedelstvu, sadjarstvu in živinoreji. Da bi kmetijske zadruge to nalogo lahko uspešno opravile, je nujno nenehno strokovno in organizacijsko izpopolnjevanje zadružnih in strokovnih uslužbencev. Razen tega je treba okrepiti tudi sodelovanje med zadrugami in poslovno zvezo.
V	kooperacijski proizvodnji se mora načrtno uporabljati vsa razpoložljiva mehanizacija, sodobni agrotehnični in drugi ukrepi, ki naj vplivajo na doseganje visokih hektarskih donosov.
Zadruge bodo morale skrbeti za redno oskrbo potrošnikov z reprodukcijskim materialom ter pravilno in pravočasno organizirati odkup kmetijskih pridelkov. S tem v zvezi bodo morale graditi odkupna skladišča s strojnimi lopami, ki bodo omogočale boljše čuvanje kmetijskih strojev.
Število traktorjev po kmetijskih zadrugah in kmetijskih gospodarstvih je zadovoljivo in znaša 39 komadov. V letošnjem letu bo treba oskrbeti še nekaj traktorskih priključkov in drugih strojev.
Vlil. POGLAVJE Gozdarstvo
V	letu 19f9 je treba nadaljevati prizadevanja za vskla-ditev sečnje gozdov in potrošnje lesa s proizvodno zmogljivostjo gozdov, t. j. z letnim prirastkom lesa. V tem letu se po perspektivnem petletnem planu gozdarstva določa znižanje sečnje nasproti letu 1958 za okroglo 600 m3.
Leto	Blagovna proizvodnja m3	Neblagovna proizv. m3	Skupaj v m3
iglav.	list.	skupno iglav. list.	skupno iglav. list. skupno
1958	410	7.230	7.640	1.560	11.450	13.010	1.970	18.680	20.650
1959	410	7.015'	7.425	1.380	11.240	12.620	1.790	18.255	20.045
Važna naloga v gozdarstvu je nadaljnja organizacija za naprednejšo gozdno proizvodnjo zlasti pri tehničnem lesu iglavcev ter hlodovine za lesno industrijo. V ta namen je treba nadaljevati z raznimi tečaji in predavanji za izpopolnitev strokovnega znanja gozdnih delavcev in logarjev.
Gozdovi na področju občine Šmarje zavzemajo površino 16.599 ha, od katerih je v zasebni lasti 10.663 ha in SLP 5936 ha.
Gozdni fond v gozdovih splošnega ljudskega premoženja znaša 915.100 m3 v zasebnih gozdovih pa 1,067.360 kubičnih metrov. Iz teh podatkov je razvidno, da je gozdni fond v obeh sektorjih približno enak, čeprav je površina zasebnih gozdov skoraj dvakrat večja.
Lesna zaloga v zasebnem sektorju znaša komaj 90 m3/ha, zato je treba kontrolirati sečnje v teh gozdovih, zlasti pa je treba strogo ukrepati proti nedovoljenemu poseku, ki je dosegel v preteklem letu okoli 750 m3.
Število zaposlenih v gozdarstvu je stalno in znaša 160, od tega je gozdnih delavcev 142 in tehničnega osebja 18.
V letu 1959 so v državnem in zasebnem sektorju planirana naslednja gojitvena dela:
	=f Državni sektor	=f Zasebni sektor	Skupaj
Priprava tal za pogozdovanje	6,05	2,35	8,40
Pogozdovanje	0,50	6,00	6,50
Spopolnitev gozdov	11,78	5,30	17,08
Obžetev kultur	273,71	69,50	343,21
Čiščenje gozdov	147,23	16,70	163,93
Odkrivanje setve	6,45	—	6,45
Po okrajnem družbenem planu je določena gradnja gozdnih cest na Boč odnosno Rakovec ter Kozje—Bistri graben.
Dela na gradnji gozdnokamionske ceste na Boč se bodo vršila v tem letu v dolžini 2 km, vrednost del pa je preračunana na 15,500.000 din. Za rekonstrukcijo gozdne ceste Kozje—Bistri graben v dolžini 3,7 km bo vloženo 4,000.000 din.
Finančna sredstva so zagotovljena iz okrajnega gozdnega investicijskega sklada. Izvajalec del ceste na Boču bo GG Celje, ceste Kozje—Bistri graben pa GG Brežice.
Plan vzdrževanja odnosno rekonstrukcij gozdnih komunikacij v letu 1959
Gozdna cesta	Vrednost planiranih del
1. Slivje—Olimje	300.000 din
2. Žerak—Valand	250.000 din
3. KZ Bistrica	100.000 din
4. Lesično—Bistrica	700.000 din
5. KZ Podsreda	75.000 din
6. KZ Kozje	149.000 din
Skupaj vrednost del	1,574.000 din
V tem letu je treba izvršiti popis in kategorizacijo gozdnih cest in poti ter sestaviti ustrezen gozdni kataster. Dela so že v začetni fazi.
Zaradi uvajanja kanadske topole kot hitro rastoče drevesne vrste ob Sotli in Mestinjščici in pritokih je v teku izdelava elaborata, ki bo gotov verjetno do konca tega leta. Dosedaj se je izvršila analiza tal in hidroloških razmer.
IX.	POGLAVJE Gradbeništvo
V	letu 1958 so delovala na področju občine tri gradbena podjetja in sicer »Umetni kamen« in »Gradbeno podjetje« v Rogaški Slatini ter »Remont« v Šmarju.
V	letu 1959 računamo z združitvijo teh podjetij v eno gradbeno podjetje, s čimer bi dosegli izboljšanje vodstva, tehničnega sestava in mehanizacije podjetja. Novo podjetje bi si lahko v svojem sestavu organiziralo vse obrtne dejavnosti, kot so mizarstvo, pleskarstvo, steklarstvo, ključavničarstvo in vodovodno ter električno instalaterstvo. S tem so bili ustvarjeni pogoji za lažje, cenejše in hitrejše izvrševanje proizvodnih nalog. Podjetje je treba usmeriti na tipizacijo pri izvrševanju gradbenih del. Z boljšo organizacijo dela bo novo podjetje zmanjšalo število zaposlenih za preko 100, dosegel pa se bo isti delovni uspeh. Od-višna delovna sila se bo preusmerila in zaposlila v industriji, kjer bo zaradi povečanja kapacitet nova delovna sila neobhodno potrebna.
Za transportna sredstva in mehanizacijo bo podjetje investiralo 8,000.000 din.
Cenimo, da je znašalo v gradbeništvu število zaposlenih v letu 1958 okoli 435 in promet storitev 307,446.000 din.
X.	POGLAVJE
Trgovina
Večja blagovna proizvodnja in povečana kupna moč prebivalstva, kakor tudi gradbena dejavnost v zvezi z gradnjo obsotelske železnice bo povzročila, da se bo v letu 1959 promet trgovine še nadalje večal. Zato računamo, da bo v letu 1959 promet na drobno za 14,9% večji kot v letu 1958.
Porast prometa in vloga trgovine pri dviganju življenjskega standarda prebivalstva bosta dosežena, če bomo izvršili naslednje naloge:
Z reorganizacijo dosedanjih šestih trgovskih podjetij in pet samostojnih trgovskih obratov s skupno 38 poslovalnicami, bi osnovali 3 ali 4 močnejša trgovska podjetja na drobno, s čimer bi se izognili nepotrebnemu posredništvu trgovine na debelo pri nabavi trgovskega blaga.
S pravilno kreditno politiko je treba trgovini na drobno zagotoviti povečanje zalog, predvsem pa širšo izbiro blaga. Prav zaradi premajhne izbire ugotavljamo, da se znaten delež sredstev potrošnikov iz našega področja steka v Celje.
V	Rogaški Slatini bo zaradi potreb turizma trgovsko podjetje »Izbira« v tem letu uredilo dve specializirani trgovini, in sicer »Dom« za živila in »Turist« za tekstil, galanterijo in drugo blago, privlačno za turiste. V načrtu je tudi začetek gradnje nove poslovne stanovanjske izgradnje v Rogaški Slatini, katere investitor bo Steklarska šola in trgovsko podjetje »Izbira«.
Občinski ljudski odbor mora vplivati na podjetja, da združujejo prosta sredstva skladov, s čimer bo doseženo smotrnejše izkoriščanje investicijskih sredstev.
Občinski ljudski odbor in družbene organizacije morajo skrbeti za razširitev in izboljšanje družbenega upravljanja s potrošniškimi sveti.
Za izboljšanje preskrbe potrošnikov je treba še nadalje skrbeti za modernizacijo trgovskih lokalov in trgovske opreme ter vsa razpoložljiva sredstva vlagati v ta namen.
Kmetijske zadruge bodo morale izboljšati odkup kmetijskih tržnih viškov in te odkupovati dosledno po kvaliteti in sortah z namenom, da bo pri proizvajalcih pridelovanje kvalitetnih pridelkov mikavnejše.
Svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru mora prevzeti odgovornost za izpopolnitev organizacije trgovske mreže ter odgovornost za preskrbo s kmetijskimi pridelki na našem področju. V ta namen bo občinski ljudski odbor uvedel upravni organ za blagovni promet.
V	tem letu morajo trgovska podjetja prevzeti od kmetijskih zadrug še 6 prodajaln in sicer v Šentvidu, Grobel-nem, Sladki gori, Pečici, Kristanvrhu in Zibiki, tako da bi
imeli na področju občine 44 poslovalnic in 2 industrijski prodajalni s skupnim številom 155 zaposlenih.
Za potrebe trgovine bo letos verjetno investiranih
13.993.000	din. Od tega odpade za preureditev lokalov pri trgovskem podjetju »Izbira« v Rogaški Slatini 13,000.000 dinarjev, za nabavo trgovske opreme pa preostali znesek.
XI.	POGLAVJE Gostinstvo in turizem
V	gostinstvu je promet v preteklem letu presegel za 11,6% vrednost, ki je bila planirana za leto 1958, kar je predvsem posledica rekordnega obiska domačih in še posebej inozemskih turistov in gostov v Rogaški Slatini, delno pa tudi zaradi gradnje obsotelske železnice.
V	letu 1959 računamo, da bo promet nasproti letu 1958 porastel za približno 8,0%. Računamo, da se bo obisk domačih in inozemskih turistov še nekoliko povečal. Ste: vilo nočnin v letu 1958, ki je znašalo 200.500, bo letos mogoče preseči le pod pogojem, da gostinska podjetja že v predsezoni pritegnejo čimveč gostov. Povečanje nočnin-skih kapacitet računamo šele v naslednjem letu s pridobitvijo novih hotelskih objektov (Zagrebški dom, Občinski dom).
Promet zasebnih gostiln, ki jih je na področju občine 24, je v preteklem letu znašal okroglo 16,000.000 din in letos ne pričakujemo bistvenega povečanja zaradi lanskoletne izredne sadne in vinske letine.
Število delovne sile v splošnodružbenem sektorju (brez zdravilišča) znaša 153 zaposlenih.
' Za nadaljnji razvoj in zboljšanje gostinstva in turizma bodo letos vložena znatna investicijska sredstva, katerih efekt se bo pokazal delno že v tem letu, predvsem pa v letu 1960. Računamo, da bo v gostinstvo vloženih
82.700.000	din.
Za renoviranje in nabavo ^inventarja za Beograjski dom bo Slovenski dom vložil 22,000.000 din. Gostinsko podjetje Soča bo v celoti adaptiralo Slatinski dom, za kar bo porabljeno najbrž 17,000.000 din; s tem bo dosežena višja hotelska kategorija.
Turistično društvo Rogaška Slatina bo za celotno adaptacijo restavracije »Bellevue« investiralo ca. 3,500.000 dinarjev. Gostilna Bistrica pa 500.000 din.
Zdravilišče Rogaška Slatina bo izvršilo popolno rekonstrukcijo hotela »Styria«, za kar bo potrebno 37,000.000 dinarjev. Nadalje bo z dograditvijo stanovanjskih blokov dosežena izpraznitev Zagrebškega doma, ki bo v prihodnjem letu ponovno preurejen v hotelski objekt. Dokončana bo pivnica mineralne. vode in rekonstrukcija nalivalnice. Ta investicija zdravstvenega značaja bo pripomogla k napredku turizma v našem pomembnem zdravilišču.
V	Šmarju bo dokončana adaptacija bivše gostilne »Gradt« za kar bo najbrž potrošeno 1,000.000 din.
Tudi ostali gostinski obrati bodo vsa razpoložljiva sredstva uporabili za postopno modernizacijo svojih lokalov.
Razen navedenih investicijskih vlaganj, ki bodo nedvomno pripomogla k napredku v gostinstvu, bo v ta namen potrebno izvajati še nadaljnje naloge:
1.	pavšalirati je treba tudi v tem letu gostinske obrate in zasebne gostilne, upoštevajoč njihovo važno vlogo v družbenem standardu;
2.	gostinskim obratom, ki imajo določeno število abonentov na hrani, je treba urediti posebno olajšavo pri plačevanju obveznosti;
3.	skrbeti je treba za nadaljnjo vzgojo gostinskih delavcev, zlasti je treba za ta poklic usmerjati mladino, dijake gostinskih šol pa primerno štipendirati;
4.	prizadevati si je treba za zboljšanje gostinskih uslug, odnosov do gostov ter večjo izbiro. V večji meri naj gostinski obrati skrbijo tudi za primerno razvedrilo;
5.	uvede naj se nagrajevanje po učinku, s čimer bi se znatno izboljšali delovni uspehi;
6.	gostinske gospodarske orgapizacije naj s primerno politiko penzionskih cen skrbe za uspešno sezono, z izven-
sezonskimi popusti pa bo doseženo podaljšanje sezone in s tem tudi večje izkoriščanje kapacitet.
Inozemskemu turizmu je treba tudi v bodoče posve- -čati veliko pozornost. V ta namen je s široko turistično propagando treba seznaniti javnost o pogojih in možnostih letovanja in zdravljenja na našem področju. Zdravilišče v Rogaški Slatini naj pripravi izdajo strokovne zdravniške razprave o načinu in uspehu zdravljenja v tem zdravilišču.
XII.	POGLAVJE Obrt
V letu 1959 pričakujemo nadaljnje povečanje obrtniške proizvodnje za približno 6,7% nasproti letu 1958.
Ker potrebe po obrtniških storitvah in proizvodih hitreje naraščajo kot pa zmogljivost sedanjih obratov, bo v tem letu treba proučiti stanje obrtniške mreže in izdelati program za njeno razširitev. Predvsem bo treba posvetiti večjo pozornost razvoju uslužnostne obrti ter osnovati nove obrtne uslužnostne delavnice povsod tam, kjer obstajajo potrebe in možnosti ustanovitve. Forsirati bo treba ustanavljanje novih obratov, zlasti v državnem sektorju.
Ker se številčno stanje obrtniškega kadra tudi na našem področju vedno bolj znižuje, je treba storiti vse potrebno, da se preko mladinskih organizacij in šolskih odborov budi med mladino smisel in veselje za vključevanje v obrtniške poklice.
Na področju občine imamo sedaj 22 obrtnih obratov v splošno družbenem sektorju in približno 182 zasebnih obrtnikov.
Pregled po obrtnih strokah daje naslednja tabela:
Obrtna stroka Državni	Število obratov sektor Zasebni sektor	
Predelava kovin	2	25
Predelava zemlje	—	6
Stavbne obrti	3	10
Predelovanje lesa	3	34
Predelovanje tekstila	3	28
Predelava usnja	1	17
Prehranbena obrt	9	30
Osebne usluge	1	8
Avtoprevozniki	—	15
Ostale obrti	—	9
V	obrtništvu državnega sektorja je zaposlenih 327 oseb.
Promet zasebnih obrtnikov v preteklem letu je znašal ca. 92,000.000 din in v tem letu ne predvidevamo bistvenega povečanja.
V	tem letu je treba še nadalje določati plačevanje davčnih obveznosti v obliki pavšaliranja vsem obrtnim podjetjem in zasebnim obrtnikom, ki za to izpolnjujejo potrebne pogoje. Voditi je treba pravilno davčno politiko in s tem vplivati na nadaljnji ugodni razvoj obrti.
Za potrebe obrtništva bodo v tem letu vložene investicije znašale 12,145.000 din.
7,245.000	din bo uporabljenih za ureditev hladilnih naprav v mesariji v Šmarju ter za ostalo opremo v Klavnici Rogaška Slatina.
Za gradnjo novih poslovnih prostorov obrtnega podjetja »Oblačila« v Rogaški Slatini bo investiranih okoli
4,400.000	din. S tem se bo v prihodnjem letu kapaciteta tega podjetja znatno povečala.
Preostali znesek investicij bo uporabljen za nabavo strojne opreme pri ostalih obrtnih obratih. .
XIII.	POGLAVJE Vodno gospodarstvo
V	letu 1959 se bodo izvajala melioracijska dela na imenskem polju na površini 150 ha. S tem bodo pridobljene nove orne površine na mesto dosedanjih pretežno zamočvirjenih travnikov.
Izkopan bo odvodni jarek v širini 11 m, ki bo prevzemal odvisno vodo Sotle ter prestregel vodo z bregov Imenske gorce ter zbirni osuševalni jarek z ustrezno drenažo v širini 6 m.
Dela bo izvajala obsotelska vodna skupnost, vrednost del pa se ceni na 41,000.000 din. Razen tega so v načrtu še melioracijska dela ob Draganji v Rogatcu na površini približno 20 ha in prestavitev struge Rogaškega potoka v Rogaški Slatini ter izdelava regulacijskega načrta za Mestinjščico in pritoke.
Tretji del
PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH
XIV.	POGLAVJE Amortizacija
1.
Gostinskim podjetjem in gostiščem ter trgovskim podjetjem in trgovinam na drobno, ki pretežno trgujejo z živili, izvzemši alkoholne pijače, se amortizacija za gradbene objekte, obračunana po zveznih predpisih, zmanjša za 70 odstotkov.
2.
Obrtna podjetja in obrtne delavnice plačujejo amortizacijo v polnem znesku.
3.
Finančno samostojni zavodi, ki po zveznih predpisih niso dolžni obračunavati amortizacijo, plačujejo isto v letu 1959 po stopnjah, ki so določene v zveznih predpisih za določena osnovna sredstva, vendar samo tistih osnovnih sredstev iz dejavnosti, ki se vzdržujejo z lastnimi dohodki, in za čas, ko se ta sredstva uporabljajo.
4.
Katera trgovska podjetja in trgovine na drobno in gostinska podjetja in gostišča trgujejo pretežno z živili, določi svet za blagovni promet, industrijo in obrt na podlagi tozadevnih predpisov.
5.
Upravni organ za finance lahko na prošnjo gospodarskih organizacij iz 1., 2. in 3. člena tega poglavja v soglasju sveta za družbeni plan in finance amortizacijsko stopnjo za posamezno gospodarsko organizacijo spremeni, če bi določene stopnje amortizacije vplivale na zvišanje cen.
XV.	POGLAVJE Obresti od osnovnih sredstev
1.
Splošne kmetijske zadruge plačujejo od sklada osnovnih sredstev obresti po stopnji 3% in se stekajo v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki obresti plačuje.
2.
Obresti od osnovnih sredstev se ne plačajo od sklada tistih osnovnih sredstev, ki so z odločbo pristojnega organa okrajnega ljudskega odbora oproščena plačevanja amortizacije.
3.
Za gostinska podjetja in gostišča, trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki pretežno trgujejo z živili, obrtna podjetja in obrtne delavnice, ki pretežno opravljajo storitve, določi svet za blagovni promet, industrijo in obrt na podlagi zadevnih predpisov in ugotovitev finančnega organa.
XVI.	POGLAVJE Prispevek iz dohodka
1.
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo 60% dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz do-
hodka v svoj sklad osnovnih sredstev, 40% pa v občinski investicijski sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje.
2.
V primeru, da kmetijska zadruga pride v finančne težave, kar se ugotovi v zaključnem računu, lahko svet za finance v soglasju s svetom za kmetijstvo oprosti posamezno KZ plačila občinskega deleža.
XVII.	POGLAVJE
Občinska doklada na dohodek od kmetijstva in na dohodek zasebnih poklicev
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva in na dohodke zasebnih poklicev se predpiše s posebnim odlokom.
XVIII. POGLAVJE
Občinski prometni davek, takse in dopolnilni proračunski
prispevek
Stopnje občinskega prometnega davka, občinskih taks in dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka predpiše občinski ljudski odbor s posebnimi odloki.
XIX. POGLAVJE
1.	člen
Vsi dohodki, ki se pobirajo po odlokih v smislu AVII. in XVIII. poglavja, se stekajo v celoti v občinski proračun razen dohodkov od občinske doklade na dohodek od kmetijstva, ki gre 13% v občinski investicijski sklad, 87% pa v občinski proračun.
2.	člen
Svet za družbeni plan in finance občine Šmarje pri Jelšah bo po potrebi dajal tolmačenja družbenega plana.
3.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1959. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/1-350/1-59.
Šmarje pri Jelšah, dne 18. aprila 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen I. r.
115.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi s 1. in 5. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53 in 52-897/58), 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53, 55-659/54 in 54-678/57) in 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 3-16/58, 16-298/58, 39-671/58 in 1-15/59) in v zvezi z odlokom o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 16-62/58), je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. maja 1959 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku.
1.	člen
V II. delu Tarife občinskega prometnega davka v odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-47/59), se v III. poglavju z naslovom »Na ves promet blaga na drobno«, spremeni tar. št. 2 tako, da se glasi: »Od prometa blaga na drobno, razen alkoholnih pijač, se plača po stopnji 2%«
2.	člen
la odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od dneva, ko je bil objavljen
odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-47/59).
St. 03/1-31-57/1-59.
Šoštanj, dne 8. maja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen 1. r.
116.
Po 13. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in L, 2. in 3. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57 in 52-892/58), je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. maja 1959 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva, dohodke samostojnih poklicev in premoženj za leto 1959.
L člen
Na območju občine Šoštanj se uvede in pobira v letu 1959 občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja.
2.	člen
Občinska doklada po tem odloku je proračunski dohodek občine Šoštanj. Uporablja se za kritje komunalnih gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih potreb.
3.	člen
Občinska doklada se odmeri in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor dohodnina.
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev. 18-171/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Uradni list FLRJ, št. 5-69/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53 in 25-316/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Osnovo za občinsko doklado na dohodek od kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski dohodek.
Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po naslednjih lestvicah in naseljih in sicer:
se odmeri in plača občinska
Ce znaša davčna osnova	doklada po naslednjih
stopnjah
I 11 III
din
do	30.000	27	23	19
30.000	50.000	29	25	21
50.000	80.000	31	27	23
80.000	120.000	33	29	25
120.000	160.000	35	31	27
160.000	200.000	37	33	29
200.000	250.000	39	35	31
250.000	300.000	41	37	33
300.000	400.000	43	39	35
400.000	500.000	45	41	37
nad	500.000	46	42	38
Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po zgoraj navedenih davčnih stopnjah za naslednja naselja:
Po davčni	Po davčni	Po davčni
lestvici I.	lestvici II.	lestvici III.
Šoštanj	Arnače	Bele vode
Družmirje	Laze	Zavodnja
Pesje	Silova	St. Vod
Preloge	Ložnica	Lom
Topolšica	Gavce	Plešivec
Šmartno ob Paki	Skale	Cirkovce
Paška vas	Gaverke	Paka
Rečica ob Paki Gorenje Konovo Spodnji Salek Slatine Velenje	Lokovica Hrastovec Mali vrh Veliki vrh Podgorje Podkraj Podgora Skorno Ravne St. Florjan Bevče Zg. Salek Kavče	Kozjak
6.	člen
Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj (izvzeti so zavezanci proračunskega prispevka in davka na avtorske honorarje), se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, po tehle stopnjah:	,
1. Uslužnostha obrt, t. j.: brivcem, frizerjem, čevljarjem, dimnikarjem, fotografom, dajalcem prenočišč, krojačem, šiviljam, pleskarjem, veziljam, krpalcem, popravljalcem nogavic, modistkam, urarjem, mehanikom, popravljalcem dvokoles, kovačem, vsem s pogojem, da se ukvarjajo s storitvenimi opravili in sicer:
če znaša osnova	davčna letno	se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša
do	din 120.000	5%
120.000	150.000	6%
150.000	200.000	7%
200.000	250.000	8%
250.000	300.000	9%
nad	300.000	10%
2. Proizvodna obrt, t. j.: lastnikom obratov kovinske, elektrotehnične, lesne, tapetniške, torbarske, sedlarske, inštalaterske in vsem drugim zavezancem od dohodnine samostojnih poklicev in zavezancem dohodnine od premoženj, ki niso navedeni v 1. točki, in sicer:
če znaša osnova	davčna letno	se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša
do	din 200.000	8%
200.000	250.000	9%
250.000	300.000	10%
300.000	350.000	11%
350.000	400.000	12%
400.000	450.000	13%
450.000	500.000	14%
500.000	550.000	15%
550.000	600.000	16%
nad	600.000	17%
3.	Lastnikom — imetnikom zidarskih, pleskarskih, inštalaterskih, pečarskih in podobnih obratov:
— za dela na novih zgradbah, po stopnjah, ki so določene v 2. točki tega Člena;
4.	Zavezancem dohodnine od dohodka zgradb se odmeri občinska doklada od davčne osnove, in sicer:
če znaša osnova	davčna letno	se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša
	din	
do	100.000	4%
nad	100.000	6%
7.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka daje finančni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1959.
St. 03/1-32-68/1-59 Šoštanj, dne 8. maja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen 1. r.
117.
Po 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), 1. in 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, številka 52-892/58), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 26. členu statuta občine Žalec je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o občinski dokladi za leto 1959.
1.	člen
Na območju občine Žalec se v letu 1959 uvede in pobira občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja.
2.	člen
Občinska doklada je proračunski dohodek občine Žalec razen 13% občinske doklade iz kmetijstva, ki se odvede v kmetijski del občinskega investicijskega sklada. Ostala občinska doklada se uporablja za redne proračunske izdatke
3.	člen
Občinska doklada se odmeri obenem z dohodnino, plačuje pa se v gotovini istočasno in na način kakor- dohodnina. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
4.	člen
Predpisi uredbe o dohodnini z vsemi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Stopnje občinske doklade so progresivne.
6.	člen
Osnovo za občinsko doklado na dohodek iz kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski dohodek, osnovo za občinsko doklado za zavezance dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja pa čisti dohodek, ki je podlaga za odmero dohodnine.
7.	člen
Območje občine Žalec se pri odmeri občinske doklade za leto 1959 deli na tri predele in sicer višinski, srednje-višinski in nižinski, kot so to razdelitev izvedle v prejšnjih letih posebne krajevne komisije.
Stopnje občinske doklade za kmet. gospodarstva so:
Osnova		Stopnje višinski srednje-predel višinski predel % %		z a : nižinski predel %
do	din 30.000	12	21	30
30.000	50.000	15	23	32
50.000	80.000	18	26	35
80.000	120.000	21	29	38
120.000	160.000	25	32	41
160.000	200.000	28	35	44
200.000	250.000	29	36	45
250.000	300.000	30	37	46
300.000	400.000	30	38	46
nad	400.000	30	38	46
1. V višinski predel spadajo naslednja naselja:
Dobrovlje	Liboje	Ločica (del)
Andraž (del)	Kasaze (del)	Merinca
Dobrič	Zagreben	Praproče
Podgora (del)	Migojnice (del) Zabukovica (del)	Stopnik (del)
Kale		Selo (del)
Lopatnik	Matke (del)	Zahomce
Lipje (del)	M. Reka	Zaplanina
Prelska (del)	Kaplja vas (del)	Smiklavž
Selo	Greta	Črni vrh
Vinska gora (del) Brnica	Limovce Jeromin	Loke
11. V srednjevlšinski predel spadajo naslednja naselja:
Podvrh	Pernovo	Gornja vas (del)
Andraž (del)	Vel. Pirešica	Kaplja vas (del)
Podvin (del)	Studence	Cepi je (del)
Zaleže	Podkraj	Brode (del)
Zg. in Sp. Ponikva	Zavrh	Ločica (del)
Gotovlje (del)	Železne	Kale
Crnova	Ruše	Prekopa (del)
Lipje (del)	Gorica	Selo (del)
Pirešica pri	Mala Pirešica	Stopnik (del)
Vinski gori	Kasaze (del)	Tešava
Prelska (del)	Migojnice (del)	Vologe
Vinska gora (del)	Pongrac (del)	Vransko (del)
Galicija	Zabukovica (del)	Zajasovnik
Hramše	Sešče (del)	
111. Nižinski predel:
V nižinski predel spadajo vsi ostali kraji in naselja, ki niso navedeni pod točko L in II.
Stopnje občinske doklade za obrtnike, samostojne poklice m poklice iz premoženja za leto 1959 so:
do	50.000 din	osnove	5%
50.000	120.000 din	osnove	6%
120.000	200.000 din	osnove	7%
200.000	300.000 din	osnove	8%
300.000	500.000 din	osnove	9%
nad	500.000 din	osnove	10%
8.	člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1959.
St 0132-42/59
Žalec, dne 23. aprila 1959.
Predsednik
.Občinskega ljudskega odbora Žalec
Ivan Rančigaj 1. r.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599