^ daily lS•,U^d*7,' ^gundiy« and Holiday. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredi.Uki In upravniikl prostori: 2657 South Lswndsle Avt. Office of Publication: 2057 South Lawndalt A vs. Telephone, Rockwell 4004 Cona Usta }• $6.00 Entered a« second-clan matter January 16. 1933. at the post-office at Chicago, Illinois, under the Act of Comreaa of March a. 1st*. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 22. FEBRUARJA (FEB. 22). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 38 Acceptance for mulling at special rate of'postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4, 1U18. protisovjetsko kanadske vlade b« pja ne potrebuje po-tkov o produkciji atomske bombe EMIER king se POSVETUJE udon, 21. febr.—Rusija je gla. da so kanadski držav-dali neznačilne tajne poglede produkcije atomske j sovjetskim reprezentan-"v Ottawi, zaeno pa je ostro jila stališče in protisovjet-ropagando kanadske vlade, asila je, da stališče ni v so-s prijateljskimi odnošaji državama, dio Moskva je naznanil, da vojaški ataše sovjetskega lištva v Ottawi odpoklican li akcije članov njegovega zaeno pa je izrazil začu-lcer je kanadska vlada vila izjavo 15. februarja s vijo, da so bile tajnosti pro-•ijc atomske bombe razkrile da bi prej vprašala so-iko vlado za pojasnila, kar ričakuje od držav, ki vzdr-jo normalne odnošaje. iska deklaracija vsebuje prigovor kanadskemu premi-Kingu, ki je zadnji petek mil v Ottawi, da so bile taj-nformacije o produkciji a-;e bombe razkrite članom i ni tuje države. King it imenoval tudi posebne ijo in ji poveril preiskave Ruska deklaracija se ar. Demonstracije za neodvisnost Egipta Dijaki zahtevajo odpoklic britskih čet Kairo. Egipt, v21. febr.—Demonstracije za neodvisnost E-gipta se nadaljujejo, čeprav je novi premier Ismail Sidky naznanil, da bo vztrajal pri zahtevi, da mora Egipt dobiti popoln no neodvisnost. Sidky je govoril v parlamentu. Poslance je zagotovil, da bo delal za združitev Sudana z Egiptom, ki je zdaj pod skupno britsko-egipt-sko kontrolo. Parlament je izrekel zaupnico premier ju s 105 proti trem glasovom. Glasovanja se je vzdržalo 78 poslancev, članov stranke, katere vodja je bivši premier Fahmy Nokrashy. Mnenje prevladuje, da sedanji kabinet ne bo dolgo na krmilu. Opozicija trdi, da ni za-/zel odločnega stališča proti Ve-'iki Britaniji. Dijaki so. ponovno organizira-i • protibritske demonstracije. Policija je dobila ukaz, da se ne sme vmešavati. Dijaki so za-ltevali takojšen odpoklic brit->kih čet iz Egipta. rto no Lanadska vlada je 15. feb-'ja objavila izjavo, da so bi-ijnosti produkcije atojnski ibe razkrite članom misije tuje države v Ottawi. Po je premier King izjavil 1 to misijo tvorijo člani so ■tskega poslaništva v Otta Ifojaski ataše sovjetskega po stva je v resnici dobil oc dskih državljanov infor-J(' tajnega značaja, kako; tehnične podatke, kate pa Rusija ni potrebovala podatki so bili prej objav v publikacijah. Z oziron dejstvo je trditev, da raz-neznačilnih podakov ogra-'arnost Kanade, smešna, »udariti je treba dejstvo, dt toki poslanik in člani nje štaba v Ottawi niso ime **ne zveze z afero. Kljul se je začela protisovjetski »Panja v kanadskih, listih ir. Kanadska vlada je podpirala to kampanjo stališče ni v soglasju s ateljskimi odnošaji med dr-"uma w kan a d ka vlada ni vpra- iovjetske vlade za pojasni-lc očitno, da zasleduje druge Naš zaključek je, d« ^ povzročiti politično škode rjetski uniji. fcjstvo, da je premier Kin* I /i ključen ju kon- toce Združenih narodov v nr smatramo za na-tej konferenci so ww*vj«.t«ke delegacije brani d.-niokracije in neod-Ir/avic. Očitno d i" protiKovjetska kampa-K-'fadi '»d me v neprijetnost vjetske de-g^povzrotili prijateljem na konferenci naiodov. ljuriski zunanji ko- vski je izročil vsebi-M,vjetske vlade 20 M>odu Meirandu, o-'v kanadskega po- Mo»kvi." *"n»ds. 21 febr. — adske vlade, ki pa »ve svojega ime-P" kusa Rusija ko- ^Pital iz kanad- »»erj* i^nih ■r.i °rotest proti vetaciji piketov Policija tkuia zlomiti stavko » Chicago, 21. febr. — Joseph Mattson, pokrajinski direktor u-lije avtnih delavcev CIO, je na-ilovil telegram županu Kellyju, Uanom mestnega sveta in policijskemu komisarju Prenderga-.tu s protestom proti aretaciji piketov. • * Mattson pravi v telegramu, da ikuša policija zlomiti stavko oroti W. A. Jones Foundry & Machine Co. Policija je areti-*ala nadaljnjih 55 piketov, čla-tov avtne unije. Mattson je tbdolžil policijo, da se je postavila na stran kompanije, ki sku-a razbiti stavkb. Avtna unija je oklicala stavko, ker je kompanija ignorirala )dlok federalnega delavskega xlbora, da se mora pogajati in okleniti pogodbo z unijo. Pri /olitvah, ki so se vršile pod nadzorstvom odbora, je unija dobi-'a večino glasov. Mattson je dejal, da imajo tuli druge unije CIO potežkoče s oolicijo zaradi njene protidelav--moč Jugoslaviji. Iste židovske organizacije že prej poslale v Jugoslavijo 70.000 funtov obleke zdaj pa je v teku kampanja, da zberejo nadaljnjih 20.000 fun-tov v isti namen. Truman podpisal načrt polne uposlitve Washington, D. C., 21. febr.— Predsednik Truman je podpisal zakonski načrt poln* uposlitve, 4ci je bil sprejet v obeh kon grešnih zbornicah. Ta se razli kuje od prvotneas Načrt je bil amendiran v obeh zbornicah pred sprejetjem. Bowles zagovar ja subvencije Kongres posvarjen pred inflacijo Washington. D. C.. 21. febr.— Chester Bow lee. ki je bil imenovan za direktorja urada za ekonomsko stabilizacijo, je zagovarjal subvencije farmarjem, ki so bile uveljavljene v vojnem času in katerih cilj je povečanje produkcije živil. Kongres je o-pozoril, da bi cene takoj poskočile za najmanj osem odstotkov, če bi bile subvencije odpravljene. Rezultat bi bil uničenje kontrole cen. Bowles je nastopil pred člani kongresnega odseka za denarne in bančne zadeve. Dejal je, da ne bi mogel izvajati programa ekonomske stabilizacije, če bodo subvencije odpravljene. On je priznal, da so subvencije potrebno zlo v ameriški ekonomiji. Henry Ford II., predsednik Ford Motor Co., je odgovoril Bow lesu, ki' je prej razkril, da je Ford pritiskal za zvišanje cen za 55 odstotkov. Izjavil je, da je Bowels ustvaril napačen vtis v javnosti. Ford je dalje rekel, da sta morali dve kompaniji, ki sta zalagali njegove tovarne s pritiklinami, ustaviti obrat, ker Bowles, ko je bil načelnik urade adminisracije cen, ni dovolil zvišanja cen. Indijci ne zaupajo britski vladi Misija bo odpotovala v Indijo London, 21. febr.—basi naznanilo britske vlade, da bo poslala misijo treh članov v Indijo, kjer bo imela razgovore z voditelji nacionalistov ir. kongresne stranke, se doznava, da rlednji ne zaupajo Veliki Britaniji. Naznanilo so vzeli na znanje kot pretvezo, katere cilj je zavlačevanje akcije glede razglasa neodvisnosti Indije. Misija bo ponovila ponudbo glede ustanovitve ustavne vlade v Indiji, ki je bila odbita po voditeljih indijske kongresne stranke 1. 1942, ker ni vsebovala zagotovila, da bo Indija dobila neodvisnost. Levičarji v britski delavski stranki, ki so v resnici za neodvisnost Indije, upajo, da bo misija dosegla uspeh. Za načelnika misije je bil imenovan Stafford Cripps. On je bil načelnik tudi misije, ki je bila poslana v Indijo I. 1942. Ostala člana misije sta lord Pethlck-Law-rence, tajnik za Indijo, in A. V. Alexander, načelnik admirall-tete. Imenovanje nvsije je predlagal lord Wavell, podkralj Indije. Voditelji indijske kongresne stranke so že dali razumeti, da se ne bodo podajali s člani misije, če ne bodo dobili zagotovila, da bo Indija dobila svobodo in neodvisnost. • Kako daleč namrrava iti brlt-ska delavska vlada. Je odprto vprašanje. Očitne je te sedaj, d a* se ne Ho odpovedala Indiji, največji in nsjbogstejši koloniji v okviru brltskeus imfx-rija. akcua za podr-žavljenje industrij v bolgariji Domovinska fronta bo predložila program skupščini stabilizacija gospodarstva Sofija. Bolgarija. 21. febr.— Vlada domovinske fronte, ki je 3od kontrolo komunistov, se je odločila za podržavljenje industrij. Prej je naznanila izvajanje programa glede kolektivlza-cije kmetij. Bolgarske industrije, ki prispevajo 30 odstotkov narodnih dohodkov, so bile težko prizadete v vojni, kar je razumljivo, Bolgarija mora vzdrževati tudi ruske okupacijske sile. Pomanj kanje surovega materiala ovira razmah industrij. M. Gerasinasov, minister za produkcijo, se je nedavno v svojem govoru pritoževal zaradi pomanjkanja discipline med de lavei. Citiral je slučaj v Vara< nu. Dejal je, da tamkajšnje to varne ne obratujejo s polno pa ro, ker delavci izostajajo od de la. Kovinarska industrija obra tuje samo s 30 odstotki kapaci tete Vlada je naznanilu, da bo predložila program podržavlje-nja industrij narodni skupščin v odohritey. Bolgarske industri je so se razvile kot posledica na cijske penetracije na Balkun. Skoro vsi stroji so bili izdelani v NemčrjrEHar** ittjl na tleh, je uvoz nemških strojev ustavljen. Od kupitulaeije pred zavezniki je Bolgarija odvisnu od Rusije, To velja za industrije in trgovino. Domovinska fronta, ki ima oporo pri Rusiji, noče izpolniti nekaterih pogojev premirja. Uprla se je plačevunju reparacij Grčiji v obliki živil in drugih potrebščin. Svoje* obveznosti Iz-polnuje napram Jugoslaviji. Vlada je storila korake za stabilizacijo svojegu gospodarstva in denarstva. Trdi se, da Je njen finančni položaj boljši od onega v Rumuniji in na Ogrskem. Nje-na kampanja, katere cilj je odprava črnih tržišč, je uspešna. Kavsmed pomočniki zunanjih ministrov Sporazumeti te ne morejo glede pogodbe za Italijo kitajska skuša utrditi zvezo z rusijo London, 21. febr,—Pomočniki zunanjih ministrov štirih velesil—Velike Britanije, Rusije. Amerike in Francije—se še ve*d no kavsajo me*d seboj. Ne morejo se sporazumeti glede mirovne pogodbe za Italijo. Včeraj so se prepirali o vprašanju, kakšna navodila naj bi dobili člani posebnega odbora, kupaeijsko cono iri odšlo v rusko, se doznava To dejstvo je razkril Rogu Adams, bivši profesor kemije na državni univerzi v Illinoisu, v razgovoru s časnikarji. Adarns je kritiziral ameriške* vojaške avtoritete. Izjavil je, d« niso izkoristile prilike in upoidi* le nemških znanstvenikov pri raziskovalnih delih, od katerih bi imele koristi. Adams je svetovalec ameriških vojaških avtoritet. To službo je prevzel pred več mese*ci. zdaj pa s« je odločil za povratek v Ameriko. Nemci sodijfj, da nemški znanstveniki žive udobno v ruski okupscijski coni. Gibati m« ne morejo svobodno in so v bistvu izolirani. Med njimi jih je mno-unt ki sii delali eksperimente r atotnafco energijo \mk\ nadjsko vlado v Nenuiji. Adams je dejal, da je stališči* ameriških vojaških avtoritet od govorno za odhtjd nemških znan stvenikov v rusko cono, "Rusi Angleži in Franco/i so f>arne't Kongresni odsek zaključil preiskavo Poročilo mora biti sestavljeno do 1. junij« Washington, D. C.. 21. febr.— Skupni kongresni odsek Je zaključil preiskavo ozadja zavrat ne«a japonskega napada n* Pearl Harbor. Preiskava se Jt pričela 15. novembra preteklega leta. Člani odseka so zaslišali veli ko število prič. Med temi so bi li generali, admirali »in član bivšega Rooseveltovega kabine ta, kakor tudi Trumanovegs Izjave obsegajo čer. tri milijon« besed, Kot zadnja priča Je nastopi) pred odsekom jsilkovnlk George W Hicknell, bivši član štaba ge nerala W. C. Shorta. Slednji Je bil poveljnik ameriške sile \ Pearl Horborju, ko so Japonc izvršili napad. Short Je bil od stavljen kot |K»veljnlk po na padu. Odsek bo moral predložiti poročilo o rezultatu preiskave kon gresu do I. Junija. Načrlnik od seka Je senator Berkley, demokrat Iz Kentuckyja. Stavka mlekarskih delavcev v Detroitu Detroit, Mich,, 21 febr. --Člani unije United Dairy W rki»rs so zastav kal i proti tu*"' vodilnim kompanijsm. ker so /.ovrrlle za btevo glede zvišanja p'si'-e za 10 odstotkov. Stsvka Je iutavll • dostavljanje mleka in mlekar-»kih produktov detroltsklm dru žinam. Bolnišnica,.!^* »n dru- ge ustanove niso prl/sde'e zara di stavke, v kateri Je zavojev) »♦b 44* 1300 delavcev Uradniki unij so izjavili, da avtori zirali oklica s*ivke - ni," Je dejal. "Oni dobivajo va#.< ne informaelje i>d nemški! znanstvenikov." program agrarnih reform Čungklng, Kitajska, 21. febr, —Kitajski politični voditelji demonstrirajo nov realizem v svojem stališču napram sovjetski Rusiji. Vlada v Cungkingu je storila prve korake za izravnavo vseh spornih vprašanj med njo n Rusijo, Kitujsko-rusku pogodba, ki niznava neodvisnost Zunanje Mongolije, in izravnava spora v provinci Sinkiang, sta mejnika na poti, ki vodi v zbližinje med državama in utrditev prijateljstva, Izgleda, da bodo tudi sporna vprašanja, nanašajoča se na Mandžurijo, kmalu rešena. 0 Reprezentacija komunistov v novi koalicijski vladi bo odpravila druge vzroke trenja med Kitajsko in Rusijo. Sovjetom naklonjeni elementi bodo imeli besedo v vladi. Gotovo je, da se bo borba za politično kontrolo na Kitajskem nuduljevula. Kitajski komunisti toglašajo z načeli sovjetske višje, čeprav Je bila sklenitev po-jodbe med Rusijo in Kaišekovo Vlado v Cungkingu grenka pliu-iu zanje. Moskva se ja s pogodbo obvezala, da bo podpirals to vlado. 4 Kaišek je dsl zagotovilo, da bo njegova vlada podpirala gi-bunje za ustanovitev krajevnih samovlud v Mandžuriji. Dalje Je naznanila program agrarnih reform. V provinci ftantung, komuni-Ujčni trdnjavi, so nastale nove komplikacije, General Čenji, loveljnik komunističnih sil, je iejal, da te sile ne bodo odložile nož j a. To provinco so osvobo-lili komunisti ln zdaj si prisva-|ajo oblast, Komunistične rete stružijo Že-ezniee in ceste v provinci ftan-tung, ki je pod njihovo kontrolo. Eksplozija v nem-tkem premogovniku Cez 500 rfcdarjev zajetih Herford, Nemčija, 21. febr.— V premogovniku v Unni v bližini Dortmunda se je pripetila eksplozija, kl je zsjels 550 ru-iarjev. Rudniški uradniki izražajo bojazen, da rudarjev ne bo mogoče rešiti. Premogovnik se nahaja v britski okupacijski coni. Reševalci so doslej prinesli na povr- 4Je 22 rudarjev, med temi devet mrtvih, Kksplozija je porušila glavni predor premogovnika! Reševalci skušajo priti do zajetih rudarjev skozi drugi predor. V premogovniku so bili, ko se Je pri-IN'tila eksplozija, člani britske kontrolne komisije. Gandhi svari pred ti vi I s ho krizo Allahabad, Indija, 21. febr.— Mohandas K Gandhi, duhovni vodja kongresne stranke, je dejal, da Indiji preti katastrofa, če ne bosta vlada In Jsvnoat storila k<»i«kW /a ud vrnitev živili ske krize "Boriti se moramo proti brlukt nadvladi na vseh frontah z izjemo tivtlske," Je dejal "Rešitev živilskega problema mora biti naša glavna zadeva, da m odvrne lakota." PROSVETA F PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orfsn of rad published by Slovan« National Benefit Society Naročnina m Zdruiana dr i« v« (laven Chlcaga) is Kanado UM ns leto. 13.00 ss pol leta. $1.50 sa četrt Ists; ss Chicago in okolico Cook Co- $7.50 sa celo loto. $3.75 sa pol letat sa laosemstvo $$.00. Subscription rate«: lor the United States (except Chicago) and Caaafe $$.00 per year. Chies«o and Cook County $7.50 per year, foreign sssatrios $$J0 per year. ■'* ;v Cene oglasov po dogovoru^—Rokopisi dopisov in nenaročenih člankov so ne vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtice, povesti. Itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če h prilošU Advertising rstos on agroc nrni,—Manuscripts of communications arid sasolicitad articles will not bo returned. Other manuscripts, sueh se stories, plays, poem«, etc.. will bo returned to tender only when accompanied by salt-addreased and stssspsd envelope. Naslov na vsa, kar ima stik s Ustom: PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (February 28, 1040), poleg vašega imena na naslovu pomeni, ds vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. 'Nova" mezdna politika Po dolgem kolebanju je Trumanova administracija končno izdelala "novo" mezdno formulo, po kateri naj bo volk sit in koza cela, delavci zadovoljni kakor tudi kapitalisti. Ta formula naj preseka Gordijev vozel, napravi konec stavkovnemu valu in požene industrijsko kolesje v obrat na vsej črti. Slednje je velike važnosti za vso deželo posebno v rekonverzijski dobi, ko je na trgu velika zahteva po blagu. ( r Po novi mezdni formuli naj se pomaknejo vse plače in mezde do točke, za kmikor so se zvišale cene življenjskim potrebščinam v zadnjih letih. Na podlagi vladne statistike (delavskega biroja) znaša povprečno zvišanje cen za 33% od začetka 1941. Na podlagi mezdne formule malega jekla so bile plače zvišane med vojno le za 15% in na tej točki zamrznjene. Zs zsmrznjenje plsč je skrbel vojni delavski odbor, kateremu so morale biti predložene vse mezdne zahteve. Kontrola mezd ja bila na splotpo na vsej črti efektivna, kajti unije in delavce je lažje kontrolirati kot pa "free erUerprizerja." šele proti koncu vojne in par mesecev po vojni, ko je bilo med delavstvom vsled naraščajoče draginje vedno več nepokoja, je vojni delavski odbor začel popuščati in sem pa tam dovolil kakšne postranske pribolj-ške. toda ne direktnega zvišanja plač. Zadnjo jesen je bil vojni delavski odbor likvidiran in administracija je ostala brez biča nad unijami. Ta odbor je vlada likvidirala, ko je pričel izgubljati kontrolo, kajti med organiziranim delavstvom se je razvil sentiment, da se osvobode tega biča ln se zopet postavijo na lastne noge ter si skušajo izboljšati svoj položaj. In tako je sledil stavkovni val, ki je zajel razne masne industrije, kjer ima CIO močne unije, ki so šle v boj za večje zvišanje plač. * Da administracija preseka to Gordijev vozel in ustavi stavkovni val, ja zdaj z novo mezdno formulo odredila, da se smejo zvišati plače ln mezde za okrog 18'i nad medvojnimi plačami ali nad formulo malega jekla. To bi pomenilo približno enako zvišanje plač kot so se povprečno dvignile cenc od začetka 1941 na podlagi vladnega indeksa. Ta indeks (statistično merilo) cen je v resnici zelo konservativen, kajti vsaka gospodinja vam lahko pove, da jo vsaka stvar v trgovini več kot eno tretjino dražja kot je bila pred vojno, kvaliteta fnanifakturnega blaga pa veliko alabša. Poslabšanje kvalitete ta vladni indeks popolnoma ignorira. Namen te Trumanova mezdne formule je, da se končno izenačijo plače s cenami. Vsaj to je teorija te mezdne formule. Če bi te to posrečilo, bi Trumanovn administracija sedela na konju. Ampak je zelo, zeloidvomljivo, du se bo to posrečilo—v resnici lahko s sigurnostjo rečemo, ds se ne bo. To pravimo na podlagi našega znanja "free enterprizerjev" in ustroja kapitalizma. Truman je v tej mezdni formuli sicer odredil, da se pri uravno-vesenju plač s cenami slednje smejo le toliko povišati, kjer je to potrebno, da bodo "free enterprizerji" delali približno enak profit kot so ga leta 1939. To bi pomenilo, naj se zaslužek (profit) kapitalistov in zaslužek delavstva postavi na relativno enako stališče kot je vladalo zadnjih par let pred vojno. To bi bila res neknkina stabilizacija mezd, cen in profila. 9 * Izvedbo te slabilizaciie jo Truman poveril Chesterju Bowlesu, ki ga je imenoval za novega stabilizacijskega direktorja, na njegovo mesto, na čelo OPA pa postavil Paula Porterja. Oba sta znana kot odločna zagovornika efektivne kontrole cen. Porter je na primer takoj v začetku vojne uvedel zelo efektivno kontrolo stanovanjske stanarine, ki še danes drži. Bowles pa je postal nekakšen križar v pobijanju inflacijo—sploh edina oseba v Washing Umu, pred katerim se tresejo navijale! cen. Verjetno je. da bosta oba, Bowles in Porter, skušala iztisniti iz te Ttumanove mezdne formule, kar se da iztisniti. Toda da bosta uspela, je zelo malo verjetno. Proti efektivni kontroli cen je namreč ves kapitalistični ustroj, skoraj sleherni "free enterpriser," ki stremi po nagrabljenju čim vetjih profitoV. Kje je danes kapitalist. ki bi se zadovoljil s tistim "ušivim" profitom, ki ga je delal pred vojno? Nsjbrže ga ne najdete z največjo žarnico ob belem dnevu Zanj bt po kolosalnl žetvi med vojno ln po vojni potlsnj nje na predvojni orofit pomenilo skok v "beračijo"—zmanjšanje profila za več sto procentov, v marsikakem primeru tudi za tisoč procentov ali še več. Nobenega dvoma ni, da se bo nrotl taki "stabilizaciji" s kolosal nimi profiti nasičeni kapitalizem boril na v*ej črti. Noben Bowles ali Porter ga ne bo potisnil na predvojno stopnjo profita, dokler bo na trgu veliko povpraševanje po blagu. Tudi nobena administracija ne. Korytrcs'pa je itak na strani vseh veleprofitarjsv Sploh je zelo dvomljivo, da bo kongres podaljšal zakon za kon trolo cen v nespremenjeni obliki in za dobo enega leta. do 30 Juni ja 1947, kakor zahteva predsednik ln brez tega podaljšanja za kona v nespremenjeni obliki bo šla po gobe vsaka "stabilizacija * V resnici je administracija sama napravila veliko luknjo v tej novi formuli še predno je bila podana javnosti. In to luknjo storlls. ko ja pristalo ns zvtšsnje jekla sa pet dolsrjev od tone To ceno je morala plačati jeklarskim magnatom—Wail strvetu-ta končanje stavke. Od tags zvišanja bodo jeklarski baroni po-baaali čatrt milijard® dolarlav v $vo) žep. in »icmt sa ualugo," da •o jeklarskim delavcem zvišali plače za 18 in pol centa ns uro. Ns v$ak dolar taga mezdnega povilka bodo magna t je pobassh v svo; lap približno $140* Tako zvišanja se ze uplača-za barone 38 LETNICA COLLIN-WOODSKE KATASTROFE Madison, O. — Collinwoodska naselbina se je pričela 1. 1897-98, ko so pričeli graditi tovarno za popravljanje lokomotiv železnice New York Central. Nekaj prebivalcev je bilo že poprej naseljenih, največ pa se jih je naselilo 1. 1904 in 1905. Tako zva-na Lake Shore Land Co. je postavila precej hiš, katere so pokupili jx> večini Slovenci, ki so bili tedaj še mladi ljudje. Leta 1908 pa je zadela naselbino katastrofa, ki se je ne da popisati. Bilo je na dan 4. marca. Lep spomladanski dan: solnce je lepo svetilo in sneg se je tajal. Stopim iz hiše in za-čujem kričanje otrok. Gledam in zapazim dim, ki se je valil iz šole. Opozoril sem pokojnega Louisa Prelogarja, da gori šola. Privezal sem konja in stekla sva k šoli. Nihče ni vedel kaj se je dogajalo. Otroci so prišli doli po stopnicah pri zadnjih vratih, a vrata ao sa odpirala notri in tako so popadali drug na drugega in našli smrt. Videl sem deklico, ki je stopila na okno v drugem nadstropju, razbijala po oknu, nato pa jo je objel plamen. Videl sem mater, ki je dirjala sem in tja in vikala, da sta ji zgorela sinčka Johnny in Frankia, nenadoma pa jo je prijel en sinček na eni strani, drugi na drugi. Veselje matere se ne da popisati. To je bila družina Antona Rabsela, ki se sedaj nahaja nekje v Wisconsi-nu. Ker je bil tedaj Collinwood še vas, ni imel požarne obrambe, ki bi mogla jpogasiti ogenj, zato so prišli gasilci s 105 ulice, ali bilo ie prepozno, kajti tedaj so še vozili s konji, postaja pa je bila oddaljena pet milj. V ognju je našlo smrt 63 otrok in dve učiteljici. 2rtve so najprej odpeljali v tovarno New York Central, nato pa v gasilni dom, pri vratih pa sta stražila dva policista, Ift nista pustila nikogar notri. Eden policistov je t>il moj prijatelj in me je pustil noter. Bil je v srce pretresljiv jrizor. Mnogo trupelc ni bilo mogoče spoznati. Slednje so skupno pokopali na lepem pokopališču Lakeview. Postavili so im tudi lep spomenik. Sledeče slovenske družine so )ile prizadete v tej strašni ka-astrofl: Družina Jakob Samsa, ri Žrtve, Jim Peret, dve, John Dblak, en fantek, Tone Urban-M, deklica, John Cimerman, deklica, Franc Martinšek, deklica, George Morela, deklica, John Skerl, deklica. Večino roditeljev teh žrtev že krije zemjja. Malone vsak dan so bile procesije ljudi, ki so prišli iz vseh krajev Amerike, gledali pogorišče in darovali so denar posebnemu odboru treh mož, kateri je potem razdelil prispevke med prizade-td dri^ine. Osem slovenskih ir-tev je bilo pokopanih skupno iz cerkve Vnebovzetja na pokopališče sv. Pavla. Obrede je izvršil župnik Krže in imel lep govor. Martin Jansslc. cans 564 SNPJ, Andrew G rum Jr., ženski odsek SND $25, Peter in Jennie Puhek $21. Po $20: Pevski zbor Svoboda, Peter Benedict st., društvo Novo življenje 4339 IWO $15. Po $10: ga. Rubenich, Jennie Janezich, Joseph Kramarich, Ana Smrdu, Nicky Rojo, A. Plazar. Po $5: Ana Serdoner, Nikolaj Rogina, ga. Knezevich, A. J. An-zick, John Zornik, A. Trstenjak, Mary Menton, Lia Menton, Frank Matoh, John Jane, Helen Menton, Martin in Julia Menton, Fran jo Kolmanic, Frank Zidar, Mas Knez, Agnes Glavač in Mary Šimenc, Julius Barich, Apolonia Kraly, Joe in Ana Koss, Kst. Payor, Jos. in Ursula Grum, Philip Starvar, Antonia Ločniškar, An toneta Rop. Po $3 trije, po $2 dvajset, po $1 sedemindvajset, neimenovani $73. Za brezplačni prigrizek so poskrbele sestre: Potochnik, Kraly, Naprudnik, Jurca. Kat. Krainz, Helen Shaw, Ursula in M. Grum, Koshir, Bostonik, Knez, Kumer Petrich, Platt, ' Vih-telich, Bendek, Mrak, Spendal, Rant, Nikolich, Payor, Petko-vich. Sestra Mary Rant ja vodila program v splošno zadovoljstvo. Vsem, ki so darovali in pomagali, da se ja vse tako lepo završi-lo, iskrena hvala! Pomagajmo narodu v atari domovini, dokler bo potreben naše podpore. Lis Menton. PISMO IZ TEVČ PRI AJDOVŠČINI Cleveland, O,—Kakor mnogi rojaki, tako sem tudi jaz prejela pismo iz stare domovine, in sicer od mojega brata Bernarda Bačerja, vas Tevče, p. Ajdovščina, Vipava, > Primorsko. Brat piše: "Otroci in jaz smo živi, mati pa je umrla. Bila je bolna nekaj let in veliko trpela. Moja žena je tudi veliko pretrpela, kajti bila je doma sama z otroci. Jaz sem bil leto dni pri vojakih v Italiji, ko pa sem prišel domov, so me Nemci aretirali in poslali v Nemčijo, kjer sem bil dve leti in se mi je kakor drugim zelo slabo godilo. Pred nekaj meseci sem prišel domov, ali matere nisem več našel žive. Bil sem zelo žalosten nad njeno izgubo, zaeno pa vesel, da sem zopet doma na svobodi. Moj sin je star 19 let in je bil v partizanski vojni ranjen v roko, katera je pohabljena, toda sedaj se šola v Ljubljani na državne stroška. Tukaj je umrlo veliko mladine. Nemci so mi pobrali obleko ln nimam kaj obleči ob nedeljah. Letina je bila slaba, kajti imeli smo sušo in točo. Težko je živeti, ali otroci so zdravi. Njih starost je 19 let, 13, 10 in 5." Tevče so gotovo pod zavezniško okupacijo, kajti poštne znamke ni na pismu, ampak samo cenzorjev pečat. Amalla Kobal. osvoboditelje, ki so v Sloveniji, popoldne v Slovenskem narod- kakor nam je povedal dr. Neu- nem domu.» Prosim, da se ude- bauer, sami premagali sovraga, ležite prihodnje seje, ki se bo vr- ki je moril in požigal, kar je do- šila 24. februarja. Spomnimo se POROČILO IZ DETROITA Detroit. Mich.—Prireditve ob priliki obiska misije Jugoslovanskega rdečega križa so prav dobro uspele. Velika Rumunska dvorana je bila natrpana. Vse je sledilo z velikim zanimanjem govorom Nade Kraigherjeve in dr. Neubauerja. Oba sta govorila Iz srca v srce in žela mnogo priznanja Moralni in gmotni uspeh je bil nrav lep Nabralo se je $2280 in preko dve toni življenskih potrebščin, predvsem Živil za otroke. Slovenci so bili častno zastopani in so se tudi dobro iz-kasali s prispevki. Na sestanku jugoslovanskega ženstva v počast Nade Kraigher v Slov. nar domu je znašal prispevek $NW In precej različne hrane za otroke In oblačil. Da- rovali so. Družina John Krainz ^________ ^ $53; po $30 Lodge Young Amari- zdravili svoje izmučene, junaške GLAS S SEVERNE STRANI CHICAQA Chicago. Ill,—V petek zvečer, 8. februarja, smo imeli Čikažani zopet priliko videti nekaj, kar nam bo ostalo v spominu. Videli smo tipično kmečko hišo, kjer se je rodil naš pesnik Prešeren. Prapričana sam, ds je vsakdo izmed nss, ki je bil rojen na kmetih, pohitel v mislih nazaj v otroška leta, v hišico očetovo, kjer mu je tekla zibelka, kakor tudi njegovim bratcem in sestricam. v In Ljubljana, naša bela Ljubljana' Ko sem zagledala tisti snežnobeli grad. sem si mislila, da bi se ga človek nikoli dovolj nagledal Toliko kraaot že nisem videla dolgo čass. Ni čudno, ds je Frsnce Prešeren tsko lepo opevsl to nsšo lepo domovino Videli smo tudi s kakšnim navdušenjem so Ljubljančsni po- segel, tako da ni ostalo drugega kot golo življenje, ki pa ne more drugega kot počasi umirati, če mu ne bomo pomagali. Slišali smo, kako silno trpi siromašna deca, ker so sovražniki pokradli vse krave in tako nimajo ne mleka in ne drugih potrebščin, ki so neobhodno potrebne za otroke. Dolžnost nas vseh je, da tem nesrečnim otrokom jaomagamo! Pomagamo jim lahko skupno, kajti v Chicagu imamo dovolj klubov in društev. Ljudje so radi veseli in si gotovo žele zdrave zabave. Zakaj ne bi tisti klubi in društva, ki Še do danes niso ničesar prispevala, priredila kakšno prireditev za naše brate in sestre v trpeči domovini? Ker vem, da večina članic kluba Bleda čita Prosveto, naj na tem mestu omenim, da ste vee vabljene na prihodnjo sejo, ki sa bo vršila 5. marca v dvorani Aldine, 911 Armitage ave. Klub ima nad sto članic in je čas, da tudi me kaj ukrenemo. Zaključujem in pozdravljam vse zavedne rojake po Ameriki. M. Ames. V MAYNARDU NA DELU ZA STARO DOMOVINO Maynard, O.—Delavske razmere so tukaj dobre, ker delavci delajo vsak dan in plače niso slabe. Tudi v naši naselbini smo pobirali denar in obleko za naš ubogi in trpeči narod v stari domovini. Darovali so po $10 Joe Mila vac, Joe Brezec in Joe Baj-da; po $5: Joe Kafrle, Martin Benčina, Walter Cullens (?), Terezija Brezec, Louis Berlot in neimenovan, ostali pa so darovali manjše vsote, tako da znaša skupaj $68.50. Denar sem izročil Joevu Snoyju iz Bridgeporta, da ga pošlje na pristojno mesto za takojšnjo pomoč stari domovini. Zbral sam skupaj tudi precej obleke. Joe Hrabak je daroval obleke v vrednosti $100. Vse je bilo novo. On je rodom Čeh. Na tem mestu izrekam vsem darovalcem najlepšo zahvalo za obleko in denar! Hvala tudi mrs, Tereziji Brezec, ki mi je pomagala pri nabiranju, prav tako Josephu Snoyju, ki je poslal voz za obleko iz Bridgeporta in nato zaboje odposlal na pristojno mesto. Za majhno naselbino kot je naša, je to že lep dar ubogemu narodu v stari domovini. Žalostno se mi vidi, da se tudi tukaj najdejo izdajalci slovenskega naroda, ki se zbirajo okrog gotovega časopisa v Clevelandu in perejo izdajalca Rožmana. Ti ničvredneži so slabši kot zverine, slabši kot ljudožrci! Oni se celo ponašajo, da so v talarju. Pač žalostno, toda resnično. Še vedno prihajajo pisma iz stare domovine, ki nam pričajo, kaj vse so pretrpeli slovenski siromaki, toda tukaj najdemo pro-palice, ki bi najrajši videle, da bi nemške zverine in laške hijene uničile ves slovenski narod. Joa Kafrle, nabiralec. sirot v stari domovini, pokažimo, da je nas rodila slovenska mati. V nedeljo, 10. februarja, smo imeli priliko videti filme, in sicer "Osvobojenje Belgrada in Sofije" ter film, ki kaže naše rojake v begunstvu v Afriki. Dobro bi bilo, da bi dobili tudi film "Ljubljana pozdravlja osvoboditelje". Tukaj nas je precej na stavki; upamo, da bo stavka kmalu poravnana. Valsnlln* Stro). PETEK, 22 FEBRI'apt. J «o končno do.gTT^ veselijo oni tam i„ J T kaj z njimi vr«J "" lu* w mezdne formule imeli predvsem dobiček "fr*e enterprizerji," kot Ta formula bo najbrie veljala tudi za vae druge industrije, vaaj so ga imeli tudi od formule malega jekla. Pod kapitalizmom sploh vač ali manj. Ca $tvar gledate a te strani, vidita, da bodo od ta| ne more biti drugače. ^^ IZ INDIANAPOLISA Indianapolis. Ind. — 2 e n sk i klub Slovenskega narodnega doma je priredil 27. januarja večerjo iz mesenih in krvavih klobas. Reči moram, da so jih prav mojstersko napravile. Ker sem klobase skupaj vozil, sem si mislil, kaj bodo s tolikim številom klobas, naty pa mi je prišel na misel cigan iz stare domovine, ki je dejal, da je boljše, da mu trebuh poči, kot da bi ostale klobase. Zgodilo pa se ni ne prvo in ne zadnje. Seveda, tudi žejni nismo bili. Ženske so ponosne, kajti njih trud ni bil zaman, napravile so namreč $200 čistega dobička, nakar so se odločile, da se U vsota daruje za mladinsko bolnišnico v Sloveniji. Denar bo poslan na pristojno mesto. Vsa čast od-bomicam in članicam za njih samaritansko delo! Mladina v stari domovini vam bo hvaležna. Želeti je, da bi tudi moški kaj priredili v ta namen. Društva prirejajo vsako nedeljo zabave, da bodo mogla poslati mladino spomladi ns kegljsrske tekme Vem. ds bo dvorsns tudi v te-namen na razpolago, samo akcija ja treba Seja podružnice SANSa sa vrši vsako četrto na- _________________ deljo v mesecu, pričatak ob dvah za svoja osvobojenje. katerega PLESNA VESELICA DRUfiTVA 377 SNPJ Renton. Wash.—Člani in članice društva 377 SNPJ v Rento- nu, Wash., so vljudno vabljeni, da se udeleže plesne veselice, ki se bo vršila na predpustno soboto, 2. marca, pričetek ob devetih zvečer. Ples se bo vršil v dvorani Veteran, 416 Burnett st. Enako vabimer tudi prijatelje v tukajšnji okolici in sosedna društva iz Seatfla, Issaquaha in Black Diamonda. Torej vsi tisti, ki se hočete malo razvedriti ta večer, nas obiščite in se boste malo poveseJili z nami. Za dobro postrežbo bo preskrbel ve-selični odbor. Na svidenje! Jaa Arko, tajnik. NEKOLIKO PREGLEDA O DELU ZA STARO DOMOVINO (Nadaljevanje in konec) Cleveland, O.—Naj se vrnem zopet k podružnici 48 SANSa. Ta podružnica je v prvem letu zbrala skupaj $928.20. Knjige povedo, da sta šla na delo tedaj Frank Barbič in Frances Eržen in zbrala skupaj $114. Zbiral je tudi spodaj podpisani in knjige izkazujejo, da je bilo, nabranega skupaj $262.00. Ostale vsote so zbrali skupaj v tistem letu: Paula Kline, Amalija Terbižan, Krist Lokar, Frances Wolf, Anton Jankovich, John Zaic itd. 2e v mesecu novembru je podala resignacijo tajnica Frances Eržen vsled bolezni v hiši in tajniške posle je moral prevzeti tajnik podružnice 35 JPO-SS, če smo hoteli, da je šlo delo dalje. Tako smo imeli dve organizaciji, dvojno knjigovodstvo in dvojno delo. Tudi S AN Sova podružnica je začela s svojimi shodi in priredbami v dosego finančnega uspeha. Že meseca januarja je šel na delo. naš zavedni rojak Louis Znidaršič in zbral skupaj lepe vsote. Sel je dvakrat od hiše do hiše in bil je obakrat uspešen. Podružnica je imela svojo prvo prireditev z govorniki 25. decembra, ko je tukajšnji soc. klub 49 JSZ odstopil dvorano podružnici 48 SANSa. Na tej priredbi smo napravili čistega dobička $208.46. Meseca marca smo imeli le shod. Zbirali smo prostovoljne prispevke, ki so znašli $466.65. Drugi dohodki so bili vsi le prostovoljni od posameznikov in društev, skupaj $3,095.53. Torej, če pomislimo, da smo imeli dve organizaciji v naselbini in da je bila tudi pri JPO-SS zbrana ob istem času slična vsota, je bilo to leto zelo uspešno, ko se je skupaj zbralo v dva sklada $6,563.05. V letu 1945, ko smo bili skoraj eni in isti delavci pri obeh podružnicah in ko smo videli ho-matije, katere so nekateri začeli izvajati na sejah gl. odbora organizacije JPO-SS, smo prišli do zaključka, da prenehamo s prvo organizacijo in se združimo s SANSom in delujemo vse le pod SANSovim vodstvom, to je za relifno pomoč in za politično delo, katerega je vršil SANS od začetka ustanovitve. Bilo je veliko olajšano delo. Če že drugega ne toliko, je vsaj odpadla ena seja mesečno. Knjigovodstvo je še naprej vodeno dvojestransko, eno za relif domovini, drugo pa za obrambo stare domovine. Skupni dohodki v letu 1945 so bili $4.432.04. Na glavni urad SANSa se je poslalo med letom $34134.91. Na čekovni vlogi podružnice št. 48 SANSa je ostalo še $735 95. Vse to poslovno delo je bilo zastonjsko vsa ta leta. Uredništvo ni stalo ničesar. V zadnjih petih letih je bilo tega dela veliko in smo delali z veseljem, ko smo opazovali junaško borbo našega naroda v domovini, ko ao doprinašali toliko krvavih žrtev domovini vodi bije boj za svoje osvobojeni svoj preporod, ne samo p^L nanjemu sovražniku. domačim izdajalcem Vsi v da ni še vse tako kot bi kak posameznik želel, ampak £1 in glavni cilj je dosežen " jugoslovanska federativna rl blika^ Narod je iVob0S Kljub ogromnim žrtvam ki jih žrtvovali za SV0j0 osvobo, tev, jim je sedaj -odprta lep, v bodočnost in za to je Z. živeti in delati. m V tem letu v januarju bili še najuspešnejši, ko -spravili skupaj v enem me* $2,300. Naši rojaki radi p2 vajo, če vedo, za kaj gre. & daj so prispevali v majhnih v. tah, toda ne vsi. Nekateri q rojaki so zapisani v knjigah] so Prispevali po $50 naenfa Precej je takih, ki so prispe že stotake vsa ta leta, toda ni nad ducat. Mnogo pa jih ki so prispevali manjše vsote se izkazali istotako požrtvov Seveda, vsak po svojih moj Imamo pa med seboj še rojaki niso še zapisani v naših ku gah, cič mi je delal družbo do-, ves čas od mojega prihoda jubljano pa do odhoda, pri ■karju sem pa stanoval in mi je posteljo svoje žene— bila takrat nekje na počit-j-zraven svoje; skupaj sva kala Zagorje, šla od tam peš :bovlje, se peljala z avtom rastnik in se vrnila v Ljub-skupaj sva korakala za •ebom Antona Kristana. Bi-torej dovolj prilike za pri-ie, zaupne razgovore. Cerkvenikom sem občeval vendar sva imela daljši ovor v Unionu in ob neki ;i priliki. Scliškar in Cer-lik se nista brigala za nobe-»litiko in vsak čas sta za-jala zoper domače socialiste, je zabavljal proti Tonetu tanu, ko je z menoj vred kal za njegovim mrtvaškim od Delavske zbornice do ipališča. Njuno glavno za-anje se je vrtelo le okoli 11-ture in umetnosti. Seliškar lil pozneje nekaj časa ured-Ljubljanskega Zvona, ile ni zabavljal čez nikogar udi ogreval se ni dosti za ače socialiste. Bil je zelo ren, kajti takrat je pisal poza Pros vet o—od česar je l-v uradu Toneta Kristana Zadružno banko; Kristan je oskrbel to službo. Nje-poročila so bila deloma deta, v večjem delu pa splo-a značaja. Vsi trije imajo «da velike zasluge na polju ^nske socialne literature, voril pa sem tudi s sociali-so bili pridno na delu temu, da je diktator Alek-r razpustil socialistično pko. kakor je razpustil vsa gp stranke, toda politično sdništvo jo vzlic temu žive->» udejstvovalo indirektno. so Si omislili razne Politične" akcije, med dru-Prijatelje pri rode" za izle-hribe in na ta način so in-«tno nadaljevali svojo poli-10 agitacijo. Socialistično |»o Delavska politika v Ma-J<- nemoteno izhajalo— lura je seveda nagajala od , časa—prav do invazije. rJtva družba je tudi žive-. ^ diktaturo—ni bila raz-*na piše br. Garden 'J J« bas takrat, med dikta-• tri knjige, eno ■ n menda dva Se- lrJni prav tako je živela fevijfl ler Mr rev i 'poslovna in pouč pvoboda v Ljubljani— '' I"'1 "menjeni trije niso Aukaj ne, če so bili tako K 1*i!l>,i kakor trdita bra-\'"s, k harden? — Ko , ; •"»tal z aktivnimi ^ v k Mlinar, Mihevc, '"Vi »n drugi—sta bi-Vllk »n Mlinar zelo ISeliškarju in r" ^a sta. da "samo 'tialihte in lju * k k' rr.uni«U." Klopčič »ta bi-1 (-'erkveniku ne 'k ne) in odvle-v f»'*vnjačo in dru-Kl Kikindo. in sicer r', ( / ^ bila osum *"muni«ti. Prav ^len Ciril Stu v Glavnjačo. kjer so ga sadisti pretepali—danes pa ga zapirajo slovenski komunisti, kakor je poročal dr. Jelene. Štukelj bi danes lahko povedal razliko med kraljevsko in komunistično "demokracijo . . * Če ne bi bil zarukani kraljevski režim v Belgradu odvzel komunistom političnih pravic in civilnih svobodščin, najbrž ne bi bilo danes tega, kar je. Ako bi ta režim—zarukan, stupiden, da je smrdel do neba—sam trpel posledice, če ne bi zraven trpeli tudi milijoni nedolžnih ljudi, bi mu privoščil zasluženo kazen. Če bi komunisti v Jugoslaviji od začetka imeli politično in civilno svobodo, bi se bili kmalu sami ubili s svojo klovniško taktiko, kakor so se v Ameriki, Angliji in drugje, kjer imajo to svobodo. In prav je, da jo imajo. Baš politične in civilne svo-bodščine za vse so glavno merilo za politično demokracijo povsod! r- r Mnneje br. urednika je, da je moja trditev, da Jelencu in še marsikomu drugemu namreč demokratičnemu socialistu in liberalcu, ne pa kakšnemu pro-dancu—ne bi bilo treba iti na tuje, pe bi bila demokracija v današnji Jugoslaviji—da je ta moja trditev za otroke. Well, vsakdo ima pravico do svojega mnenja. Urednikovo mnenje dalje je/ da vsi oni socialisti v starem kraju, ki so se umaknili na tuje neglede na to, iz kakšnega razloga, nimajo čiste vesti in imajo umazane ali celo okrvavljene roke, vsled česar niso več socialisti. Na drugi strani bi to pomenilo, da le oni socialisti v stari domovini so še socialisti, ki so kapitulirali pred komunisti brezpogojno irf zdaj capljajo za njimi kot kužki . . . Moje mnenje je drugačno. Pri meni je socialist Jelene še vedno socialist in poštenjak in ostane vse dotlej, dokler mu ne bo na pravičen način dokazano, da je zločinec. Pri meni človeška svq-voda in digniteta veliko štejeta. Včasi smo zelo spoštovali radikalne politične begunce, ki so ušli v tujino samo zato, da so lahko na glas izpovedali svoje prepričanje in obsodili tirane, katerim se niso hoteli ukloniti. Danes je drugače. Danes pravimo svobodni besedi takšnih beguncev — strupena propaganda, propaganda pa, ki je obratno res strupena in zavajalna, # nam je čista resnica! Tako se socialisti sami ubijajo! Ivan Molek. Urednikov komentar K gornjemu odgovoru br. Molka nisem mislil napisati nobenega komentarja, kajti črnca, kot pravijo Američani, se ne izplača prati. Koliko sta Cerkve-nik in Seliškar "zabavljala" čez ljubljanske socialiste, je postranskega pomena, kakor tudi ppstelja, na katetf je br. Molek spal pri Seliškarju ... Saj smo tudi pri nas mnogo zabavljaji čez socialiste, posebno čez "Tho-masove" Kraljevski režim v Belgradu ni bil samo zarukan, marveč se je s svojimi trabanti vred iirom Jugoslavije iz leta v leto razvijal v čistokrvni fašizem, tako da od leta 1938 do invazije skoraj ni bilo razlike med jugoslovan-kim. italijanskim in nemškim fašizmom. V tej dobi so bile razpuščene tudi vse slične "nedolžne" organizacije kot "Prijatelji prirode," vse unije "prila-godene" fašističnemu kopitu in iztrgane iz rok po delavstvu izvoljenim voditeljem—v Sloveniji so jih prevzeli klerofaiisti. Ako se pravilno spominjam, Je Klicna usoda zadela tudi tedaj omrtvičeno Cankarjevo družbo, revija Svoboda in mariborska Delavska politika pa sta se borili na življenje in smrt in izhajali v pobeljenih kolonah. Vse to ni bila samo stupidnost in zarukanost kraljevskega režima, marveč deftnltiven družabni In politični RAZVOJ predvojne Jugoslav!Je. sploh vse po fašizmu ln naclsmu okužene Evrope. Stupidne in zarukane ao dostikrat tudi tako zvane demokratične vlade—yes, tudi ljudje, ki prisegajo na liberalizem, demokracijo, demokratični kapitalizem. ali pa celo na socializem ali komunizem. Stupidnost in zarukanost spremljata človeštvo m človeka od zibeli, toda naci-fašistična kuga pa je nekaj drugega. In proti tej nacifašistični kugi in okuženosti, proti nacifašistič-nemu nihilizmu so se v Sloveniji in širom vse Jugoslavije dvignili oni hlapci Jerneji, o katerih je Cankar dejal, da so bili rojeni in vzgojeni za hlapce. Proti tej kugi in nihilizmu, ki je obsodil posebno slovenski narod na pogin, se je dvignilo vse, kar je bilo zdravega v narodu. Vse, kar je bilo moralno in politično zdravega se je strnilo okrog Osvobodilne fronte in o-krog Tita ter se borilo za svojo svobodo, za Novo Jugoslavijo. Kolikor nam je znano, je to storila tudi večina socialistov— med njimi tudi socialistični pisatelji Seliškar, Cerkvenik in Klopčič, ki so po Molkovi izjavi radi "zabavljali čez domače socialiste"—vsaj prva dva. Toda po naši sodbi to "zabavljanje" ni bilo tako brez podlage, kajti moralna okuženost in dekadenca se je bila zajedla tudi v socialistične vrste. Dokument te dekadence v socialističnih vrstah v starem kraju jč tista nesrečna Izjava, ki je bila izdana v Ljubljani 17. dec. 1943 v imenu socialistične stranke. Tista Izjava (mi ima mo angleški tekst) je od začetka do konca udrihanje po.Osvobodilni fronti in opravičevanje tako zvanih vaških straž in domobrancev, ki so nekaj mesecev pozneje v-Ljubljani proslavljali Hitlerjev rojstni dan in mu \ škofom Rožmanom na čelu pri segali zvestobo! V tem dokumentu, kt J« taktično grob socialistične stranice v Sloveniji, ni nacijski nihilizem omenjen niti z eno samo besedi co, italijanski fašizem pa samo mimgrede! Slednji je omenjen le toliko, češ, da so za divjanje italijanskih fašistov po Sloveniji odgovorni "komunisti",, (partizani), ker so jim dali povod, oziroma jih provocirali na poži-ganje vasi in ubijanje ljudi Vse to od ljudi, ki so se nazi-vali "socialisti" in še danes skušajo paradiratjl jx>d tem imenom! In to še ni vse! Prav ti "socialisti" (Bog jim grehe odpusti, mi jim jih ne moremo!) so se sredi decembra 1943 sdruilli v skupnih Isjavah z vodilnimi propalicami klerikalne ljudske stranke in enakimi elementi liberalne stranke in skupaj udarili po onih, ki so se borili za svobodo v vrstah Osvobodilne fronte. (Skupna izjava klerikalnih, liberalnih in "socialističnih" (!) prvakov z dne 15. dec. 1943 in dodatna izjava z dne 23. dec. 1943.) Ti grobokopi socialistične stranke (ne pa socializma, kajti ta je zmagal z zmago Osvobodilne fronte) so živeli bodisi mirno ali burno življenje pod nacifašističnim okupatorjem, na predvečer osvoboditve Ljubljane so pa nekateri pobegnili v Italijo, kjer je danes zbrana vsa pobegla reakcija iz Jugoslavije in centralne Evrope. Odprto povedano, mi se za takimi "socialisti" ne bomo jokali, kajti kakor so si med osvobodilno borbo poslali, tako pa danes leže. V resnici jih bolj pomlluje-mo kot pa obtožujemo,—Finlal Urednik. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2 strani) postavitev bolnišnice v Sloveniji, kjer se bo zdravila naša mladina, ki je šla skozi groze vojne in se nalezla raznih bolezpi. Poskušalo se bo Jih pozdraviti, da zraste nov in zopet krepak narod, da bo. zdrav užival svojo svobodo in druge dobrote na svoji lepi zemlji. Če je med nami dovolj dobre volje; bomo tudi to dosegli, dasiravno je bilo do aedaj prispevanih že precej tisočakov v korist trpečemu narodu. Precej ae Je razširil ta moj opis Ampak sem si itel v dolžnost. da objavim to naše skupno delo za vsa ta leta prt nas tukaj v Clevelandu. ki Je del naše slovenske metropole Za podružnico 4« SANSa in za podružnico bivie poatojanke 35 JPO-ftS: J. F. Dur o. Ujnik. divjanje okupatorja in domačih izdajalcev v korenu na gorenjskem Jože Breznik, ki je bil nekoč član naše jednote v Kelloggu, Idaho, nam je poslal pretresljiv opis divjanja okupatorja in domačih izdajalcev v njegovi rodni vasi Koreno na Gorenjskem, Kaj se je zgodilo s prebivalci te vasi in z vasjo samo, kakor tudi z avtorjem tega spisa, bo čitatelj sam videl. Tukaj želimo le omeniti, da ta rojak prosi svoje znance in prijatelje v tej deželi pomoči. Zdaj živi v vasi Kompale št. 6, pošta Lukovica, Slovenija, Jugoslavija. O grozodejstvih v Korenu piše naslednje: Po razpadu Jugoslavije leta 1941 so zasedle naše kraje nemške vojaške sile. Vsi domorod-ni in narodno zavedni Slovenci smo takoj spoznali, kaj se pravi priti takim silam pod oblast. Pričeli smo ae takoj medsebojno sporazumevati, da bo potrebno pričeti z delom, da se onemogoči zasedbenim silam vsako pravo delovanje. Potrebno je bilo oviranje transportov, kateri so drveli iz vseh smeri na razna bojišča, kakor tudi prekinjanje telefonskih zvez. Vse te narodno misleče ljudi pa so Nemci kratkomalo imenovali komuniste, čeprav niso imeli j>olponoma nič skupnega z njimi. Zakaj so jih imenovali komuniste? Samo zato, da sp se nad našim ubogim narodom mogli znašati po svoji volji in moči. V kolikor jim ni uspelo njim samim, so se jim pridružili, žall-bog, tudi naši lastni odpadniki in izdajalci, kateri so za Judeže-ve groše bili pripravljeni pod-vzeti vse mogoče korake, samo da se te zavedne in slovenski narod ljubeče ljudi iztrebi in u-niči. In res, kmalu so se pričele Širiti po bližnji in daljni okolici govorice, da mislijo vojaške oblasti iz naših krajev izseliti do 75 odstokov vseh naših ljudi v Nemčijo samo, ostalih 25 odstotkov pa bodo zaenkrat še pustili na svojih domovih zato, da bi tlačanili Nemcem, katere bi na selili na naših izseljenih domovih. Na ta način bi popolnoma uničili naš živelj. Seveda se je govorilo, da silili ne bodo nobenega za izselitev in pa če ne bo vzroka za to. Vzrokov za Izselitev ni bilo, ali oni Jih bodo že dobili. In za našo vas se je kaj kmalu našel vzrok za preganjanje nas. Takoj po prihodu okupatorjev so isti odstavili župana, na njegovo mesto pa so postavili malo-vrednega dimnikarja Kuneja Matka iz Lukovice, po rodu Štajerca, kateri je bil vešč nemščine. Ta novoimenovani župan je bil propalica prve vrste. Pričel je nastavljati vse naokrog vohune, kateri so imeli nalog delati med vaščani spore in prepire, seveda so zato tudi prejemali Judeževe groše—nemške marke. Tako je ta dimnikar-župan postavil svojega zaupnika v vas Trnavo nekega Franca Vehovca, za Krašnjo pa Ignaca Burjo, za našo vas Koreno pa Franca Ža-ubija, o katerem ni bilo nikdar nič dobrega slišati. Bil je mož brez otrok, bil že v Ameriki in po ljudskih govoricah se je tam zelo slabo obnašal. Ker sta pa v vasi Koreno dva dela—spodnji in zgornji deU-Jt postavil župan načrtno še enegs ovaduha za našo vas, in sicer na prošnjo našega izdajalskega zaupnika Žaubija. Tako bi bil zaupnik župana dimnikarja za spodnji del vasi Žaubi, za gornji del pa novoimenovani zaupnik že pbzimi leta 1941. Oba ime* novana izdajalca sta naprosila župnika dimnikarja, da naj se selitev čimpreje izvrši. Da bo ugriznil v kislo jabolko, sta mu nosila ta dva vsa mogoča darila in dajala druge nagrade. Tako so si šli vsi trije drug drugemu na roko v vseh teh umazanih poslih. Dimnikar župan pa jim je še končno pojasnil, da za vse take posle je potrebno v prvi vrsti dokaze. Če hočemo izvršiti selitev, moramo dokazati, da so imenovani res sodelovali z zavednimi nacionalnimi elementi. A taki dokazi so se hitro našli. Ovaduh Barlič se je dvakrat nalagal, da hodijo v vas Koreno komunisti. Komunisti so >b!li po njihovem mnenju vsi zaved ni borci, kateri so vstopili v vrste protiokupatorskih edinic ter se borili za pravičnost zatiranih narodovih pravicah. Na podla gi takih denunciacij so nemške vojaške sile preiskale dvakrat vse gozdove okrog naših vasi, enkrat pa celo samo vas Koreno. Ker pa niso našli ničesar sumljivega, smo bili vsi prepričani, da bosta ostala denunclan ta BarMč in Žaubi na lažeh. Pa smo se zelo motili. Ona dva nista odnehala. Pri Perovih pa nI bilo pravega razumevanja. Meseca svečana leta 1942 je odšel Perov sin neznano-kam. Pri tej priliki so ga ovadili, da je odšel h komunistom. Moj sin France Je bil doma na dopustu za Veliko noč leta 1942 in Čez nekaj tednov je odšel zopet nazaj na delo v Dravograd. Barlič in Žaubi sta hitro izrabi la priliko in sta pričala, da sta odšla oba v hosto h komuni stom. Kosmatin pa da jim je hosll hrano v hosto ln i tem seveda Jib je podpiral. Nato Je dimnikar kot župan naredil -o-vadbo. To ovadbo so podpisali vsi trije, to je dimnikar kot žu pan, Barlič in Žaubi kot zaup nilta. Na podlagi te nove ovadbe je sklenila okupacijska oblast izse liti Breznika, Pera in Kosmati-na. V ranih urah dne 12. junija leta 1942 koraka skupina do zob oboroženih nemških vojakov proti mojemu stanovanju. Ko pa Je pričel pes na verigi močno lajati in skakati, sem šel pogle dat k oknu, kaj se godi zunaj. Vojaki so pričeli pse odganjati ln verjetno Jih pes ni razumel, so ga na licu mesta ustrelili in s tem jim je bila prosta pot do vežnih vrat, Kar naenkrat se nekdo zadere pred vratmi "auf-machen, deuttche Polizei" (odprite, nemška policija). Nič hudega in slabega sluteč, sem odprl vrata. Za dobro jutro sem dobil močno zaušnico, da sem se opotekel. Vprašal sem vojaka, zakaj to in če Je to nemški red. Nato se eden izmed vojakov zadere na mene, Ta novoimenovani zaupnik za da irT)am gina v ^ostl. Odgovo-gornji del Je bil P*ter Barlič. Prav z veseljem je sprejel to ovaduško službo, klub temu, dg je imel sam dva sinova, torej Jt bil družinski oče. Tako je ta čedna družba odpadnikov in ovaduhov, Žaubi, Barilč in župan Kunej sklenila, da se bodo selile iz gornjega dela vasi Koreno tri družine, ln sicer Frank Kosmatma, kateri l-ma največje poaewtvo. To posestvo naj bi si razdelila župan in Žaubi med seboj. Druga žrtev za selitev sem bil Jaz sam, Jože Breznik, ker mo bile moje njive v vasi ns ns j lepšem prostoru in v najlepši legi, ps tudi lepo obdelane. Tretje žrt«*v je bila Jože Per Razlog za izselitev ae Je hitro našla Per in Breznik držita s komunisti, vzroka dovolj za izselitev. Njihova poaestva nsj bi prevzels sinova Petra Barlils. Ta peklenski načrt zs izselitev je bil narejen od teh propglk ril sem jim, ds je moj sin Franc na delu v Dravogradu in ni res, da bi bil v gozdu. Vojsk zakri-či na mene "marach heraus" (marš ven) in me suvali in rinili na dvorišče, kjer ao s« sukali okoli mene s puškami v rokah. Pri tej priliki aem mislil, da me bodo kar na licu mesta ustrelili. Druga akupina. ki ae je nasitila k Peru In Koametinu, Je pa pričele streljati na Pera, kateri Je hotel pobegniti. On ae Je pru-v očesno vrgel ne zemljo in se valil dalje tako. da je pobegnil in prišel v zavetje in kritje, ne da bi ga kdo zadel. S Koema-tinom so revno tako poetopali kot z menoj. Poakušal je pobegniti, imel je smolo in bil trikrat zadet od strelov Pri tem se )e zgrudil in nI mogel več bežati. K sreči pe repe niso bil«* smrtno nevarne Teko krveve-ga so gs pozneje naložili t menoj vred ns voz in nes odpeljali v grad Ooričane pri Medvodah na Gorenjskem. Kako je bilo sedaj z menoj? Nekaj časa sam bil samo v spodnjem oblačilu, dokler mi ni pozneje enkrat žena prinesla o-bleko. Pozneje pride do mene neki SS poveljnik in mi naznani, da je celo moje premoženje zaplenjeno v prid in korist nem-H ške države. Mi vsi, moja žena, 20-letna hči Frančiška in' 13-letna Marija in jaz pa bomo izseljeni. Edino moja hči Josipi-na, katera je imela komaj mesec dni starega utroka, je ostala do» ma. Seveda le začasno. Moj sin, 25-letni Jože se je pu pravočasno skril in ga niso mogli izslediti. Za sina Franca sem jim pa povedal, da dela v Dravogradu. Zabičevall so ml pri tej priliki, da me bodo takoj izpustili, če se povrne pobegli sin Jo le. Bil sem prepričan, da se v kratkem vrnemo domov in smo pustili vso boljšo obleko doma in se podali na pot v slabi delovni obleki. Vojaki so nas stra-iili kot kake razbojnike. Odšli smo najprvo v Krašnjo, vsega krvavega Kosmatiha pa je moral peljati sosed. Pri tej priliki sem naprosil voznika-so-seda, da naj brzojavno obvesti mojega sina v Dravogradu, kaj da se je z nami zgodilo in naj bi prišel domov, ker so nas vse odpeljali v Goričane. In res. Čez par dni Je France prišel iz Dravograda domov, nakar sta prišla z zaročencem moje hčere Josipine, katera je še ostala med tem doma, Martinom Sizeljem za nami v Goričane polzvedo vg, kaj je z nami. Naprosila sta stražo, da bi rada z nami govo-rilp. Ali nič! Osem dni stgiža ni pustila nobenega obiska ln razgovora. Vsa Žalostna sta se vrnila domov, ne da bi nas vi dela. Ko pa sta se vrnila i Krašnjo, sta mislila, da Jima bo Župan kaj pomagal, ali sta se hudo varala in motila. Tudi za tg dva Je župan preakrbel potrebno, da ne bosta ostala med živimi. V ranih urah 20. Junija leta 1942 sem dobil jaz in Kosmati nov oče drugI obisk sina Fran četa in Martina Slzelja v Gori čanah, kjer so še vedno bili sg prti. Ko sem zagledal sina Franceta, sem se zelo zgrozil ker je bil popolnoma spreme njen. Bil je zelo žalosten, upa del ter ves solzan. Niti malo nisem pomislil, da ga vidim da nes zadnjikrat. Tudi Kosmati nov oče se Je poslavljal s težkim srcem od nJega, kot bi tudi on slutil, da se vidimo zadnjikrat, ln res, drugi dan so nas vse odpeljali s transportom na Bavarsko, kamor smo se vozili dva dni brez vsake hrane. Med tem Je pa doma župan napravil načrt, kako bo gospodaril na naših domovih. Mislil je, saj se ne bo nlkdo nikdar več vrnil iz Internacije domov. Nagovarjal je mojega sina in bodočega zeta, da bi prevzela posestvo v najem, enako tudi Perovo posestvo, kajti slutil je, da imata ta dva dovolj denurjs za izžemanje. Prevzela sta upravo in morala vse vnaprej plačati. Najemnino ln prašiče, čeprav Je bilo vse naša last. Naročil Jima je župan, da naj se tudi Jote povrne domov. Če ae Javi pravočasno, ae mu ne bo nič hudega zgodilo Franc In Martin sta verjela županu In obvestila sina Jožeta, kateri se je res vrnil domov, a-li samo prišel Je pogledat, ostal pa ni doma, ker ni zaupal izda-jalčevim besedam ln je tako ponudbo zavrnil, Odšel Je nazaj v hosto ter stopil v vrste narodnih borcev • pa rt i za no v. Ni mu bilo usojeno, da bi se še ka> terikrat videli, ker je pedel 2S oktobra leta 1942 v bitki z okupatorji za boljšo bodočnost do-movine. Sin Franc Je pa odšel pozneje v Kamnik do Hft vodstva, de bi ni* pritožil čez postopanje in pričevanje Žaubija, Barllča In župana. Pri tej priliki Je hotel pojaanlti In obrazložiti, da ao bile vse tri družine neupravičeno izseljene Gestapo v Kamniku je vsi- obljubil, da bo zaslišal vse tri ovaduhe Prosil sem Jih, da naf bi ae vsi vrnili domov, nakar so ml o-nt odgovorili, da naj se vrne tudi Jože Breznik, torej moj brat if hoate Heveda ao bile od njihove strani same obljube Medtem so pe zszngll ovaduhi zs mojo pritožbo ns Geetspo Hitro ao se sporszumell In pričeli z novim ovaduštvom. Ali Priznanje wlgarske vlade Zofija.—ONA—Bolgarska javnost se živo zanima za vesti o zasedanju organizacije Zedinje-nih narodov v Londonu In razpravlja mnogo tudi o priznanju rumunske vlade. Časopisje domovinske fronte jp z velikim zanimanjem raspravljalo o razmerah, ki so na Rumunskem omogočile priznanje vlade in očita opoziciji, da ni dovolj patrlotič-na, da bi se podredila zahtevam treh velesil. Bolgarsko časopisje je jako previdno v svojem pisanju o angleško-sovjetskem sporu glede Grčije ln prlobčuje le popolnoma nepristranske članke o tem vprašanju, navzlic temu, da se zadeva neposredno tiče bolgarskih Interesov. Bolgarija je edina balkanska drŽava, katere London in Washington še nista priznala. Bolgari poudarjajo, da se Bolagrija nikdar ni borila proti zaveznikom, d oči m ao se drugi sateliti osiŠČa aktivno udeležili vojne. Uradno naglaša vlada, dš so bile vlade Madžarske, Rumunije in Finske priznane, čeravno so bile v borbi »roti Sovjetski uniji. Prošnja Albanije za pristop p UNO London. — ONA, — Jugoslavija je plameno vložila prošnjo, da se jt dovoli udslelba v debati varnostnega odbora glede pristopa Albanije v organizacijo zedlnjenlh narodov. Takoj na* to je Orlka delegacija vložila ulično prošnjo, ter zahtevala, da se jI dovoli nastbpiti proti pripustitvi, ako bi bilo dovoljeno Jugoslaviji, ds jo zagovarja. Grčija smatra namreč, da je Albaniji še vedna njena povratnica. Dejstvo, di sta Amerika ln Velika Britanija priznali al-bgnsko vlado, nI spremenilo grškega stališča v tej zadevi, Od vsega začetka jt bilo očividno, da je Ameriki in'Veltki Britaniji ljubše, zadevo Albanije preložiti na prihodnje zasedanje organizacije zedlnjenlh narodov. Londonski kregl radi tega pričakujejo, ds bo predlog Jugoslavije odklonjen. (To se je rped tem zgodilo.) za to so potrebne nove, sveže moči." Pa so jih zelo hitro dobili in našli. Zaubi je pripeljal nove priče v osebi svoje žene in sestre, kateri bota dobro pričali, Nadalje Je bila nova priča tudi Barličev sin ln dimnikar Ignac Burja iz KraŠnje. Ta je bil dobro zapisan pri SS, nads* IJe Franc Vehovec, kateri dobro govori nemški Jezik ln mu bodo več verjeli. Njegov sin pa bode vse poizvedel kako in kaj, ker so bile nu nas razpisane nagrade. Za nagrado naj bi dobila Žaubejiva sestra Breznikov vrt, Ignac Burja nsj bi dobil Brezniku ve vole, Franc Vehovec pa nsj bi dobil travnik v Trnavl, lust lireznlkove fene. Torej take so bile nagrade tn dogovori teh Izdajalcev In 6vg-duhov. Nadalje so pa še oklenili, da naj se preseli vsa vas, ker vsi prebivalci podpirajo "komuniste," ki so v gozdu. Prinašajo jim hrano tn rgzna poročila o kretanju nemških gtraŽ. Vsi moški, razen treh, Barličev sin, hlapec Žaublja in Strehar Karel, so ostali komunisti. Stre-harjev brat pa je radi tega v službi pri 3K v Kamniku, da dokaže, da ne slmpatlzlra s komunisti Ko sta BarllČ in Žaubi vse to izpričala na merodajnlh mestih, Jima Je le oglasil* slabs vest. Imela nista več poguma In mirne vesti, da bi spala doma. Do-blls sta stanovanje v Kamniku, kamor ktu se tudi preaellla. Vse ostale priče pa, ki so krivo pričale so iz strahu pred partizani hodile spat na nemško orožniŠKo postajo v Lukovico. _(Se nadaljuje ) DOPISNIKOM IM ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proavetl gll w glavni urad $HPl se posabtte v naalovu napraviti poštne številke t9 SS besede "Chlee#o". Ns kuverti vsetoj sapillfei Od-cago t*. III. Te W olajšalo del# ns člltaJkJ pošti, nam p* pospešilo dosti vi J saje poŠte. LEV N. tolstoj: KAZAKI kavkaska povest Iz ružčine prevel , JOSIP KNAFLIČ * : (Nadaljevanje) "Oprostite, gospoda, ukazano mi je .ugasniti luči/' je dejal zaspani natakar, ki je bil sliial poslednji razgovor in se čudil, zakaj vendar govori gospoda vedno eno in isto. "Za koga naj zapiiem račun? Za vas?" se je obrnil k velikemu, vedoč vnaprej, koga se ima držati. "Zame," je rekel veliki "Koliko je?" "Šestindvajset rubljev." Veliki je trenutek premišljeval, a ni rekel ničesar in je vtaknil račun v žep. A onadva sta nadaljevala svoj razgovor. "Ostani zdrav, ti si izvrsten dečko!" je dejal mali in grdi gospod s krotkimi očmi. Solze so stopile obema v oči. Sla sta ven na stopnice. "Ah, da!" je dejal odhajajoči, okrenivii se k velikemu, in zardel. "Račun pri Sevaljii uredii ti in potem mi piii!" "Dobro, dobro!" je odvrnil veliki in natikal rokavice. "Kako te zavidam!" je dostavil povsem nepričakovano, ko so stopili pred hišo. Odhajajoči je sedel v sani, se zavil v kožuh in dejal: "No, pa se pel ji z menoj!" In umaknil se je celo v saneh, da bi naredil prostor njemu, ki je rekel, da ga zavida. Glas mu je drhtel. On, ki ga je sprejel k Minem, je rekel: "Zbogom, Mitja, dal ti Bog . . ."—Želel ni drugega nego samo, da bi se oni skoro odpeljal, in zato ni mogel izgovoriti tega, kar je želel. Molčali so nekaj časa, Se enkrat je rekel nekdo: "Zbogom." Nekdo je zaklical: "Naprej!" In jcmščik je pognal. "Jelizar, zapelji sem!" je zaklical eden gospodov, ki sta ostala pred hišo. Izvoščki in kočijaž so se /ganili, tlesknili z jezikom in pocukali vajeti. Zamrznjena kočija je zeškripala po snegu. "Izvrsten dečko, U Olenin," je dejal eden njiju, ki sta bila spremila odhajajočega. "Pa kaj ga žene v Kavkaz? In še za junkerja (vojaški naslov mladih plemenitašev-prostovoljcev v ruski armadi)! To bi ne bilo zame . . . Ali boš obedoval jutri v klubu?" "Bom." In razšla sta se. Odhajajočemu ji* postalo toplo, da vroče v kožuhu. Usedel se je na dno sani in odpel plašč. Razmršena trojka se je vlekla iz ene temne ulice v drugo, mimo hiš, ki jih ni videl nikoli. Oleninu se je zdelo, da se samo odhajajoči vozijo po teh ulicah. Okrog in okrog Je bilo temno, tiho in puščobno; a njegove prsi so bile tako polne spominov, ljubezni, obžalovanja in blagodejnih, dušečih solz . .. II. "Ljubim Jih! Srčno jih ljubim! Izvrstni ljudje! Prav zares!" si je zatrjeval in hotelo se mu je jokati. A zakaj se mu je hotelo jokati? Kdo so bili ti izvrstni ljudje? Koga je srčno ljubil? Sam ni vedel prav. Zdaj je ogledoval kako hišo in se čudil, zakaj je tako čudno zidana; zdaj se je čudil, zakaj sta voznik in VanjuAa, ki sta mu bila vendar tako tuja, sedela tako blizu njega in se zaeno z nJim stresala in gugala, kadar sta potegnila stranska konja za zmrznjene vože. In znova je govoril: "Kako to prevzame! Imenitno!" In čudil se je sam, čemu je rekel to, in se je vprašal: "Ali nisem morda pijan?" Res, on je bil izpil za svoj del kaki dve steklenici vina; a ni bilo samo vino, ki je delovalo tako na Olenina. Spominjal se je na vse one, kakor se mu je zdelo, tako prisrčne besede, ki sta mu jih sramežljivo in kakor nehote govorila prijatelja pred odhodom. Spominjal se je stiskanja rok, pogledov, molka in zvoka glasa, ki je dejal, ko je že sedel v saneh: "Zbogom, mitja!" Spomnil se je svoje lastne, odločne odkritosrčnosti. In vse to je imelo zanj nekaj ganljivega. Ne samo prijatelji in sorodniki, ne samo ravnodušne osebe, ampak celo ljudje, ki so mu bili nesimpatični in ki mu niso želeli dobro, so se pred njegovim odhodom vsi kakor naenkrat dogovorili, da ga bolj vzljubijo in da mu odpuste, kakor pred izpovedjo ali pred smrtjo. "Morda mi ni namenjeno, da se povrnem iz Kavkaza," je premišljeval. In zdelo se mu je, da ljubi svoje prijatelje in da ljubi še koga . . , In žal mu je bilo samega sebe.' A ni bila ljubezen do prijateljev, ki je njegovo dušo tako mehčala in tako povzdigovala, da ni mogel zadržavati brezmiselnih besed, ki so mu same od sebe prihajsle na ustne; in tudi ni bila ljubezen do ženske (on še ni ljubil nikoli), ki ga je delala takega. Ljubezen do samega sebe, goreča, upov polna, mlada ljubezen do vsega, kar je bilo dobrega v njegovi duši (in njemu se je zdelo v tem trenutku, da je bilo v niej zgolj dobro), ona je bila, ki mu je gnala solze v oči in polagala na jezik besede brez smisla in zveze. Olenin je bil mladenič, ki ni bil napravil nikjer nobenega kurza, nikdar nikjer služboval (prištevali so ga le tako po imenu neki oblast-niji), zapravil polovico svojih dni in ki si do štirindvajsetega leta ni bil izbral ne kakega poklica ne kdaj kaj delal. Bil je, kar se imenuje v moskovski družbi "mlad človek". Z osemnajstimi leti Je bil Olenin tako svoboden, kolikor so pač mogli biti svobodni mladi bogati Rusi naši polpretekle dobe, ki so z rane mladosti ostali na svetu brez staršev. Zanj ni bilo nikakih~ne fizičnih, ne moralnih —spon; on Je delal, kar je hotel, njemu ni manjkalo ničesar in nič ga ni vezalo. Zanj ni bilo ne rodbine, ne dohtpvine, ne vere, ne potrebe. On ni veroval ničesar in ni priznaval ničesar. A čeprav ni priznaval ničesar, ni bil najmanje ne pust, blaži ran in vfdno zabavljajoč mladenič; nasprotno: navduševal se je neprenehoma. Njegov duh je bil našel, da ljubeznimi; a, navzočnost mlade lepe ženske ga je porazila vsakikrat. Davno je vedel, da so časti in dostojanstva—neumnost; a nehote je občutil nekako zadovoljstvo, ako je na kakem plesu stopil k njemu knez Sergij in ga prijazno nagovoril. Vsem svojim navduševanjem pa se je vdajal le v toliko, v kolikor ga niso vezala. (Dalje prihodnjič) Iz preteklih dni Franc Štefani Vroče popoldne, težka sopari-ca je ležala nad Ljubljano. Ljudje so molče hiteli po mestnih ulicah za svojimi vsakdanjimi o-v pravki, na obrazih jim je bila začrtana skrb in tegoba, ki pa je izražala tudi trdno odločnost. Cital sem najnovejšo številko "Slovanskega poročevalca." Misli nisem imel zbranih, živel sem *e pod mučnim vtisom včerajšnjega dogodka. Ko sem po končam službi spremljal voz v re-mi/o. je pri preiskavi voza na bloku v omarici za odmetavanje >r porabljenih voznih listkov kaiabinijer naifl "Poročevalca." Ko mi je list pomolil pred oči, mu je na ustih zaigral apačen smehljaj. Čutil sem. da se mi ro#a Nekaj gnusnega je obšlo moje misli ob pogledu na tega človeka Voznik Jože je preble-del, tudi meni je bilo tesno. Ka-rabinljer pa je krilil z rokami, mahal z listom po zraku ter ga sedaj meni sedaj vozniku pomolil pred oči. Govoril je a Uko naglico, kakor da bi se mu ne-kiim silno mudilo. Vsaka druga beseda mu je bila "rebell" dru-Re^a nisem razumel. Kakor bi odsekal, jfc obmolknil, potlačil list v žep svoje bluze ter ato-pil iz voza. Jože se je hitro zavedel ter ootegnil voz naprej. Izginila sva v remizo. Se dane« mi ni razumljiva sreča, ki naju je spremljala. Rilo je to v času ko so te fašiatične zveri zaradi še tako brezpomembnega lističa brez usmiljenja in sodbe postavile ob zid. Poln vtisov sem se vrnil domov. Iz trpkega razmišljevanja me predrami regljanje strojnice iz neposredne bližine. NI se mi zdelo to nič posebnega, saj so bile strojnice običajna pesem vsakega dneva. Preganil sem "Poročevalca" in ga potisnil v skriven predal omare. Tedaj plane v sobo vsa iz sebe soseda: "Hribernikova delavnica je izdana." Pravkar je padlo na dvorišču preti delavnico pod o-kupatorskimi krogla"m! pet mladih žrtev. Nisem vzdržal več v sobi. Imel sem napovedan sestanek v usmerjevalni postaji. Izročiti Je bilo treba poverjeniku iz terena orožje, ki ga je imel shranjenega pokojni tovariš Peter. Dasi je bilo do sestanka že- u-ro časa sem hitel na cesto. Tramvaj je bil neobičajno prazen Tudi na Celovški cesti ni bilo žive duše. Pred Hriberni-kov o delavnico je stala straža črnih srajc. Na dvorišču ao ležale pomorjene žrtve. Okna sosednih hiž so bila zaprta Vse je bilo kakor izumrlo. Mrtva* Tka t tit tut je ležala nad okolico, samo fažiatičrie hijene na straži ao se preplašeno ozirale naokrog Ko je človek opazoval te klaver-ne kreature. Je imel občutek, da "zver voha kri." V usmerjevalni postaji so bili vsi tovariši že na mestu. Rilo nas je fe*t. Kmalu nato pride tudi rajonaki sekretar. Podali vedeli vsi. Vsakemu drugemu bi tovariš Janez preprečil vstop. Tenente pa je bil elektroinže-njer, zastopnik /ijihove oblasti v mestrii elekrarni. Ta se za napis na vratih ni brigal. Lopov vsak trenutek vstopal v u-smerjevslnico. Skušali so mu to že preprečiti, toda ni se jim posrečilo. Slišali smo Jsneza, kako se muči z italijanščino. Vedeli smo, da poskuša lopove za vsako ceno zadržati, da ne bi vstopili v naš prostor. Tovariš Henrik se je z repetirko v roki splazil do male odprtine na vratih. "S seboj ima dva črnosrajčni-ka. Običajno jp sam—da ni kaj izvohal?" Sekunde so bile dolge. Vsi smo pridrževali dih. Slišalo se je samo brnenje strojev. Koraki so udarjali tik naših vrat. Tov. Henrik nas je razmestil po tesnem prostoru.! "Ni kaj rsz-mišljati" je komij slišno zamr-mral. "Ali mi—ali oni." Tudi Janez ve. kaj mu je storiti. "Ako se srečamo tu, je naša pot v svobodo samo preko njih." Koraki so se oddaljili. Čez ne- Ršini mali orisil High School Graduate* KEJtS RKS Learn the Advertising Business STENOGRAPHERS - TYPISTS FILE CLERKS - SECRETARIES ORDER CHECK! GENERAL OFFICE ' Good sta sting rate; S day week: ccimpany cafeteria; group-life and hospitalization insurance;, steady employment; paid vacation; all transportation. REUBEN H. DONNELLY CORP. 3M E. 22nd St. kaj trenutkov ni bilo nobenega glasu več. Nato zaslišipio dsljše brnenje zvones—znak: nevarnost je odstranjena. Z nekoliko porogljivim pogledom je vstopil tovariš Janez. Premeril je vsakega posebej. Posedli smo zopet na svoja prejšnja mesta. Sestanek se je nadaljeval. Stro-ji so brneli svojo pesem._ Kami muli osrlant SLAVA I NIČ VEČ HRBTOBOLA Tukaj Js tisti, moderni način oUJtoU navaden hrbto-bol. rirlnnei'i Back Plasterl Olajša bolečine, otrpje. na-tesnjenoet. Vpliva prtieteol V vseh lekarnah. .Zahtevajte Johnaoa O Johnson kakovost. Prve vknjižbe na posojila za prenov 1 jen Je r in refinanciranje, dobite po zmerni obrestni meri pri: KORUNA SAVING fc LOAN ASSOCIATION 2S32 W. Cermak Rd.. Chicago. »1-Rockwell 0538 Naročite ai pri nas SLOVENSKE NOTE ZA PIANO HARMONIKE Pilite pe cenik na naslov: J. RUSS 1557 E. 85 St.. Cleveland 9. Okie SLOVENE GIRLS & WOMEN Needed at once for * LIGHT CLEAN FACTQRY WORK Free Insurance NEW LUNCH ROOM "Music while you work" Apply from 8:30 to 5 EMPLOYMENT OFFICE R. J. EDERER CO. 540 N. Orleans—Near Grand Ave. V 'TAC RLS light Factory work steady - no experience needed - good pay come ready for work OHMITE MFG. CO., 4851 W. Flournoy Street i rt> 65c per Hour from Start PAID TO ' EXPERIENCED GIRLS - WOMEN Work on Safe "PIECE WORK PLAN" Excellent working'and earning conditions no. experience necessary F. | - .* t j Learn a Good Occupation Punch Press Light Bench Work Looping • Light Finishing -and other work Vacation and Hospitalization Apply st American Spring Wire & Specialty Co« 816 N. Spaulding Avenue (Hslf s block from the Chicago. Ave. streetcar) smo se, kakor običajno, v kletni prostor usmerjevalnice. Semkaj ni imel nihče vstopa. Janez je imel danes dežurno službo v usmerjevalni postaji. Stal je v zgornjem prostoru na straži. Počutili smo se povsem varne. Za vsak slučaj pa je že pokojni tovariš Peter dal na vrata strojnega oddelka napis v italijanščini "Smrtno nevarno, pred vstopom podpisati reverz." Dogovorili smo se za varnostni znak in Janez je zaprl za nami vrata, Stroji so brneli svojo e-nakomerno pesem. Rumenka-sto-modra svetloba se je medlo razlivala po ozkem prostoru., Poeedll smo tesno drug poleg drugega. Rajonski sekretar je razlagal navodila Osvobodilne fronte. Tovariš Henrik je razdelil literaturo. Nato je odprl skriven rov pod strojem, kjer Je bilo shranjeno orožje z naboji. Treba ga je bilo odnesti na določeno mesto. Ta trenutek je zabrnel električen zvonec—znak nevarnosti. Po krajšem presledku zabrnt še enkrat, to je pomenilo, da Je nevarnoat resna. Nastala Je grobna tišina Sli-Šalo ae je samo zamolklo brnenje at rojev „ V zgornjem prosto-ru so se siiAall pogosti koraki. Imeli smo občutek, da je prišle tropa ljudi. ' Tenente." je ?aiepetal tova-riš Henrik ter stisnil v pest repetirko, ki jo je potegnil ic skrivnega rova. • . "Ako vstopi—«laho z njim * Bil Je Tenente, to smo tekoj "a nation of nations" A NEW BOOK BY LOUIS ADAMIC s.'1 . 1 Price S3.50 Also the following hooka by the sam« authort My Native Land......... 3.7S From Many Lands....... 3.50 Grand »ona...... 2.50 Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America..... 3.75 Native's Return......... 2.75 Two-Way Passage^..... 2.50 What's Your Name?..... 2.50 Order from Proletarec 2301 South Lewndale Avenue Chicago 23, III. Razni mali oglasi HOUSEKEEPER to assist with 2 children. Very pleasant home. Own room. $25 per week. Regent 8611 \ OPERATORS experienced on single and double •needle. New factory. Good opportunity. Stitch 'n Style 1219 W. Van Buren SLOVENKA 2ELI DOBITI DELO Želim dobiti delo za domača hišna opravila, najrajše pri slovenski družini. Za drugo se pogovorimo. Pišite na naslov: SLOVENKA, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. —et<®t Wo®* for General Housew0PL AND Assist With Children No heavy cleaning or Permanent" - * Permanent position. ^ Pleasant working condition, Call: GLENCOE 23J PRESS GIRL i Machine and board work Steady Good pay and ovmin* SUPERB CLEANERS __1721 Milwaukee GIRLS Experienced in hand forming of lucite or girls with nimble fingers for delicate operation; 75c per hour Also incentive pay BERNARD EDWARD co. 705 WASHINGTON - FRA. 1767 "Excellent Working Conditions" Permanent positions now open TYPISTS k FILE CLERKS Good pay - Good transportation 5 day week, plus time V*. for overtime AUTOMATIC ADDRESSING CO. 75 W. Van Buz«n Si. Mr. Bowman, 3rd Floor SEAMSTRESSES Average 85c per hour SORTERS - FOLDERS WRAPPERS - INSPECTORS Average 65c per hour Roscoe Laundry Co. 3517 W. HARRISON RADIO PARTS MFG. URGENTLY NEEDS GIRLS FOR FOLLOWING POSITIONS: ASSEMBLING - SOLDERING TESTING - COIL WINDING Steady employment—40 hour week j Experience not required Radio Industries, Inc. 3255 W. ARMITAGE Phone Capitol 0282 BINDERYGIRLS With or without experience, for inserting and light table work. ALSO EXPERIENCED GIRLS on glueing machines; pleasant working conditions.—Good starting salary.— Permanent. Free hospitalization insurance. Time and one-half 6ver 40 hours. - SHELBY CRAFTC0 2734 W. SUPERIOR ST. STENO-TYPlti Beginner, splendid opportune] young girl. Good salary vaL with pay. Profit sharing Apply at: Holleb & Co. 167 SO. WATER MAHKE1 General Office Ifa Several openings for young wo« no experience necessary, good sta ing salary, vacation with pay ?n sharing plan: Apply at: Holleb & Co. 187 SO. WATER MARKET ALI GLEDATE ZA DOBR] PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima D takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od sačatka plača 70cmi po treh mesecih 75c ns una p šestih mesecih po I0c turn. ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSD DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. dol ure ponoči POMAGALKE V JEDILNICI I! KUHARICE V KAFETER1J1 POTREBUJEMO NOVA VISOKA PLAČ Oglasit« te pri illinois BELLI telephone company v uposloralnem ursdu ss »sij v pritličju 309 W. WASHINGTON STI Ali ete naročeni na dnni "Proeveio"? Podpiraj lt »voij ASSEMBLERS COIL FINISHERS - COIL WINDERS - SOLDERl i COIL REPAIRERS With or without experience - Good pay CONSOLIDATED RADIO PRODUCTS. 350 W. Eri« Sw naročite si dnevnk prosveto Po sklepu 1ft redne konvencijo se lahko naroči na list Pro«T»to * Prišteje eden. dva. tri. fttiri ell pet članov Is en« družine k eni narot ninL List Pros veta stane sa tn enako, sa člane ali nečlane M 00 n •no letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri asesm«niu S1.20 o tednik, se jim to priftteje k naročnini. Toze) sedaj ni vsroka. rta da Je lbt pzedzag sa člane SNPJ. List PzosveU je vala lastnina k gotovo je v vsaki družini nekdo, ki bi zad čital list vsak dsn. Pojasnita—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahtevsl ssm »voj 1st tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tsko »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lata. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnižtvo znižati datum za to vsoto naročnik* Za Chicago ln okolico j« 1 tednik Ul............ 2 tednika in 3 tednike in . 4 tednik« In... I tednikov In |TM 8.J0 S.H jN 179 1 St Cena listu Prosv«ta jet Za Združ. držav« ln Kanado 39.00 1 tednik ln .____________ 4M 2 tednika in________________ 340 3 tednike ln .......... 2.40 4 tednike ln________________ 1 20 5 tednikov in________________ B|* Ze Evropo Je... Ispelnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja aH Money Order v pismu in si naročite Prosveto. Ust. ki J« v«is laa»®»* PROSVETA. SlfPJ. 3057 80. Lawndale Ave. Ckicafo 23. I1L Priloieno požiljsm naročnino sa liat Proaveto vsoto I L Ime --------L--------------------------ČL družtrs žt. - Naslov......................_ ... Ustavit« tednik ln «« prlptžtte k moji naročnini od članov moj« družin* -----------------*------ČL dnažtva žt ____________________ČL druživa ŽL - ■ -..............ČL druživa ŽL -.................ČL družtra ŽL - Držav«— □