r POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I. OD 24. NOV. DO 30. NOV. LETO 1929 ŠTEVILKA 28 i . . ■ HUL i i i" 1 Ii 1 i i - . i. J M PHILIPS PAPIRNICE IN KARTONA2E EINDHOVEN 1J o vila in volna Vedno prihajajoče novosti UL LJUBLJANA Kaj hočete slišati ? Kdor je enkrat videl in slišal TELEFUNKEN 9W skupno z zvočnikom Arco-phon 5, prizna: kaj boljšega ne obstoja f TELEFUNKEN 9W s pripadajočimi elektronkami stane Din 11.360 RIM PARIŠ DUNAJ MOSKVO LONDON VARŠAVO ? To si morete vsak večer izbrati, kajti vse postaje dobite takoj čisto in jasno v zvočniku brez visoke antene z aparatom TELEFUNKEN 9W mrežno priključni aparat z vsemi tehničnimi novostmi, pri katerem je vse storjeno, da se doseže največji učinek. Na kratko: TELEFUNKEN 9W je aparat, ki prekosi največje zahteve. Neprekosljivi koncertni zvočnik ,ARCOPHON 5' stane Din 17OO'^ TELEFUNKEN NAJSTAREJŠA IZKUSTVA NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA 2. oktobra 1929. Konference se je udeležilo 51 zastopnikov državnih radio-postaj in 30 zastopnikov privatnih oddajnih postaj. Delo konference je bilo razdeljeno na štiri odbore: v odbor za organizacijo, za normalizacijo, za sodelovanje in za tehniške obratne probleme. Tem odborom so predse- Seja haaške radio konference v hotelu »De twee Steden« v Haagu. Po radio konferenci v Haagu Po občeveljavni pogodbi, sklenjeni na radio konferenci v Wiashingtonu 1. 1927., naj se vrši vsake dve leti splošna svetovna radio-konferenca komiteja, sestavljenega iz zastopnikov državnih radio-oddajinih postaj kakor tudi privatnih oddajnih postaj. Komite ima oznako: »Comite consultatiif international technique des communications raidioelectri-ques« ali okrajšano CCIR. Ta komite naj na svojih konferencah obravnava vsa tehnična in podobna vprašanja, ki se tičejo radia. Praška konferenca, ki se je vršila aprila meseca pa je bila le evropska radio-konferenca in se je barvila le z administrativnimi vprašanji, kar ni v nasprotju z vvashingtonsko pogodbo. Konferenca v Haagu torej ni bila nikako nadaljevanje praške radio konference; imela je zato tudi popolnoma svoj delovni program. Vršila se je v Haagu od 18. septembra do dovale države: Nemčija, Francija, Združene države Sev. Amerike in Anglija. Da je moglo delo napredovati, se je delo odborov razdelilo še na pododbore. Konferenca je prinesla dokaj važnih določb; tako je n. pr. določila definitivno oznako valovnih dolžin. Doslej je bilo vse polno definacij za kratke, normalne in dolge valove. Konferenca pa je določila sledečo lestvico, po kaiteri naj se odslej ravnajo vse postaje: zelo kratki valovi so valovi pod 10 m ali nad 30.000 Kc. kratki valovi so od 10 do 50 m ali 30.000 do 6000 Kc, mejni valovi so od 50 do 200 m ali od 6000 do 1500 Kc, srednji valovi so cnd 200 do 3000 ali od 1500 do 100 Kc, dolgi valovi so od 3000 m naprej ali od 100 Kc nižje. Konferenca je podala tudi definicijo za oddajno energijo radio-postaje. Do sedaj so nekatere postaje za telefonijo označevale svojo energijo po anodnem toku, ki se je dovajal oddajnim elektronkam ali pa po oddajni energiji v anteni. Še večje nejasnosti pa so vladale pri postajah za telegrafijo. Odslej pa naj velja za telegrafske postaje kot merilo jakosti visokofrekvenčna energija, ki se dovaja anteni. Pri postajah za telefonijo se naj pa označuje energija s produktom iz antenskega upora in kvadrata efektivnega anodnega toka pri najjačji dopustni modulaciji. Da se omogoči še povečati število oddajnih postaj in zagotoviti vsem nemoteno delovanje hkrati, je sklenila konferenca, da bo treba sicer valovne razlike oz. razlike Kc med posameznimi postajami zmanjšati, zato pa prisiliti postaje, da se točno drže njim dodeljenega vala. To bo pa le tedaj mogoče, če bodo vse postaje opremljene z kar najpre-ciznejšimi aparati za merjenje valovnih dolžin oz. Kc. Konferenca je določila naj imajo merski aparati natančnost vsaj 1/10.000, če so pa specijalni, torej s kristali in termostatom, pa natančnost do 2/100.000. Pri radijskih oddajnih postajah ,pa so že dovoljeni aparati z natančnostjo 3—4/1000, ker so to manjše in tehniško manj popolne postaje. Poštne uprave pa naj v svrho kontrole svojih postaj uvedejo merske aparate z točnostjo do 1/100.000. Konferenca je nadalje določila minimalne razlike v Kc med posameznimi postajami. Tako naj imajo postaje za telegrafijo z nedušenimi valovi, ki oddajajo po 100 besed na minuto, frekvenčno diferenco med 0'16 in 0'24 Kc. Za postaje, ki oddajajo slike, je določena frekvenčna diferenca 2—10 Kc, za postaje za daljnovidenje pa 10—100 Kc. Postaje za telefonijo naj imajo diferenco do 6 Kc, običajne radio- postaje pa 10—20 Kc. Konferenca je nadalje določila, da naj države posvečajo posebno pažnjo pri gradnji postaj na kraitke valove. Tako naj se uporablja vedno le najboljši materija!, tako da bo ostala frekvenca postaje vedno absolutno enaka in tako omogočala višjo selektivnost. Kajti to bo s časom postal predpogoj uspešnega radio-oddajanja. Zakaj postaje na kratke valove imajo silno veliko območje in v nasprotju z drugimi valovnimi dolžinami lahko povzroče motnje v razdalje, kjer jih nihče več ne pričakuje. Tako nas n. pr. japonska oddajna postaja s 50 KW energije in valom 300 do 400 m nikakor ne bo mogla motiti, pač pa japonska oddajna postaja na kratke valove že z mnogo- manjšo oddajno energijo. Radi tega je sklenila konferenca, da naj vsaka država vzame valovne dolžine za svoje oddajne postaje na kratke valove blizu skupaj; to pa zato, da, če bodo že postaje motile, bodo motile v prvi vrsti druga drugo v lastni državi in tako vedno dajale pobudo za izboljšanje. Nadalje je določila konferenca valovno območje za evropske amaterje na kratke valove. Po washingtonski pogodbi so amaterji smeli uporabljati valovne dolžine nad 75—85 m in 150—175 m. Odslej pa smejo oddajati na območju od 37-71 m do 83'38 m. Tudi ne dobi amater odslej nobene frekvence, ki jo naj uporablja, ampak frekvenčno območje. Določena je tudi maksimalna energija amaterskih oddaj; anodna energija zadnjih elektronk ne sme presegati 50 Wattov. Konferenca je rešila tudi vprašanje merjenja valovnih dolžin in določila frekvenčne normalije. Nadalje je konferenca določila, da jo smejo postaje, ki delujejo na valovnem območju od 200 do 545 m, zvečati svojo oddajno energijo kvečjemu do 100 KW. Za daljše valove pa naj velja še nadalje washingtonska pogodba. To bi bilo torej v glavnem vse, kar je dala haaška konfernca. Janko Hafner. Vesel prizor na zadnjem ribniškem večeru v našem radiu: »Žena tri vogale podpjera al pa štjer podjera.« (Od leve na desno g. Jože Pucelj, gdč. Ivanka Zobec in g. Janez Andoljšek.) RADIOTEHNIKA Visokofrekvenčni transformator Zakaj pa je tako važno, da zvišamo zunanji ali resonantni upor sekundarne tuljave? Zato, ker dejansko pojačenje viisokofrekventne elektronke nikakor ne znaša toliko kot je njen ojiačevalni faktor, to je, kar 500 pri Telefunken Res 044. Za višino dejanskega pojačenja imamo tole formulo: Pojačenje — 1 + — * 1 o.. Ra (g znači ojačevalni faktor, Ri je notranji upor elektronke, Ra pa resonantni upor sekundarne tuljave transformatorja). Oba prva faktorja sta nam znana iz karakteristike elektronke. Pri Philips A 442 znaša g = 150, Ri = 150.000. Resonantni upor pa je odvisen od dolžine vala in od konstrukcije transformatorja. Postavimo, da znaša Ra pri zelo skrbni izvedbi in pri dolžini vala 500 m kakih 100.000 ohmov, a pri istotako skrbni izvedbi transformatorja pri valu 4000 m kakih 300.000 ohmov. Kakšno bo torej dejansko pojačenje visokofrekvenčne elektronke? V prvem slučaju z valovno dolžino 500 m bo znašalo z Philipsovo elektronko A 442: _ 9 _ 150 1 IU Ra 1 + 150.000 1 100.000 150 + 1'5 60 1) Mogoče nam je torej doseči šestdesetkratno visokofrekvenčno pojačenje z eno samo elektronko, vendar pa je poudariti, da je zato potreba silne skrbnosti in tudi nekaj znanja pri sestavi aparata. Navadno si pomagamo z vpeljavo reakcije, kapacitivne ali induktivne, da ž njo dvignemo zunanji ali resonančni upor do zgoraj navedene višine. Poglejmo še, kolikšno pojačenje bi dosegli, če bi uporabili za visokofrekvenčno ojačevalko Telefunken Res 044. 9 500 1 + Si Ra 1 + 500 700.000 1 + 7 100.000 62 2) Iz obeh primer vidimo, da je praktično z obema tipoma elektronk doseženo isto pojačenje, čeprav sta si njiju karakteristiki na pogled tako različni. Tudi moremo navesti pravilo, da bo ona elektronka izvršila višje pojačenje, pri kateri je produkt iz ojačeval-nega faktorja in strmine večji. Pri Philips A 442 znaša ta produkt 150 X 1 = 150. Pri Telefunken Res 044 pa 500 X 0-4 = 200. Kot vidimo, se nam zopet pokaže, da Telefunken nadkriljuje Philipsa. Vendar bomo iz poznejših razmotrivanj spoznali, da vsemu temu ni tako, in sicer iz prav enostavnega vzroka, ker pri uporabi elektronke Telefunken Res 044 nikdar ne moremo konstruirati transformatorja, ki bi imel pri valu 500 m kar 100.000 ohmov resonantnega upora. Poglejmo pa še prej, kako nam oba tipa elektronk pojačita dolgi val 4000 m, pri katerem je mogoče doseči v transformatorju resonantni upor 300.000 ohmov. Najprej s Philips A 442. P = 9 150 150 Ra 1 150.000 1+0-5 = 100 300.000 3) S Telefunken Res 044 pa se doseže na 4000 m dolgem valu takole dejansko pojačenje: P- 500 500 1 m Ra 1 + 700.000 1+2-3 300.000 151 4) Zopet spoznamo, da je visokofrekvenčno pojačenje z elektronko Telefunken pri dolgem valu tako visoko, kot z Philipsovo absolutno ne more biti. Gotovo je padlo v oči, da smo zgoraj, ko smo opisovali sestavo visokofrekvenčnega transformatorja, točno navedli dolgost žice za sekundarno tuljavo, nismo pa nič omenili 0 velikosti primarne tuljave. Pri transformatorjih govorimo vedno o razmerju med številom navojev primarne tuljave in med številom navojev sekundarne tuljave. Ako sta obe tuljavi enako veliki, pravimo, da je njiju razmerje 1:1. Ako šteje sekundarni del 60 navojev, primarni pa 30, tedaj je njiju razmerje 1:2, če pa ima sekundarni 60 ovojev, primarni del pa 120, takrat je razmerje 2 : 1. Kot smo iz zgornjih računov dokazali, je dejansko pojačenje tem višje, čim večji je zunanji ali resonantni upor transformatorja, oziroma njegovega sekundarnega dela. To nas dovede do kar najskrbnejše sestave transformatorja. Glede razmerja med primarno in sekundarno tuljavo pa imamo zopet pravilo, ki navaja, naj bo razmerje tuljav v transformatorju tedaj 1:1, kadar je resonantni upor sekundarne tuljave enak notranjemu uporu elektronke. Ako je resonantni upor manjši od notranjega upora, mora znašati razmerje v številu navojev obeh tuljav manj kot 1:1 in znaša n. pr. 2:1 tedaj, kadar je notranji upor dvakrat večji od resonantnega. Višje razmerje med tuljavama n. pr. 1 : 2 pa mora biti takrat, ko znaša notranji upor elektronke komaj polovico resonantnega upora sekundarne tuljave. (Dalje.) Prenos slik po radiu Radiotehnika nam je odprla svet in ga združila na akustičnem polju. Toda v navadnem življenju je zaznavanje akustičnih pojavov v ozki zvezi z zaznavanjem svetlobnih učinkov. Ako nas kdo pokliče, se nehote obrnemo v smer, od koder prihaja glas, ker hočemo tudi videti tistega, ki nas kliče. Če govorimo s kako osebo, jo navadno tudi gledamo. V gledališču sta oko in uho ozko združena pri zasledovanju predstave. Kamorkoli se ozremo v življenju, skoraj povsod spremljajo akustične dojme vizualni dojmi. Zato je jasno, da pomeni radijski prenos svetlobnih varijacij velik napredek na polju radiotehnike. Poskusi, prenašati svetlobne varijacije s pomočjo elektromagnetnih valov v daljavo, so se razvili v dve smeri. In sicer se poskuša s prenosom navadnih slik ali pa celih scen kakor se v naravi vrše. Poskusi, prenašati slike oziroma svetlobne pojave v daljavo s pomočjo električne energije so že precej stari. Številni učenjaki, ki so se s tem bavili, so tako napredovali, da je danes mogoče brezžično prenašati slike, ki se skoraj ne razlikujejo od originala. Pri tem se je razvilo veliko število sistemov, ki se med seboj bistveno ali nebistveno razlikujejo. Principijelno deluje vsak aparat za prenos slik na sledeči način: Na oddajni strani se spremene posamezne točke slike, ki jo hočejo prenašati, v električni tok in sicer tako, da odgovarja temnejši točki jačji, svetlejši točki pa šibkejši električni tok. Na ta način dobimo električni tok, katerega jakost variira analogno kakor se vrste posamezne točke slike z ozirom na svetlobno jakost. Ta tok prenesejo elektromagnetni valovi na kraj sprejema. Na sprejemni strani mora prejemni aparat s pomočjo električnega toka s časovno si sledečimi varijacijami jakosti, ki predstavljajo različno svetle točke prenosne slike zopet sestaviti sliko. To se navadno izvrši na ta način, da povzroči električni tok na na poseben način prepariranem papirju temnejše ali svetlejše točke sorazmerno z jakostjo toka. In sicer ima jačji tok za posledico temnejšo, šibkejši tok pa svetlejšo točko. Lahko se varijacije jakosti električnega toka spremene tudi v svetlobne varijacije, ki učinkujejo na za svetlobo občutljv papir. Ker deluje večina postaj, ki so vpeljale prenos slik, po Fultonovem sistemu, si bomo najprej ogledali tega. »Fultonov« sistem za električni prenos slik se imenuje po njegovem izumitelju kapitanu Otonu Fultonu. Oglejmo si najprej potek procesa pri prenosu slik na oddajni strani. Visokofrekvenčni valovi se modulirajo s pomočjo posebne priprave z gotovim nizkofrekvenčnim vodom, ki ostane ves čas oddaje konstanten. Slika, ki jo hočemo prenašati, se razdeli s paralelnimi črtami, ki tečejo v dveh medsebojno pravokotnih smereh, na majhne kvadrate in je nanešena na tanko bakreno ploščo kot izolirna snov. Ta plošča je pritrjena na vrteči se valj. Intenziteta svetlosti se prenese na sledeči način: Po bakreni plošči drsi kovinska konica, navadno iz platine. Kadar drsi po svetlem delu slike, je čas modulacije zelo kratek oziroma posamezne modulirane skupine trajajo zelo malo časa. Ko pa se pomika konica po temnem delu slike, so posamezne modulirane skupine visokofrekven-tnih valov daljše. Konica drsi po valju in se obenem pomika v smeri valja tako, da poriše vso sliko v obliki vijačnice. Najlažje si predočimo ta proces s pomočjo slike 1. Kvadrat ABCD naj predstavlja majhen del slike, manjši kvadrati pa posamezne točke. Slika je radi nazornosti zelo povečana. V resnici znaša površina posameznih malih kvadratov 0'04 do 0-25 mm2. Črne pike naj predstavljajo temnejše točke slike. In sicer naj pomeni njih velikost sorazmerno intenziteto temnih točk. Del slike, ki ga predstavlja kvadrat ABCD, je najbolj temen pri oglišču C ter prehaja proti A v najbolj svetel del slike. Recimo da je slika pritrjena na valj ter drsi po njej, kakor že prej omenjeno, kovinska konica v smeri AD. Ko se pomika po prvih dveh kvadratih vertikalne vrste na levi strani, to je po čisto svetlem delu slike, ne teče noben tak skozi. Radi tega ostane visoka frekvenca nemodulirana. Šele ko se pomika po tretjem kvadratu, teče za kratek hip električni tok skozi in modulira visokofrekvenčne valove. Tako preteče kovinska konica vso sliko. Dolžine moduliranih valov so sorazmerne z intenziteto temnih točk na sliki. A B D C Slika 1. Kadar hočemo sliko sprejemati, se pojav takole vrši: Če oddajna antena izžareva nemoduli-rane visokofrekvenčne valove, potem ne nastanejo v prejemnem aparatu z nizkofrekventnim ojača-njem v anodnem toku zadnje žarnice nobene spremembe, Jakost anodnega toka te žarnice je konstantna. In če ji damo dovolj veliko mrežno pred-napetost, potem sploh nimamo anodnega toka pri njej. Kakor hitro pa sprejme prejemni aparat modulirane elektromagnetne valove, teče anodni tok in sicer toliko jačji kolikor več moduliranih nihajev pride na sekundo v prejemni aparat ali kar je isto, kolikor temnejša je točka slike na oddajni strani, ki se nahaja pod konico. Ako vključimo v anodni krog kovinski valj, na katerem je pritrjen papir, prepojen z raztopino kalijevega jodida, ter pustimo drseti po njem kovinsko konico prav tako kakor na oddajni strani, se papir pobarva sorazmerno z jakostjo anodnega toka. Svetlejša in temnejša mesta odgovarjajo onim na originalni sliki. Pri tem moramo posebno paziti na to, da se valja na prejemni in oddajni strani pričneta ob istem času vrteti, da se vrtita z enako hitrostjo, ter da se konici pri vsakem obratu valjev pomakneta z isto dolžino v smeri valjevih osi. (Dalje prihodnjič.) Internacijonalni operni prenosi. Prenosi internacijonalnih koncertnih večerov so tudi za nas že nekaj navadnega. Vodilne radio postaje pa so začele sedaj prenašati tudi operne predstave iz znamenitih oper. Tako prenašajo ho-landske radio oddajne postaje operne predstave gledišča v Aachenu v Nemčiji. V kratkem bodo po Nemčiji prenašali pariško opero in iz Pariza poročajo, da bodo stalno prenašali operne večere iz znamenitega Lyceum-gledišča v Barceloni. Ti špansko-francoski prenosi oper se bodo pričeli že v sredi novembra. JEZIKOVNI TEČAJI Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. 8. lekcija: 28. nov. ob 19. Lisica i roda. (Vadnica str, 15.) Lukava lisica htela je da se malo pošali s bezazlenom rodom, pa je pozove na gozbu. Teta lija spremila je rodi žitku čorbu u plitku tanjiru. Roda sa svojim dugačkim kljunom nije mogla ni okusiti iz tanjira, jer je bio plitak, dok je lisica svojom kratkom njuškom za časak sve polokala. Da joj se osveti, roda pozove lukavu lisicu na ukusne dakonije. Lakoma lisica otrči radosno na gozbu. Medutim roda je spremila jelo u dugač-koj boci, iz koije je roda sa svojim tankim kljunom mogla uzimati i jesti, dok lisica svojom kratkom a debelom njuškom nije mogla ni okusiti ništa. I tako posramljena vrati se gladna kuči. Promena prideva Jednina: Nom. lukav-a roda gen. lukav-e rode dat. lukav-oj rodi ak. lukav-u rodu vok. lukav-a rodo! lok. lukav-oj rodi instr. lukav-om rodom ženskoga roda. Množina: lukav-e rode lukav-ih roda lukav-im rodama lukav-e rode lukav-e rode! lukav-im rodama lukav-im rodama Vežbanja. Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.): Lisica živi u (zelena šuma). Lisica je spremila rodi (žitka čorba). Kupio sam (lepa knjiga). Jesi li video (nova kuča)? Majka je dala jabuku (mala sestrica). Cveče se gaji radi (lepa boja). Dušan ima (čista knjiga). Dak drži kredu (desna ruka). Oj, (sestra mila)! U (velika kuča) ima mnogo stanara. Ko nije zadovoljan (dobra devojčica)? Govorimo o (lukava lisica). Zahvalni smo (dobra majka). Šta imam u (desna ruka)? Šta je u (crvena jabuka)? Nemščina Poučuje dr. Ivan Grafenauer. Zur siebenten Ubung. Losung des Ratsels: Die Kirschbliite, das Laub des Kirschbaumes und die Kirsche. (Baum, -es, -e, m. drevo; Bliite, -, -n, w. cvet; Kirsche, -, -n, w. črešnja; Laub, -es, s. listje; Losung, -, -en, w. razrešitev.) (8.) Achte Ubung. Der Tisch. Der Tisch ist aus Holz. Er besteht aus einer Tischplatte mit vier Fiissen. Die Platte ist vier-eckig. Die Fiisse haben oben eine Einfassung mit einer Tischlade, unten sind sie mit FuBleisten ver-bunden, Dieser Tisch ist ein Meter, zwei Dezi-meter lang, 75 Zentimeter breit und 78 Zentimeter hoch. Auf dem Tische steht ein Schreibzeug; es besteht aus einem Tintenfasse mit Federstielen, Federn, Bleistiften und einem Radiergummi. Neben dem Schreibzeug ist ein Schreibheft. Am Rande des Tisches liegt ein Buch. Um den Tisch herum stehen einige Stiihle. Die Stiihle sind bequem. Worter. Bleistift, -es, -e, m. svinčnik (Blei, -es, (-e), s. svinec; Stift, klinček) Einfassung, -, -en w. obod FuB, -es, -e, m. noga Fufileiste, -, -n, w. prečka za noge (Leiste, letva) Lade, -, -n, w. predal Meter (Dezi-, Zenti-), -s, -, s. Platte, -n, w. plošča Radiergummi, -s, s. radirka Rand, -es, -er, m. rob Schreibzeug, -es, -e, s. pisalna priprava (Zeug, tvarina, orodje) Stuhl, -es, -e, m. stol TintenfaB, -sses, -sser, s. (Fafi sod) za tintnik Tisch, -es, -e, m. miza bequem udoben breit širok eckig oglat einige (mn.) nekateri hoch visok lang dolg verbunden zvezan liegen ležati stehen stati auf (3. u. 4. F.) na neben (3. u. 4. F.) poleg oben zgoraj um (4. F.) — herum okrog unten spodaj Izreka: Če je pred (3 dolg samoglasnik, ostane 13 v vseh oblikah, tudi pred samoglasniki (FuB. Fufles); če je pred njim kratek samoglasnik, ostane 6 samo na koncu in pred soglasniki; pred samoglasniki se izpremeni v ss: Fafi, Fasses. Pravila o sklanjatvi samostalnikov. A. Ednina (Einzahl). I. Krepka ednina (starke Einzahl), Drugi sklon edn. se tvori s priponama -es, -s (pri večini m. in pri vseh s. samostalnikih) ali brez pripone (pri vseh ž. samostalnikih in samo pri teh). Tretji sklon dobiš, če odpahneš 2. sklonu končni -s, če ga ima. Vendar pa se -e v končnici 2. in 3. sklona često izpusti (o tem pozneje), vedno se izpusti v 3. sklonu neposredno za predlogom (aus Holz, toda aus diesem Holz(e); 4. sklon je enak prvemu. II. Šibka ednina (schwache Einzahl). Drugi sklon se tvori s priponama -en (za soglasniki) in -n (za samoglasniki), in to samo pri samostalnikih m. spola. Tretji in 4. skl. edn. in vsi skloni mn. so enaki 2. sklonu edn. B. Množina (Mehrzahl). I. Starke Mehrzahl. Prvi sklon se tvori s priponama -e in -er (s to samo m. in s. samostalnikih) ali brez pripone. Mnogim samostalnikom se premeni osnovni samoglasnik a, o, u, au v a, o, ii, au (premena, Umlaut); 2. in 4. sklon sta enaka 1. sklonu, 3. sklon dobi pripono -n, če se ne končuje na -n že 1. sklon. II. Schwache Mehrzal. Pripona je v vs^h sklonih -en ali -n. Tako mn. tvorijo tudi m., ž. in sr. samostalniki, ki tvorijo edn. krepko. Krepka, šibka, mešana sklanjatev (starke, schvvache, gemischte Biegung). Če sta pri sklanjatvi samostalnika edn. in mn. krepki, je to krepka sklanjatev; če sta edn. in mn. šibki, je to šibka sklanjatev (tako imajo samo m. samostalniki); če je edn. krepka, mn. pa šibka, je to mešana sklanjatev. Odslej si bo treba zapomniti pri vseh samostalnikih razen spola še vse tri glavne oblike. Da bo to lažje, tu za zdaj nekaj pravil: 1. Vsi m. samostalniki na (stalni) -e se sklanjajo šibko (izvzet je le Kase, -s, -, m. sir): Knabe. 2. M. in sr. samostalniki na -el, -en, -er dobe v 2. skl. edn. -s, v 1. skl, mn. so brez pripone; pri nekaterih m. premena (izvzetih je 5 m. samostalnikov na -er in 1 na -el): (m.) Esel osel, Besen metla, Vater. — (s.) Ratsel, Eisen, Meter; tudi nedoločniki; Lesen, Schreiben, Enako vsi sr. samostalniki na -e, -chen, -lein: Madchen, Knablein majhen deček. 3. Vsi ž. samostalniki so v vseh sklonih ed. brez pripone. Ž. samostalniki na -e, -el, -er dobe v množini pripono -n (izvzeti sta Mutter, -, -, mati in To-chter, -, -, hči); Farbe, Kugel krogla, Feder. Aufgabe. Sestavi s svinčnikom (Bleistift) sestavke po zgledu sestavkov »Der Federstiel« v 5., 6. in 7. vaji. Vprašanje »Woraus ist der Stift« odgovri nikalno (ni iz svinca) in trdilno (iz grafita); Blei, -(e)s, (-e), s. svinec; Graphit, -es (-e), m. grafit (ph = f). Mesto Farbe uporabljaj (po 7. vaji) Fassung. Angleščina Poučuje ga. Orthaber. Seventh Lesson (7). The Adjective — pridevnik. Comparison of Adjectives — stopnjevanje pridevnikov. Za tvorbo primerjalne in presežne stopnje pridevnikov rabimo končnico -er oziroma -est, katera se pristavi k obliki prve stopnje (če pa se prva stopnja končuje na nem -e, tedaj se pristavlja samo -r oziroma -st). Besede, ki se končujejo na y s predidočim soglasnikom, pretvarjajo ta y pred -er in -est v e. Vsi pridevniki, ki imajo več kot dva zloga in veliko dvozložnih pridevnikov tvorijo primerjalno in presežno stopnjo s pomočjo besed more (= mor) več oziroma most (= moust) največ. Kakor se izraža v prvi stopnji s besedo as, kot se izraža v prvi primerjalni stopnji s besedo than (= than), čim-tem se izraža z the-the. V množini imajo pridevniki isto obliko, kakor v ednini. • Positive (= pozitiv) 1. stopnja good dober, ra, ro cold mrzel, la, lo warm topel, gorek hot vroč itd. old star svveet sladek rich (rič) bogat sour (sauer) kisel strong močan much (mač) mnog many (meni) veliko early (o li) zgdnji large (ia'dž) širok small (smol) majhen happy (hapi) srečen, blažen faithful (feth-fl) zvest, veren wonderful (u-ander -fl) čudovit satisfied (satisfajd) zadovoljen beautiful (bju-ti-fl) lep pretty (priti) lep, čeden useful (jus-fl) koristen long dolg short (šort) kratek Comparative (-=kompa'retiv) primerjal, stop. better colder vvarmer hotter older, elder sweeter richer sourer stronger more more earlier o'lier) larger smaller happier more faithful more wonderful more satisfied more beautiful prettier more useful^ longer shorter Superlative (= supa'rletiv) presežna stop. best coldest vvarmest hottest oldest, eldest sweetest richest sourest strongest most most earliest largest smallest happiest most faithful most vvonderful most satisfied most beautiful prettiest most useful longest ijsortest The days are lang in summer and short in vvinter. The days are longer in summer than in winter. Are the days as long in vvinter as they are in summer? No, the days are not so long in vvinter as they are in summer. In vvinter the nights (najts) are longer than the days. I the English vvinter as cold as the Siberian winter? No, the English winter is not so cold as the Siberian winter The Siberian vvinter is colder than the English vvinter. The elep-hant (ele-fnt) is stronger than the lion (lairn). London (Land n) is larger than Ljubljana. Dogs are more faithful than cats (kats). Iloney is svveeter than sugar. The longest day of the year is in June (džun), and the shortest day is in December (Di-sem-ber). My father is not so satisfied with me as my mother is. Many boys do not like to go to school. Hyde Park is the largest park in London. Wh^(hu) has the smallest hat >itfSJjubljana? The manTfrith the smallest head (hed). 5. Exercise for Translation. Ali ste vi tako srečni kakor jaz? Je-li lev močan? Da, ampak (on) ni tako močan kakor slon. Ali (ti) imaš mnogo knjig? Da, (jaz imam) pa ne tako veliko kakor ti (imaš). Moja mati ima lepo hišo v Belgradu. Kdaj je najdaljši dan in kdaj najkrajši? Dolgi dnevi [in] po-leti so bolj topli kot kratki dnevi po-zimi. Prevod 4. vaje. Do you like to sit in the garden in summer? Yes, vvhen it is not too hot. Do yon like to smoke English cigars? O yes, if they are not too strong. Do you see the house on the hill? Did you learn English, vvhen you vvere a school-boy? No, I did not learn it. Esperanto Poučuje g. Danilo Herkov po dr. Maruzzi-Dobrav-čevi slovnici. 5. lekcija (kvina leciono). S opnjevanje se vrši v esperantu na ta način, da zastavimo (pred pridevnik ali prislov, v primer-jalniku besedico oli, v presežniku Dlej n. pr. bona = dober,—a,—o, pli bona = boljši,—a,—e, plej bona = najboljši,—a,—e; bone = dobro, pli bone = bolje, plej bone = najbolje. Pli kot samostojna beseda pomeni bolj, plej = najbolj. Besedice ko, nego, in od izražamo z veznikom ol, Pli longa ol benko = daljši ko klop, pli blanka ol nec/o = bolj bel ko sneg, pli rapida ol vento = hitrejši od vetra. Čim -tem pomeni ju -des. Ju pli maljuna, des pli griža = čim starejši, tem bolj siv. V presežniku prevedemo od, iz, izmed, msd s predlogom el. Unu el la plej diligentaj lernantoj = eden izmed najbolj pridnih učencev. Manj pomeni malpli, najmanj = malplej. Malpli rapida ol cevalo = manj hiter od konja. Malplej rapida el bestoj najmanj hitra med živalmi. re pomeni z lo, tro = oreveč. Tre bona = zelo dober, tro bona = predober. V esperantu imamo tudi brezosebni zaimek oni, ki nam znači nedoločni osebek (primerjaj nemški man, ali francoski on). V slovenščini se ta zaimek prevede z različnimi izrazi, kakor človek, ljudje, se. s 1. ali 3. osebo množine n. pr. oni diras ~ govori se, (ljudje) pravijo, oni le^as = čita se, čitajo, oni parolas pri taga politiko = (ljudje) govorijo o dnevni politiki. Oni diras, ke la vintro estos tre malvarma = pravijo, da bo zima zelo mrzla, V stavkih brez subjekta se zaimek izpušča kakor v slovenščini: dežuje = pluvas, sneži = ne.gas, bliska se = fulmas, grmi = tondras i, t. d. V esperantskem stavku se rabi vedno le ena nikatnica. tudi če jih je v slovenskem več, n. pr, nisem bil nikjer = mi estis nenie t. j. dobesedno prestavljeno: bil sem nikjer; nisem ga nikdar videl mi vidiš lin neniam. Ako so torej v esperantskem stavku besede, ki pomenijo nikjer, nikdar, nikamor, potem izpu-ščamo nikalnico ne. Ako hočemo zanikanje poudariti ali ojačiti rabimo izraze: tute ne, absolute ne, nepre ne; Mi tute ne konas lin = jaz ga sploh ne poznam; mi absolute ne volas vidi lin — nikakor ga nočem videti. Niti . , . niti ali ne ... ne pomeni nek . . . nek. Li ne volas nek trinki nek mangi = on noče ne piti ne jesti. Mi ne vidiš lin nek lian fraton = nisem videl niti njega niti njegovega brata. Besedica niti sama zase pomeni ec ne. Samo ec pa zači celo: niti danes ni prišel = ec hodiau li ne venis; ec la suno havas makulojn = celo solnce ima madeže. Li estas mia plej bona amiko = on je moj najboljši prijatelj. LISTEK Radio kozel ( Nobeden radio aparat brez radio kozla! / / Preden si omislite radio kozla, oglejte si / ) bogato zalogo vsakršnih radio potrebščin \ \ na Miklavževi cesti št. 99! ( < Z najmodernejšim koniortom urejene / ) delavnice! ) ) Neverjetno boste zadovoljni! \ Kakor sem sedaj zadovoljen jaz in je bila stvar taka: I. Najprej mi je za radio kozla služil sin Janez. Radio je bitje, ki je z njim po naravnih lastnostih njegovega značaja neizogibno združena vsakdanja jeza. Razen, če je detektor. Vso čast detektorju in javno zahvalo — detektor me nikdar ni žalil ne za hip, kajti nikdar ga ni smo imeli! Nego smo pričeli kar z enocevnim aparatom in smo napredovali do štiricevnega in je enako napredovala tudi moja jeza. Štiricevna jeza pa škoduje, ako ji ne daš duška. Pa sem ji dajal duška, kajpak iz zdravstvenih ozirov, in mi je v ta namen služil, kakor rečeno, najprej sin Janez .— on mi je bil za tisto, čemur se pravi »radio kozel«. Toda mi je sedaj žal in svarim vsakogar, naj pri nabvi radio kozla ne varčuje! Nikar naj ne išče radio kozlu brezplačnega nadomestka v domačem krogu —- predrago bo plačal ta nadomestek s srečo v zakonu in z mirom v družini! Nego naj si vsakdo, preden si omisli itd., itd., Miklavževa cesta št. 99! Seveda, kolikor toliko je bil kriv tudi sin Janez. Kajti je vse preveč govoril o baterijah in silitih in anodah in kratkih valih in tuljavah in je potem kaj zasukal ali je vsaj stal blizu radia in bi bil lahko kaj zasukal, pa je radio pričel kašljati in kihati in rohneti in še drugačne spuščati jako nedostojne glasove. Dejal sem: »Sakrabolski poba, kaj si zopet storil radiu? Je odgovoril fant: »Še dotaknil se ga nisem, nego so to matnje.« In da on ne more kaj, če si pri sosedu kdo masira kurja očesa. Rekel sem: »Kurja očesa sem, kurja očesa tja! Ko imaš vedno toliko radio besed na jeziku, moraš biti kos tudi radio dejanjem in poznati obliže in kapljice in balzame, da se kurja očesa izklopijo iz radia.« Ugovarjal mi je, da ni radio oni, ki ima kurja očesa, in če bi jih tudi imel, da ni zanje odgovoren on, namreč sin Janez — čemu torej da zijam nadenj! Fant je bil videti užaljen in je šel v posteljo. Pri nas gre vsak v posteljo, kadar je užaljen. Nato sem ukazal ženi, da izpreže aparat in sem šel takisto v posteljo. Jeza mi preveč škoduje in me jezi še posebno, da moram za radio jezo plačevati pošti vsak mesec 25 Din. Včasih pa radio piska. Ne prijazno in pogumno kakor lokomotiva, ki ti piskaje budi prijazne spomine na vlak, letovišče in počitnice. Nego piska zoperno, kakor če se koplješ, pa ti pride voda v uho. Sediš pri večerji, na krožniku imaš ogspodarsko krizo v oblicah, pa bi rad mesto surovega masla imel h krizi vsaj kos muzike. Na, pa dobiš mesto muzike h krizi še vodo v ušesa! »Fant!« sem se zakregal, »kaj je zopet z aparatom, da ima vodo v ušesih?« Fant je kvišku pogledal v strop in skomignil z rameni: »Morebiti ima raztrgan škorenj, pa mu je skozi škorenj prišla voda v ušesa.« Fant ima predolg jezik in se je koj sam umaknil iz sobe v kuhinjo. Žena je vzdihnila: »Dovolj imam, grem v posteljo.« Oče pa ne sme trpeti nespodobnih odgovorov, tega ne dopuščajo načela pravilne vzgoje, pa sem zagrmel: »Fant, not!« Prišel je in se zmazal k postelji. »Mar te tako uče v šoli? Mar nisem tvoj oče, ki si mu dolžan pokorščino in spoštovanje v najtežavnejših položajih?« Je odgovoril fant: »Ne vem, kaj hočeš, saj radio več ne piska.« Sem dejal: »Ne piska. Res ne piska. Piskati je nehal. Zato pa ropota kakor devettisočdevetsto-devetindevetdeset vragov. Ali si čisto gluh, da ne slišiš?« Je fant zopet zasukal oči v strop in odgovoril: »Radio prav nič ne ropota — ropota zunaj v kuhinji kuharica s krožniki. Mar naj sem odgovoren ne le za radio, nego tudi za kuharico? Bog se usmili! Lahko noč!« Šel je spat in se zadel čez glavo, da ni slišal moje očetovske pridige. To ni bilo prav. Radio ni gramofon — na-viješ ga in gre, pa če bi se svet podiral. Nego je radio vsak dan drugačen in ima muhe in nagaja in bi ga do krvi zmerjal, če bi imel ušesa. Pa nima ušes in zato potrebuješ človeka, ki ima ušesa in te posluša, kregajočega se. Na, pa ti uide v posteljo žena in ti uide v posteljo fant — kako naj se potem pri nas razvija radio! Fr. 1. (Dalje prihodnjič.) RADIO LJUBLJANA g Nedelja 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, dr. Ciril Potočnik 10.20 Iz prazgodovine žita in kruha, predava prof. Jarc 11.00 Koncert radio orkestra: Siede: Matador, Sehreiner: Od Gluka do Wagnerja. Dvorak: Legenda, May: Serenada, Eilenberg: V gozdni kovačnici, Opatovic-ky: Piseu z Ryvieri, Amadei: Siute campestre, Brown & Ayer: Ohio Trick Trot, Do-stal: Pozor, pozor! 15.00 O mlekarstvu predava g. ing. Šabec 15.30 R. Murnik: »Napoleonov sa- movar«, veseloigra 10.00 Reproducirana glasba 16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 17.00 Lahka glasba: trio Magistri £0.00 Prenos iz zagrebške opere: Wagner: »Lohengrin«. 22.00 časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio orkestra: Siede: Veseli bodimo, Launer: Večerne zvezde, Weigl: Švicarska družina, Lincke: Die Baek-fischparade, Boildieu: La dame blanche, May: Serenada, Kral: Cilj 23.00 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek 12.30 Reproducirana glasba (Koračnice, operetni nastopi) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Če: rin: Slovenski fantje, Ertl: Donavske slike, čajkowsky: Arija Lenskega, Lincke: Turška pravljica, Sidney Jones-r Geisha, Engel Berger: Man m 18.30 Francoščina, poučuje dr. Stane Leben 19.00 O ljudski konstituciji predava dr. Božo škerlj, antropolog Higijenskega zavoda 19.30 Angleščina, poučuje ga. Ort-haber 20.00 Pester večer (glasba, pesmi in humoristično prelavanje). — Koncert radio orkestra: Nyolt: Kapitan Rimek, Fučik: Donavske pripovedke, \Veber: Pe'er Schmoll, Huyts: Good Bye, Di Capua: O sole mio, Sehreiner: Iz Schumanovega albuma. Rosen: Poznaš Ii občutek, Carpentierie: Tello mio, Bor-chert: Kar vam je všeč 22.00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek 12.30 Reproducirana glasba (oper-zbori, žvižganje in okarina) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Oel-schlagel: Gasilska koračnica, Fetras: Valček iz opere Onje-gin, Dvorak: Dve sliki, Bayer: Die Puppenfee, Lincke: Odmevi iz Altlieima, Lehar: Prva ljuba v 18.30 O lutkovem gledališču predava Boris Orel 19.00 O fotoamaterstvu, zaključno predavanje, Cv. švigelj 19.30 Rusoma, poučuje dr. Preobra-žensky 20.00 Klavirski večer ge. Osterc-Valjalove: »l're t,ov večer : I. Allegro, Male variacije, Scherzo, IT. Andante sostenn-to, Pesem, Sanjarija. 1 > ■ uspavanki, Grave, Invencija 21.00 Koncert radio orkestra: Zieh-rer: Werner koračnica. Fetras: Vijolica, Keler Bela: Posvetitev templja, Carossio: Edera, Becker: Bubi, Erkel: Bank Ban, Lineke: Sveže rožice, Casucei: Lepi Gogolo, Ralph: Prosim prav prijazno 22.00 časovna napoved in poročila, lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda Opoldanski program odpade 18.30 Koncert radio orkestra: Dau-ber: Danes leti luksus Zeppe-lin, Lehar: Eva valček, Amadei: Der Minuesanger, Dvorak: Dve pesmi, Nevin: Mig-hti Lak a Rose, May: Tašča plavaj v Ameriko 18.30 Pravljice in uganke pripoveduje radio-tetka 19.00 Slike iz inraveljskega življenja, prof. Pengov 19.30 Francoščina, pouč. dr. Leben 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koncert češke filharmonije, dirigent Vaclav Talich 22.00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Četrtek 12.30 Reproducirana glasba (Plesna šlagerji) 13.00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Lehar: Ogrska koračnica, Kal-man: Faschingsfee W., Wod-forde-Finden: Suita indijskih ljubavnih pesmi, Schubert: H-mol simfonija, \Volf: Cham-pagner 18.30 Portreti iz svetovne literature. ur. R. Tominee 19.00 Srbohrvaščina, poučuje gosp. dr. Rupelj 19.30 Prenos iz Ljubljanske opere 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio orkestra: ■ -ras: Če oče s svojim sinom, Eysler: Mlade deklice se rade vrte, Eilenberg: Konig Mydas, Puccini: Manon Lesc&ut, Lincke: Srček, Strecker: Lepa deklica, dobro vino 23.00 Napoved programa za naslednji dan Petek 12.30 Reproducirana glasba (Simf. orkestri) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Jan-kovee: Oheu, Strauss: Lju-bavni čar, Thomas: Romanca iz opere »Mignon«, Dvorak: Bercanse, Fetras: Souvenit de Chopin, Azzoni: Melodija, Jau-kovec: Ja man holku v kar-luče 18.30 Športno predavanje : Prinior-jac Razvoj lahke atletike v Sloveniji v 1. 1929, g. Sanein 19.00 Gospodinjska ura, gdč. Krekova 19.30 Italijanščina, poučuje dr. Stane Leben I 20.00 Predavanje o sloveli, glasbenih listih (dr. A. Dolinar) 20.30 Večer radio orkestra: »Petri-čev večer«: Petrič K.: Kuku »Radio Ljubljana«, koračnica poklonjena g. glasb. rfef. dr. A. Dolinarju; Za deklice tri; Slovenska uvertura; Mali ven-ček; Naša Vavai Domače rože; Niz slovenskih narodnih: Je pa davi slanca pala.. Tiha luna, Zagorski zvonovi, Slep-iC, Rožmarin, Trubadurček, Pot-pouri poljskih na.rodnih 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Sobote 12.30 Reproducirana glasba (Slovenska glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, ve- producirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Kol-lo: Eden pove drugemu, Fetras: Gorsko veselje, Balfe: Ciganka, Kroueger: Pri letošnjem, Uhl: Dunajski boheme 18.30 Esperanto, poučuje g. Herk.iv 19.00 Razvoj narodnega gospodarstva, dr. Vlado Valenčič 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafenauer 20.00 ('iti-aški večer g. Loeskej.i: Veseli spomini, Prvi sestanek. Sanje, Jaz ljubim te močno. Dunajski valček, Prošnja, Žalost in veselje, marš 21.00 Koncert radio orkestra: Hol: du: Janke Rose, Ziehrer: Stari Dunaj, Potpouri čeških narodnih. Morena: Od Poncija do Pilata, Fleischmann: Nocturno, Fučik: Baletke, Linck-3: Veliki top, Raha: Duh slovenski, Wilm Wilm: čebeia, Dvorak: Humoreska, Lowitz: Klepetulje, Wagner: Pesem na večernico 22.00 Časovna napoved in poročila; radio orkester 32.00 Napoved programa za naslednji dan OSTALE POSTAJE i«1 mmmm m ■ i ■niimm murni leJelja, 24. novembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 9.(10 Služba božja iz Sabor, cerkve 10.30 Reproducirana glasba 12.20 Opold. koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Pretakanje vina, predavanje 17.30 Mladinski koncert 18.15 Prenos iz univerze: Akademija Bosne in Hercegovine 20.00 XV. veliki jugoslov. koncert: sodelujejo g. Vika Miheli, g. Zofka Novakovič, g. P. Krstič, zbor II. moške gimnazije in orkester: 1. Binički: Iz moga zavičaja, uvertura, 2. Krstič: Odlomki iz Koštane. (g. Novakovič in ork.), 3. Pesmi poje g Novakovič. 4. Mokranjae: II. Eukovet, 5. Zganjec: Pij, mila ti! (poje zbor), Pesmi poje g. Miheli 21.50 Čas, nato dnevne vesti 22.00 Tamburaški koncert 2.1.45 Zabavna glasba iz hotela »Palače« 977 kc Zagreb 0-7 kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvoneuje iz cerkve sv. Marka 17.00 Zabavna glasba 19.45 Kulturne in družabne vesti 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos iz zagrebškega narodnega gledališča, med odmori dnevne vest in vreme 183-5 kc riiiiliSsmičrtouseii 30 kw 7.00 Radio gimnastika 8.30 Nega pokopališč, predavanje 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Pisma v vojni paitnn 13.00 Opoldanski koncert 14.00 Pravljice Ili lin Pesmi lti.30 Komorna glasba 18.00 Dobri ljudje, pred. P. Lippert S. J. P.-.15 »Bedak ni sn.it , Hoffmaiins-thal 20 00 Simfonični koncert: 1. Adagio iz X. simfonije, G. Mahler, 2. Žalostiuke za mrtvo deco, poje bariton, 3. VII. simfonija, E-dur, Bruckner 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos službe božje iz Vilne 12.10 Matineja varšav. filharmonije 15.20 Popoldanska glasba 10.20 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Ljudski koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.00 Poročila 10.00 Protestant ovska služba božja 11.30 Koncert opernega orkestra 15.30 Ura za poljedelce 16.00 Pestra ura 17.15 Popoldanski koncert 19.30 Recitacije 20.30 Jazz 21.30 Violinski koncert 22.20 Koncert, ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 11.15 Koncert iz Mozartovih del 15.00 Reproducirana glasba 15.50 Popoldanski koncert 17.20 Mladinska ura 18.00 Arabska glasba 19.00 Večerni koncert 20.00 »Trmoglavka«, komedija v 3. dej., sp. Anzeugruber 21.40 »Nočua sanja , slušna scena 22.20 Poročila, nato plesna glasba 581 kc Dunaj I5 kW 10.45 Missa festiva, komp. L. Eb-11 er 11.30 Slavnostni koncert dunajskega moškega pevskega zbora 16.00 Popoldanski koncert 17.50 Gibraltar, predavanje 18.35 Pesmi 18.50 J. Brahms: Klavirski kvintet op. 34, f-mol 19.30 Pesmi, komp. P. Cornelius 20.00 »Voznik Henschel«, drama v 5 dej., sp. G. Hauptmaim; nato večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 10.45 Nabožna glasba 12.30 Opoldanski koucert 13.30 Koncert radio orkestra 16.00 Radio komedija 16.40 Koncert radio orkestra 20.30 Simfonični koncert 616 kc Praga 5kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbena matineja 12.00 Opoldanski koncert 13.00 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Poročila, pesmi, v nemščini 20.00 Radio drama: Miklavžev semenj., sp. V. Rjpar 21.00 Orkestralni koncert 22.15 Koncert vojaške godba 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Jutranja slovesnost 11.35 Govoreči zbor 13.00 Orgeljski koncert 16.30 Popoldanski koucert 20.15 Veliki orgeljski koucert 680 kc Rim • 3kw 10.10 Nabožna glasba 13.00 Koncert, radio kvinteta 17.00 Pester koncert 21.02 Prenos opere »Falstaff«, lirična komedija v 3 dej., komp. Verdi 716 kc Berlin 4kW 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Pisma v vojni padlih, ricitae. 13.00 Opoldanski koncert 14.30 Mladinska ura 15.30 Petje in komorna glasba 18.40 Orgeljski koncert, dela M. Re-gerja 19.25 »Requiem«, sp. Th. Dreiser 20.00 Simfonični koncert 734 kc Katovice 10 kW 10.15 Prenos, službe božje iz Vilne 12.10 Prenos iz varš. filharmonije 15.20 Nabožno predavanje 16.00 Popoldanski koncert 17.40 Koncert iz Varšave 20.30 Koncert, iz Varšave -23.00 Plesna glasba do 24.00 743 kc Bern 1-5 kW 10.30 Služba božja 12.40 Opoldanski koncert 15.00 Simfonični koncert 20.30 Dueti in orkestralni koncert 770 kc Frankfurt 4 kW 8.15Nabožna glasba 12.00 Opoldanski koncert 13.20 Zborno petje 16.30 Klavirski koncert 20.00 Večerni koncert 806 kc Hamburg 4 kW 9.20 Zalostinke 10.15 Slovesna služba božja 13.00 Veliki orgeljski koncert 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Večerna glasba 20.00 Requiem v c-molu, Cherubina 21.15 Č udoviti berači , slušna drama 23.00 Nabožna komorna glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 11.15 Nabožna glasba 12.00 Zborni koncert 13.00 Reproducirana glasba 14.00 Pravljice 16.30 Klavirski koncert i7.10 Vojaške koračnice 18.15 Stare obsmrtniee 20 00 Spokorui koncert, delo J. S. Bach-a Večerni koncert 896 kc Poznanj 1-5 kW 10.15 Prenos službe božje iz Vilne 17.00 Reproducirana glasba 17.40 Mladinska ura 18.50 Klavirski koncert, na'o petje 20.30 Avstrijski večer 23.00 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 11.00 Nabožna glasba 16.10 Resna glasba 17.20 Suita za 2 cella 20.00 Reproducirana glasba 20.30 »INRI«, radio-oratorij 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Nabožua glasba 11.00 Matineja 12.00 Koncert vojaške godbe 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Slovaške narodne pesmi 20.00 Plesna glasba 21.00 Koncert 22.15 Zabavna glasba 1085 kc Konigsberg 4 kW 12.00 Nabožna glasba 14.00 Glasbena prireditev v spomin mrtvim 15.40 Mladinska ura 16.35 Popoldanski koncert 18.30 Po Turčiji 20.00 Requiem za v vojui padle pesnike 1094 kc Torino 7kW 10.45 Nabožna glasba 12.31 ■ idanski koncert 16 0'i Komedija iz Mila 16.00 Komedija iz Milana a6.40 Radio kvintet 13.15 Večerni koncert a,.„ s opere iz Milana, nato koucert radio orkestra do 24 1140 kc M. Ostrava 10 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbena akademija 12.00 Koncert vojaške godbe 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Koncert in radio scene 22.15 Orkestralni koncert 1157 kc Leipzig 4 kW 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Simfonični koncert 13.00 Reproducirana glasba 14.45 Zborni koncert l 15.45 Komorna glasba , 16.15 : Svobodni hlapci«, drama v 3. dej., sp. K. Franck 17.15 Dela v vojni padlih komponistov 19.00 Verdijev: Requiem 21.30 Sonate Ponedeljek, 25- novembra 698 kc Belgrad 2-5 kW ! 10.30 Reproducirana glasba 12.411 Koncert radio kvarteta-13.3(1 Duevue vesti 17.05 Modno poročilo 17.25 Popol. koncert radio kvarteta 20.30 Prenos iz Budapeste 21.30 Cas, nato dnevne vesti, nato reproducirana glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.30 Zabav, glasba iz »Evropa Palače: kina 18.55 Dnevne vesti lft.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 20.00 Franc, jezikov, tečaj 20.15 Kulturne in društvene vesti 20.30 Rezervirano za prenos 22.30 Dnevne vesti in vreme 183-5 kc HdnieswusterrtausGn 30 kw /.00 Radio gimnastika 9 00 Pomen vode za rastlinstvo, predavanje 10.00 Amerika: Basen, anekdota in pravlj jca 1: .30 Reproduc. glasba, nato čas 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Pravljice 15.00 Vzgojno predavanje 16.30 Popoldan, koncert iz Berlina 17.30 Nabožna glasba 18.00 James Cook, predavanje 39.20 Les v stavbarstvu, predavanje 21.00 Beethoven: Sonata v c-nnlu, op. 30, št. 2 21.30 Ogrska glasba 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Popoldaliski koncert 20.30 Koncert iz Budimpešte 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Reproducirana glasba 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert radio kvarteta 16.20 Ura za žene 17.45 Koncert tria 19.00 Razgovori 20.30 Veliki internacionalni koncert ogrske glasbe: 1,- Goldmark: Trio, op. 4; 2. Kodaly: Sonata za violoncello solo, op. 8; 3. Liszt: Pesmi, poje ga. Basili-des; 4. Bartok: Godalni kvartet •22.10 Koncert zabavne glasbe 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 18.45 »Maedonald«, predavanje 19.30 Večerni koncert 21.05 Ura komorne glasbe 22.45 Pouk o plesu 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopol. koncert radio kvarteta 15.30 Popol. koncert radio kvarteta 17.00 Glasbena ura za mladino 17.30 Nemško žensko pesništvu, predavanj e 18.00 Paul Štefan iz lastnih del 18.30 Človeška čustva, predavanje lit.00 Umetniška sobna oprema, predavanje 19.30 Vrane po zimi, predavanje 20.05 Ura pesmi 20.30 Prenos iz Budapeste, nato večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta iz Torina 21.50 Zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Radio kabaret 20.30 Koncert iz Budimpešte 22.15 Reproducirana glasba 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.05 Vzgoja mladine v USA, pred. 17.30 Popoldanski koncert 18.30 Usoda južnoameriških Indijancev, predavanje 20.00 Večerni koncert 21.00 Zamorci, njih življenje, pesmi in glasba 680 kc Rim 3 kW 13.15 Koncert radio kvinteta lli.40 Mladinska ura 17.30 Koncert rimske filharmonije 21.02 Veliki koncert napolitanske pesmi, vmes enodejanka: »Prva dogodivščina« 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.05 »Alkohol in narodno gospodarstvo ■-, predavanje Reprezentanca Radio tovarne INGELEN Ljubljana, Miklošičeva cesta 34/1 EVROPA IN AMERIKA v zvočniku! CHELMSFORD (Aoglija) - SCHENETADV (Amerika) BERLIN (Nemčija) na kratkih valovih močno kot domača postaja. INGELEN trielektronski aparat s priključkom na izmenični tok. Obsega valovne dolžine 20—2000 Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju. Vaši najboljši družabniki za dolge zimske večere: Philipsov sprejemni aparat 2514 z direUnim priključkom ■ na električno omrežje, brez anodne baterije, brez akumulatorja, vedno pripravljen za sprejem, s preprostim in lahkim ravnanjem, dalje Pliilipsov zvočnik 2007, nenadkriljive kvalitete, okusna oblika, zvok prenaša jasno, čisto in glasno. — Zahtevajte zato pri Vašem radio trgovcu le izdelke najboljših tovarn svetovnega slovesa PHILIPS 000202020201010100020202020202020202020200000000000001000100000000004848000101000184010101010202020201010101010101000048480048480001010100000202020202010101000000010100020201 16.30 Popoldanski koncert 17.00 Pol lire klavirja 21.00 Ogrska glasba 22,30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 21.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Koncert iz Budimpešte 23.00 Plesna glasba do 24.01! 743 kc Bern 1-5 kW 12.50 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Veseli večer 21.20 Večerni koncert 770 kc Frankiurt 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.00 Ura za gospodinje 17.20 Popoldanski koncert 19.30 Koncert na citre 20.50 Večerni koncert 22.30 Plesna glasba 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Mladinska ura 18.00 Popoldanski koncert 20.50 Vesel večer, Mozart 21.50 »Glasovi iz narodov«, pesmi Slovanov (Rusi)!, Kitajcev!, Zamorcev!, Indijancev! in Evropejcev!! 23.30 Zabavna glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Koncert na citre 20.00 Koncert Badenskih komponistov 22.45 Plesna glasba 896 kc Poznanj U5 kW 13.05 Reproducirana glasba 16.50 Knjižna ura 17.45 Narodne pesmi in arije 20.00 Internacionalni večer iz Budimpešte Torek, 26. novembra 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.25 Reproducirana glasba 20.50 Pestra ura 21.40 Serenade na flavto 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kW Reproducirana glasba Opoldanski koncert Slovaške novice v nemščini Popoldanski koncert Slovanske narodne pesmi Radio kibaret Prenos iz Budimpešte Zabavna glasba 11.30 12.30 13.30 16.00 17.45 19.05 20.30 22.15 1085 kc Konigsberg 4kW 13.15 16.00 16.30 17.30 20.05 22.30 1094 Reproducirana glasba Ura za poljedelce Popoldanski koncert Knjižnična ura Slovesna sv. maša v li-molu, J. S. Bach, z ork. zborom in solisti Zabavna glasba kc Torino 7 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16 30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Kabaretni večer 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 TTra za žene 16.30 Jazz 17.25 Balade 19.05 Radio kabaret 20.30 Prenos iz Budimpešte 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Valčki 21.00 Nemški simfonični večer 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacija 17.25 Reproducirana glasba 18.00 Zabavna glasba iz kavarne Moskve« 20.00 Politična situacija v češkoslovaški, predavanje 20.30 A. Rnbinsteinov večer. Sodelujejo: gg .P. Holodkov, član belgraj. opere, J. Mokranjac (cello), L. Eškenazi (viola), Dr. Gerasimenko (viola), Brezovšek (klavir): 1. Sonata št. 49 za violo in klavir, 2. Ne jokaj dele, V zračnem morju, ariji iz op. »Demon«, poje g. Holodkow, 3. Sonata št. 19 za cello in klavir, 4. Jaz sem tisti, na kogar ti misliš, Kletev, ariji iz op. »Demon«, poje g. Holodkow 22.00 Cas, nato dnevne vesti 22.10 Večer, koncert radio kvarteta 977 kc Zagreb 0-7 kW 20.00 Prenos koncerta iz Ljubljane 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Sprehodi po možem, postajah 183-5 kc hdnieswusterhausefi 30 kw 7.00 Radio gimnastika 10.00 Navodila za gradnjo aeroplau- skih modelov 12.30 Reproducirana glasba, čas 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Plesna telovadba za deco 15.00 Aeroplanski modeli 15.45 Umetniška ročna dela 16.30 Popol. koncert iz Leipziga 18.00 Za razumevanje glasbe 18.55 ženska potuje sama skozi azijsko Rusijo, predavanje 19.20 O diktaturi proletarijata in umetnosti, predavanje 20.30 Uvingoire«, opera v 1 dej. po V. Leonu, komi). 1. Briill; naT:j zabavna glasba 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 šolska matineja 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Zabavna glasba 19.20 Prenos opere iz Katovic 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Popoldanski koncert • 18.55 Dnevne vesti 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.30 Angleški jezikov, tečaj 19.45 Kulturne in društvene vesti 545 kc Budapest 20 kW 9.00 Koncert vojaške godbe 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Pevski koncert s klavirjem 15.30 Mladinska ura 17.10 Koncert ciganskega orkestri 18.00 Predavanje 20.10 Radio drama 21.25 Zborni koncert 22.40 Reproducirana glasba 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Reproducirana glasba 14.45 Ura za gospodinje 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Klavirski koncert 19.30 Priz. iz Gounodovega Fausta 21.10 Voda, simfonija 21.45 Humoreske 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopol koncert radio kvarteta 13.30 Popoldanski koncert 17.30 Mladinska ura 18.00 Iz cikla predavanj o zemlji: 6. pred.: Gravitacijsko polje zemlje 18.30 Sadno leto 1929, predavanje 19.00 Francoski jezik, tečaj 19.35 Angleški jezik, tečaj 20.05 Koncert 1. dunaj. orkestra na mandoline 21.10 »Veseljaki na odru , zabavna 599 kc' Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta iz Torina 2i'.30 Koncert iz Torina 616 kc Praga 5kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinski koncert 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Koncert vojaške godbe 20.00 Zabavna glasba 22.15 Prenos iz kavarne 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Plarit-Reimannov večer 12.10 Reproducirana glasba 680 kc Rim 3kW 1 «.15 Koncert radio kvinteta 16.40 .Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Koncert radio orkestra 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 Klavirska ura 17.20 Knjižna ura 17.45 Zabavna glasba 20.00 Večerni koncert 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 19.20 Prenos iz opere: »Evgenij On-jegiu«, opera, Cajkovskv 743 kc Bern 1-5 kW 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 19.30 »Dresura psa), predavanje 20.00 »La Boheme«, opera v 4. slik. 770 kc Frankiurt 4 kW 13.30 Reproducirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 20.30 Opera in studia 21.30 Večerni koncert 22.30 Plesna glasba 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Popoldanski koncert 17.00 O drami, predavanje 18.15 Zabavni koncert 20.00 »Nah Hus«, drama v sp. E. Schoneweg 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 16.0(1 Popoldanski koncert 19.30 Vesela ura 20.30 »Gringoire-, opera v 1. dej. po Batmvilles. drami, komp. J. lir lili 21.30 Zabavna glasba 22.45 Plesna glasba 896 kc Poznanj 1-5 k W 13.05 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 19.50 Prenos opere iz Katovic 23.15 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 18.45 Pevska ura 20.30 Neznani jazz 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Mladinski koncert 19.05 Večerni koncert 20.00 j renos koncerta iz Prago 22.15 Zabavna glasba 1085 kc Konigsberg 4 kW 13.15 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 18.15 Pesmi na lutnjo 20.00 Zabavna glasba 20.50 Večerni koncert 21.30 Zabavna glasbaa do 24.00 1094 kc Torino ? kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 M 'adinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Veliki orkestralni koncert komorne in simfonične glasbe 1140 kc M. Ostrava io kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Ljudska prireditev 17.30 Klavirski koncert 19.05 Koncert 20.00 Koncert moderne glasbe, Foerster, kvartet 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 16.30 Koncert na pihala 20.00 Šaljapin na ploščah 21.00 Petje in godalni kvartet Sreda, 27. novembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Šport za deco, predavanje 17.25 111. Beethovnova simfonija 1.9.30 Preteklost in bodočnost živega sveta, predavanje 20.00 Češke pesmi 20.30 »Stari časi — zlati časi«, komedija v 1 dej. 21.00 Večerni koncert 21.50 Cas, nato dnevne vesti 22.00 Koncert na citre 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Pravljice, čita V. Podgorska 17.30 Popoldanski koncert 18.55 Dnevne vesti 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.15 Teorija in praksa v radioteh. 19.30 Nemški jezikov, tečaj 19.45 Kulturne in društvene vesti 19.50 Uvod 1; prenosu 20.00 Simfonični kencert češke filharmonije 22.00 Dnevne vesti 22.20 Sprehodi po inozem. postajah 183-5 kc HpnigswusterhnusEn 30 kw 7.00 Radio "imnastika 9.00 Razne zemlje in rast rastlin, predavanje 9.30 Stari instrumenti 10.00 Združitev Nemčije in Avstrije, predavanje 12.00 Reproducirana glasba, čas 14.00 Reproducirana glasba 14.45 Mladinski oder: Klasične scene iz »Kabale und Liebe 15.45 Zakaj naj žene in dekleta na kmetih telovadijo* prjd. K.30 Popol. koncert iz Hamburga 17.30 Od Barbusse-a do Remarquo-a 18.00 Moderne zgradbe na deželi 18.55 Ženska potuje sama skozi azijsko Rusijo, predavani-1 19.20 Nemci in Slovani, predavanje 20.00 »Napad na profesorja Welt-manna«, slušna scena v 1 dej., sp. F. Mendelssohn 21.00 Koncert na dveh klavirjih 21.30 Spevi Hebridov, nato plesna glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Koncert gojencev konserva-torija 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert tria 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert vojaške godbe 15.30 Tečaj o Morsejevih znamenjih 16.10 Poročila 17.40 Zabavna glasba. 19.30 >11 trovatorec, opera, Verdi 22.40 Koncert ciganskega orkčstra 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.35 Koncert vojaške godbe 21.10 Koncert vesele glasbe 22.20 Poročila, nato koncert 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopol. koncert radio kvarteta 15.30 Mladinska ura 17.45 Poklicni pevec, predavanje 18.15 Zdravstvena ura 18.45 Esperanto 19.00 Spremembe v svetovnem gospodarstvu. predavanje 19.30 »Cosi t'an- tutte«, kom. opera v 2 dej., Mozart 22.00 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert I. 30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta iz Torina 20.30 »Falstaff«, opera v 3 de i., Verdi; nato radio orkester do 24.00 616 kc Praga 5kW II.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Marijonetno gledišče 17.25 Poročila in recitacije v nemščini 20.00 Koncert češke filharmonija, Foersterjeva dela 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 »Vzgoja v Kanadi , predav. 16.25 H. Reimann čita K. Reirnanna 17.30 Moderna glasba 20.00 Večerni koncert 21.00 »Večni nemir«, sest. R. Rieth (bojne pesmi, manifesti, slavo-spevi), nato ples. glas. do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.15 Koncert radio kvinteta 16.40 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 »Pri treh mladenkah«, opereta v 3 dej., po Schubertu Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d. d. Koln a/Rhein Ne kupujte akumulatorjev, dokler niste ugotovili, da so cene novega »HOPPECKE" akumulator-ja z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen Anodne in žarilne baterije „HOPPECKE" 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reprodueirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.20 Klavirski koncert 17.50 Koncert dunajskega češkega pevskega zbora 18.15 »Zatiranje podgan«, predav. 10.00 Zabavna glasba 20.30 Koncertni večer A. Schonber-ga. nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice !QkW 12.05 Reprodueirana glasba 16.15 Mladinska ura 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Koncert iz Varšave 23.00 Literarna ura v francoščini 743 kc Bern 1-5 kW 12.50 Reprodueirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reprodueirana glasba 20.00 Cello koncert 21.20 Večera koncert 770 kc Frankfurt 4kW 13.30 Reprodueirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Zabavna glasba 20.00 Večer, koncert moder, glasbe 21.30 »Propad družine Usher«, slušna drama po noveli E. A. Poe-a priredil R. Joho 806 kc Hamburg 4 kW 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Dueti 18.15 Zabavua glasba 19.55 »Cosi fan tutte«, kom. opera v 2 dej., Mozart 23.00 Zabavna glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 11.45 Promenadni koncert nroducirana glasba 15.00 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 18.00 »Žena — mati , predavanje 18.30 »Med Indijanci«, predavanje 19.30 Tuje narodne pesmi 20.00 Veliki koncert mod. glasbe 2i.30 Propad družine Usher«, slušna drama sp. A. Poe Cedrdeli, 29. novembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reprodueirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Pravljice za mladino 17.30 Jugoslovan, pevska društva, predavanje 20.00 Koncert na dveh klavirjih 21.00 »III. knjiga, I. poglavje«, komedija v 1 dej. • 21.45 čas, nato dnevne vesti 21.55 Večer, koncert radio kvarteta 977 kc Zagreb 0-7 kW 13.20 Dnevne vesti 12.30 Reprodueirana glasba 17.15 Popoldanski koncert 18.55 Dnevne vesti 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.30 Francoski jezikov, tečaj 19.45 Kulturne in društvene vesti 20.00 Prenos koncerta iz Ljubljane 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Plesna glasba 183-5 kc MniMusicrim 30 kw 9.00 Življenje na newyorških cestah, predavanje 10.00. Ljubke in neprijazne živalske družiniee, predavanje 12.00 Reprodueirana glasba, čas 14.00 Reprodueh-ana glasba 14.30 Mladinska ura. Med kitajskimi pirati, predavanje 15.45 Ženska ura 16.00 Pogoji in razmere mladoletnega delavca, predavanje 896 kc Poznanj 1-5 kW 13.05 Reprodueirana glasba 17.15 Mladinska ura 20.05 Knjižna ura 20.30 Vojaška akademija 22.45 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reprodueirana glasba 16.30 Reprodueirana glasba 17.30 Ura za starše 19.05 Koncert kvarteta 20.30 Paul Lineke-večer 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reprodueirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Koncert češke filharmonije 22.15 Zabavna glasba 1085 kc Konigsberg 4 kW 13.15 Reprodueirana glasba 15.45 Pravljična igra za mladino 16.15 Popoldanski koncert 14.30 Ura za starše 18.45 Kvartet, op. 18, št. 6, Beethov. 20.00 Veseli večer 21.45 Pouk v plesu 1094 kc Torino 7 kW 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 »Falstaff«, opera. Verdi, prenos iz Milana 1140 kc M, Ostrava 10 kW 11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Marijonetno gledišče 17.30 Angleška plesna glasba 19.00 Koncert češke filharmonije 22.15 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reprodueirana glasba 13.15 Reprodueirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Koncert vojaške godbe 21.15 Baročna glasba, nato zabavna glasba do 24.00 16.30 Popol. koncert iz Berlina 17.30 Zgodovina basni 18.00 Aleksander von Humboldt 18.55 Več mleka je kmetova želja, predavanje 20.30 Glasbena ilustracija velemesta £0.55 Rubinsteinov večer 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 16.15 Reprodueirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 19.25 Reprodueirana glasba 20.05 Koncert moderne glasbe, tekma komponistov 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert radio kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert vojaškega orkestra 16.00 Pestra ura 17.10 Ura za poljedelce 17.40 Ogrske narodne pesmi 20.00 Slavnostni koncert v spomin 100 letnice Rubinsteiuovega rojstva: 1. Fantazija po ogrskih melodijah; 2. Klavirski trio; 3. Pesmi, poje g. Medek; 4. Suita za orkester, op. 119 £2.20 Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Reprodueirana glasba 15.15 Koncert na citre 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Orgeljski koncert 19.30 Valčki in iz operet 21.00 Simfonični koncert 22.20 Poročila 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 IJopol. koncert radio kvarteta 15.30 Poopl. koncert radio kvarteta 17.10 Popoldanski koncert 18.05 Iz cikla predavanj o zemlji': 7. pred.: Gospodarski pomen mineralij in kamenin 18.30 Brazilija,, hvaležno polje za trgovca, predavanje 19.00 O dunajskem teatru, pred. 19.30 Angleški jezik, tečaj 20.05 »Sestra Henrietta«, slušna drama, sp. H. Kesser 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta iz Torina 20.45 Komedija 21.15 Pester koncert 616 kc Praga 5 kW 11.15 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Tabarin 20.00 Literarni kabaret 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 16.00 »Nevarnosti alpinistike«, predavanje 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Večerni koncert cello solo in klavir solo, nato plesna glas- , ba do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.15 Koncert radio kvinteta 16.40 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Prenos iz opere ali koncert 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reprodueirana glasba 16.30 Zabavna glasba 19.00 A. Rubinstein, predavanje 19.30 Zabavna glasba 20.30 Violinski koncert 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Reprodueirana glasba 16.20 Reprodueirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.05 Koncert iz Varšave 23.00 Plesna glasba do 24.00 743 kc Bern 1-5 kW 12.50 Reprodueirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reprodueirana glasba 20.00 Franc, komorna glasba, nato konccrt 770 kc Frankfurt 4kW 15.15 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Konc. na ksilofon in 20.00 Koncert solistov 23.00 Plesna glasba 806 kc Hamburg 17.00 Pesmi 17.50 Popoldanski koncert 20.00 Nemške narodne pesmi 21.30 Radio kabaret 22.50 Plesna glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reprodueirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.30 »O bolečini«, predavanje 19.00 »Za in proti smrtni kazni«, predavanje 19.30 V spomin Rnbiusteinu 20.00 Koncert solistov 22 00 Koncert iz filmskih komp .3.15 Koncert mehanične glasbe tubafon 4 kW 896 kc Poznanj 15 kW 12.30 Mladinska ura 17.45 Reproducirana glasba 20.30 Akademija ob priliki aiuer kanskega državnega praznika 923 kc Breslau 4 kW 10.00 Koncert iz del A. Rubinsteina 17.30 Knjižna ura 19.05 Reproducirana glasba 20.30 Moderna radio glasba, glasbene slike iz mesta 20.55 »Jaz, iz velemesta« 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Popoldanski koncert 19.05 Zabavna glasba 20.00 Radio kabaret 22.15 jvoncert vojaške godbe 1085 kc Konigsberg 4 kW 16.00 Popoldanski koncert 17.30 Klavirski koncert 20.00 Zabavni koncert 21.40 Koncert v spom. Rubinsteina Petek, 29. novembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 »Ljubezen je močnejša od smrti«, novela, sp. Merežkov-ski, recitacija 17.30 Zdravstvena ura 18.00 Zabavna glasba iz kavarne »Moskva« 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz nar. gledišča 21.30 čas, nato dnevne vesti 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Popoldanski koncert 18.55 Dnevne vesti in vreme 19.00 Zvonenje iz eerkve sv. Marka 19.05 Angl. jezikov, tečaj 19.20 Uvod k prenosu 19.30 »Gorenjski slavček«, opera — Forster, med odmori dnevne vesti in vreme 183-5 kc Honieswusleriiausen 30 kw 7.00 Radio gimnastika 9.00 Obdelava zemlje, predavanje 9.30 Z niikronofom po tovarni letal Rohrbach v Berlinu 3 12.00 Reproducirana glasba, čas 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 15.00 Higijeuska pravljica j5.45 Žena v politiki, predavanje 16.00 Sodobni problemi ljudskih šol predavanje 16.30 Popol. koncert iz Leipziga 18.00 Zlato in denar, predavanje 18.55 V tkalnici, predavanje 19.30 Iz opere v Charlottenburg.i: »Samson in Dalila«, opera v 3 dej., sp. F. Lemaire, komp. Saint-Saens, nato koncert na pihala 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert, zborno petje 19.25 Reproducirana glasba 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije 545 kc Budapest 20 kW 1094 kc Torino 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Komedija in pester koncert iz Milana 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 19.05 Koncert 20.00 Radio kabaret 22.15 Koncert radio orkestra 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Narodne pesmi 20.45 Večerni koncert 17.40 Koncert vojaške godbe 19.30 Prenos iz opere 22.40 Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 14.45 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 17.15 Domača glasba 19.30 Večerni koncert 20.25 »Ljubimkanje«, drama v treh dej., sp. Sc.hnitzler 22.20 Poročila 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopol. koncert radio kvarteta 15.30 Reproducirana glasba. 16.30 Akademija v spomin A. Rubinsteina 17.45 Športno poročilo 18.00 Umetnostna zgodovina Dunaja v 7. stol., 6. pred.: Umetnost v dobi cesarja Franca Jožefa 18.30 Vzgoja k samostojnosti, pred. 19.30 Italijanski jezik, tečaj 20.05 Instrument, komadi iz oper 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta iz Torina 20.30 Simfonični koncert 23.15 Koncert do 24.00 616 kc Praga 5kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.20 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 19.00 Prenos opere iz Brna 22.15 Zabavna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 16.00 Knjižna ura 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Prenos iz Kolna, opera: »Sa-lome«, v 1. dej., po O. Wildeju komp. R. Strauss (prenos na angl. postaje!) 23.00 Plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.15 Koncert radio kvinteta 16.40 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 »Turandot«, opera v 3 dej., Puccini, spominska predstava na čast komponistu 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 V spomin Puceiuija 17.35 Popoldanski koncert 19.30 Prenos iz opere Samson in Dalila«, 3. dej., sp. F. Lemaire, komp. Saint - Saens, nato koncert na pihala 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.45 Literarna ura 20.15 Simfonični koncert iz Varšave 23.00 Literarna tira 743 kc Bern 1-5 kW 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 19.00 »Telovadi in delaj«, športno predavanje 20.30 »Odisej pri Sireuah«, slušna drama, nato koncert 770 kc Frankfurt 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Večerni koncert 21.00 Radio reportaža 21.45 Zabavna glasba 806 kc Hamburg 4 kW 17.55 Popoldanski koncert 19.55 »Beg iz Seraja«, opera v 3 dej. Mozart 23.00 Pester večer 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Ljudska glasba 21.00 Večerni koncert 21.00 Radio-reportaža iz Berlina 21.45 Zabavna glasba 896 kc Poznanj 1-5 kW 13.05 Reproducirana glasba 16.45 Mladinska ura 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Simfon. koncert iz Varšave 23.10 Plesna glasba do 21.00 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.05 Zabavna glasba 20.15 Večerni koncert 21.40 Vtisi iz Afrike, predavanje 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 SlovasKe novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Prenos opere iz Brna 22.00 Zabavna glasba 1085 kc Konigsberg 4 kW 13.15 Reproducirana glasba 15.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Ura za žene 18.45 Kaj naj vem o prometnem redu. predavanje 20.00 »Usmrtitev«, tragedije zadnji del, sp. E. Johansen 21.00 Godalni koncert s eimbali 22.30 Plesna glasba 1094 kc Torino 7 kW II.25 Renroducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura III.«« Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Simfonični koncert iz Milana 23.00 Plesna glasba do 24.00 9.15 Pevski koncert 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Razgovori v nemščini 17.10 Predavanje 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Koncert vojaške godbe 17.30 Klavirski koncert 19.05 Prenos opere iz Prage: »Strah . v današnjih časih , J. Kfička 22.00 Zabavna glasba. ! 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 16.30 Glasba iz 19. stol. 17.30 Knjižna ura za žene 19.30 Ljudski koncert 20.30 Vesela ura 22.00 Poročila, nato plesna glasba do 24.00 806 kc Hamburg 4 kW 16.30 »Gledališki ravnatelje, kom. opera v 1 dej., Mozart 17.30 Pevski koncert z orkestrom (tenor) . 58.15 Popoldanski koncert 19.00 Pesmi o ljnoezni z orkestrom 20 00 Kabaretni večer 833 kc Stuttgart 4kW 12.15 Reproducirana glasba 14.30 Pevski koncert l(i.00 Popoldanski koncert 19.30 Klavir 20.00 Sovražnik muzike, kom. opereta v 2. dej., tekst iti komp. R. Geuee 21.00 Pestra glasba 22.10 Citraški koncert 23.00 Nočni koncert 896 kc Poznanj 15 kW 13.05 Reproducirana glasba 17.45 Mladinska ura 20.30 Zabavna glasba .22/45 Radio kabaret 24.00 Philipsov nočni koncert do 2.00 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.05 O narodni pesmi, predavanje 20.30 Smeh je zdrav«, več. zabava 22.30 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12 30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Marijonetuo gledišče 19.00 Zabavna glasba 20.30 Koncert slovaških nar. pesuii 22.00 Zabavna glasba 1085 kc Konigsberg 4kW 13.15 Reproducirana glasba 15.30 Mladinska ura 16.00 popoldanski koncert 18.30 Klavirski kvartet 20.05 Vojaška glasba 21.25 Berlinske pesmi 21.30 Plesna glasba do 24.00 1094 kc Torino ? kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20 30 Kvintet 21.05 Opereta, nato plesna glasba do 24.00 24.05 Prenos iz Amerike do 1.00 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanska glasba 16.30 Mladinska ura 17.30 Dve melo drami 20.30 Drama: »Gro f, sp. F. Saltcu 23.00 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Leo Fall-ov večer 20.45 »Goethe s, vesel prizor, spisal Friedel-Polgar 21.15 Večerni koncert 22.15 Poročila, natp plesna glasba Sobota, 30. novembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vv.sti 17.05 Pravljice za deco 19.30 Babilonci in evropska kultura predavanje 20.00 Večerni koncert 20.55 Koncert ciganskega, orkestra 31.45 Cas, nato dnevne vesti 22.00 »Maksiin C.rtiojevi^j tragedija, sp. Laza Kostič 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 13.20 17.00 17.30 18.55 1S.00 19.05 19.20 10.35 19.50 20.00 22.00 22.10 22.45 Reproducirana glasba Dnevne vesti Pravljice, čita V. Podgorska Popoldanski koncert, šlagerji Dnevne vesti Zvonenje iz cerkve sv. Marka Teorija in praksa v radioteh. Knjižna ura Nemški jezikov, tečaj Kulturne in društvene vesti Kompozicij, večer B. Papan-Zagreb) dopula (simultanka, Ljubljana Dnevne vesti in vreme Plesna glasba Zabavna glasba iz belgrajske- 183-5 kc Honinswuslernausen 30 kw 7.00 Radio gimnastika 12.00 Prireditev za šolsko mladino 14.00 Reproducirana glasba 15.00 Mladinska ura 16.30 Ponol. koncert iz Hamburga 1800 Umetnik kot delavec 18.55 Nesreča ne pride nikoli sama 19.20 Narod in soznje narodov, predavanje 20.00 Ogrski godalni kvartet 21.00 Pestra ura 22.30 Poročila, nato plesua glasba do 23.50 32.50 Slavnost ob osvobod. Aaebeua 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirt na glasba 17.45 Mladinska ura 20.30 Zabavna glasba 23.00 Plesua glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert, ruskih balalajk 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvouenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert salonskega orkestra 16.00 Razgovori 17.10 Predavanje 17.40 Reproducirana glasba 18.45 Razgovori 19.30 Radio kabaret 21.35 Koncert ciganskega orkestra 23.00 Koncert vojaške godbe 563 kc Munchen 4 kW 12.30 Reproducirana glasba 14.25 Reproducirana glasba 16.00 Koncert na citre 18.20 Mladinska ura 20.05 Večerni koncert 21.20 Ura presenečenj 22.20 Poročila, nato koncert do 0.30 581 kc Dunai 15 kW 11.00 Dopol. koncert radio kvarteta 15.10 Mladinski oder: »Robert Guis-kard«, fragment, spisal H. V. Kleist in »Kdo je kriv?«, veseloigra v 1 dej., sp. Fr. Grill-parzer 16.30 Popoldanski koncert 18.55 Komorna glasba 20.00 »Jeklo in kremen«, ljudska igra, sp. L. Auzengruber, nato zabavni koncert ■ 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta iz Torina 20.30 Opereta iz Torina 23.40 Prenos iz Torina 616 kc Praga 5 kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.50 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Koncert radio orkestra 20.30 Koncert sindikata . žul-nalistov 21.30 Klavirski koncert 22.20 Plesna glasba do 24.00 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 20.60 Veseli večer 23.50 Slavnost ob priliki osvoboditve mesta Aachen, nato 3. simfonija: Eroica, Beethoven 680 kc Rim 3 kW 13.15 Koncert radio kvinteta 16.-10 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert «1.02 Koncert vojaške godbe, vmes komedija: »Bratranec Paupou-lette« 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 Zabavna glasba 20.00 Koncert iz del Pucciuija 22.30 Poročila, nato plesna glasba do 23.50 734 kc Katovice 1°kW 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.10 Literarna ura za mladino 17.45 Mladinska ura 20.30 Zabavna glasba ' 23.00 Plesna glasba do 24.00 743 kc Bern 1-5 kW 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.45 Zabavni koncert 19.30 Ljudski večer 22.40 Plesna glasba 770 kc Frankiurt 4 kW 13.13 Reproducirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Zabavna glasba 21.00 Radio skeč 23.30 Nočni koncert V vsaki radio trgovini dobite Vmmmmmmm, MOMm BARIUM flfKTRONKEl I^POREDJ^EC^IDI^^^ K Premrlovemu večeru. Naša lanska zamisel -— prirejati večere posameznih glasbenikov — se je vsestransko obnesla. Dela naših skladateljev so večinoma raztresena po raznih listih starejše založbe so že večinoma pošla in tako si je večkrat prav težko vstvariti celotno sliko tega in onega vstvarjajočega muzika. Tovrstni večeri pa temu kolikor najbolj odpomo-rejo. Glavno težišče Premrlovega vstvarjanja ni instrumentalno polje, vendar je tudi v tem pogledu storil prav mnogo in našo skromno literaturo tudi v tem pogledu kaj lepo obogatil. Skladal je za orgle (Slavnostna predigra: N. A. Božična suita) in klavir. Klavirske skladbe so izšle v Novih Akordih: Sonatina Fuga (X. zv.). Menuet (XI, zv.), Z izdajo »Nove muzike« je postal tudi v tem področju njen sodelavec. Nekaj večjih orkestralnih stvari — Veliki scherzo, Iz božične suite. Variacije v Es-duru — je bilo izvajanih ob priliki koncertov Dravske godbe. V splošnem se Premrl v instrumentalnih delih najrajše nagiba h klasičnim oblikam, č.eprav tudi programske glasbe ne prezira! Z največjim uspehom so bile sprejete Variacije v Es-duru in tudi »Male variacije«, ki se izvajajo na tem večeru, moremo imenovati prave bisere klavirske literature. * Iz tujih sporedov. Koncerti. Nedelja: Beograd, Veliki jugoslovanski koncert ob 20-20. Milan, Veliki simfonični koncert ob 2030. Langenberg, Orgeljski koncert ob 20-15. Konigswusterhausen, Simfonični koncert ob 20. — Ponedeljek: Beograd, Rubinsteinov večer ob 20-30. Budapest, Internacionalni gala koncert ob 20-30. Rim, Veliki koncert napolitanskih pesmi ob 21.02. — Torek: Torino, Veliki koncert ob 20-30. — Sreda: Praga, koncert češke filharmonije ob 20. Stuttgart, Veliki koncert moderne glasbe ob 20. — Četrtek: Budapest, Rubinsteinov večer ob 20. Berlin, Violinski koncert ob 20-30. Konigswusterhausen, Rubinsteinov večer ob 20.50. — Petek: Varšava, Simfonični koncert varšavske filharmonije ob 20.15. Milan, Veliki simfonični koncert ob 20-30. — Sobota: Konigswusterhausen, Ogrski godalni kvartet ob 20. Opere. Torek: Konigswusterhausen, Gringoire, opera v 1. dej., sp. V. Leon, komp. I. Briili ob 20-30. Katovice, Evgenij Onjegin, Čajkovski ob 20. — Sreda: Budapest, II trovatore, Verdi, ob 19-30. Rim, Pri treh mladenkah, opereta po Schubertu, ob 21-02. Milan, Falstaff, Verdi, ob 20-30. — Petek: Torino, Turandot, Puccini, ob 21-02. Moravska Ostrava, Strah v današnjih časih, opera, sp. J. Krička, ob 20. Hamburg, Beg iz Seraja, opera, Mozart, ob 20. Langenberg, Salome, opera v 1 dej., R. Strauss, ob 20. Konigswusterhausen, Samson ip Dalila, opera v 3 dej., sp. F. Lemaire, komp. Saint-Saens, ob 19-30. Igre. Nedelja: Dunaj, Voznik Henschel, drama v 5 dej., sp. G. Hauptmann, ob 20. Praga, Miklavžev semenj, drama, ob 20. •— Sreda: Konigswu-sterhausen, Napad na profesorja Weltmanna, slušna drama v 1 dej., sp. Felix Mendelssohn, ob 20. — Četrtek: Dunaj, Sestra Henrieta, slušna drama, sp. H. Kesser, ob 20.05. — Sobota: Dunaj, Jeklo in kremen, ljudska igra v 3 dej., sp. L. An-zengruber, ob 20. Moravska Ostrava, Grof, drama, sp. F, Salten, ob 20. Zanimivosti. Nedelja: Breslau, INRI, radio-oratorij, ob 20-30, Langenberg, Zamorci, njih življenje, pesmi in glasba, ob 21. — Sreda: Langenberg, Večni nemir (bojne pesmi, manifesti in sla-vospevi svobodi), sest. R. Rieth, ob 21. — Sobota: Torino, Prenosi iz Amerike, ob 24-04. Miinchen, Ura presenečenj, ob 21-20. Konigswusterhausen, Pester večer, ob 21. IffJTi 2x1 in«« »i t"? • . • [ ■ ' i ■ ■ ■ ZA 100% izboljšate sprejem Vašega radijskega aparata, če mu daste DOBER ZVOČNIK Amplion CA 1 Pop. Amplion AC27 Najboljše zvočnike izdeluje angleška tovarna aMPUON ki je pričela izdelovati telefonske zvočnike že pred 42 leti. — Izborni Amplion-zvočniki so tudi že pri nas dobro znani. Da pa jih še bolj razširi, je tovarna od 15. novembra 1929 dalje CENE 6LOBOKO ZNIŽALA Amplion zvočniki stanejo sedaj: ACll, šasija......Din 445 — CA 1 Popular......Din 510 — CA 1 Standart.....Din 770 — AC27 ..........Din 1290 — CA 3 Mahagoni .... Din 1350 — RS 2 de Lux......Din 1820"— AC29 . ..........Din 1850 — LC41 elektrodinamični Din 3860'— Vsi Amplion zvočniki imajo nehigroskopično membrano brez šiva ter močan magnetni sistem iz ameriškega elektj-olitičnega jekla, od tod njih izborna kvaliteta in lastnost, da nikdar ne oglušijo. Dobe se pri RADIO LJUBLJANA Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 5 Maribor Gosposka ulica štev. 37 P I w i v* Si i Si f* Si i M Amplion CA Standard Amplion AC. 29 LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ .RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) — ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČE,.)