81. &ev. PavSalni Iranko v cfrSavi SHS. V UubllanB, v torek 12. aprila 1821, (skala rasen nedelj In prašnikov v s a k d a ra e& 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. dteiii© Jyfi©si®iW. socfjaln© - deifi® kratiin® stranke W Posamezna štev. 1 K. Leto V. Telefonska št. 312« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 240, za pol leta I\ 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za tisi so poštnine proste. Upravnišlvo je v Ljubljani! Frančiškanska ulica št.6T, Učiteljska tiskarna. aagaasa ras, P si m i. na dostojno rcm Stojan Protič. LDU Beograd, 11. aprila. Stojan Protič je izjavil svojim prijateljem, da se ne smatra več za člana radikalnega kluba, ker so radikalci glasovali za obznano. S političnega polja se ne bo umaknil. Govori se, da bo Protič razširil svojo akcijo in da bo osnoval svoj list. Na jutrišnji seji verifikacijskega odseka sc bo razpravljalo o mandatu g. Protiča, ker ni prisegel in ker ne prihaja k sejam konsti-tuante. * Stojan Protič je popolnoma ubit! Popolnoma ubiti! Veliki petek je! Ampak za velikim petkom pride čudež, to je tisto. Pogajanja. Beograd, 11. aprila. Na današnji seji ministrskega sveta so se razpravljale zahteve muslimanov iz južne Srbije. Gg. Uzunovič in Krisman sta poročala o teku pogajanj z muslimani. Beograd, 11. aprila. Pred začetkom generalne debate o ustavi bo predsednik konstituanfe sklical konferenco načelnikov strank, na kateri se bodo določili govorniki posameznih strani za generalno debato. Ta konferenca bo bržkone v sredo. Beograd, 11. aprila Dr. rrumbič je včeraj posetil predsednika konsti-tiiante dr. Ribarja in mu izjavil, da se bo udeležil generalne debate o ustavi, * Danes je 12. aprila 1. 1921. Kot napredni ljudje smo pa dobili že danes sledečo brzojavko, datirano od 14. aprila: »Pogajanja z muslimani iz Južne Srbije so končala za vlado ugodno. Cena še ni ugotovljena. Podps: nečitljiv. Nezadovoljni komunisti. Beograd, 11. Ker je večina nezadovoljna z dosedanjim komunističnim vodstvom, so poslanci komunističnega kluba včeraj izvolili nov odbor. Nezadovoljstvo je nastalo radi diktatorskega obnašanja g. Markoviča v stranki in v konstituanti. Novi odbor je izvoljen tako: Predsednik Trifa Kacierovič, popredsednik Lov-, ro Klemenčič, tajniki Miloš Trebi->dac. Vlado Cepič m Milan Nedič. Diktature v strankah niso vedno dobre. Ako vodi stranko močna politična osebnost, še gre; kadar se pa začne paktirati na vse stani in se začno zatajevati principi, takrat pa ne gre več. Čeh! in Nemci. LDU Praga, 11. aprila. Praško časopisje piše, da je sodelovanje Češkoslovaške v sankcijah proti Nemčiji za domačo industrijo stvar, ki bi utegnila imeti zelo slabe posledice. Ako se pusti politični moment na strani, je treba resno premisliti, kakšne posledice bi imeli sodelovanje, da S? ^i01"6 eve*Kualno izbrati manjše zlo. Ako bi ostala češkoslovaška pasivna, bi se ententa ne zadovoljila, da bi od Češkoslovaške zahtevala rigorozne izkaze o izvoru blaga, temveč bi se blago iz sirovin ali produktov, ki so prišli iz Nemčije, smatralo za nemški produkt. Izvoz iz Češkoslovaške bi se.zelo občutno zrftanjšal in Češkoslovaško industrijo bi na svetovnem trgu izpodrinila nemška konkurenca. Ako bi ta gospodarska bor- ba trajala dolgo, bi gotovo propadla cela vrsta industrij. Nasprotno pa bi v primeru kooperacije pri sankciji oživel izvoz onih artiklov, ki jih še producira Nemčija. 'Sodelovanje Češkoslovaške v ententni akciij proti Nemčiji je torej vprašanje gospodarske smotrenosti. Praga, 11. aprila .Današnji »Mon-tagsblatt« sklepa po včerajšnjem članku v »Pragerpresse«, da bo Češkoslovaška sodelovala pri akciji proti Nemčiji. Posledica tega bo naj-brže, da bodo Nemci povzročili izredno krizo v vsem češkoslovaškem gospodarskem življenju. Treba je pomisliti na to, da je Nemčija najvažnejši dobavitelj in odjemalec Češkoslovaške in da bc-sta Nemčija in Avstrija vršili proti Češkoslovaški po-polen bojkot radi neupravičenega političnega vmešavanja. Novi davki To so plodovi frankofilske politi- ice. Stavka angleških rudarjev. LDU Berlin, 11. aprila. »East Europe« javlja iz Londona: Snoči je govoril Thomas na skupščini rudarjev in je med drugim dejal: Dosedanja pogajanja pomenjajo zmago razsodnosti. Jasno je, da se vlada ne bo skušala ščititi s svojim dostojanstvom. Kc so premagane prve tež-koče, se lahko začno nadaljnja pogajanja, sloneča na medsebojnem zaupanju. Konferenca delavske trozveze je prišla do naziranja, da ne začne splošne stavke niti uro prej, preden ne bo to potrebno. Trojna alianca je uvidela, da mora rudarje podpirati. Železničarji ne začno splošne stavke za vsako ceno, začeli pa jo bodo izvajati, ko bodo to zahtevale okoliščine. LDU London, 9. aprila. (Reuter.) Po pogajanjih, ki so se končala še zvečer, je izjavil zastopnik trozveze Thomas, da se je sklenil sporazum v nastopnem: 1. Vlada bo do pondeljka dopoldne sklicala konferenco zastopnikov delavcev in lastnikov podjetij, v svrho pogajanj glede spornih vprašanj. 2. Zveza rudarjev mora zvečer pozvati vse svoje sekeje. naj se vzdrže vseh takih dejanj, ki bi preprečevala delo tistim delavcem, ki po rudnikih opravljajo varnostna dela in jih vzdržujejo za stavke in da ne bodo storile ničesar takšnega, kar bi prisililo vlado, da bi morala rabiti orožje. LDU London, 9. aprila. Danes so sc zastopniki železničarjev in transportnih delavcev dalj časa razgovar-jali z Lloydom Georgem. Zdi se, da so se napravili že važni koraki za to, da bi se vzpostavila pogajanja med lastniki rudnikov in med rudarji; upati je, da se bo na kak način vendarle odvrnila katastrofa industrijske vojne. Od tistih ukrepov, ki jih je predvidela vlada, se je omejitev Železniškega prometa že izvedla. LDU London, 9. aprila. V Nortli-Cumberlandu in v Durhamu so mnogi rudniki ustavili svoje delo. Iz okolice Yarrowa poročajo o mnogih požarih in poškodbah brzojavnih naprav. Zdi se, da to počenjajo sinfaj-novci. Nekaj oseb je bilo aretiranih. V jamah v Glamorganu so zapustili delo tudi tisti delavci, ki so delali pri sesalkah. Če ostanejo pri svojem sklepu, bodo do večera rudniki pod vodo. Železni rudniki v grofiji York nimajo premoga. Vsi plavži in topilnice so tamkaj ugasnile. Druge tovarne pa bodo morale ustaviti svoje delo • ' " LDU Beograd, 10. aprila. V finančnem ministrstvu se pripravlja gradivo za finančni zakon, da bi se z ozirom na velike izdatke države uvedli novi davki. * To je jako tolažljiva novica. Tudi za delavstvo. Novi davki namreč ne bodo direktni davki, ampak indirektni. Naš davčni sistem je namreč iz predpotopne dobe. Moderni davčni sistem namreč pravi, da se plača davek od dohodkov. Kolikor zaslužiš, toliko plačaj in sicer progresivno. To se pravi: če zaslužiš na leto 1000 K čistega dobička, plačaj za državne potrebe n. pr. 10 procentov, tj. 100 K. Kdor pa zasluži 2000 kron čistega dobička, ta naj plača ne dvakrat toliko, ampak nekaj več, in kdor zasluži na pr. 1 milijon kron čistega dobička, naj plača recimo 900.000 kron, ker ne bo urnrl od lakote in tudi ne bo nag in bos, če razpolaga še s 100.000 kronami letnega dohodka. Tako izgleda progresivni davek na dohodnino, ki ga naša država ne pozna. Naša država pozna samo indirektne davke. To so davki, ki.jih plačuje v istem razmerju delavec in bogataš. Od vsake kile kave. od vsa- ke kile sladkorja, od vsakega litra petroleja, od vsake fajfe tobaka plača delavec, ki zasluži s težkim delom recimo 60 kron na dan, ravno toliko, kakor plača bogataš, ki ima isto toliko dohodkov na uro ali pa na minuto in to brez težkega dela. Ali je to prav? Davki, ki nas zadenejo s carino na naše najpotrebnejše stvari, kakor na manufakturo, na zobne krtače, m na nebroj stvari, ki so kultiviranemu Evopcjcit potrebne, zadevajo pri nas kmete in delavce v mnogo ob-čutnejši meri kakor bogate ljudi. Centralna vlada seveda nima smisla za te diference. Tam v Belgradu žive še mnogo let za evropskimi potrebami. Boj za primerno obdavčenje je trajal v Avstriji nad 30 let. Tam smo se borili za uveljavljenje demokratskega davčnega principa jako dolgo, predno smo prišli, ne do definitivne uredbe po angleškem sistemu, ampak le do provizorne uredbe. Sedaj pa smo padli najmanj za 30 let nazaj. Ali je to prav? Mi nimamo nič proti novim davkom. Mi vemo, da mora država živeti. Pi avimo pa, da naj država živi v prvi vrsti od visokih dohodkov, ne pa od delavskih žuljev. Kje smo? Torej pretekli teden se je vršila v ustavotvorni skupščini debata o interpelaciji komunističnega voditelja dr. Sime Markoviča glede znane Vesnič-Draškovičcve »Obznanc«. Vsi se spominjamo raznih alarmantnih vesti, ki jih je pošiljalo v svet buržujsko, za Francoze navdušeno časopisje: v komunističnem arhivu v Belgradu so odkrili strašne reči, dognali so zvezo s sovražniki države, dognali so bombe in granate, ugotovili fabrike strupenih plinov, špijonaža se je razlezla v vse urade fto je namreč res, ampak ne komunistična!) in našim dobrim in solidnim državljanom je mozeg v hrbtenici zmrzoval vkljub trem zimskim jopam pod suknjo. Strašne vesti so bile to! In tiste silne obljube! Le počakajte so rekli, da pride do besede minister in njegov pomočnik gospod L., pa boste videli, čuda boste videli in slišali! Toda kaj? Gospbd minister notranjih del in policajdemokrat Draš-kovič ni razodel niti ene skrivnosti, ni predložil zbornici niti enega dokumenta. ampak pripovedoval je o komunistih le pavšalna sumničenja, kakor jih bral v najbolj obskurnih francoskih listih. Iz česar seveda sledi, ua je bila izdana »Obznana« na francosko komando. Toda Vesnič ne bi bil Vesnič, če bi se bil zadovoljil le g francosko komando. On je šel dalje, mnogo dalje. On ni hotel zadeti le komunistov s svojo protizakonito naredbo — da je bila naredba izdana brez zakonite podlage, to je priznal in moral priznati minister »policije« g. Draško-vič sam!! — ampak zadeti jediotel sploh vse opozjcijonalne stranke! Naredba je stilizirana tako, da pošljejo administrativne oblasti lahko vsak moment v vsako hišo, k vsakemu državljanu zaudarja s poveljem, da odvede človeka na varen in miren kraj, kjer ga lahko pridrže tako dolgo, dokler* smatra to administrativna oblast za potrebno! Kje pa smo? Kam gremo? Nekdaj je bila carska Rusija, nekdaj je bilo turško cesarstvo. Tam sc je na ta način .vladalo, surovo, nečlo- veško. Bile so pa tudi državne in so še, kjer se je vladalo tako: Ce sl obdolžen kaznjivega dejanja nima o teni definitivno odločati od ministrov in vlade odvisna oblast, ampak od ministrov in vlade neodvisno sodišče! Neodvisno sodišče preišče celo zadevo a obdolženca obsodi ali pa oprosti na podlagi dokazov in protidokazov. Take države so imenovali v Evropi pravne države, ker je v njih vladalo pravo in zakon. Kakor izgleda, naši ministri niso živeli mnogo v Evropi. Doslej niso naše oblasti zaprle niti enega »komunista« ua podlagi »Obznane« in ga izročile neodvisnemu sodišču!! Vse to se je ugotovilo ob priliki parlamentarne debate o »komunistih«, in vendar: »Obznana« ostane v veljavi in za njo so glasovali tudi ljudje, ki se prištevajo s ponosom k »demokratom«!! Žalostna demokracija ! A nele glasovali so za njo, ampak še hvaliio se ti patroni s tem, da so glasovali za naredbo. katere bi se danes sramoval vsak še tako »separatističen prevratni element«! Kje smo, kam gremo? Naši vladinovci konštatirajo dan za dnem z velikim zadovoljstvom sami. da v Rusiji ne vlada več teror, ampak da prevladuje zdrav razum. Pri nas doma pa glasujejo za nared-be a la Obznana! Kje je tu logika? Iz vsega je razvidno, da se našim mogotcem ne gre ne za demokratične principe, ne za pravno državo in ne za naš ugled na zunaj, ampak samo za prevlado in premoč njihove oziroma njihovih strank. S pomočjo »Obznane« hčejo oni vsako opozicijo udušiti in zatreti eventuelno s silo. Kar ne pade pred njimi na kolena, je treba zlomiti. Reči moramo odkrito, da je to jako zdrav in dober princip. Zakaj? Zato: Kadar bodo prišle sedanje opozicijonaliie stranke do veljave in moči, bo ostala tudi »Obznana« v veljavi! In kar se ne bo uklonilo opo-zicijonalnim strankam brezpogojno, in če se to stokrat imenuje demokratsko ali pa radikalno, bo šlo brez usmiljenja na cesto ali pa v ječo no- je prvega maja! tom administrativnega — sodnijske-i ga! — postopanja na podlagi ista »Obznane«. katero je pripoznala današnja vladna večina kot veljavna za vse državljane brez izjeme. Kar! pa je meni pravo, bo tebi zdravo! Iz Rusije. LDU. Moskva, 10. aprila. Mo« skovska komisija za izboljšanje živ* ljenskih razmer delavcev je objavila; svoje poročilo, v katerem zahteva, naj se čimprej zgrade novi delavski domovi, in organizirajo hitro tram-« vajske zveze. Glavna zahteva komi-sije je, da se delavcem v velikih me* stih zagotove potrebna zemljišča, na katerih bi delavec prebival, in se pe-i čal zasebno s poljedelstvom In go-i spodarstvom. Vsa potrebna sred-* stva mu morajo dati sovjeti. Zahtevaj se tudi, da se otvorijo nova ljudska kopališča, pralnice, gledališče itd. Vse to morajo izvesti lokalni sovjeti s pomočjo osrednje oblasti. LDU. Praga, 11. aprila. Kakocj doznava »Večer«, je ruski komisar za železnice Lomonosov, ki se nahaja v Pragi, naročil na Češkoslovaškem, v Švici in Italiji 300 lokomotiv. 200Q lokomotiv bo naročila ruska vladaj na Angleškem, v Nemčiji, Švedski in' Danski, 2700 pa v Ameriki. Lomo* nosov je izjavil, da razpolaga sov*j jetska vlada že z 2 milijardama zla-*] tih rubljev in z mnogimi dragulji, s1 katerimi bo plačala te lokomotive. (J notranji situaciji je rekel, da nova Rusija ne bo proletarska, temveč kmetska. Delavci v industrijah dela-* jo po 11 do 12 ur na dan. Ljenin je daleč od tega, da bi se fanatično dr* žal svojih principov. * Vsa ta poročila kažejo, da se pre* tvarja Rusija iz socljalno-revolučijo-* narne v sociialno-politično državo. Socijalisti v ustavnem odboru. V razpravi je predlog ministra za koti-stituanto k paragrafu 42., ki naj bi s« glasil: »Narodna skupšttoa sastavljena je od poslanika koje narod slobodno bira opitim, jednakhn, neposrednim i tajnim glasanjem sa predstavništvom ntanjina.« Minister smatra to za zadostno konce-1 sijo opoziciji, ki Je zahtevala, da se določi v ustavt proporcionalni sistem. V razpravi je dejal posl. sodr. Kri«! stan: »Gospodje, popolnoma se strinjam *' tem, kar je dejal g. Gjonovič (republikanec). Nikakor ne morem verjeti, da bo taka redakcija, kakršno predlaga gospod minister, garantirala to, kar zahteva opozicija in kr bi morali zahtevaiti *vsi demokratični ljudje, Gospod minister zahteva, da naj bo ustava dovolj široka, da se inore zakono-dajec nekoliko svobodneje gibati v njenih' mejah Opažam pa, da se zahteva to od vladne strani le v tistih vprašanjih, prt katerih je opoziciji ležeče na tem, da se utrdijo neka načela v ustavi. V drugih s!u-‘ čajih pa vztraja vlada zelo na tem, da pridejo v ustavo detalji, za katere se sama; poteguje in lei bi se brez skrbi lahko prepu-; stili poznejši legislaturi. Nisem na primeri mogel ojfaziti tendence v smislu take širi-j ne v tej ustavi, ko je šlo za organizacij« samoupravnih enot, kjer hi se bilo tudli lahko reklo, da stoji na čelu oblasti predsednik ali načelnik ali kakor bi ga že imenovali, in bi se btio lahko zakonodaje« prepustilo, da določi način njegovega na-, stavljenju. Tam Je vlada zelo strogo vstra-j jala na tem, da ga imenuje kralj o®iromaj ona, in nikakor ni hotela dopustiti, da bli to reguliral zakonodajec, ki bi utegnil biti. toliko demokratičen, da bi ga dal voliti cdj naroda, Gospodje, zakonadajec bo Imel dovolj proste roke, tudi če sprejmete proporcionalno načelo, ker bo on moral izbirati tisti proporcionalni sistem, ki naj se sprejme ta volitve za našo skupščino. Gospodje, saj so proporcionalni sistemi različni. .Toda če se sprejme to, kar predlaga gospod minister, bi se lahko zgodilo, da se prepusti manjšini v ceH oblasti en mandat, češ da je manjšina s tem zastopana, in tedaj naj W en človek govoril za vso opozicijo v celi oblasti, brez obzira na to, kako heterogena bi bila ta opozicija. (Minister ugovarja.) Tako se to lahko razume, In prepričan sem, da bodo vsi reakcionarji stvar tako razumeli in v tem smisiu ravnali. Resnično ne razumem, zr;!:aj se kaže na vladni strani taka bojazen pri tem vprašanja pred stilizacijo, ki bi mogla nekoliko bolj zavarovati demokracijo. Vedno imamo tu vsakovrstne ugovore in tudi sedaj Jih slišimo. Gospodje, proporcionalni sistem Je pridobitev zadnjih desetletij, ki si je napravila pot v vseh modemih deželah. Vedno nam pripovedujete, kako ste liberalni in kako moderni da hočete bitL Bojite se pa vsake prilike, ko bi ta modernizem mogel preiti v realnost. Ta skupščina sama je izšla iz volitev na podlagi neke proporcionalne pravice. Mislim, da proporcija, ki je veljala za aa-5e volitve, še oddaleč ni nikakršen ideal. Na drugi strani pa mislim, da bi ta skupščina Ugledala nekoliko drugače kot tz-gleda, če ne bi bilo proporca. Tudi v vaših vrstah so zastopniki, ki Imajo le pro-porcfji zahvaliti, da so tuikiaj. (Medklici.) Gospodje, zedo se motite, če mislite, da boste zavarovali svoje posestno stanje v tikupščini, če vpeljete kakšen reakc-ianalen sitem. Stvari se lahko obrnejo tudi proti vam. Tukaj so cele skupine, ki M bl-It’ decimirane, če nc bi bilo proporcianalti« «a sistema. In če mislite, da utrdite svojo moč s tem, da Izbacite proporci, se lalloo pri kakšnih volitvah zgodi, da se boste krut j preariU. Lahko se vam zgodi, ne le, da ostanete v manjšini, ampak da ne dobite niti tolika, kolikor "bi vam So po pravici. (Dr. Žarko Miladinovič: Veselite se, če mislite, da bo tako.) Mislim, da se res lahko tako zgodi. Toda zato nikar ne mislite, da govorim le z ozirom na Interese svoje stranke. Če bi jaz bil tukaj v večini, bi mi bilo zelo žal, če ne bi bšo tudi opozicije tukaj. Ne verjamem, da }e kje Da svetu večina, ki bi bila nezmotljiva. Pač pa verjamem, da more demokracija le tam uspevati, kjer Se kritika, in kjer so zastopane vse manjšine, ki žive v narodu. Mislim, da more to garantirati edino proporcionalni sistem. Po mojem prepričanju Je bolje, če sem jaiz v večini, da pridejo sem in da sede tukaj moji najhujši nasprotniki, kakor pa da jih ni v parlamentu, Pa da zato delajo med narodom na drug tiačin. S tega stališča mora vsak, kdor veruje v demokracijo, vztrajati na tem, da se uvede proporcionalni sistem. Zato se strinjam s predlogi gosp. Gjonoviča in Djulibiča. Pri glasovanju je večina sprejela ministrov predlog. V nadaJjni razpravi Je minister za konstituanto predložil svojo stilizacijo paragrafa o delavski pravici do organtzaciue in je delal: Gospod Dlvac (socialist) je bil podal ntki predlog glede na organiziranje delavcev. Ta član iz gospodarskih določb je bil rezerviran in sporazumeli smo 3e, da ga Stiliziramo tako-le: Pravica delavcev na organizacijo dela se bo regulirala s posebnim zakonom. (Medklic: Bolje bi bilo reči: Regulirala se bo.) Ce gospodje mislijo, da je to bolje, se strinjam s tem, da se pravi namesto »se bo predpisala« — »se bo regulirala« s po-sebnlm zakonom. (Živko Jovanovič: To ni nič.) Gospod Jovanovič, ne recite, da to ni nič, če prihaja cel članek v ustavo. Na opazko gospoda Jovanoviča moram reči, da sem postavil močnejši izraz namesto besed »Se bo predpisala« in sem dejal »sc bo regulirala«. Mislim, da so gospodje s tem laftiko popolnoma zadovoljni« PredsedmBc Ninčič omenja, da se je o tem paragrafu 2e vodila razprava hi se sedaj ne more voditi nova diskusija, ali dovolil bo kratke opazke. E. Kristan: Ce je tako, se ne bom spuščal v diskusijo, toda nekaj moram opomniti. Ne vem, zakaj se gospodu ministru zdi, da je s to redakcijo delavcem garantirana pravica do organizacije, pa vedar noče sprejeti predlaga, ki smo ga bili ml podali. Gospod minister mteli, da je z besedami »se bo regulirala« izrečeno to, kar bi mi radi. Ce hoče res to, kar bi mi radi, zakaj torej ne sprejme naše redakcije, ki se je glasila: »Pravica delav- cev do organizacije za dosego boljših t/v-1 jenskih pogojev in njih kolektivno nastopanje v ta namen je garantirana In se nikakor ne sme kršiti. »Saj id bik> bogve kaj, kar smo zahtevali, ampak smo bili še zelo skromni v svojih zahtevah.« Sprejet Je bil pri glasovanju ministrov predlog. Šerijatska sodišča. — Za enotno civilno pravo. V nadaljni debati je minister za konstituanto predloži!, da se v paragrafu $ sodiščih na željo muslimanov sprejme amendement o šeriatskih sodiščih s sledečim besedilom: V družinskih in dednih zadelali muslimanov sodijo državni šeriatski sodniki. Predlog je močno zagovarjal Kurbe-govič. V debati je govoril sodr. E. Kristan. »Gospodje, čudim se vam. VI stojite na stališču državnega ideala. (Medklici: Tako je!) če je tako, tedaj ne razumem, kako se morete strinjati s tem, da bodo v eni enotni državi različna prava. (Medklic: Kaj pa štrajk?) Prosim vas, gospodje, jaz poznam le eno pravico štrajka, ne pa deset različnih. (Kurbegovič: Saj ne gre za posebna sodišča, ampak le za sodnike.) Kolikorkoii govorite o tem, da gre le za sodnike in da se baje ne lzpremin.-a nič drugega, vendar ne morete prikriti druge reči: Da imajo ti sodniki pravico soditi po posebnem pravu, ki ga. ni regulirala država. Tega kot ljudje, stoječi na državnem stališču, ne morete sprejeti, če hočete ostati sami sebi dosledni. Gospodje, če priznate eni verski organizaciji tako posebno pravo, tedaj ima vsaka druga organizacija pravico zahtevati zase kakšno izjemno pravo, in tedaj ne pridemo nikdar do tega, da dobimo enako pravo, veljavno za vse državljane. Muslimani pravijo, da je njih na sledno pravo mnogo boljše od tistega, ki ga ima država. Ce je stvar res taka, bi bila njih naloga prileti se deda, da sprejme to pravo vsa država. Naj pridejo s takim predlogom, pa bomo videli, ali je res boljše ali ne. Ampak da bi se v eni državi, v enem narodu dedovalo v enih krogih po enem pravu, v drugih pa po drugem, to ne more pospeševati tistega edfevstva, o katerem se tolika govori. Gospod Kurbegovič naj nikar ne misli, da nastopam proti islamu, če govorim tako. Meni je ena vera kakor druga. Sam zase hnam svojo lastno vero (Medklic: Kako se imenuje?) Moja vera, gospodje. Drugim prepuščam, da imajo svoje. Ce hočejo gospodje muslimani biti v svojih verskih rečeh sami svoji, bog z njimi, jaz nimam nič zoper to. Ampak če hočejo iz svoje posebne cerkvene organizacije izvajati pravico, da žive po svojem posebnem pravu, k| je različno od državnega, tedaj bi mogla vsaka organizacija zahtevati enake pravice in nikdar ne bi mogli regulirati reči, ki kriče po reguliranju. Tedaj bomo Imeli ovire v civilnem pravu In povsod. Malo prej sem Izrekel šalo, toda stvar fena svoje Jedro. Ce se bo postopalo tako, da vsaka cerkvena organizacija lahko ravna po svojem posebnem pravu, bi lahko prišlo nam ali pa komunistom na misel, da se organiziramo kot cerkvena organizacija, pa bomo tudi ml zahtevali, da se nam dovoli delati, kar hočemo, in če nam boste delali ovire, bomo dejali, da preganjate vero. Gospodje, ne pričakujem od vas, da se vživite v naše mišljenje, ampak vsaj toliko bi se lahko zahtevalo, da ostanete sami sebi zvesti, da postavita državo na stopnjo, kjer bo res suverena, ne pa da se mora uklanjati svojim delom. In če se strinjate s tem mišljenjem, ne morete sprejeti zahteve gospoda Kurbegoviča.c Pri glasovanja je večina sprejela tudi ta ministrov predlog. Politične vesti. rt- Važen ogled na Ilcu ne sta. Včera j sta predsednik konstituante dr. Ribar in minister prosvete Priblčevlč ogledovala mesto Smederevo, ki Je v vojni zelo trpelo. — Mesta Je trpelo tudi ob priliki visokega obiska. + Stranka, k| nič ne pomeni. Glavni odbor hrvatske pučke stranke je imel dne 10. t. m. izredno sejo. Govorflo se je o dosedanjem parlamentarnem delu, o držanju Jugoslovenskega kluba in o bodoči tak-tisl poslancev hrvatske pučke stranke. — Sprejeti so bili soglasno važni sklepi. — Ta stranka danes nič ne pomeni. To so separatist!, klerikalci in prevratni elementi Ampak jutri! + Nova orUentaclJa prevratnih elementov. V nedeljo je bil v kinu Balkan v Zagrebu dobro obiskan shod iugoslov. neodvisnega soc.-političnega kluba, ki ga je otvorll g. Milan Marjanovič. Govorili so Banjanin, dr. Pavelič in Marjauovič. Marjanovič je naglašal, da ni treba zopet ustvarjati trojstva plemen in trojstva imen ako se je vršila borba za zedinjenje treh plemen. Baniania je rekel, da moremo napredovati edino v znamenju Jugoslovcnske misli, kar je že nagtošalo zagrebško mestno zčstopstvo v svoji sejii. Naša narodna ideja se je izvedla pod jugoslovanskim imenem, ki Je v mednarodnem in diplomatskem, svetu popularno. Dr. Pavelič je rekel, da pomenijo borba proti Jugoslov. na-zivanju revolucijo od zgocaj. Sprejeta je Mia resolucija, v katera se z obžalovanjem konstatlra, da |e večina ustavotvornega odbora odbila jugoslovensko Ime, akordno se je pod tem Imenom IzvršUa vsa borba za zedinjenje in se to trne poudarja v vseh konstitucijoaalnih aktih naše domo- vine in je to ime tudi potrdfl Nj. Vis. regent Aleksander. Zato se poživljajo vse stranke, da se v ustavi da naši državi ime Jugoslavija. .+ Važen ukrep. Notranje ministrstvo je odredilo, da občinski uradniki ne smejo biti člani uprave denarnih zavodov. — Mi odstavljamo: Upravni svetniki velikih bank so pa lahko. Osebna vest. Pravijo, da je umrla bivša nemška cesarica. Bila je dobra žena! + Skrajno resen položaj za — Fran- cozet Pariški poročevalec lista »Vossiche Zeitung piše, da je dobro poučena francoska osebnost izjavila, če se do 1. maja ne doseže sporazum z Nemčijo, bo francoska vlada odredila ukrepe, ki bodo pomeniti naravnost katastrofo za Nemčijo. Kakor stoje stvari danes, je položaj skrajno resen! + Zmagovita antanta. V političnih krogih verujejo na končni energični nastop entente, da se konča vojno stanje med Grčijo in Turčijo. — Grke so pognali v vojno Fraucozje! Tako, kakor so hoteli tudi nas! + Trezen državnik. Poročevalec »Ma-tina« Sauervvein je imel v Brnu razgovor z nemškim zunanjim ministrom dr. Sd-monsom, ki je izjavil, da je že v Spal čisto jasno izrazil, da je Nemčija pripravljena obnoviti opustošene kraje. Toda tu ne gre le za vzpostavitev opustošenih krajev. Francija hoče imeti brez dvoma denarja, to pa je težko, ker Nemčija denarja nima. Denarja si mora šele pripraviti, kar pa ne bo lahko. Sedanji problem more rešiti Nemčija le v sporazumu z Francijo. Dr. Simons je prepričan, da bo francoska vlada raje priznala dobro voljo Nemčije, kakor da bi že razoroženega sovražnika brez vsakršne koristi ugonabljala, + Wranilovc| moledujejo. V intervfc-wu s članom tiskovnega urada v Beogradu je izjav*! general Satttov, da je prišel v Beograd, da bi prosil našo vlado in parlament za pomoč \Vcanglovi vojski, in da bi zainteresiral našo javnost za bivšo proti-boijševiško vojsko, kateri so zavezniki od-kazali iinančno pomoč in ki se sedaj namerava vrniti v Južno Rusijo. + Parlamentarne volitve ▼ Trst it Parlamentarne volitve v Trstu, ki voli 4 poslance, se bodo vršile 15. maja t L + Za priključitev Avstrije k NemčliL V petkovi seji deželnega zbora štajerskega Je bi soglasno in ob demonstrativnem odobravanju sprejet nujen predlog vele-nom&kih poslancev Hublerja in tov., naj se dne 20. maja t. 1. po vsem Štajerskem izvede ljudsko glasovanje glede priklopi tv e Avstrije k Nemčiji. Poslanci so se spontano dvignili raz sedežev. + Poljski dementL Poljski generalni konzulat v Zagrebu odločno zavrača vse vesti, ki poročajo, da pripravlja Poljska novo vojno proti Rusiji Poljska republika je sklenila mir v Rigi po vsiljeni Ji vojni, v kateri je branila samo lastne upravičene pravice, ter želi živeti v prijateljstvu z vsemi soseda ta daje sedaj najboljši dokaz svoje miroljubnosti z demobilizacijo večine svoje vojske. Vse vznemirjajoče vesti prihajajo iz krogov, ki so hoteli povzročiti devalvacijo poljske valute, — Kaka cinična izjava. + Dementl tajnih bištrukclj ruske vlade. Iz Moskve javljajo: Protisovjetsko Inozemsko časopisje poizkuša preprečiti vzpostavitev trgovskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ko razširja laži in Izmišljene dokumente. Sovjetska vlada zanika najkatego-ričneje, da bi bila dala kakršnekoli politične inštrukcije sovjetskim zastopnikom, ki so bili poslani v Inozemstvo, da sklepajo trgovske konvencije. Ta vest se nanaša na vest »Timesov«, ki so obelodanile instruk-cije sovjetske vlade politično trgovskim misijam v inozemstvu v svriio trgovinskih pogajanj, v katerem Lenin nalaga zastopnikom sovjetske vlade v Evropi, da imajo povsod razvijati propagando za svetovno revolucijo, provocirati štrajke in zanašati revolucionarno propagando med vojaštvo. Delavcem naj dopovedo, da izhajajo gospodarske krize v njihovih državah vsied tega, ker se le te branijo trgovinskih zvez z Rusijo. Stavkujoči delavci naj zahtevajo, da se jim plačujejo od dnžave podpore, da s tem povečajo finančno krizo. Delegati pa naj se vedejo tudi na zunaj kot reprezentanti svoje države in se poslužujejo vseh predpravic, ki jim gredo kot takim. Vrhtega naj pospešujejo ustanovitev vojaških in delavskih sovjetov in skrbe, da se njih člani oborožijo. + Hardlngova poslanica ameriškemu kongresu. United Telegraplt javlja iz New York, da vsebuje Hardlngova poslanica, ki | jo je poslal kongresu, najbrže s?fflo to, da Hardfcng načelno priporoča sklep miru z Nemčijo, podrobnosti pa prepušča za pozneje. V glavnem se peča poslanica z notranje političnimi razmerami. + Senzacija. Švicarska policija Je zasledila razširjeni teroristični komplot. Organizacija se imenuje, kakor poroBa »Se-colo« »Rdeči volkovi«. Pripada ji kakih 300 komunistov hi anarhistov! — Uboge bele ovčice. + Zmaga Internacionalna misli na Španskem. I* Madrida poročajo, da Je španska socialistična stranka po dveh zbo rovanjih sklenila S 241 glasovi proti 140 s pristopiti k dunajski mednarodni delavski zvezi. Celjska „Nova dobatt in delavstvo v Hrastniku. Kako zastopa sodrug socialno dem. poslanec dr. Korun delavstvo! Pod tem naslovom je prinesla »Nova Doba« z dne 9. aprila t. 1. članek, s katerim napada s. dr. Koruna, da kot soc. dem. poslanec dela na to, da se nemškutarsko uradništvo v Hrastniku zagovarja in da hoče potom Belgrada ukreniti, da se delavstvu lokal odvzame, ki ga nujno potrebuje za svoje strokovne organizacije. Res smešno je od »Nove Dobe«, kako demagoško zagovarja delavske strokovne organizacije in njihove lokale v Hrastniku. Ista »Nova Doba«, ki je pred šestimi tedni delavce, odpuščene iz drž. cinkarne, blatila, — ista »Nova Doba« ki Je ves čas pisala proti delavstvu, zlasti pa pred enim letom, sosebno pa proti delavstvu v Hrastniku. Blatila jih je kot komuniste. roparje, boljševike itd. — Sedaj naenkrat pa zagovarja del. strok, organizacije. Gospodje okrog Nove Dobe, ako ste taki, prijatelji delavstva in slovanstva, zake* pa niste poučili g. Contideiitija, vodjo celjske podružnice kemične tovarne, da bi tud! ta s 1. apr'dom izplačal nabavni prispevek, ki je bil dne 12. marca 1921 glasom pogodbe sklenjen v kemični tovarni v Hrastniku ob sodelovanju zastopnika dež. vlade g. dr. Šlibarja in Strok, komisijo v Celju Poudarjamo, da so zagrizeni nemškutarji kakor jih Vi, imenujete, že dne 26. marca nabavni prispevek izplačali, d očim g. Confidenti v Celju kot zastopnik, sedanji Slovenec in narodnjak tega storil do 7. aprila, ter je to napravil šele po posredovanju strokovnega tajnika v Celju. »Nove Dobe« obrekovanje razumemo. Nacionalizacijo podjetju bi radd nekateri frakarji, da bi svoje lenuhe spravili v službo, ki pa o tovarni nič ne razumejo. Obenem so pa tudi občinske volitve, pred durmi, zato je t reba po starem liberalnem receptu voditelje soc, demokracije blatiti. Sramujte sel K temu poročHu še dostavljamo: »Nova Doba« in »Jutro« napadata v nekaterih zadnjih številkah s. dr. Koruna, češ, da se dr. Korun poteguje za nekega obratovodjo Killerja, katerega odstranitev lz kemične tovarne v Hrastniku delavstvo zahteva in da je dr. Kor im tisti, ld se le uprl temu, da hi strok, organizacija komičnih delavcev dobila v tovarni svoje io-Jcale. O stvari prinašamo zgoraj dopis iz Celja, ki postavlja demagogijo »Nove Dobe« v pravo luč; objednem pa prestavljamo »a podlagi dobljenih informacij še sledeče: Odpust obratovodje Killerja iz kemične tovarne v Hrastniku ni zahtevalo delavstvo, ampak državni poslovodja neki Kranjec, ker mu Je Killer očital, — po pravici pijanost — glede stanovanjske zadeve strokovne organizacije pa ni dr. Korun napravil nobenih korakov; tozadevne notice »Nove Dobe« in »Jutra«, ki potekajo iz rok poslovodje Kranjca, niso tore) resnične. Poslovodja Kranjec, ki je za svoj posel popolnoma nekvalificiran, uganja v Hrastniku najhujšo NNS-arsko gonjo in ruje tudi v strokovni organizaciji kemlških delavcev. Naše delavstvo mu pa ne bo nasedlo. Družinski list „Kres“ izide začetkom maja. Opozarjamo že sedaj vso javnost na ta dogodek, a natančnejše o njem izpregovorimo v kratkem. Družinski list, ki se hoče ustaliti v širokih masah, mora biti urejevan tako, da nudi vsakemu bralcu nepristransko In mnogovrstno gradivo — brez koncesij slabemu okusu — zabavnega in poučnega značaja. Mnogo je odvisno od zunanje in tiotanje opreme (dobre slike ne smejo manjkati) in last not least — od naročnine. Vsa ta vprašanja je izdajateljstvo »Kresa« natančno proučilo in rešilo. »Kres« bo res lep list, z umetniškim literarnim gradivom (kateremu se bodo po potrebi pride-jala kratka pojasnila), poljudnimi spisi o tisoč malih in velikih stvareh, z lepimi slikami, izbranim zabavnim delom (celo šahovci dobe svojo besedo) in nizko naročnino: Člani Svobode plačajo letno 9 din. (36 K), dijaki 12 din. (48 K), drugi 20 din. (80 kron). Njegov namen je predvsem: Seznavanje našega ljudstva z vsem, kar je lepega in koristnega — njegovega vzgojnega pomena torej ni treba še posebej poudarjati. Pričakovati pa je, da ga bodo s prispevki podpirali vsi oni, ki jim je dano povedati kako lepo besedo. Prispevki viite-rarni. poučni, zabavni itd.) in naročnino sprejema". Uprava «Kresa«. na Bregu 12-»- v Ljubljani. Kulturni vestnik. Repertoar ljubljanskega gledališča. Drama; Torek, 12, (zaprto). Sreda, 13. »Gospodična Julija«, »Don Pietro Caruso«, (D), Četrtek, 14. »Miss llobbs«, po znižanih cenah, (izven). Petek, 15. »Borba«, (C). Sobota, 16. »Mrakovi«, (B). Nedelja, 17. »Borba«, po znižanih cenah, (izven). Ponedeljek, 18. »Gospodična Julija«, »D>n Pietro Caruso«, (A). — Opera: Torek, 12. »Zlatorog«, (B). Sreda, 13. (zaprto). Četrtek, 14. »Thais«, (A). Petek, 15. »Ruski umetniški večer, (izven). Sobota 16. »Tosca«, (E). Nedelja, 17. »Zlatorog«, (iz, ven). Ponedeljek, 13. (zaprto). Občni zbor Socialistične družbe se bo vršil dne 25. aprila 1921 ob 20. uri v pisarni podpisanega, Knafljeva ulica št. 4, z naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo o delovanju društva. 2.) Sprememba pra-vil. 3.) Volitev upravnega odbora in preglednikov. 4.) Slučajnosti. Dr. M. Korun, t. č. podpredsednik. Vprašanje narodnega gledališča V: Ljubljani, Včeraj popoldne se je vršilo v prostor,ih »Slovenske Matice« zborovanje slovenskih kulturnih delavcev in zastopnikov kulturnih društev v zadevi narodnega gledališča v Ljubljani, ko se je v zadniem času razširjala govorica, da namerava vlada gledališče razdržaviti, ker je letos ob sedanji upravi prevelik primanjkljaj, in ga izročiti zopet v roke privatnemu konzorciju. Z ozirom na to se je vršilo včerai zborovanje, na katerem Je poverjenik za uk In bogočastje g. Skaberne pojasnil za« devo. Končno ie bila sprejeta spomenica, v kateri zahtevajo slovenska kulturna društva in kulturni delavci, da ostane gledališče tudi nadalje pod popolno državno upravo in da je interes in dolžnost države, da krije finančni primanjkljaj. Podbevšek je na sestanku tudi sprožil zadevo glede uprave, ki je letos v popolnoma nezmožnih rokah, da se prihodnje leto poveri zmožnim in delavoljnim kulturnim delavcem. Dasiravno je to vprašanje v oikl zvezi z akcijo za izročitev gledališča staremu konzorciju, proti čemur se vsi bojujejo, vendar Je bilo odstavljeno z dnevnega reda. Ivan Zorec: Pomeniti (Izdal v lastni založbi.) — Ob splošni suši slovenske proze so prišli ti pomenki k nam kakoc lahek aprilski dežek; ne morem sicer trditi, da so gozdi okošatell, polja ozelenela, a lahko rečem, do vse, kar leze In gre, v veliki suši z največjo slastjo pije tudi sve< 2o jutranjo roso. Od vsega, kar je v zadnjem času novega izšlo, so tl pomenki najboljši. Zorec se je vrgel z vso vnemo na temo lokalnega patriotizma (prepogosto ponavljanje in povdarjanie domače vasi itd. itd., sicer ni vedno lepo, a vendar Jo je skušal poživeti v moderni obliki. Prii poveduje prav lepo in predvsem zelo enostavno (v tem leži sila njegovega pisateljskega talenta), mestoma tudi prav živah< no in zapeljivo. Dobro pozna kmečko živ. Ijenje in seksuetno psihologijo krtiečkegf človeka — ’ ravuo tako dobro tudi brezplodno hrepenenje in lahkomiselno žiivlje< nje poluinteligentne mestne deklice in njene zapeljane, domišljave matore. Tudi čustva skrbnega očeta, v rodno grudo zagrizenega kmeta, v brhko dekle zaljubljenega ostudnega dedca — in še mnogo drugega mu ni tuje. Vendar: misli niso njegova sila, brez silne dinamike je duša vseh teh novel. Rekel bi včasih: fotografija oblil? — mestoma nekoliko Izdolbena v potankosti, mestoma pa komad fotonraJt-)a kontur vsakdanjega življenja. Knjigo pa vseeno toplo priporočam vsem tistim, ki imajo smisla za kaj lepšega, neprimerno boljšega kot marsikaj, kar se nam danes ponuja kot umetnost, a je le petkrajcarskj produkt literatov, ki producirajo »romane« sproti za vsakdanji feljton. O. K< Šport. Ilirija : Gradjanskj S. K. 2 : 8, (1 : 4). V nedeljo smo videli na hcrlSSu Ilirije prvaka Jugoslavije: Gradjanskj S. K. n ir, h je bil to letos prvi resen nasprotnik, ki pa tokrat vendar ni pokaizal vseli svojih vri in. Nadkriljeval je Ilirijo daleko, zlasti notranji trio gradjanskega se odlikuje. Idrija je bila — skoro bi rekol — pod svoio naivadno formo, bila je brez kombinacije, zlasti pa Ji ie Škodovala velika trema. Te pri Gradjanskem ni. — Svoja goala je Ilirija dosegla enega v začetku in drugega na koncu tekme. V nekaterih trenotkih so Ilirijani položaj rešili prav lepo. Tudi go-a!i sta bila srečno dosežena. — Sicer tekma splošno zanimiva. Udeležba za Ljubija« no izredno velika. Za nas šport skoro rc-kord. _ vestnika Ie stranke. Opozarjamo na diskusijski večer M bo v petek 15. t. m. v mali dvorani »Mestnega doma«. Vestnik Svobode. Esporanto, V sredo dne 13. t. m. »K 18.30 v realki v pevski sobi se otvori tečaj za poduk Esperanta. Prosimo vse, kt so se k temu priglasili, da se ga toiuo udeleže. Posebna obvestila se ne bod» r&zpo^jala, Tajništvo. »Svobode«, Stev. 81, S-------------- Esperanto. Danes ob 18.30 v realki v ipevski sobi se pričrte poduk esperanta. — Tajništvo »Svobode«. Društvo »Svoboda« v Cmi priredi v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri pop. gledališko predstavo v 4 dejanjih »Cigani«. Po igri prosta zabava in ples! Predprodaja vstopnic v Konzumnem društvu za Slovenijo Črna I. — 1. sedež 12 K, 2 sedež 10 K, stojišče 8 K. — Ul j udrto vabi — Oclbor. Dnevna kronika. Kandidatna lista JSDS za Maribor. Kandidati za občinski odbor: 1. Ur čir Viktor, učitelj; 2. Bahun Andrej, delovodja; , *eui živel v njeni nežnosti, v njen h v "ni e mi. V nienem božanju, v njenih očeh, uklenien’ lnobIačili1'* v nicui be*edi, zavit, nip in • Zaiet v vse’ kar je Prihajalo iz n;“er tako pošteno, da nisem več , ’ /' )e da" ali je noč, ali sem živ al! e v’ ‘ Sein na naši zemlji ali drugod, •n umrla je. Kako? Ne vem, ne s,pj-minjatji se več. Nekega deževnega večera se je vrnila premočena domov Jn naslednjega dne ]e kašljala. Kašljala je približno teden dni in legla. Kaj se jc godilo? Ne spominjam sc več. Zdravniki so prihajali, pisali, odhajali. Prinašali so zdrra>vila; neka ženska Ji Je stregla. Njene roke so bile vroče, njeno čelo razpaljeno, njen pogled svetel in žalosten. Prigovarja! sem ji in ona mi je odgovarjala. Kaj sva si pravila? Ne spominjam se več. Vse som pozabil, vse, vse! Umrla je, prav dobro se spominjam njenega tihega vzdihljaja, njenega tihega, tako šibkega, poslednjega vzdihljaja. Strežnica je rekla: »Ali!« Razumel sem, razumeli Ničesar več nisem vedel. Ničesar. Videl sem duhovnika, ki je rekel: »Vaša me-tresa«. Zdelo se mi je, da jo zasramuje. Ker je bila mrtva, ni nihče imel pravice, da to ve. Spodil sem ga. Prišel je drugi, ki je bil zelo dober, zelo ljubezniv. Jokal sem, ko mi je govoril o njej. Prašali so me za svet glede tisoč stvari, tičočih se njenega pogreba. Ne spominjam se več. Zelo dobro pa pomnim ra-kev in udare kladiva, ko so jo vanjo zabijali. Ah! Bože! Pokopali so jo! Pokopali! Njo! v tisto jamo! Nekoliko oseb, prijateljic je prišlo k pogrebu. Jaz sem ušel. Bežal sem. Blodil sem dolgo po ulicah. Potem sem se vrnil domov, Naslednjega dne som odpotoval. prepirov se bodo zaključili pred sodiščem. Hiša na Turjaškem trgu je zelo pasivna. »=• Mesna draginja. Včeraj je šla depa-tacija mestnega občinskega sveta k predsedstvu deželne vlade za Slovenijo ter predložila nujne predloge glede neznosne mesne draginje, povzročene po svobodnem izvozu in svobodnem trgovanju z živino. Gospod predsednik deželne vlade dr. Baltič je vzel predlog, da se ukine začasno izvoz popolnoma ali omeji samo na 'z-voz mesa po prejšnji carina, na znanje In obljubil v tem vprašanju najizdatnejšo pomoč. Kolo sreče, »Avtonomist« piše: Pri zadnjih kmetiškili nemirih v Istri, kjer so se hrvaški kmetje uprli nasilju fašistov, se je Imenovalo tudi ime visokošolca ČeHiga. »Slov. Narod« ga je imenoval vrlega dečka, jug. patriota. Enako drugi listi. Kdo pa je ta Čeliga? On je visokošolcc, doma v neki vasi blizu Pulja. Pred par meseci ga je naša vlada Izgnala Iz Jugoslavije, kjer je bival v Kočevju, zaradi komunistične agitacije. Kaj je torej resnica? Ali je Izdajalec ali pa patrijot? Povrnitev civilnih oblek. Vojaška tn-tendanca za Slovenijo v likvidaciji opozarja, da jc ukinjena izdaja civilnih oblek posameznikom. Obleke se bodo dostavljale potom občinskih uradov. Osebno dohajanje po obleko je torej popolnoma brezuspešno In se naj 'opusti — Lastniki psov se opozarjajo, da 52. t. m. poteče role za popis psov. Kdor zamudi rok, bo najstrožje kaznovan. Napačni dvekronski bankovci. Kriminalni organ policijskega ravnateljstva Je zaplenil na stanovanju Sadibbašlča Ahmeda na Valvazorjevem trgu, trgovcu in nakupovalcu stare obleke Ramu Lumbiču iz Bosanske Dubice 1765 komadov po 2 K in 5U9 komadov po 1 K. Vsi ti dvo- in enokranslci bankovci so imeli ponarejene aige raznih katarskih oblasti V Slavoniji. Lunibič je najbrže raz-pečal večjo množino talcih bankovcev po Ljubljani. Bankovci nosijo po večini ponarejene žige: »Kotar-ska oblast Ruma«, kotarska oblast »Osijek« in kotarska oblast »Vinkovcl«. Ni izključeno, da obstoja posebna družba sličnih razpečevalcev v Zagrebu. Zagrebčani sploh odklanjajo razpečevanje oz. sprejemanje starih kron. Težka telesna poškodba. Zobje, ne le, da so lep kras, tvorijo važno funkcijo v uspevanju in- zdravju človeškega organizma. Zdravniki stoje tudi na stališču, da izvrši oni, ki izbije svojemu bližnjemu zobe, hudodelstvo težke telesne poškodbe. V tem oziru se je dogodil zanimiv slučaj v Spodnji Šiški. Sedlar v topniškem arzenalu Stevo Drmpotič je s kolesom povozil v Spodnji Šiški, Kavškova ulica učenca II. razreda ljudske šole Ivana Smrekarja. Neprevidni kolesar je dečka tako vrgel na tla, da mu je Izb0 štiri zobe, ki mu- ne bodo več zrasli. Zdravnik dr. Lesjak le v svojem mnenju izjavil, da je to poškodbo, čeprav navidezno lahka, smatrati za težko telesno poškodbo. Popadljiv pes, Srednjevelik, rjav in kosmat pes je v bližini občinskega urada na Selu pri Ljubljani popadel žel izpre-vodnika hčerko, sedemletno Viktorijo Pogačnik Močno jo je ugriznil v stegno. Okr. zdra\nik dr. Živko Lapajne je odredil, da so deklico takoj odpeljali v Pasteurjev zavod v Zagreb. Psa je vzel mestni konj ač. Požar na barju. Posestniku Josipu Ponikvarju na Ižanski cesti je požar uničil svinjak, dva- prašiča, deset kokoši in nekaj gospodarskega orodja. Ponikvar ima ško- de 25.000 K. Baje je požar zanetil neki kokošji tat. Slovenska Matica. Gospod češkoslovaški generalni konzul dr. Otokar Beneš je nabral znesek K 7000.— kot prispevek za izdanje dr. Lahove »češke antologije«. Darovali so: Češkoslovenska obec K 5000, uredništvo »Češke industrijalne banke v Ljubljani K 1000.—, ataše čš. tomzulata gospod Dry Zahorsky K 400.—; gospod Anton Volny, uradnik čs. konzulata K 200.; ostalo p. n. osobje čs. konzulata K 400.— Gospodu generalnemu konzulu, ki je že iz lastnih sredstev daroval v isti namen K 10.000.— kakor tudi vsem ostalim p. n. darovalcem bodi izrečena najtoplejša hvala! Fran Pogačnik : Film, »Nazaj k naravi!« Ta izrek slavnega Rousseauja uvažuje današnje ženstvo precej točno, kakor se vidi. Stopi prijatelj z menoj v »Narodni dom«, da ti stvar demonstriram »ad oculos!« Čemu ima zgradba ime »Narodni dom«, tega ti ne vem povedati in menda tudi nihče drugi, ker za narod se v njem stori le toliko, kolikor za-piješ. No,i me je tu, kaj bi si razbijala gla-\e z malenkostmi. Pred nama se širi plesna dvorana, nabito polna plesalcev in plesalk. Duh po kisio-jedkem potu nama skoro ne da vstopiti. Po razžarjenih obrazih, bleščečih očeh in šumnem govorjenju sklepava, da se množica izborno zabava. Sedaj pa »ad remi« Znano ti je, da se nosijo naši soljudje, ki jih kultura še ni tako oblizala kot nas in živijo bolj naravno od nas, n. pr. kod v sredini Afrike ali na otočjih Tihega oceana, precej preprosto. Moški ponekod sploh ne potrebujejo toalete, ženskam pa zadostuje ozka krpa, ki sl jo navežejo okrog ledij. To je njihova »obleka«. Tako. Sedaj lahko izvajam iz tega, kair sera pravkar navedel, nameravani zaključek. Ali ne dobiš vtisa, da se naš nežni spol vrača k naravi? Samo pogled, kako se mu obleka krči tn gine. Krilca povprečno do kolen ali tudi čez. Dolžina se ravna po starosti, čim starejša dama, tem krajše krilce ji pristoja. Pri tem oblika noge ne igra vloge. Na iks ali na oks, debeie ali mršave, zverižene ali ravne, samo, da se vidijo. Od zgaraj navzdol je ista M-storija. Dekoltč skoro do pasu. Dostojnejšs dame imajo čez rame srbmo verižico, ali trakove, podobne naramnicam za moške hlače. Tudi tu je vseeno, ali je oprsje spredaj ali zadai, ali so roke tolste ali koščene, ali so rame potlačene ali čilaste, samo da so gole! Tedaj, dragi prijatelj, ali se ti ne zdi, da se ta »obleka« v kratkem skrči na ozki pas vrlih žena v centralni Afriki ali na avstralskih otokih? —. Ko sva ravno tu, pa si oglejva še malo te ljudi! Pred nama se vrti in kreta pestra množica, od frklje, ki še ni popolnoma »zimmerrein« preko zarjavele device do vrle mamice, ki bi se ji molek bolj podajal kakor ples. Pri moških zopet od pobiča, o katerem sumiš, da ima za ušesi še mokro preko trebušatega vorižnika do izpitega pohajkovača. Dejal mi boš, kaj me to briga. Res, nK me ne briga. A člo-vek ima že takšne muhe, da ne more molčati. Da pa ne postaneš nestrpen, ti omenim le še nekaj. — Poglej tu deklico. Lepa je, nežna in graci-Jozno se ziblje na dražestnih nožicah. V trgovini je zaposlena — mimogrede omenjeno — in ne zasluži kdo ve kaj. Ali j! boš tedaj zameril, če se ji jutri roka zmoti in zaide slučajno v gospodarjev predal. — In orni elegantni mladenič? Povej, ali so te roke za to, da jih oskruni delo! Kaij ga boš preklinjal, ako ponaredi jutri maJ pod-pisek, kar tako v šali! — Ne obsojaj, brate! Ko je življenje tako lepo! Ko ga moremo uživati! Ti zlata mladina, naša nada, naš — ponos! Včeraj sem se vnnil v Pariz. Ko sem ugledal svojo sobo, najino sobo, najino posteljo, najino pohištvo, vso tisto hišo, ki je hranila vse, kar je še po smrti ostalo od njenega življenja, sc me je zopet polastila tako silna tuga, da je malo manjkalo, da nisem odprl okna lu se vrgel na tlak. Ker nisem več mogel ostati sredi teh predmetov, teh zidov, ki so jo obdajali, ki so jo čuvali, ki so hranili v svojih nevidnih špranjicah tisoče njenih atomov, atome njenega vonja in njenega diha, sem pograbil klobuk, da uidem. Predno sem dosegel vrata, sem nenadoma opazil v veži veiiko zrcalo, ki ga je dala ona tja posta- viti, da se vsaki dan, prodno zapusti hišo, v njem ogleda od nog do glave in vidi, ali ji dobro pristoja vsa toaleta, ali je pravilna hi lepa od čeveljčkov do frizure. In ustavil sem se pri tem zrcalu, ki jo je tolikokrat odsevalo. Tolikokrat, to-lilcokrait, da bi bilo moralo ohraniti njego podobo. Stal sem tam, trepetal in strmci v steklo, v gladko, globoko, prazno steklo, ki jo je vsebovalo vso, ki jo je posedovalo prav toliko kolikor jaz, kolikor moj plamteči pogled. Zazdelo se mi je, da ljubim tisto zrcalo — doteknil sem se ga — ..bilo Je mrzlo! Oh! spomin, spomini brki- Gospodarstvo. == Pomoč Avstriji. Iz Londona poročajo: Fin. sekcija zveze narodoc je izdelala poročilo za pomoč Avstriji. Sekcija. upa, da se vlade, ki pri londonski konferenci riiso zastopane, čimprej odločijo, odložiti za nekaj let zastavna prava, izvirajoča lz senčermenske mirovne pogodbe. To je glavni pogoj za vzpostavitev avstrijskih kreditov. Sekcija predlaga, naj ta odgodilna perijoda ne bo krajša od 20 let. Vsa tekom prvih petih let od sekcije odobrena posojila naj uživajo prednost pred suspendiranimi zastavnimi pravicami tudi preko roka 20 let. dokler se ne izplačajo. Posebne važnosti je odstranitev trgovskih ovir med državami. Sekcija dela na brzo rešitev problema razdelitve dolgov bivše avstro-ogr-ske monarhije. Avstrija naj sprejme zadosten del aktiv te banke, da se ji olajša reorganizacija njene emisijske banke. Tako naj se pod vzamejo koraki, da se najame javno posojilo, kf naj krije popolnoma ali deloma obstoječi proračunski deficit. Ako se imenovani pogoji sprejmejo, je sekcija pripravljena, lotiti se naloge, ki se ji tukaj nudi. — Ljubljanski trg. Glede govejega mesa so se ukinile samo za poskušnjo za dobo nekaj dni maksimalne cene, vsJed siluo težavnega nakupa klavne živine. Začasno uklnjenje je bilo potrebno, da se prekine št raj k in omogoči spraviti na trg zopet dobro blago, namesto starih krav, bikov in mlade, nedorasle živine, ter zajezi vsled mogoče konkurence med mesarji podtlkavanje kosti in druge manipulacije z sumljivim mesom. Takoj prve dni so nekateri mesarji hoteli izrabiti položaj in prodajati slabo blago po visokih cenah. Stranke se opozarjajo naj kupujejo samo prvovrstno volovsko meso. Slabo meso, ki se pozna po temni ali rumenkasti barvi in Je brez loja naj se tudi po znižani ceni ne kupuje. Napravilo se je vse mogoče korake, da se zniža cena žive teže, ki je v ljubljanskem nakupovalnem področju naij-višja v ceii državi. Slabe, za klanje nepo-rabne vole se plačuje po 19—21 K za kg žive teže, za klanje dobre vole se plačuje 22—24 K. Ta cena jo brezdvoma visoko pretirana. Svinjskega mesa primanjkuje. Cena za kreinejiateljce 38 K kg meso I. vrste, II, vrste 34 K. Cena slanini se zniža od 50 na 46 K za kg. Riba in sal 48 K, trebušna slanina 42 K. Telečje meso 26 K I. vrste, 24 K II. vrste. Dobrih, domačih telet Je na trgu Izredno malo, ker kmetovalci vsled visoke cene pitane živine teleta rede. V ostalem je trg dobro založen, tako da se krije popolnoma dnevno poti ebo. Jajc je dovolj iu se plačujejo po 1.60-1.80 K. Moka št. 0 po 17.50 K. Mleko je ostalo Izvanredjio slabo. Na trgu Je prodajala neka kmetica mleko v katerem Je bilo celo dve tretjini ^vode. Preizkušnje mleka, ki ga prinašajo stranke v preiskavo dan za dnem kažejo, pogosto neugodne rezultate Neka stranka je kupila mleko za otroke, ki so po zavžitju vsi zboleli. Preiskava mleka je dognala, da je mleko ^d krave, ki je obolela na gnojnem vnetju vimena. — Nove takse, nova bremena, nov! davku Pred dnevi se Je v finančnem ministrstvu v Belgradu nadaljevala debata o državnem proračunu za leto 1921./22. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva za trgovino in indstrijo, kateri predvideva okroglo 56 milijonov dinarjev izdatkov. Lanski proračun tega ministrstva je v celoti znašal 13,367.000 dinarjev za Srbijo in črno goro, ter 13,577.000 dinarjev za ostale kraje države. Novi proračun tega ministrstva bi bil torej štirikrat večji kot lanski, zaito so delegaU črtali nekaj postavk v tem proračunu o dajanju kreditov trgovcem, obrtnikom In industrijalcem. Kar se tiče dohodkov v proračunu tega ministra stva znašajo okroglo 17 milijonov dinarjev, t j. šestkrat več kakor lansko proračunsko leto! Od te vsote dajo samo tovarne svile 14 milijonov, ostale tri milijone pa dajo uprava fondov in oddelek za zaščito indu-. sirijske svojine. — Ker upajo, da bo debata o celotnem proračunu izdatkov zaključena do 20. t. m., so že sedaj začeli s pripravami za sestavo proračuna celotnih dohodkov. Glavni državni dohodki bodo tudi io za naprej ostali davki in razne takse. — Poieg tega je fiaančno ministrstvo tudi ži izdelalo načrt za zvišanje dosedanjih taks (ki so že itak več kot prevelike), za uvel« bo novih taks. S temi taksami bo finančno ministrstvo v prvi vrsti obremenilo dedščine, (manjše do 12, večje do 20 od* stoikov), plakate, letake, brošure, oglase (inserate) v časopisih (katere menda hoče vlada popolnoma uničiti, ko že itak vs« časopisje vsled ogromne draginje komaj diha), dalje brodarstvo, (kateremu se s tem onemogočuje razvoj hi se on črnogo-čuje tudi padanje cen), itd. itd. — Kaj lepega nam bo še prinesla policaijdemokrat« sko - radikalska-turška - samostoijneška vlada!!! Plačaj, plačaj, pa molči, to je nje* no geslo! — Če bodo gospodje liberalci in samostojneži tako delali, bodo ob prihodnjih volitvah na Slovenskem šli s svojimi mandati na št. 00! KS opisi. Celje. (Mezdno gibanje krojaških tM« močnikov in demokrtaje.) Odkar je časopisje razkrilo škandal nekaterih mojstrov, ki računajo po 800 kron od obleke, katere i?dela pomočnik 2 na teden ter dobi 250—300 K tedensko plače, so demokrati čisto zbegani Zakaj vendar to! Zato kea imajo bivšega socialnega demokrata I« Bizjaka na 5 prostoru na kandidatni listi« Isti se na-areč ne zaveda več, da je treba krojaškemu pomočniku dati pravično plačilo, da more živeti. Kesr se tega več n* zavoda, je šel k demokratom, namreč k ljudem, k{ streme po velikem dobičku, kakor sam. Hu . . . sedaj pa pridejo pomočniki s svojimi krivicami na dan in seveda vpliva na volice, ki ne volijo dezerterjev* Colje. Priobčili smo, da pekovslri mojster g. Lesjak pijančuje okrog in da set pri njem prekorača vedno prepoved noč* nega dela. Opozarjamo lojalno, da vest no odgovarja v celoti, ker je Izhajala od odhajajočega pomočnika, ki ie g. Lesjaku sovražen. Štajerski Kranlc v Zagrebu. Sodrug z dežele nam piše: Nedavno sem se mudil v Zagrebu. Okoli poldneva sva krenila s sorodnikom z Jelačičevega trga v PetrinJ-sko ulico v neko gostilno, da se najeva in poptjeva malo vina. Ker sva s sorodnikom slovensko govorila, naju Je pri plačevanju natakarica napadljivo vprašala, zakaj da smo Kranjci dr. Korošca, volili. Odgovorila sva, da sva posavska Štajerca, ter da smo pri nas socialno-denKKtra* tlčno volili. »A što hoče socinl-demokra-cija«, vpraša natakarica, »Svobodno republiko«, sva odgovorila midva. »Da, to Je nešto drugo!« Kranjci so volili dr. Korošca, to znamo ml dobro! — Naj Kranjc! volijo,-a mi Štajerci nismo več tako daleč »zalupanl«, odgovorim jaz. — Nato Je nastalo med gosti odobravanje in smeh. — Vesela sva se s 'sorodnikom poslovila in vsi so nama z veseljem odzdravila!!. —< Moj sorodnik pa mi je na potu do kolo« dvora rekel: »Čtiješ, brate, prizor lahko imenujeva »Štajerski Kranjc v Zagrebu«, Društvene vesti. — Opozarjamo na shod obrtnikov iu gostilničarjev, ki se vrši danes 12. t. m, ob 10. dop. v Narodnem domu. Trtoa ;e navzočnost vseh ljubljanskih obl trnkov, da skupaj povzdignemo svoj glas proti od met ri davkov, ki gro*i obstoju malega obrtnika. ko zrcalo, skeleče zrcalo, živo, strašno zrcalo, ki me trpinčiš z vsemi mukami! Pač srečni so tisti, katerih srce je podobno zrcalu, kjer se odbijejo in izginjajo odsevi, katerih srce pozabi vse, kar je vsebovalo, vse, ker se je vršilo pred njim, vse, ker se je ogledovalo Jn občudovalo v njegovi naklonjenosti, v njegovi ljubezni! Ah, kako trpim! Stopil sem a piano in *nevede in nehote -sem jo ubral proti pokopališču. Našel sem njen priprosti grob z mramoma-tim križem, na katerem so bile vdoibene besede: »Ljubila je, bila ljubljena in umrla « Tam je bila, tam spodaj Je trohnela l S čelom naslonjen na tla sem ihtel. Dolgo, dolgo sem slonel tam. Potem sem opazil, da se mrači. Tedaj se me je polastila čudna, blazna želja, želja obupanega ljubimca. Hotel sem prespati noč pri njej, poslednjo noč, da jo prejočem na njenem grobu. A videli me bodo, spodijo me. Kaj na/j napravim? Poslužil sem sq zvijače. Dvignil sem se in pričel bloditi po tem mestu umrlih. Hodil sem, hodil. Kako majhno je to mesto v primeri z onim drugim, kjer živimo! In vendar ko-l&o številnejši so ti mrtveci od živih. Ml potrebujemo visokih hiš, ulic in toliko prostora za Stri pokoljenja, ki gledajo Istočasno luč solnca, ki pijejo vodo studencev, vino trt in jedo kruh poljan. A za vsa pokoljenja mrtvih, za vsa lestvico človeštva, dospelega do nas, skoro nič, njiva, skoro niči Zemlja Jih po< goltne, pozaba jih Izbriše. Srečno! Koncem obljudenega pokopališča seta nenadoma opazil zapuščeno pokopališče, kjer davni pokojniki že končujejo proces združitve z zemljo, kjer že sami križi gnijejo, kamor položijo jutri novodošlece^ kjer rastejo divje rože ter silne in temna ciprese — žalosten in mogočen vrt, katerega gnoji človeško meso. Bil sem sam, čisto sam. Skril sem se v zeleno drevo, ki me Je s svojimi košatimi in temnimi vejami popolnoma za- krilo. In čakal sem, oklepajoč se debla kakor se taneči oprijemlje troske razbite ladje. Ko se je stemnilo, popolnoma stemni- lo, sem zapustil svoje skrivališče In pričel hoditi oprezno, počasi in tiho po tej mrličev polni zemlji. (Kosec prih.) / Ilova Mesa. “f,T„ip”v,"*'ne; vsakovrstni d e 1 i po nizki c e n i pri BatjeS>u Ljubljana, Stari trg 28. SpM te Mto. S?C ni stroji itd. v popravo. Meliunlžnn delavnica, Karlovška cesta 4. Krajni eolski svet v Trbovljah naznanja žalostno vest, da je njegov vesten in marljiv član, gospod IVAN KRAMER, trgovec v Trbovljah, v pondeljek, dne 11. aprila 1921, preminul. Pogreb bo v sredo, 13. t. m., ob 4. uri popoldne. Trbovlje, dne 11. aprila 1921. Vodnašek, načelnik. €§) Kje kupim dober in fin ^Gramofon, rfaJg?plošče, igle, posamezne dele? l^lKje se popravljajo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov Centrala: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19. Županstvo v Trbovljah naznanja žalostno vest, da je njega dolgoletni zaslužni blagajnik in gerentski sosvetnik gospod IVAN KRAMER, trgovec v Trbovljah, danes ob 1. uri ponoči preminul. Pogreb bo v sredo 13. t. m. ob 4. uri popoldne. Trbovlje, 11. aprila 1921. Fr. Mercina, gerent, Ljubljana — Sodna ulica št. 5. (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela i precizne mehanike. Najvsija zaloga se priporoča za na kup najboljših instru- mentov izvrstnih to Naročajte »NAPREJ varn po najsolidnejših in nizkih cenah. :f%!$wedskS semenski priporoča trgo- V^Es*v vina s semeni SEVER & Ko, Mukfjana, Wolf'»va ulica 12. rrzz Kongresni trs 4 — Telefon St. 508. Štev. poStnega ček. urada SHS 12.051 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar , najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun b = registre^sRB ssdruga z omeieno zaveso* = sprejema ttr&ftilRe Vi©ge vsak delavnik od 8. do 13..ure in jih obrestuje po čistih za urarski obrt na prometnem kraju kakega mesta v Sloveniji se išče. Ponudbe pod R/82 na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana. Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. P©S©jjit£s daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. = Neoženjeni imajo prednost. Pismeno ponudbe na tovarno. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj? LiliBLJANA; Maribor, Metkovte Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wieo. --- - — - - Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-—\n inozemstvu. =-------------------- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod -------najugodnejšimi pogoji. r ----- Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec^ Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani, .a Mlinar, P@ svetu. — Marksizem sc uveljavlja tudi na vseučilišči!). Na dunajski pravni fakulteti je bil s. dr. Maks Adler imenovan za izrednega profesorja marksistične sociologije. — D’ Annuuzio — kandidat! Kakor poročajo rimski listi, bo D’ Annunzio pri volitvah v Italiji kandidiral za. poskuica v Abruzzih. — General Cadortia riše svoje spominel Iz vojne znani italijanski general Cadorna je pred kratkim izdal prvo svojo knjigo z naslovom »Vojska na italijanski fronti«, v kateri popisuje vojne dogodke od 24. maja 1915. do 0. septembra 1917. Izdal bo.Je eno knjigo.. — Popisuje predvsem moralo italijanske armade in antimiliiaristično propagando med vojaštvom. — Poletni čas na Angleškem so uvedli dno 5. t. m. ob 2. uri zjutraj. — Delavska usoda. V turinskem avtomobilskem velepodjetju »Fiat« (v Italiji) so gospodarji pognali 15 risoč delavcev na cesto, ker poslednji niso hoteli pristati na znižanje plač. — Gospodarska kriza na Španskem postaja kritična. V sami provinci Kataloniji je ostalo v zadnjem tednu 80.000 delavcev brez dela. — Po današnjem družabnem redu ni nobenega reda v vprašanju nekake gotovosti delavčeve glede na stalnost pri njegovem delu. Bogatemu izkoriščevalcu je še vedno mogoče pognati človeka, ki mu polni nikdar polno malho, brez usmiljenja na cesto. To po današnjem družabnem pravilniku ni noben zločin pač pa ]e zločin, če zahteva zavrženec košček pravice. To ni pretiravanje, ampak bridka resnica — kdo med proletarci je ne občuti grenko na svojih ramenih? So bedaki, ki se upajo boriti proti logičnim posledicam teh razmer, namesto da bi sanirali nezdravo stanje pri njegovih početkih — kam bo to privedlo, je jasno vsakomur, ki ima še količkaj svojih pet možganov skupaj. — Francoski komunisti bodo v Parizu izdajali nov večemik »L In- ternationale«. — Morda se jim v tem listu posreči priti do spoznanja in odkriti pravo — internacionalo. — Moskovska komunistična »Iz-vestja« pišejo glede na agitacijo raznih sodrugov (komunističnih seveda) na desetem moskovskem kongresu, da je »takojšnji« prehod k vojaškemu sistemu milice še nevaren in »začasno« neizvedljiv. — — Delavski upor! v Cirile v Južni Ameriki. Kakor v Severni tako se je takoj pr.« končani vojni tudi v vseh državah Južne Amerike pojavila težka gospodarska kriza in sicer najprej v industriji. Posledice te krize so postajale za delavstvo čimdalje neznosnejše. Danes je kriza na svojem višku. Delavstvo Južne Amerike je močno organizirano in vodi zoper kapitalistično gospodarstvo hude boje, v katerih je prišlo skoro do enakih incidentov, kakor nedavno v Italiji, ko so delavci kovinske stroke zasedli tovarne. V državi Chile je najbolj razvita salitarna industrija, ki doživlja sedaj veliko krizo. Vsled te krize so delavci v minulem mesecu s silo zasedli veliko tovarno angleških podjetnikov ! Gibs & Cia »San Gregorio«. Skoro vse to- j varne so zmanjšale ali pa ustavile svoj obrat. Vsled tega so šie ogromne mase delavstva na ulico in z orožjem v roki okupirale omenjeno in še več drugih tovarn. Voditelj; so upraviteljem tovarn poslali pismeno zahteve delavstva. Vlada je pa zoper to delavsko akcijo nastopila z brutalno silo. Poslala je tri vojne ladje in tri bataljone vojakov na Pampo, (kraj, kjer se je to zgodilo), da uniči to delavsko akcijo. Toda delavci na Pampi, ter v lukah Antofagosta in Mejillones so se izjavili solidarnim z gibanjem zasedbe tovarn. —. Niso hoteli niti prevažati, niti izkrcavati vojaški materijal iz ladij. Končno je vojaštvo samo opravilo vse to delo in prišlo tako na lice mesta, kjer je oblegalo tovarne, ki so jih delavci zabarikadirali in branili. Na vseh tovarnah so' delavci izobesili rdeče zastave. Po dolgotrajnih bojih z vojaštvom pa se je moralo delavstvo umakniti. Za časa svoje zasedbe so delavci izdali že svoje naredbe o socijalizaciji in so formirali rdeče garde. Žrtev je bilo mnogo. Samo v gori omenjeni tovarni je bilo 35. mrtvih delavcev, 7 mrtvili vojakov in dol tristo težko in lahko ranjenih na obeh straneh. Sedaj so vse tovarne vojaško zastran žene, vendar pa niso izključeni ponovni spopadi Bodi še omenjeno, da so razjai> jeni delavci hoteli zažgati tovarno »Auso* nia«, ki je last jugoslovanskih podjetnikov Baburizza, Lukinovič & Cia, pa so podjetnik i še pravočasno umaknili svoj sklep, da ustavijo obrat. Taki in enaki pojavi po vseh razvitejših deželah kažejo, da ni več daleč čas splošne socializacije industrije. m trn li za n Dobilo se povsod. Pr§p®reš!a se tvrdka Večletna g 2 f a k c i | a« Josip Peteline, Petra It. 7, Llubllana, Popravita s© sprejemajo. učilna to Yar n Iška zaloga ščvaERih strojev v vseh opremah, materijaB in Sevpš&cI pred* volna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-VeJlelta ssrartija s tem e, IgEe, ol|e na drobno in debelo. Večletna saraitcija! Ugodni plačilni pogoji. —