Razne vesti.
95
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. marca 1915.
— (Kronika društva .Pravnika".) Odbor je imel dne 6. t. m. sejo, katere se je na povabilo udeležil tudi g. sodni svetnik Regallv. Na podlagi novega poročila načelnikovega se je sklenilo, da se opusti namerjani ponatis konkurznega reda itd. iz Državnega zakonika za društveno zbirko slovenskih zakonov, da se pa priredi o primernem času samostalna izdaja konkurznega reda itd. v slovenskem jeziku.
— (Osebne vesti.) Podeljen je naslov senatnega predsednika predsedniku deželnega sodišča dr. Maksu p 1. Ivichichu v Gradcu, značaj dvornega svetnika višjega sodišča svetniku Antonu Giron-coliju pl. Steinbrunnu v Trstu, obema o priliki upokojitve. — Imenovani so za sodnike v okrožju višjega deželnega sodišča v Gradcu avskul-tantje: Gustav Barle, dr. Janez Hojnik, dr. Janez Krašek, dr. Janez Močnik, dr. Matija Zorjan, dr. Fran Ženko, dr. Alojzij Lešnik; za avskultante v okrožju višjega deželnega sodišča v Gradcu pravni prakti-kantje: dr. Valentin Slamnig, dr. Jakob Prešern, Friderik Schmi-dinger, Janez Košan in Fran Kostanjevec. — Otvorila sta odvetniško pisarno: dr. Fran Jerala v Škof ji Loki in dr. Nikolaj Bjelovučič v Trstu. — Službi sta se odpovedala notarja Ignacij Gruntar v Ribnici in Luka Svetec v Litiji. — Preselil se je odvetnik dr. Matej Sen-čar iz Laškega trga v Ptuj. — Umrli so: Ivan Kerč, sodnik na Vrhniki, dr. Friderik Vrančič, avskultant v Ljubljani, dr. Leopold Jerovšek, okrajni sodnik v Cerknem, dr. Matej Aršič, sodnik na Krku, dr. Andrej Sošič, odvetniški kandidat v Trstu, dr. Josip Gorički, odvetnik v Gor. Radgoni,   dr. Albin Poznik, notar v Novem mestu.
— (Notarska zbornica v Trstu.) Izvoljeni so bili v tržaško notarsko zbornico: dr. 1. Quarantotto za predsednika, za člane med drugimi: dr. I. pl. Zencovich in V. Rumer, za namestnika dr. A. Rumer.
— (Na bojiščih padli pripadniki justičnih poklicev.) Ukaz-nik justič. ministrstva z dne 23. pr. m. objavlja na odličnem, črno obrobljenem mestu prvi seznam onih mož, ki so »zapustili svoje tiho delo v službi pravosodja in žrtvovali svoje življenje za obrambo domovine". Razvrščeni so po naslednjih oddelkih: 1. Sodniški in državnopravdniški uradniki (48 oseb). 2. Pisarniški in kaznilniški uradniki (6). 3. Sluge in pazniki (9). 4. Odvetniki in odvetniški kandidati (35). 5. Notarji in notarski kandidati (5). V „Slov. Pravniku" doslej iz naših krajev niso bili zabeleženi: dr. vitez pl. Som bor, avskultant v graškem okolišu, Avgust Kalan, višji paznik kaznjencev v Rudolfovem, dr. Andrej Fessl, odvetnik v Beljaku, dr. Kari Fischer, odvetniški kandidat v Gradcu, dr. Frid. Gastwirth, odvetn. kandidat v Trstu, dr. Rud. Ventin, odvetn. kandidat na Krku, dr. Eug. Schocher, notarski kandidat v Gradcu, in dr. Hugo Volleritsch, notar, kandidat v Slov. Bistrici.
96
Razne vesti
— (Odvetniki pa črnovojniška služba.) C. kr. ministrstvo za deželno brambo določa z razpisom od 26. januarja 1915 dep. VII. št. 7552, da bodo tisti odvetniki, ki pri prebiranju niso bili spoznani sposobnimi za črnovoj-niško službo z orožjem, a hočejo stopiti v vojaško upravno službo, imenovani za dobo vojne črnovojniškimi upravnimi uradniki, ako se pokaže potreba. Nameščeni dobe vojaško obleko in šaržo vil. činovnem razredu. Prošnje, katerim je priložiti črnovojniško legitimacijo, naj se vlože pri tisti deželnobram-beni skupini c. in kr. vojaškega poveljstva, v čegar področju prositelj prebiva.
— (t dr. Ivan Ružič.) Umrl je dne 22. januarja t. 1. v Zagrebu odvetnik dr. Ivan Ružič v 66. letu svoje dobe. Pokojnik je spadal med prve hrvatske pravnike in rodoljube ter gojil tudi iskrene simpatije slovenskemu narodu. V svoji mladosti se je mnogo učil, tako pravoslovja v Parizu, Heidel-bergu, Berlinu in na Dunaju, kjer ga je slavni Lorenc pl. Stein nagovarjal, naj bode docent na vseučilišču dunajskem. Še dijak je prepotoval Francijo, Nizozemsko, Švico in Italijo. Od I. 1876 do 1. 1888 je bil javni beležnik in odvetnik v Belovaru. Potem se je združil s svojim bratom, tovarnarjem na Reki, in prepotoval Malo Azijo. L. 1891 se je udeležil pravniškega shoda v Rimu in pri tej priliki nakupil mnogo slik italijanskih mojstrov, katerih večji del (33) je poklonil Strossmaverjevi galeriji slik. L. 1905 je postal odvetnik v Dugem selu in se 1. 1907 preselil v Zagreb. Bil je več dob narodni zastopnik in deloval vsestransko za gospodarski in kulturni napredek hrvatskega naroda. Zalagal je iz svojih sredstev ljudski list »Hrvatski narod", ki je bil osobito razširjen med seljaštvom. Osnoval je v Zagrebu »udrugo postolara" in „stolarsko udrugo", konečno pa tudi „Katoličko gospodarsko udrugo". Gojil je tudi znanstvo in napisal celo vrsto bistroumnih razprav za „Mjesečnika", osobito o kazenskem pravu in kazenskopravdnem redu. Zadnjih 15 let je sestavljal obsežno [delo o hrvatski pravni zgodovini. Izdal je 1. 1903 uvod temu delu pod naslovom „0 staroj i novoj pristojbini Hrvata". Pokojnika visoko izobraženost in resni idealizem smo o raznih prilikah spoznavali tudi v Ljubljani. Čast njegovemu spominu!
— (Agende c. kr. vrhovnega sodišča) se očividno krčijo, kakor poroča češki „Pravnik" iz zanesljivega vira. Poprej je bilo treba na teden po dva, časih tudi tri dni za nejavne seje, da so se rešile revizije, rekurzi i. dr. Bilo je le revizij 200 do 250. Sedaj zadostuje le eden dan, ker se je skrčilo število revizij na 70—80 v enem tednu. Vzrok je deloma novela o razbremenitvi sodišč (prememba § 502 c. pr. r.), nadalje občna stagnacija v prometu, moratorij in vojna sploh, ki že več mesecev ne pripušča, da bi iz Galicije in Bukovine prihajali sodni akti na Dunaj. Vsled te olajšave za člane vrhovnega sodišča bode mogoče obračati večjo pozornost na enotnost judikature. Za bližnjo dobo, piše imenevani list, je pričakovati večje število plenarnih odločb.
„S1 o venski pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva „Pravnika" brezplačno; za nečlane pa velja za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24 oz. 22.