Leto X., štev. 53. Paitaisa platen* * goiMtil T LJUBLJANI, t 31. decembra 1926. razen ponedeljka tat dneva p« prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: žjpMfrm«, Velika Čolnarska ulica St 18. ffaeiov *a dopise: Ljubljana p. p. 168. fcaslov m telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ) NI PREJ Današnja številka Dia 1*60 ...................... Stane mesečno 25 Din začasno t D a Za inoaenvstvo 85 Din, začasno 10 Dia. Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglas!* beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise trankirajte in podpisujte, sicer m ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračaj« . Reklamacije za lisi so poštnine prost«. Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). letnik VII., štev. 53. Četrtkova »^aprefeva* števili«« iseihaja kot tednik: L1UDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zvea« Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din Sredstva in metode kapitalizma. Pozitivno delo za socializem. Sredstva in metode kapitalizma v boju zoper delavski razred so različna, nasilna in zvijačna, odkrita in pritajena, da jih je cesto težko spoznati. Poznati strategijo nasprotnika je ena najvažnejših potreb v vsakem boju. Kapitalizem to dobro ve, pa mu ni nobeno sredstvo preslabo, da se natančno pouči o delavskem gibanju. Kjer je sovražnik šibek, markira moč, da premoti nasprotnika; nasprotno pa napada tam, kjer misli, da bo odpor najmanjši. Kjer misli napasti, simulira slabost, skrivaj pa koncentrira sile, gradi zasede in utrdbe, ima na delu armado špijonov. V pripravnem trenutku udari. Odkrivati postojanke kapitalizma, zasledovati način njegovega boja, razkrivati njegove metode, opozarjati delavstvo na njegove bombardirje in agente, je pozitivno socialistično delo, nujno potrebno za dosego ciljev socializma. Drobtine, ki jili delavstvo dostikrat smatra za uspešno pridobitev, so često samo vaba, socialne ustanove uspavalna sredstvo, zaščitne naprave zastrupljeni vodnjaki, voditelji plačanci kapitalizma. Spoznati, kje so zanjke in volčje jame, kje agenti kapitala, zahteva odprtih oči, truda, opazovanja, ki ga zmore samo zavedni. Nezavedni ne presoja, on verjame in uboga, za njega misli agent-pastir; nezavedni ne polaga na tehtnico, on se zanese na poštenost svojega voditelja, ki tako lepo govori. Boj zoper nevednost je težak. Izbojevan pa mora biti, brez zavednosti ni poti v socializem. V boju tehta zavednost, ne številke. Boj zoper nevednost vodi med slovenskim delavstvom samo »Naprej«, vodi ga vztrajno, brezobzirno Zato ga kapital in njegovi priganjači sovražijo, počenši od bankirja pa doli do zadnjega agenta - vajenca. Ni je še bilo banke, ki bi dala »Napreju« podporo. Pa bi je tudi ne vzel, nikar da bi zanjo prosil. V tistem hipu bi »Naprej« ne bil več to, kar je; postal bi kapitalističen agent njegov socialno - demokratični naslov bi bil samo navidezen, zlagan. Socializem ni laž in prevara, socializem je resnica, za katero boriti se more samo z resnico. 0, pač. Tudi »Napreju« so se že približevali kapitalistični agenti. Ne enkrat, že večkrat so skušali vplivati nanj, da bi to ali ono opustil, to ali ono izdal; tudi podkupiti so ga hoteli, a on je vsako tako ponudbo gladko odbil. Sedaj jih ni več, zato pa tembolj kričijo. Kaj čuda, saj jim je trn v peti, on jih razkriva, jim podira postojanke, križa račune. Sovražijo ga in preganjajo ga, kjer morejo. Svetek n. pr. je v nekem javnem lokalu Izjavil, da ne pride več, Če bo lastnik še naročen na »Naprej«. Resnica oči kolje. Mesto, da bi povedal, če »Naprej« laže in to seveda tudi dokazal, pa na tak način stresa svojo jezo. Fanatizem ni znak prepričanja, kričanje je znak slabosti. Svetkov je veliko, a delavstvo jih še ne pozna. Svetek ni kapitalist, lahko pa Se postane,če — nadaljuje po tej poti. Pot za njim je že precej dolga in vijugasta, dasi je še mlad; vodila je od Bele Kima do.Konma, od socialnega patriotizma do udarniškega fašizma. Mestoma je bila posuta z zlatom, ki ga je v bankah še vedno dosti. Vsa nasilja in preganjanja ne bodo preprečila, da »Naprej« ne bi vztrajal na dosedanji poti. Da je prava, potrjuje vedno večje število njegovih prijateljev med delavci: Za seboj nima nobene banke, pa je vseeno prestal vse viharje iz lastne moči, ki jo črpa iz delavske zavednosti. Tudi v bodoče bo tako. Nikdar ne bo poslal deputacije v banko prosjačit za podporo. Pošteni delavski prispevki so »Napreju« več nego vse bančno zlato, ki se je pri sccialpatriotih doslej še vse spremenilo v govno. Zadnje volitve v Delavsko zbornico potrjujejo to v polnem obsegu. Plačevati govno z zlatom pa tudi kapital ne mara; zato je Kristan Svetkovo deputacijo odpustil praznih rok. Delavska zbornica. Letos februarja so bile volitve v Delavsko zbornico. Volilo se je 60 članov. V tem pogledu določa § 40 zakona o zaščiti delavcev: »Vsaka delavska zbornica sestoji iz 30 do 60 rednih članov in istotoliko namestnikov, ki se volijo izmed delavcev in nameščencev raznih strok; 'med njimi morajo biti zastopani tudi nameščenci. Vsi izvoljeni redni člani sestavljajo skupščino (plenum) delavske zbornice. Točno število članov posameznih zbornic se odreja s Statutom.« Na to določbo oprti so bili izdelali bivši od vlade imenovani sociapatriotski komisarji štatut, po katerem so imeli voliti delavci 50, nameščenci pa 10 članov, vsaka skupina s posebno kandidatno listo v ločeni volitvi. Zakon o zaščiti delavcev je samostojno - demokratsko dete, ki so mu kumovali socialno patriotski narodni poslanci, pa zato ni čudno, če odreja za volitve kurijalni sistem. Sicer ga ne odreja, temveč samo omogoča. Socialpatrioti ne bi bilo to, kar so, namreč kapitalistično sorodstvo, če te določbe ne 'bi Izrabili od najslabše strani. Tu je nasprotnik delavstvu, najšibkejši, najbolj občutljiv, so rekli, sem preložimo svoje sile, tu bo predor najlažji. Rečeno, storjeno. Zakon določa, da morajo biti v skupščini zastopane razne delavske stroke; med njimi tudi nameščenci. To se pravi: poleg železničarjev, rudarjev, kovinskih delavcev, profesijonistov itd. morajo biti zastopani tudi nameščenci. Nikjer ni rečeno, da morajo biti za nameščence posebne kandidatske liste, ki jih je voliti v posebni volitvi. Socialpatrioti pa so določili s Statutom za nameščence posebno kurijo. Z isto pravico lahko zahtevajo železničarji, rudarji in druge delavske stroke, da se jim vnaprej odredi gotovo število mandatov, ki naj bodo izvoljeni. To so storili socialpatrioti radi negotovosti svojega položaja med delavci, da rešijo vsaj nekaj mandatov za sebe v umetno ustvarjeni skupini nameščencev potom kompromisa z meščanskimi organizacijami. Kompromis jim je prinesel 2, ostalih 8 mandatov so dobili pa klerikalci in fašisti. V skupini nameščencev sploh ni bilo volitev, ker je bila kompromisarska lista brez nasprotnika. Zavezništvo socialpatriotov in komunističnih dezerterjev pri volitvah v Delavsko zbornico je treba uprav sedaj dvakrat podčrtati, ker vočigled volitvam v oblastne skupščine sedaj Oboji kriče zoper svoje meščanske zaveznike. Buržuazija se smeje, saj ve, da. je to kričanje zgolj streljanje s cunjami nabasanih topov. V delavski skupini se je bil boj med petero listami: dezertersko - socialpatri-otsko, klerikalno, fašistično, radičevsko in socialno - demokratično. Socialpatri- oti so bili dobro pripravljeni: Razpolagali so z ogromnimi vsotami neznanega izvora, z dnevnikom in volilni aparat so imeli v svojih rokah. Volilni red, ki so ga bili zdelali, je prikrojen na vse mogoče sleparije, slabšega bi ne zmogel noben kapitalist, tisočem delavcev je naravnost onemogočil izvrševanje volilne pravice. Patriarh socialpatriotov je po pravici rekel: kdor bo vodil volitve, ta bo zmagal. Mislil je na teror in goljufije. Istotako je davno pred volitvami izjavil na tivolski konferenci zbornični tajnik Filip Uratnik: »Malo bo že treba po-goljufati!« Uslužbenec, ki ga plačuje delavstvo, je pozival na goljufijo zoper to delavstvo! Najbolj so se socialpatrioti bali pri volitvah »Napreja«. Pri sredstvih in metodah niso bili izbirčni, hoteli so ga uničiti za vsako ceno. To so poskusili že davno prej na način, ki je v zgodovini • brez primere. Dr. Korun mu je bil zaprl poštni čekovni račun, hoteč mu izpodre-zati dotok sredstev. Ob zavednosti delavcev si je prebrisani advokat polomil zobe »Naprej« je še; kje pa je dr. Korun? Srečno je prijadral v Jadransko-Podu-navsko banko, kar na tihem je zdrsnil s predsedniškega stolčka SP J. Njega ni več, ostala je pa njegova žlahta, ki se je še z njim skupaj spravila nad »Slogo« v prijetni nadi, da bode z njo uničila tudi >Naprej«. Kakor nedolžno jagnje je rdeči patriarh zavil oči in vzdihnil: »O jej! Zadružno idejo čaka hud udarec, delavci bodo izgubili vanjo zaupanje. »Sloga« pride baje v konkurz!« Legendami poštenjak jo je dobil pri priči po nosu, povedalo se mu je na licu mesta, da je njegova za zadružno idejo simulirana skrb, zlagana. Poznejši dogodki so razgalili »legendarne poštenjake« kot politične Čaruge, prvotne silhuete za kulisami aranžiranega konkurza »Sloge« so se spremenile v dobro vidne figure socialpatriotskih režiserjev. Lumparija slovenskih socialpatriotov je edina v zgodovini zadružništva »Delavska zbornica delavcem!« Oboroženi z dum-dum streljivom in strupenimi plini, kupljenimi za denar neznanega izvora, so se socialpatrioti vrgli v »boj«! Izdali so parolo: Delavska zbornica delavcem! To geslo pa so sami prvi zatajili s tem, da so zbornico že pri volitvah razbili na zbornico »umazanih« delavcev in gosposko zbornico nameščencev. Zaradi par mandatov so poslali razbijači, zatajili so razrednost delavstva in postali separatisti. Na listo nameščencev niso postavil ne enega delavca, pač pa so vštulili delavcem celo armado nameščencev. Zaradi par mandatov so postali raz-okupirali skoro polovico del. liste, najmočnejšim delavskim strokam, železničarjem, rudarjem, kovinarjem pa so vrgli kost, par mandatov. Naj ne prihajajo gospodje s tem, da so nameščenci tudi delavci; kajti če oni to vedo, zakaj tega niso izvedli tudi v praksi, v volilnem redu?! Stvar je načelnega pomena, pa je potrebno se nekoliko pomuditi pri njej. Interesi nameščencev se v ničemer ne razlikujejo od delavskih. Delavec in nameščenec, oba delata za plačo. Razlika je. le v njunem delu, v tem, da se od vsakega zahteva drugačna kvalifikacija. To pa ne more biti povod za separatizem med obema skupinama. Od strojnika se tudi zahteva drugačna kvalifikacija kakor n. pr. od stavbnega ključavničarja, pa sta kljub temu oba delavca. Od trgovskega sluge se ne zahteva znanja knjigovodstva ali meničnega prava, nasprotno pa je marsikatei. knjigovodja ali trg. pomočnik primoran brisati prah in sploh opravljati mnogo poslov sluge, odpirati in zapirati vrata, prižigati luč, nositi pisma na pošto itd. Nevedneži in ošabneži kvalificirajo take posle za manj vredne, poniževalne. Trgovca ni sram, pometati svojo prodajalno, pri hlapcu je to razumljivo, če pa to dela nameščenec se smatra za sramoto. Profesor, ki predava učencem; mizar pri stroju; trgovski pomočnik, ki streže, uradnik, ki piše, vsi delajo; vsak na svoj način. Eni delajo ročno, drugi duševno. Delo je skupen naslov za vse vrste opravil. Kdor dela za plačo, je delavec. Med duševnim in ročnim delom je vsekakor razlika, saj je še med posameznimi vrstami duševnih in ročnih opravil. Mnoga duševna in ročna opravila so bolj sorodna, nego duševna ali ročna med seboj. Nekatera duševna opravla zahtevajo le malo fizičnega napora, nasprotno pa se nobeno ročno delo ne da opravljati brez misli. Duševno delo je večinoma snažno, Čisto, pri ročnem se' pa delavec često umaže. So tudi obratni slučaji. Inženir, raziskovalec in podobni se pri svojem delu na prostem pogosto umažejo, bolj kot n. pr. brivec ali krojač, ki sta ročna delavca. Še knjigovodja si umaže prste, zapraši obleko, oguli komolce; trgovski pomočnik je bolj ročni kakor duševni delavec, pa vendar se nezavedni med njimi sramujejo imeti kaj skupnega z delavskim stanom. Kakor je razlika pri delu, je tudi pri plači, ki je lahko velika ali majhna, akordna ali dnevna, tedenska, mesečna ali drugačna. Ni redko, da pravi uradnik: Če bi prišel še enkrat na svet, nikdar več uradnik, raje delavec. Tudi delavca se čuje: Preveč trpim, od ust si bom utrgal, da moji otroci ne bodo delavci. Pr- vi zdihuje radi nizke plače; drugi radi trpljenja. Oba imata prav — ravno ta prav pa bi ju moral združiti, ne ločiti. Delo obojih je potrebno, ročno in duševno, in ker je potrebno, je potrebna tudi skupnost obeh zoper tistega, ki ju tlači. So ljudje, ki silno hrepene po mesečni plači, zato da bi veljali za uradnike. Kapitalistična družba je obdala glavo uradnika z goriolo, z nekim pompom, ki ga dviga nad ostale. Tudi zakonodaja ga favorizira pred delavci. Uradniški naslov je zato mnogim ideal, ki bi dali zanj pol življenja. Običajni kriterij za presojo službenega značaja je plača. Mesečno plačo se smatra za uradniško. Tovarnar, ki hoče najceneje počastiti delavca jubilanta, mu da mesto tedenske mesečno plačo, in s tem uradniški naslov. Nič zato, da si pozneje zopet želi prejšnje čase, ko je imel denar vsakih 7 dni, dočim je kot uradnik že prvi teden suh, uradnik je pa le. Biti uradnik, to je nekaj! Le delavec ne, vsaj nameščenec, bastard med uradno priznanim uradnikom in delavcem. (Dalje prihondjič. Pred vojno je pri nas vsaka gospodinja kuhala rženo kavo, bodisi samo ali kot pridatek. Danes jo lahko zopet uporablja, ker dobi v vsaki trgovini pravo 2iko, ki nudi po izjavi zdravnikov najprimernejši zajutrek za otroke in odrastle. Levo^deano vse od vraga, Korupcija in nesnaga, ft«t obranil je značaj le brez dvoma »BUDDHA«-čaj! Radarski okrožni orad « bivši flust iji in SHS. V mačehovski, habsburški bivši Avstriji je obstojal prav tako kakor v današnji SHS rudarski okrožni urad. Za mežiški svinčeni rudnik je bil tozadevni urad v Celovcu. Prav v tem mestu pa je bil tudi sedež BBU (Bleiberger Berg-werks-Union). Gospodje od BBU in od rudarskega urada so se prav dobro razumeli in marsikatero kupico so ga spili na medsebojno zdravje. Zastarela Avstrija ni imela zakona o zaščiti delavcev, naša današnja država ga pa hvalabogu ima, in sicer še prav modernega, ki spominja tupatam skoro doslovno na slični zakon francoske republike. Soditi bi potemtakem bilo, da so v Jugoslaviji delavci vsaj v rudnikih prav dobro zaščiteni. V resnici je pa baš narobe, mačehovska stara Avstrija je imela rudarski urad tako izpopolnjen in nameščeni so bili taki uradniki, da bi jim marsikateri naš sedanji urad čevlje odvezovati ne zaslužil. V bivši Avstriji je bil rudarski urad res uradna institucija, ki je pazila na to, da se je rudarski zakon izvajal, naš v osvobojeni domovini pa zasluži po svojem dosedanjem delovanju drugačno oceno. Če je v bivši Avstriji kak rudarski podjetnik kršil zakon ali druge predpise, brž mu je bil revirski rudarski urad za petami in prav nič ni pomagalo, če so gospodje od urada in gospodje od podjetja morda še prejšnji večer skupaj spraznili po več kupic. Varnostni predpisi so se morali izvajati! Vsak trenutek je lahko nenaznanjeno dospel kdo od rudarskega urada in se na mestu prepričal, če se predpisi izpolnjujejo. Ce se je kak rudar pritožil radi kršenja zakonov ali predpisov pri tem uradu, je bil tekom treh dni uradnik na mestu, govoril in se informiral pri pritožiteljih, potem pa napravil red in preskrbel zadoščenje zakonskim predpisom. Dandanes lahko dela podjetnik skoraj kar hoče, rudarski urad spi spanje pravičnega. Tukajšnji svinčeni rudnik n. pr., ki je last angleške družbe, se lahko požvižga na vse zakone in nam se včasih zdi, kakor da nasledniki prej tako vestnega rudarskega urada v Celovcu gospodom Angležem note pišejo, kako naj žvižgajo. Kakor je javnosti znano, je bil v Mežici razpuščen občinski odbor in krajevni šolski svet, in sicer na zahtevo Angležev. Del naših plačanih uradnikov se klanja funtšterlingom — drugače so pa pristaši naših nacionalnih in verskih strank. Ko so Angleži videli, da njim na ljubo protizakonito razpuščajo osnovne državne edinice, so seveda šli še dalje in so vrgli na cesto podžupana, načelnika krajnega šolskega sveta in enega občinskega odbornika. V Prevaljah imamo državnega komisarja za to angleško podjetje, in sicer g. srezkega poglavarja Koropca. Naš g. srezki glavar spije večkrat kakšno kupico — ne z Angležem, ampak z onim gospodom, ki se povsod izdaja za zastopnika rudnika — vendar pa ni prav nič vedel (?), kaj namerava Anglež, ali pa je vedel in je to protizakonitost sankcioniral. Sicer ni zakona, da bi glavni davkoplačevalec občine in krajnega šolskega sveta ne smel odpustiti iz dela podžupana in načelnika krajnega šolskega sveta ali pa kar vse občinske odbornike — Imamo pa zakon o zaščiti delavcev, da izvoljeni obratni zaupnik ne sme biti odpuščen od dela. Takoj, ko se je zgodila ta nezakonitost, je s. Moderdorfer o tem telegrafično obvestil rudarskega glavarja in velikega župana dr. Pirkmajerja, pa tudi strokovna organizacija se je pritožila na rudarski okrožni urad. Pa mislite, da je rudarska oblast ali pa veliki župan kaj ukrenil? Pač, nekaj so ukrenili. Obvestili so g. angleškega ravnatelja, da bi si šteli v čast, če bi jih čimpreje obiskal, srezki poglavar pa bo prišel z gospodo sigurno še pred koncem starega leta v dotiko, da si gospodje voščijo srečno novo leto. Pozitiven pa je bil g. veliki župan, ki je brž — menda v štirih dneh — iztirjal takso 5 Din za telegram. Občinski odborniki, zaupniki II. rudarske skupine v Mežici, ki so radi kravje kupčije bili vrženi na cesto, pa še danes čakajo, kdaj bosta rudarski urad in veliki župan prišla do tegu, da bosta ščitiia zakon, za kar sta plačana. Da se bodo lažje spomnili tega, jim bomo korak za korakom vzbujal spomin na njih. dolžnost, ki jim ne bo baš v prid in povišanje. Za danes toliko, ker so gospodje bili že tudi v bivši Avstriji v državni službi. ALI BO DR. PIRKMAJER RAZPISAL ■ZA MEŽICO OBČINSKE VOLITVE? Mariborski veliki žepan g. dr. Pirkmajer ima zelo vestne uradnike, ki so mu udani tako, da takoj uganejo želje svojega šefa. Samo tako si moremo razlagati »dobro in točno« funkcioniranje tega urada. Dr. Pirkmajer je razpustil občinski odbor občine Mežica — komu na ljubo, ni treba pisati. Sočasno je izdal tudi odlok, da ne smejo biti predlagani komisarju v sosvet dosedanji občinski odborniki, ali pa taki ljudje, ki imajo kakšne stike s prejšnjim občinskim odborom. Pozneje pa je imenoval v sosvet 5 prejšnjih občinskih odbornikov od 7 kapitalističnih strank, vrhu tega še dva rudniška ljubljenca, ruskega emigranta kot zastopnika rudnika in enega učitelja, tako da je sosvet v veliki večini ves na strani rudnika. Anglež je seveda s tako rešitvijo zelo zadovoljen in njegova milost sije na Prevalje, kolikor ni rezervirana za Maribor. Radi te milosti se tudi druge želje hitro izpolnjujejo, pritožbe občanov in razpuščenega odbora pa »imajo vremena«. Razpuščeni občinski odbor je v zadnji občinski seji dne 14. novembra proti enemu samemu glasu sklenil vložiti priziv radi razpusta na ministra notranjih deL Kljub temu, da je bil to že uraden akt, katerega bi moral veliki župan takoj poslati na pristojno mesto, smo dobili priziv točno po enem mesecu, dne 14. decembra, vrnjen, češ, da naj ga kolekujemo. Čeprav smo morali priziv sestaviti, ne da bi prejeli revizijsko poročilo (ga še danes nimamo!), kljub temu se niti tako pomanjkljivo sestavljen priziv ne reši. Ej, morajo imeti slabo vest protektorji Slavenske banke! Veliki župan dr. Pirkmajer pa še naprej gazi zakone, kar je samo v korist inozemskemu kapitalu in v škodo državi, kateri je tudi prisegel. Občinski zakon za Koroško z dne 15. marca 1864, § 96, določa, da se morajo najkasneje po preteku 6 tednov, odkar je bil razpuščen občinski zastop, razpisati nove občinske volitve. Veliki župan se je poslu-žil tega paragrafa za razpust, dne 20. decembra t. 1. pa je minil šesttedenski rok — a volitve še vedno niso razpisane! G. dr. Pirkmajer, razpišite takoj občinske volitve, ali pa demisijonirajte, kajti s kršenjem § 96 delate roboto samo inozemskemu kapitalu na škodo naroda in države, katerima služiti je Vaša edina dolžnost Zamjeni Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomesielc okusen 1 cenen. Dobiva me v vseO dobro asorflranU) RolonlJalniO trgovina^. Liberalno ■ demukratski nacionalizem živi od Lander-banke f« TPO. Edinstvo socialpatriotskih voditeljev in liberalnih demokratarjev. Naši liberalci so ed nekdaj veliki narcdnjakarji. Narodnjakarske fraze so ves program naših liberalnih demokra-tarjev. Seveda krijejo pod temi narod-njakarskimi frazami samo kapitalistične interese majhne kapitalistične klike. Kjer gre za žep, za denarno mošnjo — tam liberalci-demokratarji izdajo strumno in brez pomisleka »narodne« interese. 10 let so bili v Kranjskem deželnem zboru v zvezi z nemškimi veleposestniki ter vodili trdovraten boj proti slovenskemu kmečkemu in delavskemu ljudstvu, proti narodnim interesom večine slovenskega ljudstva. Denarna mošnja in oblast, ki naj napolni to denarno mošnjo — to je bil od nekdaj ves program liberalnih — demo-kratarjev. Najjasnejše pa se vidi to njihovo delovanje v zvezi s Slavensko’ banko, ki je v predkonkurznem postopanju. Liberalni demokratarji so dobro vedeli, da je ta banka, z zvočnim naslovom »Slavenska« v rokah inozemskih kapitalistov okrog Liinderbanke in TPD, Oni so dobro vedeli, da ima ta banka fiktiven — navidezen kapital. Povišanje glavnice za 50 milijonov je bilo samo na papirju, da bo prevarana javnost in oblast. In vendar so ti ljubi narcdnjakarji srbskega naroda in slovenskega plemena brezvestno nagnali mestne in podeželske hranilnice, katerih so se polastili zato, da so vložile prihranke, vloge v to banko. In vendar so ti narcdnjakarji srbske-narodnosti in slovenskega plemenstva zagovarjali v svojem tisku to banko, za njo agitirali in dobili za to svoj« delovanje ogromne vsote od te banke. Za te zneske pa niso nikjer obračunali, ne banki ne javnosti. Denarna mošnja židovskih kapitalistov to je narodni idol naših liberalnih demokratarjev! Edinstvo židovske in demokratarske mošnje — to je narodno edinstvo naših liberalni demokratarjev! Njihov tisk, njihovo stranko je vzdrževala L&nderbank in TPD potom Slavenske banke, ki je s pomočjo liberalnega tiska in podpore ter varanja jav- nosti nemoteno izžemala zavode naših slovenskih občin, komun in prihranke slovenskega ljudstva. Da bi ta banka lahko skrivala fonde pred obdavčenjem in tako odškodovala interese državne blagajne. Da bi ta banka z njihovo pomočjo varala javnost in oblast s fiktivnim povišanjem kapitala za čedno vsoto 50 milijonov dinarjev! Evo prekrasnega nacionalizma slovenskih in srbskih nacionalnih demokratarjev! To prekrasno narcdnjakarstvo bo plačalo slovensko ljudstvo s težkimi milijoni, ki jih bo izgubilo pri Slavenski banki. Njihovo izdajalsko proti samoodločbi slovenskega naroda naperjeno narodnja-karstvo denarne mošnje, pa bo plačeval cel slovenski narod še dolga leta potom ogromnih davčnih bremen, potom zgub v neprestani gospodarski krizi, ki je posledica te politike, potom brezposle-nosti, nizkih plač in terorja na vseh poljih. Koncem koncev bo največ breme take narodnjakarske politike, ki ima za idol židovsko denarno mošnjo prenašalo slovensko delavstvo. Da bi zadušili usta temu delavstvu je liberalno-demokratar-ski tisk plačan od židovskega kapitala, brezobzirno vedno nastopal proti delavstvu, z denunciranjem, da je delavstvo protidržavno, revolucionarno itd. Pri tem so mu pomagali zvesti oprode in hlapci: socialpatriotje. Oni so pomagali cepiti organizacije, dušiti obstoječi tisk z izdajanjem vedno novih listov itd. Židovska mošnja in socialistična korupcija — tako edinstvo so socialpatriotski voditelji uganjali pod firmo »zedinjenja proletariata«. Zedinjenje proletariata na jeziku — edinstvo liberalno - demokratarske korupcije in socialpatriotov, za varanje javnosti in oblasti — na delu. Zato proletarci! Dol s korupcijo! V organizacije, da združeno in zavedno razrušimo to zvezo patriotskih voditeljev, ki je naperjena proti ljudstvu, da skrije prevare, goljufije in korupcijo. Sodelujmo v organizacijah, ker samo na ta način bomo stopili korupciji na vrat! _______________ Pletilni stroji najnovejšega patenta »IDEAL« nemškega izdelka so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Ponk in pojasnila se dobi: Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica Ster. 5. KAKO RUDARJI TPD PLAČUJEJO RAČUNE LIBERALNO - DEMOKRATIČNE KORUPCIJE. Kakor jje znano, znaša primanjkljaj pri Slavenski banki nad 160 milijonov dinarjev. Landerbank in TPD sta lastnici večine delnic te banke. Iz poročila v »Domu« je razvidno, da je povišanje kapitala pri tej banki v znesku 50 milijonov bilo fiktivno — samo na papirju. Istotako je iz tega poročila razvidno, da so liberalno-demokratski eksponenti dvigali ogromne vsote, za katere niso polagali računov. Te vsote so porabili za svoj tisk in za svojo stranko ali pa tudi lahko za svoje osebne namene, ker niso nikjer objavili računov. Liberalno-demokratarski tisk zahteva sedaj, da TPD in Landerbanka plačata primanjkljaj, teh 160 milijonov. TPD in Landerbank, zgubita že itak definitivno ves kapital svojih delnic, ki nimajo nobene vrednosti, in sicer nad 70 milijonov. Kdo bo plačal te ogromne zgube? Plačala jih ne bo TPD, ne njihovi delničarji, temveč plačevalo jih bo rudarsko delavstvo pri TPD, ako se ne bo zavedlo in organiziralo. TPD odgovarja na zahtevo rudarjev po odpravi redukcije plač in zaslužkov, ki jih je TPD uvedla leta 1926 baš radi zgub pri Slavenski banki, da ne more pristati na nobene zahteve, ker je imela velike zgube. Rudarji pri TPD morajo torej garati za majhne plače zato, da se nadoknadijo zgube, ki jih je zakrivila liberalno-demo-kratar3ka gospoda v zvezi z židovskimi kapitalističnimi špekulanti! In ta gospoda je celo tako predrzna, da pričakuje od rudarjev pri oblastnih volitvah kroglic v skrinjici, na kateri je aosilec liste eksponent liberalno-demo-kratarske stranke, orjunaš dr. Bohinjec! Ta je lepal Rudarji naj garajo zastonj, da bodo plačani primanjkljaji pri Slavenski banki, ki so nastali tudi zaradi te^-ga, ker so eksponenti liberalnih demokratarjev dvigali milijonske vsote za svoj lažnivi tisk in za svojo protiljudsko stranko. Potem pa naj rudarji še volijo predstavnike te liberalno demokratarske paitije! Zavedni rudarji! Povejte svojim tovarišem, da so socialpatrioti zato cepili enotni delavski nastop v Laškem okraju, da bi omogočili dr. Bohinjcu, orjuna-šu, izvolitev. Zato nobene rudarske kroglice liberalno-demokratarski korupciji in njenim pomagačem, socialpatriotom. KAM VODI MESTNE OBČINE LIBE-RALNO-DEMOKRATARSKA KORUPCIJA? Mestna hranilnica ljubljanska ima naloženih v Slavenski banki, ki je v predkonkurznem postopanju, po zagrebških listih preko 16 milijonov dinarjev. Ker je pri tej banki ca 160 milijonov dinarjev primanjkljaja, bo v slučaju konkurza Mestna hranilnica ljubljanska zgubila večino svojih vlog. V sličnem polcžaju so še nekatere mestne hranilnice, ki so jih liberalno-demokratarski korupcionaši nagnali, da vložijo prihranke svojih članov v Slavensko banko, čeprav so vedeli, da je njen kapital fiktiven, navidezen. Te hranilnice, oziroma njihovi garant-je, prizadete mestne občine, bodo torej plačevale račune liberalno-demokratar-ske korupcije in židovske velekapitali-stične spekulacije. Sedaj razumemo, zakaj podpira in izvaja liberalno-demokratarska klika v Sloveniji razpust izvoljenih občinskih svetov, zakaj podpira gerentstva in ko- misarijate. Korupcija je tisti nacionalni idol, za katerega se bori ta nacionalistična frazer-ska gospoda. Zlato tele je tisto božanstvo, ki ga moli ta gospoda. Po njihovih stopniah korakajo tudi socialpatriotski voditelji. Zato so v Ljubljani rabili enotno delavsko fronto proti avtokraciji in korupciji, da bi omogočili liberalno-demokratarski gospodi ribare-nje v kalnem, pridobiti večino v občini. Zato socialpatrioti in lažikomunistično časopisje ne napada liberalne korupcija in terorja — temveč organizirano delavsko socialno demokracijo. Občani Celja, Ljubljane. Maribora, Ptuja itd., ali boste sedaj razumeli, čemu so liberalni eksponenti v delavskih vrstah cepili našo stranko, ustanavljali svoje liste in organizacijo. 1 Ai-ffaniMcii, ki 80 obračunale za november izide zaradi preobllega gradiva 'in prezaposlenosti pisarne prihodnji teden. »SLOVENEC« IN RAZREDNI BOJ. Pod naslovom »Božič 1926« prinaša božična številka »Slovenca« nekaj interesantnih ugotovitev: »Na zunaj vlada po vsem izomikanem svetu z malimi izjemami mir in prizadevanja, da se ohrani, so velika. Pogoji pa, ki so nujno potrebni, da bi ta prizadevanja za trajnim mirom bila tudi uspešna, tudi danes še izdaleka niso dani... Socialna nasprotja ločujejo v nezmanjšani ostrosti človeštvo v dva neizprosno sovražna tabora in mednarodni odnošaji so še zelo oddaljeni od ideala skupnosti vsega človeštva .. •« Ta konstatacija »Slovenca« je pravilna in je kakor izpisana iz Marx-Engelsovega komunističnega manifesta. Toda tej ob-jektivno-zgodovinski — zato marksistični splošni mednarodni karakteristiki političnega položaja sledi neobjektivno, kon-iuzno, nelogično, čisto strankarsko-opor-tunistično razmotrivanje političnega položaja v Sloveniji. Tako piše dalje: »2e na današnji Božič moremo mirno reči, da je slovenski narod svoj boj izbojeval zmagovito. Vsak danes ve, da Slovencev kot naroda ni mogoče izbrisati, njihovega narodnega razvoja ustaviti, jih z nasiljem pokoriti in jih gnesti, kakor bi se komu zljubilo. Nismo Slovenci iz takega testa. To smo pokazali s potrpežljivostjo, zdravo trmo in nezlomljivostjo, da se bo zelo zelo premislil, kdor bi hotel še nad nami poizkusiti svoje eksperimente...« Ta trditev je nestvarna, ker vsakdo ve, da je slovenski narod danes bolj razkosan, bolj brezpraven, potlačen, zapostavljen in izkoriščan, nego je bil pred leti. Celo slovensko in istrsko Primorje je odrezano od Slovenije, brez samouprave, brez občinskih in šolskih svetov, potlačeno in udušeno od italijanskih fašistov, ki jih podpira Vatikan. Slovenija je razdeljena v dve »oblasti«, v obeh oblastih je mala neznatna klika liberalnih demo-kratarjev, ki niti ne priznajo slovenskemu narodu pravice samoodločbe. Glavni občinski sveti v tej Sloveniji so razpuščeni, da lahko tam neomejeno vladajo komisarji. Prosvetna samouprava Slovenije — je odpravljena. Slovenija je postala kolonija kapitalistične korupcije, ki jo podpirajo liberalni demokratarp in tudi drugi...! Cez 60 milijonov ljudskih prihrankov bo požrla samo ena žrtev te korupcije — Slavenska banka. Direktni in indirektni davki tlačijo Slovenijo kakor še nikoli. Iz dežele vse dobro — v deželo beraštvo, brezposelnost, teror, laž, korupcija! Resnično, resnično, kdor v takem položaju govori: »da je slovenski narod svoj boj izbojeval zmagovito«, mora biti slep — ali pa je orodje izkoriščevalcev našega naroda. Ta »Slovenčeva« trditev je tudi kon-fuzna, ko primerja Slovence s testom, pravi, da smo s potrpežljivostjo, a takoj nato tudi z zdravo trmo in nezlomljivostjo, dokazali itd.! Ali res misli »Slovenec«, da se bo kdo ustrašil take konfuznosti? In ali ni govorjenje, da smo Slovenci boj zmagovito izbojevali — voda na mlin antinarcdne liberalno-demokratarske klike? Kakor zgoraj »Slovenec« pravilno kon-Štatira, da »socialna nasprotja ločujejo človeštvo v dva neizprosno sovražna tabora« — ne izvaja pa dosledno temu spoznanju edino logične poti: da se pridruži enemu ali drugemu taboru — kapitalizmu ali socializmu, temveč lavira v besedah in dejanjih med enim in drugim — tako spodaj v narodnem slovenskem vprašanju nepravilno, nestvarno ugotavlja zmago, da bi prikril napačno politiko svoje stranke — laviranje med federalizmom in centralizmom — in poraz te politike na celi črti. Neodločnost, nenačelnost, strankarski oportunizem SLS, ki neprenehoma koleba med kapitalizmom in socializmom — ter s tem zavaja mase h kapitalizmu — a istotako kolebanje med centralizmom in federalizmom, kar zavaja ljudstvo v centralizem — je tukaj jasno pokazal . sam člankar »Slovenca«. Celje, Za vodna 49. 3. Valentin Lebič, tesar, Celje, Zavedna 66. 4. Martin Sumer, posestnik, Megojnice, obč. Griže. 5. Štefan Lah, pek, Celje, Vodnikova ulica 9. 6. Franc Weisbacher, zidar, Celje, Prešernova 10. — Namestniki: 1. Ivan Vrečer, zidar, Celje. 2. Anton Marinc, tov. delavec, Dobriševas 24, Petrovče. 3. Henrik Čelan, poslovodja v Delavski lekarni Celje. 4 Karol Košec, delavec v Zalem 0. Ferdinand Uranič, žel. v pok., Št Jurij ob j. žel. 6. Jakob Stropnik, pos., Čret, obč. Teharje. Kandidati za srez Maribor desni breg: 1. Miroslav Pevec, rudar, Skale 101 pri Velenju. 2. Ludvik Sovič, pos. sin, Zg. Bistrica. 3. Štefan Lah, pek, Celje. 4 Franjo Safošnik, det, Zg. Bistrica, o. Maks Braučič, delavec, Slov. Bistrica. — Namestniki: 1. Alojzij Leskošek, strok, tajnik, Celje. 3. Valentin Mlinar, delavec, Zg. Bistrica. 3. Ivan Pusovnik, pos. sin, delavec, Zg. Bistrica. 4. Jakob Fišinger, delavec, Zg. Bistrica. 5. Franc Weis-bacher, zidar, Celje. KANDIDATI JSDS IN KDZ za oblastne vholitve 23. januarja 1927 v Mariborski oblasti: Za mesto Celje: s. Al. Leskošek, strok, tajnik v Celju; namestnik s. Fr. Weis-bacher, zidar v Celju. Za sre* Celje-Vranko: 1. Alojzij Leskošek,'strok. tajnik, Celje, Glavni trg 6. 2. Franc Oset, laborant (voj. invalid), Združen proletariat Mežiške in Dravske doline. Kandidati: Nosilec: s. V. MSderndor-fer, učitelj v Mežici 2. Lovro Kuhar, uradnik v Guštanju. 3. Ferdo Lahovnik, kovač na Muti. — Namestniki: 1. Luka Juh, delavec v Šoštanju. 2. Albert Lor-berg, kovač v Žerjavu, Črna. 3. Franc Trebovc, rudar v Mušeniku, Črna. Enotna proletarska lista za slovenjgraški okraj: Kandidati: Nosilec: s. V. Moderndorfer, učitelj v Mežici. 2. Anton Koradej, sedlar, Šoštanj. 3. Ivan Polanc, rudar, Velenje. — Namestniki: 1. Franc Kranjc, mali kmet, Mislinje. 2. Leopold Rauter, uradnik OUZD. 3. J. Lekš, rudar, Velenje. Naše skrinjice so: v radovljiškem srezu: Josip Moretti, 6, v krškem srezu Ivan Bizjak (še ne vemo!), v brežiškem srezu M. Umek (še ne vemo!); v Ljubljani Zv. Bernot 5., v ljubljanski okolici, Zv. Ber-not, 6., v laškem srezu, Zv. Bernot, 5., _ v Celju mesto, Al. Leskcše 3., v celjskem srezu, A. Leskošek, 4., v Mariboru desni breg, M. Pevec (še ne vemo!), v dravograjskem srezu, Vinko Mbderndorfer, 2., v slovenjgraškem srezu, Vinko Mddern-dorfer, 2. Vse člane pevce in prijatelje petja in tudi druge somišljenike vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. januarja 1927 ob 11. uri v prostorih centralnega tajništva JSDS in KDZ, Velika Čolnarska ulica št. 13. — Sestanek zelo važen. Novo vlado imamo zopet RR kakor prej. To bi bilo v redu, kajti radikali in radičevci so v parlamentu najmočnejši. Nikakor pa ni v redu, da sta med ministri tudi dva neposlanca! Vlada se izgovarja, češ, v ustavi ni nikjer zapisano, da morajo biti izbrani izmed poslancev. Toda v ustavi tudi ni zapisano, da je dvakrat dve štiri, in vendar je štiri! Parlamentarna država mora imeti parlamentarne ministre in nobeno zavijanje nič ne pomaga. Grda razvada je že to, da trpijo vladne stranke neposlanca kot vojnega ministra, zdaj so pa še druga dva postavili, e-nega bančnega ravnatelja (finance) in enega generala (promet). Kako napačno je, če se generali vmešavajo v politiko, smo videli, ko je vojni minister vrgel Davidovičevo vlado, zdaj bosta pa v vladi kar dva! Vojska mora vlado ubogati, ne pa v nji politizirati. — Z vsem tem so se strinjali tudi naši klerikalci, ki so že imenovala svoja dva ministra (Kulovec kmetijstvo, Gosar pa socijalno politiko), a so zadnji trenutek izpadli ne da bi bilo znano zakaj. Zdaj pravijo, da zato, ker ni bilo ugodeno njih zahtevi, da mora general Milosavljevič biti začasno penzioniran, če hoče postati prometni minister. Če je to res, so vsaj formalno korajžni, drugi še formalno ne! Vendar pa ta formalnost stvarno nič ne pomeni. Čeprav začasno penzioniran, general je še vedno! Izpred sodišča. Zaradi članica »Korupcija, zmaj z neštetimi glavami« (v »Na-preju« št 15, 10. apr. 1926) je bil s. Bernot 27. julija t. L pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen nfe 14 dni zapora, 2000 Din kazni in 2000 Din odškodnine ter na plačilo stroškov in takse. Proti obsodbi je vložil ničnostno pritožbo in včeraj (29. dec.) je Stol sedmo-rice v Zagrebu njegovi ničnostni pritožbi ugodil, obsodbo razvelajvil in zadevo vrnil deželnemu sodišču v Ljubljani v ponovno presojo. Lažisocialistični in laiikomunistični voditelji so razbili tudi enoten nastop beograjskega proletariata. Socialno demokratična grnpa pod vodstvom s. Dragiše Lapčeviča, najmarkant-nejšega srbskega socialdemokrata, je postavila skupaj s frakcijo Zivote Milojko-viča enotno listo. Nosilec liste je s. Dra-giša Lapčevič, predsednik belgrajske podružnice novinarjev, ki se je proslavil vsled odločnega nastopa proti vojnam leta 1912, 1913 in 1914 v srbskem parlamentu, kot narodni poslanec izvoljen na listi social demokratične stranke. Socialistično in needvišnjaško vodstvo je odbilo skupni nastop, kakor so to tudi storili Gustinčičevci jn Kristanovoi v Ljubljani. Obnovitev srbske socialne - demokracije pozdravljamo, prepričani, da je edinstvo in združenje proletariata v SHS mogoče samo na temelju proletarske demokracije. Naši »komunisti« so se popolnoma vpregli socialpatriotom. Ko so se z nji-mj združili lani, so rekli, da je to samo strokovno in marsikoga so s tem zapeljali, da je pomagal socialpatriotom pri volilnem sleparstvu za Del. zbornico. Zdaj jim pomagajo tudi pri izrazito političnih okrožnih volitvah. Brez te »komunistične« pomoči bi SPJ sploh ne mogla kandidirati, kakor n. pr. ni mogla postaviti liste niti v Beogradu, ko so šli komunisti samostojno v volitve (nosilec liste Sima Markovič). Skrb za mladino. V Beogradu so 4 moške gimnazije s 6000 dijakov. A materialni izdatki za vse te 4 gimnazije skupaj so po proračunu manjši nego materialni izdatki ene same Uprave vojne Gospodu Komavliju v pojasnilo: Ker ste v »Delavski Politiki« radovedno vprašali, v čem je bil Vaš govor napram s. Moderndorferju neokusen na konferenci v Šoštanju, pojasnjujem: O priliki predlogov za nosilca liste za slovenjgraški STez so neodvisneži zahtevali svojega nosilca, podprli so svojo zahtevo s tem, da imajo v Velenju 800 neorganiziranih delavcev. (Ti neorganizirani so za laži-komumiste tako navdušeni ,da se niti ne organizirajo. Op. pisca.) Sodrugi od strokovne organizacije usnjarjev in naši so predlagali s. Moderndorierja ter utemeljili svoj predlog, da je ravno s. Moderndorfer tisti, led ga buržoazija potom državnih oblasti najbolj preganja. Vsi ste pa izjavili, da je dovolj, da je s. Moderndorfer v prevaljskem srezu s pristankom vaše oblastne organizacije izvoljen za nosilca liste. Rekli ste, da je Moderndorfer res preganjan, vendar pa radi tega ni treba ustvarjati papeštva z njim. To sem smatral za potrebno povedati, ker ste delali našim m Vaši! sodrugo mkrivioo. Mi smo se papeštva že rešili tedaj, ko smo se znebili raznih »uglednih« zastopnikov TPD itd., katere ste poviševali in rinili v ospredje, lco ste bili še Koru-novci. — Poročevalec »Napreja«. Vrhnika. Pobratimstvo Orjunašev in klerikalcev. V nedeljo, 19. decembra dopoldne je imela »strelska družina« na Vrhniki svoj občni zbor v prostorih »Jantarja«. Predsednikom je bil izbran g. Josip Jelovšek, drugi odborniki so večinoma tudi Orjunaši. Značilno je, da je pristopilo v strelsko družino kakih 50 klerikalcev in takozvanih krščanskih socialistov; med temi smo opazovali gospode: Marolta, Furlana (Mackovca) in Petrovčiča (Martinovca) iz Verda Za- i ------------ ^------------- . - rvuurviua (mou škode. (Beograjska »Politika«.) vedno delavstvo je opazovalo čudno po- bratimstvo navideznih sovražnikov. Sedaj je podan jasen dokaz, da sta se »Slovenec« in »Domoljub« vedno lagala, kadar sta očitala našim socialnim demokratom zvezo z orjunaši in demokrati. Delavstvo se je prepričalo 19. decembra, da klerikalci sami paktirajo z orjunaši, svojimi brati v strelskih družinah. Delavstvu pa kličemo: Organizirajte se v socialno demokratični stranki, ki edina zastopa interese delavnega ljudstva. Izjava. Nameščenci OUZD v Ljubljani, zbrani na sestanku dne 22. L m., smo soglasno sklenili, da podpiramo kandidatne liste Jugoslovanske socialno demokratične stranke in poživljamo vse zunanje tovariše, da store isto in agitirajo za listo socialističnega delavstva, ker je imenovana stranka edina zaščitnica nameščencev OUZD. Zadnji dnevi meseca potekajo. Skrbna gospodinja razmišlja, kaj mora za kuhinjo kupiti pri svojem trgovcu. Pri tem naj pač ne pozabi na Ziko, kajti otroci jo pijejo radi ter je ne morejo več pogrešati. Najboljši šivalni stroj in kolo fe edino 1«» * S O