Političen list za slovenski národ. f* poKtl prejcman veija: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ea mesee 1 «rld. 40 kr. T administraciji prejcman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi cld., za četrt leta I (fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom potiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 lir. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dun, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoiudne. ifctev. 2 IO. 7 Ljubljani v petek 18. oktobra 1889. Letnil* XVII. Deželni /bor kranjski. (četrta seja dne 18. oktobra 1889.) Deželni glavar dr. Poklukar otvori sejo od 1/3ll. uri. Ko se je prečital in potrdil zapisnik III. seje, naznani predsednik došle prošnje, in sicer prosi odbor zavetiškega društva na dunajskem vseučilišči podpore za leto 1S89/90, Fr. Bajec, začasni nadzornik v deželni prisilni delalnici, prosi za podaljšanje miloščine mesečnih 5 gld ; deželni šolski svet predloži prošnjo krajnega šolskega sveta na Robu za podporo pri šolski zgradbi; učitelji ljubljanske okolice in kranjsko-tržiško-loškega okraja prosijo za zboljšanje plač; mestna občina Kranj prosi, naj se potrebno ukrene, da se ohrani c. kr. nižja gimnazija, oziroma da se razširi v c. kr. višjo gimnazijo; upravni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" prosi podpore za 1.1890; cesarjevičeva Rudolfa bolnišnica v Št. Vidu na Koroškem prosi podpore; Franja Dreuik v Ljubljani prosi daljne vzgojevalnine za svoje tri otroke; odbor društva v podporo revnih gimnazijcev v Novem mestu prosi podpore; odbor strokovno šole za lesno obrt v Kočevji prosi podpore za 1. 1890; Fr. Spin tre, nadučitelj v Kočevji, prosi podpore za obiskavanje kmetijske razstave na Dunaji; Josip Grm, abituri-jent v Novem mestu, prosi za mesečno podporo. Vse te prošnje izroče se iinančnemu odseku, le prošnja kranjske občine se izroči upravnemu odseku. Nato utemeljuje poslanec Klun svoj samostalni predlog, rekoč: „Slavni zbor! Leta 1863 bil je od slavnega deželnega zbora sprejet vladni načrt zakona o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških, cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za preskrbovanje cerkvenih potrebščin. Ta zakon, ki je bil od presvetlega cesarja potrjen dne 20. julija 1863 in proglašen v 12. štev. „Deželnega zakonika", se opira na pravo in pravično načelo, da se duhovnim prebendarjem postavno jim zagotovljena kongrua ne sme kratiti in da naj le oni plačujejo k troškom za postavljanje in vzdržavanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij in k preskrbovanju cerkvenih potrebščin, katerih letne plače presegajo njih kongruo. Kongrua pa je tedaj znašal? 315, oziroma 420 goldinarjev. Zato je v § 5. tega deželnega zakona določeno, da se dolžnost plačevanja k troškom za farna poslopja pričenja pri onih prebendarjih, ki imajo nad 500 gld. letnih dohodkov. Ker pa ne bi bilo prav, da bi morali preben-darji s 500—600 gld. letnih dohodkov toliko dona-šati, kakor oni, ki imajo 1000—2000 gld., bilo je v § 0. določeno merilo, po katerem naj se ti troški razdelujejo na cerkvene prebendarje. Po tej lestvici je bil samostalnim duhovnikom z letnimi dohodki 500—600 gld. plačevati deseti del, od 600—700 goldinarjev deveti, od 700—S00 gld. osmi, od S00—900 gld. sedmi, od 900—1000 gld. šesti, od 1000—1100 gld. peti, od 1100—1200 gld. četrti, od 1200—1300 gld. tretji del, čez 1300 goldinarjev pa polovica stavbenih troškov, ki bi se po odbitih troških za tlako in dovaževanje po načinu, navedenem v §§ 1.—4., ne dali poravnati. V § 7. stoji določba, da imajo prebendarji pravico, svoj donesek plačevati v več letnih obrokih, ki pa ne smejo znašati manj kakor tretjino presežka, ki jim čez 500 gld. ostaja. Vsakdo pa je izprevidel, da kongrua 420 gld., ali celó 315 gld., ne zadostuje, zato je bil v državnem zboru soglasno sprejet zakon z dné 19. aprila 1885 („Državnega zakonika" št. 47), ki župnikom določuje kongruo 600, oziroma 700 gld. Vsled te premembe bi moral odslej vsak prebendar plačevati k troškom za prebendska poslopja, ako se deželni zakon z dné 20. julija 1863 ne premeni, ker ima zdaj vsak župnik več, kakor 500 gld. dohodkov. Na- sledek temu bi bil, da bi mnogi prebendarji več ne imeli toliko letnih dohodkov, kolikor jih je njim po novem državnem zakonu zagotovljenih, in da bi navstajali vsled nesoglasja med državno in deželno postavo neprijetni prepiri in morda celó sitne tožbe med deželno in državno oblastjo. Treba je torej v soglasje spraviti novi državni in naš deželni zakon, kar ravno namerava moj samostalni predlog, in kar bo tem laglje, ker se oba zakona opirata na eno in isto načelo, da mora vsakemu prebendarju za vsakdanji živež ostajati postavna kongrua in še nekoliko goldinarjev črez. Moj načrt su prav tako, kakor dosedanji deželni zakon, strogo drži tega načela in ravno zato v § o. nasvetuje, naj le oni doplačujejo k troškom za prebendska poslopja, ki imajo vsaj 50 gld. letnih dohodkov več, kakor znaša njih kongrua. Glede visokosti doneskov v § 6. bistveno ostane dosedanje merilo in se je ta paragraf le zaradi soglasja s § 5. v tem premenil, da se za njih od-merjevanje ne jemljejo skupni dohodki, ampak presežki postavne kongue. Ravno tako je nasvetovana prememba § 7. le stilistična posledica prejšnjih dveh paragrafov. Slavni zbor! Ne morem si misliti, da bi slavni deželni zbor zatajil blago načelo, od katerega se je dal leta 1863. voditi, in da bi hotel prebendarjem kratiti ali jemati, kar jim je bil takrat kot opravičeno priznal; prepričan sem marveč, da se bo držal istega načela in duhovnih prebendarjev ne zavezoval k troškom za stavbe in poprave, katerih oni večidel še zagrešili niso, ne zmenivši se za to, jim li potem postavno zagotovljeni in za vsakdanji živež potrebni dohodki ostajajo ali ne. Zato prosim, naj slavni deželni zbor blagohotno sprejme moj predlog, v formalnem oziru pa predlagam, naj ga upravnemu odseku izroči v pretres in poročanje. (Dobro!) LISTEK. Pro aris et focis. ii. Nisem se nadejal, gospod vrednik, da se mi bo tako hitro ponudila prilika Vam zopet pisati pismo: Pro aris et focis, za altar in ognjišče. A Vaša trma me je primorala k temu. Upal sem namreč, da se mojim, kakor sem mislil, zgovornim in prepričevalnim besedam ne bote mogli upirati, da bote poslušali moj svet in da se ne bote po nepotrebnem zadirali v svojega plemenitega „tekmeca". Vendar ste nepoklicani zopet tako brezozirno udrihali po njem zaradi njegovega pisarenja o kočljivi zadevi v Podragi. Ni čuda, da Vam je v svoji pravični jezi „indignovan* posvetil, kakor ste zaslužili po pravici in resnici. Kaj namreč je zagrešil Vaš tovariš? On se je bojeval za „altar", ki je njemu pri srcu; on je poročal o dogodku, dasi je resen, ker to je bila, kakor sam pravi, njegova časnikarska dolžnost, on neče biti, kakor Vi, podoben noju, ki v nevarnosti vtakne glavo v pesek in pomirjen meni, da je vse dobro. Bodite hvaležni, gospod vrednik, svojemu starejšemu tovarišu, on Vas bo še-le naučil, kaj je Vaša časnikarska dolžnost. On Vam je in Vam še bo dokazal, da Vam ni bila časnikarska dolžnost poročati o aferi v Podragi, in sicer zato ne, ker ste se osmelili stvar opaževati v drugačnej luči, kakor Vaš gospod nasprotnik. — Da se v prihodnje zopet ne zapletete v kake nepotrebne mreže, moram Vam jaz povedati na vsa usta, da se „Narodu" ne bo težko zagovarjati, kakor je vajen, in Vam hočem to tudi dokazati. Stavek torej, ki ga Vam hočem spričati, glasi se: „Narod" je v aferi podraški nedolžen, kakor volk — ne: kakor jagnje, ki je volku kalilo vodo. Recimo, da bi bili v kakem kraju na Slovenskem občinski očetje sklenili odpraviti slovensko šolo in ustanoviti na njenem mestu nemško, šulferajnsko šolo, češ, za slovensko šolo moramo toliko vplačevati, nemško bo pa nam brezplačno vzdrževal „šulferajn". Precej po tem sklepu bi ti časti vredni možje Vam 'poslali telegram: „Danes so naznanili možje občine N. N., da se odreko slovenski šoli, da hočejo imeti nemško ter da so izbrali odposlance, ki bodo šli k arhimandritu nemškega šulferajna, dr. Weitlofu, da mu v priporočilo naznanijo svoj sklep." Vi seveda bi ta telegram morali sprejeti v svoj list in sicer brez opazke, zakaj taka je po misli „Narodovih" vrednikov časnikarska dolžnost. V tem, ko se vrš6 dotične obravnave, dobili bi Vi mnogo dopisov o tej zadevi in spoznali bi iz tega natanko vse ondotno gibanje; v podlistku bi potem lahko pisali o „čudnem" gibanju, med domačimi novicami pa skrivnostno vest: „Na mnoga vprašanja glede šulferajnske šole v občini N. odgovarjamo, da je vse tako, kakor smo pisali. Vsa občina N. želi nemško šulferajnsko šolo in odposlanci njeni so jo danes mahnili k dr. Weitlofu." Druge opazke seveda bi ne smeli pristaviti nobene. Recimo pa, da bi te občane zaradi njih „čudnega" gibanja jel napadati „Laibacher Wochenblatt", zatekli bi se po krivem napadeni občani v Vaš list. Toda Vi bi jih, izpolnujoč svojo časnikarsko dolžnost, že prehiteli in z vso odločnostjo zavračali neosno-vane napade, tako, da Vam občani ob enem s svojimi pojasnili sporočajo tudi svojo iskreno zahvalo, da jih zagovarjate proti klevetnikom s toliko odločnostjo. Seveda bi Vi potem tudi svoje predale v listu prepustili dotičnim občanom ter bi priobče-vali njih dopise včasih s podpisom, včasih brez podpisa, kakor bi bolje kazalo, toda vedno objektivno in brez opazke. Bodite prepričani, gospod vrednik, ko bi Vas zaradi te Vaše objektivnosti, s katero bi poročali ob ustanavljanju nemške šulferajnske šole, napadal „Laibacher Wochenblatt", gotovo Vas bo pod svoje mogočno krilo vzel vrednik „Slov. Naroda" ter nasproti „Wochenblattu" dokazal, da ste v tem, ako ste brez opazke poročali o poskusih za novo nemško šolo in ako ste tudi zagovarjali obČauo proti na- Deželni predsednik baron Winkler pojasni stališče vlade rekoč, da se popolnoma strinja s tem predlogom, ker enak postavni načrt je bil tudi že v drugih deželnih zborih sprejet. Nasvet, da se predlog poslanca Kluna izroči upravnemu odseku, je bil soglasno sprejet. V imenu iiuaučnega odseka poroča poslanec dr. vitez Bleiweis o računskem sklepu uajde-niškega zaklada za 1. 1888. Pokritje je mimo proračuna manjše za 2 gld. 24 kr. radi tega, ker niso bili povrneni oskrbni troški. Skupna potrebščina je prekoračena za 99 gld. 85 kr., ker so oskrbni troški za vsprejete najdence večji. Vsi troški so znašali 7922 gld. 13 kr., dohodki 5041 gld. 43 kr.; skupno premoženje znaša 7242 gld. 6 kr., po odbitih končnih zasiankih le 4219 gld. 30 kr., torej se je pomnožilo za 827 gld. 76 kr., kar se vzame na znanje. (Konec sledi.) Iz hrvatskega sabora. (Izvirno poročilo.) Prošli teden se je razpravljalo v našem saboru o najvažnejšem predlogu v letošnjem zasedanji, namreč o poročilu reguikolarne deputacije glede liuancijalne uagodbe med Hrvatsko in Ogersko na deset let. Kako je naša reguikolarna deputacija sklenila z Ogersko za kraljevino Hrvatsko škodljivo pogodbo, omenil sem že v enem prejšnjem dopisu. Danes mi je poročati v kratkem o razpravi tega kočljivega vprašanja v našem zboru. Poročevalec Mi-škatovič je svoje poročilo priporočil popolnoma površno, brez vsakih dokazov in podatkov o resničnosti in pravičnosti te nove nagodbe, s popolnim uverenjem in prepričanjem, da so Madjari pravično ravnali in da jim naj Hrvati verujejo, kar oni trdijo. Miškatovic tudi drugače ni mogel govoriti, ker je popolnoma odvisen od današnje vlade; kajti brez nje ne bi imel eksistencije. Z druge strani pa dobro ve, da bode sabor vse odobril, kar je on s svojimi privrženci z Madjari določil. Ves njegov govor pa je dokaz, da so gospoda hrvatskega kraljevinskega odbora dosti lahkoumno ravnali pri vseh dogovorih z Madjari. Kaj je rekel Miškatovic? — Naši odno-šaji z Ogersko niso kakor oni Ogerske z Avstrijo; mi ne moremo po svoji inicijativi ustanoviti davke za pokritje naših avtonomnih potreb, pa smo se morali po tem tudi ravnati. Ali moglo bi se vprašati poslanca Miškatovica: Ni bila Ii Vaša rodoljubna dolžnost, gledati, da se to stanje odstrani, da se poboljša? Poslanec Miškatovic misli, da odbor ni bil za to pozvan, pa da tudi nima razloga, da to stanje menja. Ali zakaj se ni odbor trudil vsaj toliko, da današnje stanje Hrvatske obrne na bolje? Zato, — pravi poslanec Miškatovic, — kjer se dva dogovarjata, eden ne odločuje. Tudi to je resnica, ali je resnica samo za Hrvatsko, a za Ogersko ne. V dogovorih med Hrvatsko in Ogersko gotovo Hrvatska ni odločila. Odločila je Ogerska, kakor je hotela, a padom in sprejemali njih dopise, spolnili le svojo časnikarsko dolžnost. Ako je bil pa „Narodov" pisatelj, ki se je vedno posebno do Vas skazoval izredno plemenitega, celo tedaj, ko se je baje po lastnih besedah „od-dihaval" v svojem prezaslužnem „leibjournalu", v tej zadevi tako možato na Vaši strani, tedaj tudi ni bilo prav, da ste ga Vi motili pri njegovih objektivnih poročilih iz Vipave, katere mu je brez kakega druzega ozira narekovala edino le časnikarska dolžnost. Kakor bi Vam torej v tem slučaju narekovala Vaša narodna časnikarska dolžnost poročati ob ustanavljanju nemške šulferajnske šole, nje pospe-ševateljem prepuščati predale svojega lista in če treba jih tudi sami zagovarjati, tako je bila tudi v aferi vipavski časnikarska dolžnost „Slov. Naroda", ki ga vrejujejo baje „tudikatoliki", v tej zadevi poročati vegtno in nepristransko. To pa in le edino je storil „Slov. Narod". Torej brez daljnega dokazovanja oprt na naštete ueovržne razloge rečem: „Narod" je v zadevi vipavski popolno nedolžen, kakor lahov koš! Quod erat demonstrandum. In potem se drznete očitati ,Narodu", da dela za razkol. — Razkol doli, razkol gori, misli si Vaš prijatelj: prva je časnikarska dolžnost!! Klobuk raz glavo! pred tako vestnim vršenjem časnikarske dolžnosti! O—v. hrvatski odbor se je dobrovoljno podvrgel. In to je glavni, veliki, neodpustljivi greh hrvatskega odbora. Da je Ogerska odločila, dokazal je najbolje poslanec d»\ Brlic v svojem govoru. Dr. Brlič je bil član kraljevinskega odbora ter on ni potrdil zaključkov večine, nego je izročil svoj separatni votum. Kot član kraljevinskega odbora mogel je najlaglje videti, kaj dela iu kako dela naša večina, pa je to njeno delovanje v svojem govoru ostro obsodil. Hrvatski kraljevinski odbor ni hotel, da zastopa in zagovarja interese Hrvatske: on je potrdil ono, kar so Madjari hoteli. Ali dr. Brlič ni samo to rekel, nego tudi dokazal, dokazal na drobno, morda še preveč na drobuo, z načinom vsakemu umevnim. V svojem govoru se je postavil dr. Brlič na stanovišče pozitivne postave, na stanovišče obstoječe nagodbe. To je posebno vspešno s taktičnega gledišča; vspešno, ko moreš protivnika z njegovim orožjem pobiti. V tem pogledu tedaj ne more biti ugovora, da si je postavil dr. Brlič za nalogo, da dokaže, kako se večina ni niti nagodbe držala, one nagodbe, katero ona drži za svojo „magna carta", pa da se celo te nagodbe ni držala v onem smislu, kakor jo ona tolmači. Dr. Brlič misli, da bi se bilo dalo na temeljil nagodbe za Hrvatsko mnogo pridobiti, ko bi se bili regnikolarci dobro držali. V tem ima prav; vendar pa Hrvatska brez samostalnih financ ne more v pravem smislu uapredovati. Vendar to je drugo vprašanje. To je pa resnica, da je Brlič točno dokazal, kar se je bil namenil. Večina je v nunciju nekaj zahtevala, — zahtevala po najjasnejših propisih nagodbe, — ali ko je videla, da se temu Madjari protivijo, popustila je od svojih zahtev, na škodo zemlje. Se več; ona je celo tamkaj odstopila, kjer Madjari sami niso verjeli, da bode popustila. V tem pogledu je žalostna ilustracija vprašanje o povrnitvi žo vplačanih svot. Hrvatski odbor dokazuje, da so se do sedaj računi pogrešno vodili na škodo Hrvatske; ogerski odbor je to priznal, — ali hrvatski se izjavil naročito, da ne treba v to ime nobene povrnitve. Kam bomo prišli na ta način? — Žalostna je ilustracija tudi ona o zemljiščno-obveznej zakladi. To je zaklada hrvatska: od nje se more računati na leto čez 150.000 gld. dobička. V katero blagajnico dohaja ta denar? V hrvatsko gotovo ne, nego v madjarsko. (Konce sledi.) Politični preg-led. V Ljubljani, IS. oktobra. 2§©traisje dežele. „Pol. Oorr." pravi, da bo nadvojvoda Albreht v kratkem odpotoval v Španijo, kjer bo obiskal kraljico-vladarico. Nemški listi so zadnji čas trdili, da se bo španjska kraljica zopet omožila, kar je pa popolnoma izmišljeno. „Neues Wiener Tagblatt" je izvedel, da je za vrednika cesarjevičemu delu „Avstro-Ogerska v besedi in podobi" imenovan vladni svetnik lig. Solnograški deželni zbor se je posvetoval o predlogi deželnega odbora, da bi se zopet uvedlo politično dovoljenje k zakonu. Ta uvedba namerava doseči, da bi bila ženitev odvisna od župana. Na dotično vprašanje je ministerstvo notranjih zadev odgovorilo, da se nikakor ne strinja s tem predlogom. Vzlic temu je deželni zbor to zadevo še enkrat izročil upravnemu odseku. O Strossmayerjevi zadevi se izjavlja „Köln. Zeitung" : „Sekvestracija djakovskih gozdov se Je izvršila na podlagi raznih žaljivih sumničenj. čeravno s svojimi interesi stojimo na strani Magjarov proti Strossmayerjevi stranki, vendar nam je predobro znano, da omenjeni gospodje glede sredstev zoper vladiko niso posebno izbirčni." Predvčeraj je v hrvatskem saboru v tri ure trajajočem govoru pobijal ban trditve poslancev Briiča in dr. Franka. Rekel je, da je združenje z Dalmacijo mogoče le na podlagi poravnave z Ogersko. S tem je bila glavna razprava končana. V nadrobni razpravi bo opozicija posebne dostavke predlagala. Ogerski listi se jako pohvalno izjavljajo o Wekerlejevem linančnem poročilu. Pravijo, da je sedaj nastopila nova srečna doba v ogerski finančni povestuici. Enaka prorokovanja smo čuli že več let — a dosedaj se niso še obnesla. Tnanje države. Umrl je črnogorski minister zunanjih zadev, vojvoda Stanko Radonic. Pokojnik je bil odličen državnik in jako priljubljen pri celem srbskem narodu. Srbski ministerski predsednik Sava Gruič je Radoničevi vdovi brzojavno izrazil sočutje. Srbski radikalni klub je za predsednika izvolil Marka Petroviča, za podpredsednike pa Gjoka Jovanoviča, Pana Jovanoviča in Pero Maksimoviča. Liberalni klub si je za predsednika izbral Avaku- movic'j. — Ridikalci so liberalcem dovolili, naj odpošljejo v veriflkacijski odsek poslanca Ribarca, kar so pa liberalci odklonili. Iz tega sklepajo, da namerava liberalna stranka v bodoče stati na nesprav-ljivem stališči. Po odhodu ruskega carja iz Berolina so pričeli nemški listi barvati vspeh tega sestanka v jako svetli luči. „Hamburger Nachrichten" celo ostro obsojajo ščuvauje zoper Rusijo, rekoč: „Pokazalo se je, kako malo pristašev med nemškim uarodom imajo listi, ki stoje na čelu rovanja zoper Rusijo." Tudi angleški vladni krogi so sedaj predrugačili svoje mnenje. Iz Londona se namreč brzojavno poroča „Voss. Ztg.": „Diplomatski krogi pravijo, da je berolinski sestanek važniši, kakor se to sploh sodi Pojasnil je marsikatere zmotnjave ter so se nemški merodajni krogi prepričali, da je car miroljuben." Boulanger je v političnem oziru mrtva osoba. Obsodil ga je sedaj tudi Paul de Cassagnac, ki je bil nekdaj največji pristaš zveze z generalom. „In ko bi bil moral iti skozi ječo v Mazasu," — pravi Cassagnac, — „priti bi bil moral, kajti štirinajst dnij pozneje bi bil kot zmagovalec vstopil v Elysee. Toda prišel ni . . . Prijatelji njegovi sedaj najbolje store, če molče, kajti napake ni mogoče več popraviti." Skoro gotovo bo Boulanger Cassagnacu na to odgovoril, kakor vredniku lista „Gaulois", kateremu je zaradi nekega enakega članka poslal pismo: „Či-tal sem Vaš članek; vedel sera prej, da ste vseh bedarij zmožni, toda sedaj sem tudi prepričan, da ste izdajica. Sprejmite zatrdilo mojega globokega zaničevanja." Boulanger se je na otoku Jersey-ju poklonil raznim oblastnijam, ki mu pa niso povrnile obiska. Tudi prijateljev ni, ki bi mu kratili dolgi čas, — mož zapuščen premišljuje, kako mine slava tega sveta. Tajni sovet je dne 15. t. m. angleški južnoafriški družbi podelil kraljevsko varstveno pismo. Družba, katere upravo vodijo vojvode Albercorn, Fife in drugi visoki dostojanstveniki, je bila ustanovljena, da za trgovinske namene izrabi deželo, ki leži severno od Bečuane in zapadno od Transvaala in portugiških posesti. Glavnica znaša za sedaj eden milijon šterlingov. Angleška vlada si je pridržala pravico, da po preteku 25 let sama prevzame to ozemlje. — „Standard" priznava, da so imeli v Buckinghamshire-u unijonci izvrstnega kandidata in da je ta v pošteuem boji propadel zoper liberalca. Gladstoneovo glasilo „Daily News" pravi, da je bila ta dopolnilna volitev „splošnja volitev v malem." Propal je ošabnež. „Ko bi se prihodnji teden že vršile splošnje volitve, pridobili bi liberalci večino in Gladstone bi zopet prišel na krmilo." Italijanski kralj je Crispiju brzojavno na „velikem" vspehu njegovega govora v Paiermu čestital. Toda javno mnenje ne sodi tako ugodno o tem govoru. Gorenje-italijanski listi pravijo, da so besede Crispijeve prenapuhnjene, samozavest ministrova neopravičena. „Corriera della Sera", največ čitani list v Milanu, imenuje njegove napade zoper Vatikan politično nepremišljene; „Fanfulla", „Po-polo Romano", „Perseveranza" in druga zmerno-liberalna glasila pa pravijo, da je Crispijeva narodnostna državna ideja sanjarija, ki mu lahko postane nevarna. Tudi radikalci pravijo, da je ministerski predsednik nepoboljšljiv krasilec, katerega prav lahko dogodki neprijetno iznenadijo. Izvirni dopisi. Iz Mošenj, 13. oktobra. (Slovesno posve-čevanje temeljnega kamna za novo cerkev na Brezjah dne 9. oktobra leta 18 8 9.) [Konec.] Po rožnem vencu, ki ga je molil knezo-škofijski tajnik, veleč. g. Josip Šiška, opravil je tudi še litanije M. B. z dodatnimi molitvami. Proti jedni uri se odpeljejo prevzvišeni in drugi p. n. duhovniki v mošenjski prenovljeni farovž. A tudi ta pot bila je na mnogih krajih prekrasno ozaljšana. Kakor na Brezjah vse hiše okoli cerkve, bila je okrašena tudi županova hiša na veliki cesti. Na razpotji, kjer se križajo štiri ceste, je bil na slavoloku dvojen napis, in sicer proti veliki cesti: Xa razpotju našem z vseh strani Složno Vam preudan pozdrav doni! Proti Mošnjam je bila izražena prošnja: Nad mošenjske fare razne vasi Nebo blagoslov naj obilno rosi! Podviuski grad jo pozdravil prevzvišenega z mnogimi zastavami in vitkimi mlaji. Pri farovškem stogu blizu farne cerkve pa je bilo sredi osmerih okinčanih mlajev naznanjeno na prvi strani: Andrejn, apostoljnu križa, Apostelj ljubljanski se bliža. Druga pa je klicala: „Quam speciosi pedes evan-gelizantium pacem, evangelizantium bona!" (Rom. 10, 15.) Slovenski bi se to glasilo: „Kako lepe so noge oznanujočih mir, oznanujočih dobro!" Kape-lansko hišo je lepšalo obilno zelenja in več zastav, tako tudi farovško, kjer je bila izredna čast izražena tudi v velikem napisu: „Hodie salus domui huic facta est." (Danes je tej hiši zveličnnje došlo.) Pri obedu nazdravi najprej domači gospod župnik prevzvišenemu in premilostnemu knezu in škofu. Zahvali se Jim, da so, hote počastiti „Marijo Pomočnico", blagovolili sami posvetiti temeljni kamen za novo cerkev. Priporočivši se jim še za nadaljno modro dobrohotnost, povabi navzoče, naj vzdignejo kozarce na zdravje premilostnemu. Odzdravijaje mu, izrazijo prevzvišeni svoje pre-srčno veselje vsled pričete stavbe in s spodbudnimi besedami, potem vabijo k vstrajnemu delu z božjo in Marijino pomočjo želeč velečastitemu gospodu župniku še rnnogo let. Kmalu se spet vzdigne domači gosp. župnik in pozove vse navzoče, naj zakličejo „slava!" papežu Leonu XIII., modremu in skrbnemu vladarju cesarju Frančišku Jožefu I., kar se je tudi zgodilo z največjo navdušenostjo. Ne dolgo potem se oglasi visokorodni gospod ces. kr. okrajni glavar ter izborno napije Njegovi prevzvišenosti. Zahvali se prevzvišenemu knezu in škofu na posebni naklonjenosti, ki jo izkazujejo radovljiškemu okraju, ter Jih prosi, naj jo ohranijo še v prihodnje, saj je to ljudstvo, kakor se je danes spet pokazalo na tako sijajen način, pobožno in lojalno ljudstvo. Prevzvišeni knez in škof se precej na to zahvalijo na prelepi napitnici ter povdarijo, kako Jih veseli, da sta navzoča tudi dva svetna zastopnika visoke vlade. Le če duhovska in svetna oblast složno ravnate, — tako pravijo dalje, — potem je mogoče vstrajno pospeševati dušni in telesni blagor narodov. Posebej še prosijo visokorodnega gospoda ces. kr. okrajnega glavarja, naj tudi v prihodnje vse če. gg. duhovnike tega okraja blagohotno podpira v raznih potrebah. Na to je kvartet, obstoječ iz p. u. gg.: Aljaž, Aljančič, Rozman, Paternoster, pel cesarsko pesem tako izborno, da se je videlo premilostnemu in vsem poslušajočim na obrazu, kako so iznenadeni. Taisto se mora reči tudi o c.ivni pesmi „Domovina". Ve-ščaki so se izrazili, da je lepše in točniše ne more ; peti noben kvartet. Ker je bilo po končanem obedu še precej časa do vlaka, namenili so se premilostni čez Begunje v Lesce. Pred svojim odhodom so šli v okrašeno cerkev molit Najsvetejše in priporočit se sv. Andreju, farnemu patronu. Med slovesnim zvonjenjem in pokanjem topičev so se odpeljali v spremstvu domačega gospoda župnika. — Jako redka je slovesnost, ki se je izvrševala tisto nedeljo na Brezjah. Kakor pa je bila redka, tako je bila tudi ginljiva, tako spodbudna, tako krasna ta odlična, dejal bi, Marijina slavnost. Priletnim gospodom so solze silile v oči. Ti pa, krščanski bralec ali verna bralka, Ti pa po svoje pomagaj kolikor premoreš in kakor veš in znaš, da se novo svetišče toliko prej in toliko lepše izvrši in okrasi v čast trojedinemu Bogu in slavo „Mariji Pomočnici"! Iz Kočevja, 15. oktobra. Prvotna farna cerkev posvečena sv. Jerneju, stala je zunaj mesta ua nekoliko vzvišenem kraju in obdajalo jo je pokopališče, ki še danes služi meščanom Oddaljenost od mesta je delala težave ljudem stanujočim v mestu, da niso radi obiska vali službo božjo. Pred dvajsetimi leti so podrli to glavno cerkev, ki je imela silno močen temelj pa silno slabo drugo zidovje. Namesto nje sozidali so prav tam na pokopališči manjšo cerkvico z enim altarjem, kapela kneza Turjaškega stala je pa prav ob vodi v mestu na prav priličnem prostoru. Prvotno je bila majhna ter je bila namenjena le za grajske ljudi. — Gasi so se premenili in zidali so na tej kapeli dvakrat; tako je farna cerkev kočevska danes sostavljena iz treh prezidav in prizidav. Meščani so hodili navadno semkaj k službi božji in ko so podrli staro farno cerkev, postala je nekdanja grajska kapela, posvečena sv. Fabijanu in Sebastjanu, Urna cerkev. Zidana je seveda povse nepravilno, saj drugače tudi biti ne more, stara je tudi tako, da ima silne razpoke in se človek v njej nič kaj varnega ne čuti. Glavna stvar je, da je precej nizka in mnogo mnogo premajhna; niti za manjšo župnijo bi ne zadostovala, koliko manj za pet tisoč Ijudijl Če bi se dalo to čudno zidanje odpraviti, pridobilo bi mesto veliko veliko; to je precej važen faktor: olepšanje mesta! Zato so poskušali duhovni predstojniki kočeviki vže dolgo let to odpraviti. Ljudstvo jim je veduo nasprotovalo ; niti ni hotelo slišati, naj se popravi ta nekdanja kapela, niti ni hotelo zidati nove cerkve. — Le toliko so popravljali, da ni pretila kaka nevarnost; se ve, o olepšavi ali o kaki umetnosti še misliti ni. Prav energično poprijel se je dela sedanji dekan č. g. Krese. Ker je spoznal, da popravljati ne kaže tako čudnega poslopja, ker je obok popolnoma počen in da mora zakristija biti pod zvonikom v silno vlažnem in za-duhlem prostorčku, sklenil je, da bode sezidal novo cerkev. — Jel je nabirati milih darov in jih nabira še danes, škoda, da mnogokrat zastonj prosi in trka. Lotil se je dela koj, ko je nastopil službo in pred tremi leti želel je vže, naj se začne zidati nova cerkev. Odstopiti je moral od svojega namena, ker mu niso le po vaseh nasprotovali, ampak ker tudi meščani niso dovolili v to. — Privolili pa so, da se popravi sedanja cerkev; zato je pregledal inžener g. Žužek cerkev in napravil tri načrte, kako naj se obnovi cerkev. — Stroški bi bili 8—9000 gl. A tudi do tega ni prišlo. Ostalo je vse pri starem. G. dekan se ne oplaši, ampak pokliče z Dunaja imenitnega mojstra Schmidta; ta je pregledal cerkev in napravil načrte za novo romansko cerkev, ki bi bila precej podobna ribniški. Veljala bi nekaj čez 80.000 gl. Meščani so bili pripravljeni, da dovolijo cerkev po tem načrtu. Zato je gospod dekan prosil, da se dovoli konkurenčna obravnava. Skoro pol leta je bilo treba čakati, da se je vrnila prošnja iz Ljubljane. Obravnava je bila določena ua 12. dau okt. Komisar g. Parma bil je predsednik pri obravnavi. — Vdeležilo se je je prav mnogo možkih in mnogo, preveč ženskih. Duhovi so bili silno razburjeni, ker so nekateri ljudje poslali po vaseh pisma in časnike, kjer se je stvar presukavala in zavijala, tako da so ljudje res mislili, da jih bo spravila nova cerkev na beraško palico. — Pri obravnavi se je pokazalo, kako hudo je, če kdo izpodkopava zaupanje naroda do svojih duhovnikov, kako redki da so trezno misleči. — Dekauovej misli, da bi se razdelili stroški za novo cerkev na 33 let, in da bi se v tem času ves dolg kočevski hranilnici po obrokih poplačal, tej misli ni hotel nobeden pritrditi, in vsi so zahtevali, naj se cerkev le popravi, da ne potrebujejo večje cerkve, ta zadostuje celi fari. — Poklicati je bilo treba stražnike in trajala je obravnava od 9. ure do Val 'n nadaljevala se je popoludne od dveh dalje skoro še nad štiri ure. Meščani niso prišli k obravnavi, ker so videli silno razburjenost. Za zdaj sklenili so pri Konkurenčni obravnavi, da popravijo cerkev po Zužkovem načrtu za 8232 gl., razdelili so tudi stroške, koliko imajo plačati dekan, patron in občina. V treh letih naj se poravna cela svota z do-kladami na direktni davek. — Dekan je podpisal v uradnem zapisniku svojo protiizjavo, da on zahteva kot duhovni pastir drugo cerkev, kjer bo cela fara imela prostora pri službi božji. Pritožil se bo tudi pri vladi proti sklepom konkurenčne obravnave. Ravno isto store meščani, in menda ne bodo zastonj prosili, ker sami mnogo nad polovico davka plačujejo, več nego vse druge občine v fari. Sploh pa bi ue bilo tako hudo, če bi zidali novo cerkev, ker stroški se poplačajo v 33 letih, torej pride na leto le malo na posameznika. — Vsi smo radovedni, kako da se bo končala stvar. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podelil namestniku štajerskega deželnega glavarja g. dr. Fr. Radeju red železne krone tretje vrste. (Deželnega zbora kranjskega) prihodnja seja bode v torek, dne 22. t. m. (Rešitev „Narodove" uganke.) Včeraj je „SI. Narod" zastavil nam uganko, kako smo mogli dne 11. t. m. pisati: „Poslanec kanonik Klun nasvetuje, naj se vse volitve deželnih poslancev potrdijo, ker proti nobeni izvolitvi ni došel ugovor", in kako je pozneje isti g. poslanec stavil predlog, da se volitev g. Hribarja izroči poverjevalnemu odseku vsled nekaterih pomislekov? Rešitev: Naš poročevalec je res zapisal oni odstavek, ker je v „šundru" preslišal g. poslanca pravi predlog, ki pa se je po stenograf-skem zapisniku tako glasil: „V vsaki dobi bila je doslej navada, da so se volitve, zlasti tiste, proti katerim ni bilo ugovora in glede katerih je pred lagal deželni odbor, naj se potrde, takoj potrdile. Mislim, da naj tako ravnamo tudi danes in ne volimo posebnega verifikacijskega odseka, ampak se v prihodnji seji vzamejo v pretres volitve vsakega posameznega poslanca." Sedaj je menda stvar jasna? (V preudarek.) Leta 1882 hotela je občina Gnilički na Gališkem prestopiti od zjedinjene k „pravoslavni" cerkvi in poslala dotično izjavo s pod- pisi vseh prebivalcev c. kr. namestništvu. Od strani politične oblasti javilo se jim je sledeče: „Zakon dovoljuje vam biti pravoslavnimi; toda pomislite: imate li k temu potrebnih sredstev? Vaša občina je majhna, večjih kapitalov ni, in ta stvar je zelö draga. Prvič: Vi ste napisali svojo izjavo kumulativno od vse občine z enim kolkom; ali po zakonu moral bi vsak podpisani napraviti posebno izjavo s postavnim kolkom. Vi morate plačati za to kazen okoli 4000 gld. Drugič: Vaša cerkev je unijatska, pripada k verskemu zakladu, zaprli in zapečatili vam jo bodo; torej boste morali staviti novo cerkev. — Tretjič: Brez duhovnika ne morete biti. Vaš metropolit bode bukovinski metro-polit, toda samo v duhovnem delokrogu; zato vam bukovinski verski zaklad nič ne pomaga, ker je namenjen samo za Bukovino. Ker prejema vsak bukovinski duhovnik 800 gld. letne plače, vam bukovinski konzistorij ne pošlje duhovnika, dokler ne zajamčite teh prihodkov, to je, dokler ne spravite skupaj toliko kapitala, da bodo njegove obresti znašale 800 goldinarjev na leto, to je pa 16.000 gld. — Četrtič: Po določbah „pravoslavne" cerkve v Buko-vini prejema tudi cerkvenik letno plačo 300 gld.; torej morate še drug kapital nabrati za vzdržavanje cerkvenika; to je zopet (»000 gld. — Slednjič morate postaviti še stanovanje za duhovnika in potrebna poslopja; ta stvar vas bo veljala okoli 30.000 gld. — če pa nimate sedaj toliko denarja, vam ne preostaja drugo, kakor ostati v uniji." — Tako je pisal poljski list „Gazeta Narodova". („Slovenski Narod") piše v svoji včerajšnji številki: „,Slovenčev' sotrudnik M. pa je bil celo toli drzovit in nesramen, da je kar javno trdil, da so to storili (namazali hišo, v kateri stanuje g. kanonik Klun) vajenci iz naše tiskarne. Ker je pa ta trditev zlobna laž, vložili so danes dotičniki proti M. tožbo zaradi obrekovanja pri tukajšnjem c. kr. mest. del. okrajnem sodišči." — „Slovenski Narod" je s tem zopet izpolnil važno časnikarsko dolžnost. Kadarkoli se pripeti kak neljub mu dogodek, vsakpot skuša javno pozornost od njega odvrniti s pravimi židovskimi pikantnostmi — osobnimi napadi. V to svrho mu je ta pot morala iz zadrege pomagati celö „persona obscura" sotrudnika M. Kje je drzov'tost, nesramnost, obrekovanje in zlobna laž, in na podlagi kako „zanesljivih" informacij izvršuje „glasilo slovenske inteligencije" svojo vzvišeno časnikarsko dolžnost, pokazala bo obravnava pri c. kr. mest. del. okrajnem sodišči, katero z velikim zadovoljstvom pričakuje sotrudnik M. (Štajerski deželni odbor) namerava napraviti v Admontu ameriško trsnico, ker je zemljišče za to že najel. „Slov. Gosp." dostavlja: „Ali hočejo posekane gorenje štajerske planinske gozde zasaditi z žlahtno vinsko trto? Modri gospodje hočejo vzgojiti tako ameriško trto, ki se ne bode upirala le trtni uši, ampak tudi najhujšemu mrazu in najostrejši zimi! Kaj poreče k temu strokovnjak blizu Maribora?" (Slovensko gledališče ) Dramatično društvo bode priredilo prihodnjo nedeljo tretjo predstavo ter prvikrat vprizorilo izvirno veseloigro: „Ministrovo pismo". Spisal dr. J. Vošnjak. V začetku predstave bodo igrali burko: „Ne kliči vraga." Poslovenil dr. K. Blei weis. (Vinogradnikom.) V „Slov. Gosp." čitamo da, je g. E. Plani nšek ml. v Ptuji izumil novo briz-galnico za škropljenje proti strupeni rosi. Ta briz-galnica je po poskušnji in jednoglasni sodbi veščakov boljša in cenejša od sedanjih škropilnic, katere so morali vinorejci drago plačevati v tujini. (Vinorejska šola) pri Mariboru ima nov nadpis, toda le v nemškem jeziku. Menda zato, da slovensko prebivalstvo ue ve, kje je vinorejska šola. (V Gradci) bode prihodnje leto splošnja raz-j stava vse štajerske dežele. Presvetli cesar bode razstavi pokrovitelj. (Povodenj.) Vsled deževja in juga na Koroškem je Drava dne 14. t. m. pri Ptuji nad tri metre narasla, stopila iz struge ter poplavila bližnje polje in sela. Leseni dravski most je v nevarnosti, ker je deroča voda izpodnesla desni breg in most tako poškodovala, da je dva dni ves promet čez most ustavljen. Raznoterosti. — Zdravstvene nadzornike namerava naša vlada uvesti. Nalog jim bo paziti na to, da se bode strogo izvrševale zdravstveno-redarstvene na-redbe. — S tira škodil je dne 15. t. in. vlak pri Šelesu ua češki železuici Plzuj-Duhcov. ¡Strojevodja in eden sprevodnik sta ranjena, več \6z je razbitih. — Na Pruskem plačuje povprek vsak prebivalec po 1 marko (60 kr.) za pravosodje, za re-darstvo celo po 2 m. — Potopila se je due 28. septembra pri Kilimliju v Črnem morji turška vojua ladija „Peiki Messeret". Utonilo je 150 mož iu 50 častnikov. Le 11 oseb so mogli rešiti. — Beda v Italiji. Dvanajststo kmetov se je minoli teden preselilo s Sicilije v Ameriko. Položaj italijanskih kmetov je obupen. Delavec zasluži ua dan toliko, da si more kupiti eno skledico močnate jedi; toda od česa naj pa živi njegova družina? Tudi v severni Italiji ni nič bolje. Edina rešitev ubožnega prebivalstva je — izseljenje v Ameriko. — Carina od lesa. Kakor piše „Graždaniu", prosilo je več ruskih veletržcev z lesom, naj tiuančno rainisterstvo naloži carino lesu, ki se dovaža iz Avstrije v Rusijo. — Največ potresov je na .Japanskem. „Me-teorologični zavod" v Tokiu je ob javil izkaz, po katerem je bilo zadnjih deset let v Japauu nič manj kot 592 potresov, to je vsak drugi dau potres. \aro