^»štiiina plačana v som vi bi
ŠTEV. 191.
Posamezna Številka Din
V LJUBLJANI, sobota, 19. septembra 1925.
LETO U.
Izhaja vsak dan opoldne, iavzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po
pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list j
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
4
V s!ui,b;-
Na letuem občnem zboru velike stanovske organizacije britanskih žurnali-stov (Institute o£ Journalists) v Cam-bridge-u, je imel predsednik organizacije, kakor posnemamo po »Arbeiter Zeitungi« velik govor, v katerem je opozarjal na nevarnosti, ki nastanejo iz stremljenja po osnovanju velikih časnikarskih trustov. Med drugim je izvajal:
Veliki finančnik stopa vedno bolj na mesto izdajatelja in založnika, ki ni videl v časopisu v prvi vrsti sredstvo, da zasluži mnogo denarja, temveč sredstvo, da mišljenje svojih sodržavljanov po najboljši moči in z največjo vestnostjo čim uspešnejše zastopa. Če se prodajajo na borzi delnice časopisov z milijonskim dobičkom, potem postane položaj za samostojne časopise sila težaven. In če se trguje s časopisnimi delnicami ko z industrijskimi papirji, potem mora slediti temu, da se riziko prelaga na javnost in da pridejo prodajalci do velikih dobičkov. Tedaj pa je tudi neizogibno, da bodo časopisi služili nizkim instinktom in slabemu javnemu okusu, mesto da bi skušali okus dvigniti in javnost opozarjati na resne stvari.
S skrbjo ga navdaja, je nadaljeval predsednik, ko vidi, kako stari časopisi prehajajo pod kontrolo in kako se jih vodi le iz čistih trgovskih interesov in kako niso merodajni za pisavo ljudje, ki o nacionalnih vprašanjih mnogo in nesebično mislijo. Ali more kdo tajiti, da gre ves razvoj za tem, kako bi postalo časopisje vedno bolj materialistično? Danes se presoja celo poročila samo po tem, če so dovolj zanimiva za »dober šlager«, da o člankih sploh ne govorim. Z drugimi besedami se pravi to, da se poročila presoja le po njih trgovski vrednosti, kako se v javnosti prodajo.
Časopis seveda mora imeti zasigurano finančno podlago, dolžnost časnikarjev pa je, da se v uredništvu vladi denarja splošne smernice lista in to svojo pravi-Upro. Založnik ima pravico, da določi co izvršuje s tem, da si izbere glavnega urednika. Toda v okviru teh smernic in v soglasju s svojim štabom mora imeti glavni urednik polno svobodo.
če je danes časopisje izgubilo mnogo
-vetja.i
in če izgublja še naprej, po-. . Je v Prvi vrsti vzrok v tem, ker je ja\nos izgubila vero v iskrenost časopisja m v njegov idealizem. Bralec ne more vec črpati iz lista svojih nazorov, kakor hitro zasluti, da ne piše list za-radi splošno nacionalnih interesov, temveč iz mnogo bolj ozkih.
Komercializacija tiska zato ni samo nevarnost za časnikarje, temveč tudi za narod. Imamo danes časopise, za katere je javnost prepričana, da njih nazori ne odgovarjajo pisateljem člankov, temveč lastnikom, ali bolje rečeno gospodarjem sindikata, ki ima v posesti delnice časopisa, torej ljudem, katerim absolutno Jlc,-Fre za v«ebino časopisa, temveč ka-
en. .. ina ®krb so dividende ali drug egoističen ozir.
Koncem svojega govora je predsednik naglasal, da nima nihče tako visokega javnega poslanstva ko novinar. Od novinarjev in kakovosti njih dela je odvisen pravi napredek naroda. Oni so vzgojitelji, profesorji in privatni docenti na univerzi naroda. Dočim uče univerze tisoče, uče novinarji milijone. Štiri petine britanskega naroda ni dobilo potem, ko so s 14 letom zapustili šolo, nobenega drugega pouka, ko tega, ki so ga črpali iz časopisov.
Ne more se naše novinarstvo primerjati z britanskim, toda besede predsednika britanskih novinarjev veljajo tudi za nas. Tudi pri nas se skuša uveljaviti
.e aro dav.
tir ili* ;-f\ -ftP C f H ■	*	'	J	**	’	*	.*»
V . * * l o ^ * t- 3 ** ‘ « b > < • * 'i* ' ‘	' ► -• C ’	t >
NJEGOVO STALIŠČE ZMAGALO KLJUB UGOVOROM NANSENA.
Vi mfrl-2::
d • lice
■ '■ ■ ti:	m	*■? ■ ‘ : I "	«
" .* v- ;	Ml	. »	j	. *
V
K
Ženeva, 19. sept. Včeraj je imel v peti komisiji St. Radič velik govor in to o armenskih 'beguncih. Za rešitev tega vprašanja se mora predvsem vedeti situacijo, ki -vlada v Armeniji. Armenija je del kavkaške federacije, ki je v tesni zvezi s sovjetsko Rusijo. Armenija je bila velika pozornica nečloveških poko-ijev. Vedno je bila deljena med Turčijo in Rusije in vsaka intervencija Evrope je imela za posledico nove in še večje pokolje. Vprašanje je le, ali je armenski nared zmožen, da živi in se sam upravlja. Na žalost se mora ugotoviti, da se armenska elita nahaja raztresena povsod, razen v Armeniji. Brez prizadevanja sovjetske vlade Armenija ne more ničesar storiti.
Armenijo je uničila emigracija. To je nesreča za emigrante in za zemljo, v katero se izselijo. Armenija se nahaja v oblasti sovjetske Rusije, čičerin sam je dejal ob neki priliki, da bo izgnal dr. Nansena, ki da je špijon v korist antante.
St. Radič je dejal dalje, da angleška kolonizacija zavisi od ekonomskih pogojev. Mesto kolonizacije je potrebna civilizacija. Kdor govori o armenski vladi, mora pri tem misliti na sovjete.
Armenije ne bo rešil niti dr. Nansen niti Zveza narodov, marveč rešitev mora priti od Armencev samih. Da dvignemo kak narod, je treba vedeti, ali je ta narod sposoben za obrt, ali za obde-
lovanje zemlje. Poleg tega moramo poznati njegovo individualnost. Na žalost je Armenija vsled dolgotrajnih nemirov popolnoma izmučena in uničena. Tak narod je težko rešiti. Vprašanje armenskih emigrantov se ne mere rešiti teoretično, marveč praktično. S samo humanitarnimi občutki se prav nič ne pomaga Armeniji. Poznati moramo lokalno situacijo in politični položaj. Armenije tudi ne bodo rešili dr. Nansen in njegovi sodelavci.
Zveza narodov mora porabiti ves svoj vpliv in vso svojo moč, da bo njena politika glede Armenije uspešna. Je to delikatna politika, ki pa zahteva obenem tudi krepko roko.
Predsednik komisije konstatira, da se more razpravljati samo o tehničnih vprašanjih. Zato opomni St. Radiča, ker je pričel politično debato. G. Radič odgovarja, da mora poznati tudi politično stran, kdor hoče razpravljati o tehničnih vprašanjih. Predsednik prosi člane komisije, da se omejijo le na tehnično stran.
Nato je obširno govoril dr. Nansen, ki je zahteval nacionalno armensko državo. Isto je zahtevala tudi v imenu Anglije ga. Atholl. Radičev govor je vzbudil mnogo p.,zi.: iioali. Odobravali so ga zlasti Francozi in Japonci, ki so napeto poslušali Radiča; dr. Nansen pa se je jezil. Zmagalo je stališče St. Radiča, ki se je zahvalil francoskim kolegom za pomoč.
l? H: ; cmariško po bila Jugoslaviji.
Beograd, 19. sept. V vladnih krogih se dela na tem, da se sklene večje posojilo v	inozemstvu za ureditev	raznih
državnih	potreb.	Govori se,	da	bo to
posojilo	dosegalo	vsoto 200	milijonov
clolarjpv.	S tem v	zvezi bosta	dr.	Stoja-
dinovič in St. Radič odpotovala v Ameriko, da tam z nekaterimi politiki izvedeta propagando za to posojilo. Stojadi-novič naj bi sondiral teren pri finančnikih, St. Radič pa pri politikih in naših izseljencih. Računa se, da bo tudi naša interparlamentarna delegacija v to svr-
lio dobro izkoristila svoje bivanje v Wasbingtonu.
Dunaj, 19. sept. Tukaj se širijo vesti o velikem kontraktualnem posojilu v Ameriki. Kombinacije o višini posojila se gibljejo med 100 in 500 milijoni dolarjev. Po informacijah bi imel odpotovati v Ameriko tudi St. Radič, ki naj s svojim ugledom sklene investicijsko posojilo, kar so že sedaj ameriški finančni krogi zelo simpatično sprejeli. Z njim bo odpotovala v Amerika tudi visoka oseba, ki aktivno sodeluje v politiki.
IZPREMEMBE SE BODO VENDARLE PRIČELE.
Beograd, 19. sept. Pred odhodom St. Radiča v Ameriko se bo rešilo vprašanje njegovega vstopa v vlado kot podpredsednika vlade. V zvezi s tem bodo sledile tudi gotove spremembe na visokih mestih. Pričakuje se, da bodo imenovani neki novi državni podtajniki.
SESTANEK ST. RADIČA Z DUCOM.
Ženeva, 19. sept. St. Radič je’ včeraj popoldne konferiral z rumunskim zunanjim ministrom Ducom. Konferenci je sledil razgovor z Albertom Thomasom.
JUGOSLAVIJA IN GRŠKA.
Bukarešta, 19. sept. »Universul prinaša razgovor z dr. Ninčičem in Rendi-sem. Odobravajoč predlog o arbitraži je Rendis izjavil, da je grška vlada predložila načrt arbitražnega dogovora in da je Grška pripravljena urediti vse potreb-
komercializacijo novinarstva, tudi pri nas se zaradi naklade služi nizkim instinktom in tudi pri nas je le za premnoge časopise važnejši privatni ali strankarski interes od vsenarodnega.
In ,tudi pii nas teh izrodkov ni mogoče odpraviti brez sodelovanja vse javnosti in. zlasti inteligence.
Pa se ta zaveda te svoje dolžnosti?
no za osiguranje miru na Balkanu. Dr. Ninčič je dal kratko in kategorično izjavo: Namera kraljevine SHS je, da živi v miru v Grško. Zato je potrebno skleniti garancijsko zvezo defenzivnega značaja, medtem ko je po arbitraži garancija le iluzorna.«
PRAVNIKI NA GROBU NEZNANEGA JUNAKA.
Beograd, 19. sept. Včeraj popoldne so posetili grob Neznanega junaka na Avali odposlanci pravniškega kongresa iz Zagreba: dr. Polič, dr. Verona in dr. Politeo; iz Ljubljane: dr. Majaron, dr. Eapajne in dr. Lovrenčič in iz Beograda Rusimir Jankovič. Govoril je dr. Polič, ki se je zahvalil neznanim vojakom, ki so s svojimi žrtvami omogočili ujedinje-nje in sestanek pravnikov cele države v Beogradu. Delegati so položili venec.
STANARINA ZA DRŽ. USLUŽBENCE.
Beograd, 19. sept. Finančni minister je izdal naredbo, da se nakaže polna stanarina vsem državnim uslužbencem in upokojencem, ki so svobodne profesije ali pa kontraktualno uslužbenk
KONGRES RADIOAMATERJEV V ZAGREBU.
Zagreb, 19. sept. Danes dop. ob 10. se vrši kongres radioamaterjev v Zagrebu.
Beograd, 19. sept. N j. Vel. kralj in kraljica sta včeraj ob 6. uri 30 min. zjutraj zapustila Dečane in potovala V Čaker, kjer ju je pričakoval armijski komandant general Smiljanič s štabom. Po raportu in običajnih pozdravih so odšli proti reki Lim. Kraljevska dvojica je bila povsod burno pozdravljena. Okoli poldne je prišla kraljevska dvojica s spremstvom v Berano. Prebivalstvo jima je priredilo veličasten sprejem. Jezdeci sc obkrožili avto in z zastavo na čelu korakali v mesto. Mesto je bilo okrašeno in polno zastav. Gostom je bil prirejen obed v šoli. Kralj se je sestal z de-brovoljci iz leta 1875. Stari borci so bili nadvse radostni in klicali: »Živio osvet-nik Kosova!« Dalje se je kralj razgovar-jal z invalidi in omladino. Pri sprejemu so bili zelo številno zastopani tudi muslimani. Po obedu je kralj posetil ma-nastir »Gjurgjevi stubovi . Velik del pota je šel kralj peš. Nj. Vel. kralj je daroval siromakom 40.000 Din in 5000 dinarjev za dovršitev sodne zgradbe. — Okoli 13. ure je prispela kraljevska dvojica v Podgorico, kjer je bila nadvse prisrčno sprejeta.
VELIKE PRIPRAVE ZA KRALJEV SPREJEM NA SUŠAKU.
Sušak, 19. sept. Tukaj se vršijo velike priprave za sprejem kraljevske dvojice. Ustanovil se je poseben odbor. Mestni načelnik Kučič je odpotoval v Beograd, da intervenira pri merodajnih krogih. Pravtako se mudi v Beogradu v posebni misiji splitski župan Tartaglia.
Sušak, 19. sept. Včeraj je prispel na Sušak minister pošte dr. Šuperina, da pregleda urade svojega resora.
ČIČERINOV PRIHOD V VARŠAVO ODGODEN.
Varšava, 19. sept. Pcset Čičerina, ki bi moral slediti 20. t. m., je radi bolezni odgoden za nekoliko dni. Poljski gospodarski krogi so mnenja, da bo poset Čičerina povzročil rusko-poljska pogajanja za trgovinsko pogodbo, cd katere se nadejajo Poljaki velikih koristi zlasti za razvoj tekstilne industrije.
PORAZ ABDELKRIMA NEIZBEŽEN.
Fez, 19. sept. Francoske čete, ki so izvršile napad na Rifane, se nahajajo v odličnem stanju. Topniški napad je gotovo uničil vse sprednje sovražne vrste, radi česar se je moral Abd-el-Krim umakniti. Francoske čete so pričele sovražnika preganjati. Vse kaže na to, da bodo po pripravljenih operacijah francoskih izgubili Rifani ves pogum. Zadnje vesti so zelo ugodne in z vso gotovostjo se računa, da bodo Francozi kmalu uničili sovražne pozicije.
ŠTRAJK DELAVCEV V ZAVIDOVIČU.
Sarajevo, 19. sept. V Za Vidoviču so pričeli štrajkati delavci v podjetju Eis-ler in Ortlieb. Delavci so pozvali inšpekcijo dela, naj intervenira. Za to sta določena po en delegat inšpekcije in en delegat delavske zbornice, ki bosta intervenirala v sporu med delavci in delodajalci.
SARAJEVSKA SKUPŠČINA HSS.
Sarajevo, 19. sept. Sinoči se je vršila skupščina HSS, na kateri je, bil izvoljen odbor organizacije, ki se je včeraj ustanovila. V odboru se nahajajo samo oni, ki so pri volitvah kandidirali na kandidatni listi HSS, dalje čuvarji skrinjic in člani glavnega odbora.
.•ji'	i n mu m i'm/in ii	Pini' fii v i "innuni1"!
3232i
Žla ivi i r
f
Or.
1«j
o«s!p Sernec.
Slovenski narod žaluje nad gomilo moža, ki je igral v zgodovini njegovega preroda in ob stvaritvi njegove integralne nacionalnosti važno vlogo. Delovanje dr. Sernečevo sega v ono novo dobo narodnega prebujenja, ko je koščena roka avstrijskega absolutizma trdo tiščala k tlom vsak najmanjši nacionalni pokret avstrijskih nenemških narodov in ko so bili na drugi strani redko sejani možje, 'ki so v svojem idealizmu tvegali svojo eksistenco za življenje narodovo. Med njimi je bil dr. Josip Sernec, tedaj mladi in edini slovenski odvetnik v Celju.
Dr. Sernec je bil, kakor njegovi sobojevniki Kočevar, kasneje Miha Vošnjak, dr. Dečko, dovolj realen, da je spoznal, da narodovega obstoja ni reševati s cenenimi frazami in s kričavostjo, zlasti ne na vročih tleh štajerskih. Ekspanzivnosti štajerskih Nemcev, podpiranih od vesoljnega germanstva, je bilo treba nasproti postaviti realne vrednote, ako se je hotelo odoleti silnemu navalu. Te vrednote so bile na gospodarskem in na kulturnem polju. Z vso ljubeznijo in z vso njemu lastno žilavostjo se je dr. Sernec lotil Gospodarskega dela s pomočjo zadružništva. Cvetoča Celjska posojilnica' njena posestrima Južnoštajerska hranilnica poleg mnogobroj-nih posojilnic na deželi so viden plod tega smotrenega dela. Gospodarsko osvoboditi slovenskega človeka za one čase ni bil samo važen socialni problem, marveč problem vse nacionalne politike. Gospodarski osvoboditvi je morala nujno slediti politična osamosvojitev. Sporedno s tem delom je korakal živahen razmah na prosvetnem polju. Čital-
nice, bralna društva, Sokol, pevska društva — vse je bilo v narodni služjir, a povsod srečavaš Sernečevo ime na prvem mestu.
Dr. Sernec je imel zavest, da je ustvarjal in vzgajal, imel pa tudi zadoščenje, da je lahko gledal na bogate plodove v brazde domače zemlje vrženega semena. Cele generacije politikov, kulturnih delavcev, narodnih gospodarjev so bile v šoli Sernečevi.
Neverjetno energična je bila njegova borba za pravico slovenskega jezika na sodiščih in drugih oblastvih v osemdesetih letih minulega stoletja. Kratili bi njegove zasluge, ako ne bi konstatirali, da je mnogo pripomogel, ko je prišlo do znane jezikovne naredbe ministra dr. Pražaka iz 1. 1882 za območje graškega višjega dež. sodišča.
Globoko pravno znanje, široka izobrazba, živahna borbenost, bogate življenske izkušnje so ga usposabljale za politika, za odvetnika narodovega. V deželnem zboru štajerskem —- za državni zbor ni kandidiral — je bil velika potenca ter opetovano izbran za namestnika deželnemu glavarju.
Podrobnosti tega na zasluženju za svoj narod bogatega življenja prepuščamo zgodovinarju našega naroda. Morda doživimo zadovoljstvo, da jih kdaj razberemo iz spominov, ki jih je kakor nam znano v poslednjem času pisal pokojnik. Za danes bodi ugotovljeno, da je imel narod slovenski v dr. Josipu Ser-necu "rominentnega bojevnika in delavca, značajnega moža, pa moža poštenjaka, ki mu je za življenja po pravici izkazoval svoje spoštovanje, ki mu pa po njegovi smrti hrani globoko svojo hvaležnost.
Tatar-bunarski proces.
Apel francoskih pisateljev na kulturni svet.
Tristo najuglednejših francoskih pisateljev je izdalo na kulturni svet sledeči apel:
Poučeni smo, da pride 386 kmetov in kmetic, obdolženih, da so se v septembru lanskega leta udeležili vstaje na jugu Besarabije, pred vojno sodišče v Kišinevu. Če ne bi bilo ničesar drugega ko veliko število obtožencev, bi že bila naša pažnja upravičena. Toda zadnje vesti, ki smo jih prejeli, so iz-premenile našo radovednost v strahovito skrb.
Ali je res mogoče, da ni teh 386 obtožencev nič drugega ko daritveno jagnje za vstajo, ki je bila uprizorjena ravno od onih, ki upravljajo danes Besarabijo v imenu Rumu-n-ije?
Ali naj bo v resnici res, kar je izjavil poslanec M. Jaeobesou s tribune rumunskega 'parlamenta, da je bilo 13 obtožencev brez vsake sodne preiskave umorjenih?
Ali je res mogoče, da se ne dopušča obtožencem občevanje z njihovimi zagovorniki in da ni nobenemu tu- ali inozemskemu čas-nikairju dovoljeno, da stopi na tla Besarabije? Ali je v resnici res, da so bili rumunski časnikarji prisiljeni obrniti se na svojo stanovsko organizacijo, da je protestirala proti temu posilstvu njihovih pravic?
Ali je res mogoče, da je bil nadporočnik Morarescu, ki je obtožen, da je izvršil več ko 13 političnih umorov, izpuščen na svobodo, ne da bi se proti njemu uvedlo kakršnokoli postopanje?
Kar vemo iz vesti, ki so bile v večini listov objavljene lanskega oktobra, 'je, da je bila vstaja, ki se je pričela v Nikolajevni, provocirana od krajevnih žandarjev 'ki so ob belem dnevu in sredi trga ustrelili kmeta, ki ie prišel na sejm, da proda svoje pridelke in ki jih ni hotel darovati žandarjem.
Mi vemo nadalje, da je vsled splošnega in pravičnega ogorčenja, ki je nastalo vsled tega umora med na trgu zbranimi kmeti, bila vsa vas Nikolajevna in pet dingih vasi od arti-Ijerije obkrožena in zravnana z zeihljo, da je v trgu Tatar-Bimar, ki je bil istočasno na več mestih podžgan, 78 hiš pogorelo do tal, 89 kmetov bilo na trgu pred cerkvijo ubitih in drugih 200 postreljenih po ulicah.
Ravno tako vemo iz triumfalnih novic po časopisih, da je v par dneh padlo 2000 kmetov kot žrtev nasilnih odredb in da je bil
ves okraj v velikosti šestdesetih kvadratnih kilometrov spremenjen v pokopališče.
Ali ta grozodejstva še ne zadostujejo? Ali j je potrebno, da bo mučenih še 886 mož, žen in otrok? Ali je res absolutno potrebno, da i se positopa s temi nedolžnimi političnimi aretiranci, kakor s prostaškimi zločinci in da -se jih izroča v roke vojaške justice, ki izreka svoje razsodbe le po čustvu sovraštva?
Globoko vznemirjeni in bolestno pretreseni od teh dejstev se obračamo na rumuaska I oblastva s temi zahtevami: j	,1. Vseh 386 žrtev nasilja je takoj oprostiti.
|	2.	Civilna justica naj stopi na mesto vo-
! jaške, da pridejo obtoženci v kontakt s svo-! ijimi zagovorniki.
j 3. Proces naj se ne vrši za zidovi jetniš-• niče, da morejo rumunski in tuji časnikarji j svobodno prisostvovati razpravi.
]	4. Pravi krivci, to so načelniki civilne in
i vojaške uprave v Besarabiji, naj se pokli-I .čejo na odgovornost za tragične dogodke i lanskega leta.
i Še nočemo za nobeno ceno verjeti, da po-\ trebuje demokratična Velika Rurnunljn za
! svojo varnost takih odredb, da je življenje
j vsakega državljana dnevno ogroženo in^ da j
j bi Obsedno stanje in posilstvo vseh svoboščin
i moglo trajno vzdržati.
S Pa čeprav je podpisalo ta oklic 300 naj-i uglednejših francoskih pisateljev, se vendar nadaljuje proces in sicer pred vojaškim eo-j diščem in z mučenjem obtožencev.
Proces v Kišinevu.
j S prezirom vseh protestov civiliziranega . sveta se vrši tatarbunarski proces na prostem. Bosi in v razcapanih oblekah, bolni in 1 bedni gledajo nesrečne žrtve s toplin po- j gledam na zlate obšivke svojih »sodnikov«. Zagovorniki so pripuščeni, toda v akte smejo pogledati le med odmori. Devert mesecev ječe in mučenja je čisto strlo obtožence.
Nekemu časnikarju se je posrečilo v trenutku nepaznosti čuvajev približati se glavnemu obtožencu. Ko je ta videl, da govori s časnikarjem, Mu je dejal:
»Nobene besede ne bom dejal o vstaji in o preganjanju, ki smo ga po vstaji pretrpeli. Govoril bom le o stvareh, ki so se dogo-dile, ko se je že vse pomirilo. Muke in tr- J pinčenje, ki sem jih tu doživel, presegajo J vse, kar si človek more predstaviti. Vsled teti muk ie v moiem oddelku umrlo pet ob- .
tožencev, ki jih ni bilo mogoče vnesti v listo »pogrešanih«, ketr so bili že pet mesecev v ječi. Tu njih imena: Matej Tapčenko, Ivan Gerenčev, Efien Gitan, Nikolaj Budu-levscu (ki se je obesil, da se reši muk) in tik pred procesom je umrl v neznosnih mukah Dumitru Cinga. Kljub procesu se z nami strahovito postopa. Še vedno se nas pretepa! Jed je nevžitna celo za nas, ki gotovo ,nismo razvajeni. Preje sploh nismo smeli na svobodo. Še vedno se nas sili na težko delo.
Toda vse to ni nič proti grozodejstvom po vstaji. Naše hiše so bile razdejane, vse naše imetje od županov 'Ugrabljeno. Po moji aretaciji v občini Cismea so žandarji mojo ženo Marijo lvanovno tako dolgo posiljevali, da je umrla. V vasi Belcir se 'je udalo 120 kmetov žandarmerijskemu poročniku, ki je dal svojo častno besedo, da se ne bo nikomur ničesar zgodilo. Ko pa so se udali, je bilo 107 kmetov navezanih eden na drugega, vseh 107 pretepenih in nato ustreljenih. Vse to je bilo tako nečloveško, da so nekateri vojaki odrekli pokorščino.
Župnik v Tatarbunaru je najprej obljubil ženam, da bo interveniral, če mu prinesejo denar. Ko so žene to storile, je vse nagnal iz hiše. Kmetico Antonijo Andrejeviio so prignali^ na žandarmerijsko postajo. Tu so jo vsi žandarji po vrsti posilili. Potem so pozvali mimoidoče v hišo in 'jih prisilili, da so storili isto. Ta kmetica leži še danes bolna v jetnišnici. Razven nas 386 kmetov je še več ko 300 drugih kmetov aretiranih v Cetatea Alba in Tlugini. Med zasliševanjem so bile skoraj vse žene obtožencev in tudi njih mladoletne hčerke v naši navzočnosti od žandarjev posiljene.«
Tako postopa bojarska vlada Bratianua. Ni čuda, da se vedno bolj prikazuje v Besarabijo boljševiška zvezda. Naj Sklenejo romunski bojarji zvezo s Cankovom, Mussolinijem in Horthyjem, če se poslužujejo takega barbarizma. Mala antanta jih pri takih razmerah ne more in noče obvarovati pred boljševiki.
■ BflBBHSBBB&iBaBBaS&^!3g3)
Danes koncert
v seilorsta resiavraci;e r&a sfižav. Iteolocivos'«*.. Igra prvovrstni salonski orktsicr železničar sli*? godbe. Začetek ob 8. uri z»ečt-r, Vstop pros! Odprtu vsak dan do ure ponoči.
IBSBEaEflBBBBBBHBaS3B23S
Politične vesti.
— »Slovenčev« odgovor glede Trboveljske jemljemo z zadovoljstvom na znanje, ker nam v tej stvari ne gre za to, da imamo prav, tenir več da se neha protinarodno postopanje Trboveljske. Upamo pa, da ne bo ostalo samo pri obljubi in *at*dU», ton. ve« <»« *>o
»Slovenec« tudi z dejanji dokazal, da ni »Narodni Dnevnik- v boju s Trboveljsko osamljen.	•
— Jezuiti pri »Jutru«. Ker je posl. Pucelj dosegel, da je bil premeščen nadzornik Schell in da je bila popravljena prof. Mla-kerju storjena krivica, piše »Jutro«, da so lahko klerikalci zadovoljni, ker gospodje okoli »Kmetskega lista« skrbe za njih pristaše. Ta jezuitizem Jutra« je vreden za-beležbe. Dejstvo je, da je klerikalcem najbolj pomagal tisti, ki je ljudi po_ nedolžnem preganjal, ker je pravni čut v našem narodu Se zdrav in stokrat vzvišen nad samostojno demokratsko politično moralo. In dalje je jasno, da je dolžnost vsakega poštenjaka, da preganjancem pomaga. Zato čast posl. Puclju, da se je zavzel za prof. Mlakerja, pa čeprav je pristaš SLS. »Jutro se seveda do take morale ne more pcvspeti, zato pa tudi pobira njegova stranka po tleh svoje kosti. In naj samo uganjajo gospodje tak jezuitizem, bodo še temeljitejše tresčem ob tla!
— »Slovenskemu Narodu« priporočamo, da pridno čita naše uvodnike, bo imel vsaj čez pol leta snov za svoje uvodnike.
— St. Radič je govorit na banketu novinarjev Male antante ter med drugim dejal
Mrcvarstvo.
Prav tako po nemškem se piše venomer: »vprašanje staviti« = >eine (die) Frage stellen«; »prisego položiti« = »einen (den) Eid ablegen«; »izpit položiti« = »eine (die) Priifung ablegen«.
Da se tako ne sme pisati, je vsakomur jasno, ki mu je mar slovenskega jezika. Poglejmo samo: »vprašanje staviti«. Tako izražanje je že zato nepravilno, ker je »staviti« nedovršen glagol. »Kakšno vprašanje ti je stavil?« vpraša kdo. I, koliko časa ga je pa stavil? Ne glede na to, da je »staviti* prav isto kakor »graditi«, je »vprašanje staviti že radi tega napačno rečeno, ker se mora rabiti za »stellen« dovršni glagol, torej kvečjemu »postaviti« ali »nastaviti«, kakor se tudi uganka zastavi. Pravilno se tudi pravi: »vprašanje dati«, kar je tudi logično, ker se vprašuje po slovensko: »Kakšno vprašanje si dobil?«, ne pa: »Kakšno vprašanje ti je bilo ,stavljeno*?«
O »položiti« prisego ali pa izpit se je že dosti pisalo in bi te stvari ne omenjal, ko bi se večinoma ne bila samo grajala, ne da bi se obenem tudi svetovalo, kako se to lahko boljše reče. »Prisego položiti« (einen Eid ablegen) se glasi kratkomalo »priseči <, česar Nemec z >Eid« ne more reči. Če pa že mora biti to po nemškem zgledu izraženo z dvema izrazoma, tedaj je edino na mestu notranji akuzativ, torej »prisego priseči«. In prav zdi se mi, da ima Babnikova pravna terminologija tudi ta izraz.
Beseda »izpit« za nemško »Priifung« smo prevzeli iz srbohrvaščine. Če je bilo to po-
trebno, ne vem. V tistih časih, ko se je to zgodilo, je bilo to »nobel«. Po mojem so izrazi: skušnja ali izkušnja, preskušnja ali preizkušnja dosti boljši. Še zdaj vem, kako smo se smejali, ko smo prvič slišali: »izpi-tana babica <, mi, ki smo bili vajeni pravkar omenjenih izrazov. Mimogrede omenim, da se je prav tako zdelo silno »nobel«, če se je pisalo »poveatnica« mesto »zgodovina , »vzduh« mesto »zrak*. Tudi beseda »težava ; je postala nerabna, temveč se pravi sedaj »težkoča«. Tudi ta beseda je nastala v istih časih. Natanko še pomnim, kaki prepiri so oili: ali je prav »težkoča« ali »težkota«. »Težava« je bila pa obsojena na smrt!
Torej »izpit položiti«! Kdor je kdaj kak izpit »položil«, ve, da je stvar vseeno nekoliko težja, nego na primer »klobuk položiti«. Kajti treba ga je »napraviti«. Izpit napraviti pa je prav tako težko, kakor klobuk napraviti, ako človek ne zna.
Ako se takih izrazov držijo znanstveniki, bodi jim, ni pa treba, da se rabijo v navadnem govoru ali celo v leposlovju. Treba je pomisliti, kdaj je tako izražanje nastalo in da se vsaka razvada težko izkorenini. Saj še (poštenega; nemško-slovenskega slovarja ni bilo takrat, kakor ga še danes nimamo. Poleg tega so imeli Slovenci v šolah nemško vzgojo. Koj v osnovni šoli so jim vbijali v glavo blaženo nemščino, ki jim je takoj prešla v kri in meso, da se jim je vsak izraz, ki ni bil dobesedno preveden iz nemščine, zdel nepravilen in netočen. Poleg tega pa je bila slovenščina ne samo zapostavljana ali , odrivana, temveč tudi zaničevana in pozab-I ljena.
Nikakor pa ni potreba, da mi to navlako sedaj, ko smo osamosvojeni, držimo. Vrzimo jo proč. Saj ni potreba misliti, da bo slovenščina jutri ali pojutrišnjem izginita in da pride na njeno mesto srbohrvaščina. Tudi ni treba fantazirati o kaki jugoslovan-ščini in mešati v slovenske stavke izraze naših bratov, ki v navadnem govoru ali v časopisju tudi ne poznajo češkega jezika, kakor ga mi ne. Toda dočim imamo mi vsaj kolikor toliko enoten pravopis, ga oni nimajo, dasi se močno prizadevajo, da ga dobe. Kdaj se jim to posreči, se ne ve, kajti pravopisne tradicije so pri njih prestare.-
Nekdo mi je omenil, da je čiščenje slovenščine v teh časih nepotrebno. In mož je literat. Zdi se mi, da je njegovo mnenje med literati precej osamljeno. Gotovo so pa vsi, ki slovenščino ljubijo in znajo zoper tako mnenje.
Lehko je res, da je tako prizadevanje brez uspeha pri nekaterih ljudeh, v splosnem pa ne. Znano je sicer iz zgodovine razvoja jezikov, da imajo na nje vpliv razni momenti, med temi tudi kulturno više razviti narodi in njih govorica. Vendar pa se o taki zmešnjavi jezikov, kakor je bila takrat, ko so zidali babilonski stolp, govori v zgodovini samo enkrat. Drugič bi se lahko o tem govorilo pri nas, ako kdo vzame v roke ne samo politične časnike, temveč ,tudi leposlovrfe stvari. Prvim ni že tako zameriti, drugim pa prav gotovo. Včasih naleti človek na take kolobocije, da se povesti o babilonskem stolpu posmehuje. In vendar pri nas niti stan -I vanjskih hiš ne zidajo, kaj šele babij?>l*c I stolp.	(Dalje.)
sledeče: »Treba zidati, z negativno kritiko pa se to nikdar ne doseže. Delal sem proti monarhistični državi, ker smo se Hrvati 70 let borili proti Madžarski in se navadili, da smo bili proti državi. To je razumljivo, toda to se mora za vedno nehati. Na čelu Srbije so ljudje, ki imajo zelo veliko političnih vir-kušenj in ki so zelo navdani s konstruktivno ljubeznijo do države, toda oddaljili so se malo od naroda. Zaradi tega sem jih v svoji negativni kritiki napadal, pozabljajoč, da predstavljajo državo in da se socialne ureditve ne more doseči izven države. Mi Hrvati smo govorili o pravici, o pacifizmu, o ženskih pravicah, Srbi pa so govorili o državi. Bila sta to dva izraza, istovetna v bistvu, toda različna po imenu in izhajajoča iz istega demokratičnega ideala. Naš sporazum ni vezan z vrvicami, temveč z vrvjo, bolečinami, solzami in narodnim znojem. Mi Hrvati in Srbi predstavljamo edino pravo seljačko aristokracijo,-ki temelji na tradicijah dela, časti, čiste ljubezni, neppmešane z erotiko in čisto proste v svobodi varietet-nih separejev. Seljačka ljubezen je prava plemenitost. Delavci so revolucionarji, mala buržiiazija je brez duše, jaz pa delam kakor dela seljački narod, za svoje otroke. Čehi niso aristokrati, ker so industrializirani, toda Rumuni in Slovani so. G. Ninčič dela * menoj v polni in ganljivi iskrenosti. Skoraj bo seljačka aristokracija stvorila tudi novo diplomacijo. Jaz sem bil neumen, toda neumnost ima svoje meje, pa; tudi Srbi in Hrvati niso bili modri ter se prepirali zaradi malenkosti. Sedaj smo dosegli diven, božanstven sporazum, ki ga pričenjajo Čehi umevati. Čez pet let bomo imeli podonavsko Evropo, seljačko-aristokratsko, ki bo vzorec za ostalo Evropo. To bo čisto nova oblika in v njej bo prevladovala duša in instinkt solidarnosti in bo prav tako oddaljena od stare Evrope ko od boljševizma.«
— Cankov in St. Radič. Cankov je dvakrat govoril z dr. Ninčičem in nato tudi s St. Rar dičem. Samo nastop Cankova in človek ve, kako je z njegovo vlado. Ves obkoljen od detektivov, ki so oboroženi s samokresi in bombami. G. Cankov ve, da se mora bati maščevanja. Ko sta se sestala Radič in Cankov, je dej'al St. Radič: Dobro je, da žf1' vea bolgarski narod zbližanje z nami- Cankov je nato nekaj prav tiho odgovoril. Novinarji tega niso slišali. St. Radie pa je dejal nato, da je to, kar je dejal Cankov, vredno sto vreč cekinov.
— Zborovanje nemške socialno demokratične stranke se vrši te dni v Heidelsbergu. Obisk je zelo dober in tudi potek zborovanja dokazuje, da vlada v stranki enotnost. Med drugim se je razpravljalo tudi o stališču stranke "do vlade. Poudarjalo se je, da je sedaj stališče stranke drugačno, kakor pa je bilo pred vojno. Sedaj vlada v Nemčiji demokratično parlamentarno načelo in če pride stranka do večine, potem mora tudi prevzeti vlado. Zaradi tega se ne sme za-htevati stvari, ki jih stranka ne bi mogla
izvesti, kadar bi bila sama na vlndi. Zaradi tega socTaTna demokracija tudi odklanja vsm?
demagogičen predlog. Zelo važna je bila tudi razprava o zaščitni carini. Naglašalo se je, da ni stranka za čisto prosto trgovino, temveč misli, da je treba znižati visoke zaščitne tarife. Stranka hoče, da se doseže evropski gospodarski sporazum, da pride do soglasja med raznimi gospodarskimi panogami. Sedanjo akcijo za znižanje cen smatra stranka samo kot stremljenje znižati delavske plače. Gospodarsko politiko dr. Lutherja je kongres ostro obsodil. Kongres bo zaključen koncem tega tedna. ■
— Program češkoslovaških narodno-demo-kratskih disidentov. Novo ustanovljena stranka narodnega dela, ki obstoja pretežno iz disidentov Kramafeve stranke, je te dni objavila svoje programa Učne izjave. V celoti gre za obtožbo proti vladajočemu koalicijskemu sistemu. Koalicijske stranke so ponižale poslance v gole številke, v roko, ki naj glasuje v zbornici, kar pomenja propast parlamentarizma. Nameravana volilna retorm«* naj bi mogočnim strankam olajšala volitve. Politika koalicijskih strank se ni ustavila niti pred umetnostjo. Narodna stranka dela ni nič drugega kakor organizacija javnega mnenja, politično središče, ki pa mora biti nacionalno. Nacionalizem pa ne bo agresiven, marveč bo skušal ustvariti med ljudmi, ki so dobre volje, strpljivo ozračje. Oklic so I»odpisali med drugim pisatelj Čapek, univerzitetni profesor Kalalb, pisatelj Sram ek in bivši minister Prohaska.
— Praški tisk o Avstriji. O vprašanju gospodarske sanacije Avstrije, v kolikor je bila predmet ženevskih razprav, piše oficiozna »Prager Presse« sledeče: Vprašanja, ki so jih sprožili avstrijski zastopniki, so bila 'sprejeta v vseh krogih Zveze narodov zelo resno, in med interesiranimi državami ni bilo niti ene, ki bi jih prezrla. To velja tudi za Češkoslovaško, ki je sodelovala v vseh fazah finančne sanacije Avstrije. Češkoslovaška katere industrija se nahaja v slični situaciji kot avstrijska, se pa natančno zaveda dejstva, da ne more problem biti rešen izolirano in da je treba vpoštevati tudi stališče velikih držav, ki so interesirane na trgovinski politiki srednje Evrope. Češkoslovaška je torej zagovornica temeljitega in ij£ črpnega študija vseh vprašanj, ki jih izvedeniško poročilo od strani držav. Le tako je mogoče priti a.a P ■ ticne in učinkovite rešitve. »Narodni isty. pn pominjajo, da je treba iška'1 povod za odklonilno stališče Zveze narodov v vprašanju prednostnih .carin v poročilu izvedencev Če trpi Avstrija samo na takih gospodarskih hibah, kakor ostale nasledstvene države je logično, da jih tudi lahko sama od-I pravi. Češkoslovaška ne jadikuje pred vsem ! svetom, marveč dela in pridobiva odjemalcev j na normalen način. »Venkov« piše, da je z j zbližanjein med antanto in Nemčijo zgubilo ; vprašanje priključitve k Nemčiji Bvou alku en značaj in da bo Avstrija prisiljena, opustiti vlogo koketiranja in pričeti z realnim delom.
K poglavju o cionizmu.
Pred par dnevi je prinesel »Narodni Dnevnik« članek o cionizmu, v katerem zahteva avtor uvrstitev naših Židov med narodne manjšine. Ker se je to poglavje že načelo, dovolite g. urednik, da dodam še par zanimivih konstatacij, ki vsaj širši javnosti niso znane.
Res je sicer, da v Sloveniji, v kolikor je njeno današnje ozemlje pripadalo kronovi-nam bivše avstrijske polovice Habsburške države, nimamo avtohtonega židovstva, imamo pa ga v Prekmurju in končno v Medji-murju, ki spada danes .vsaj politično-adini-nistrativno k Mariborski oblasti; torej drugi samoupravni polovici Slovenije. Na tem ozemlju se nahaja tudi najbolj židovsko mesto naše države — Čakovec.
Čakovec ima krog 7000 prebivalcev in med temi je do 50% Židov. Vsi trgovci, industri-jalci, hotelirji, kavarnarji, gostilničarji in obrtniki, razen par izjem, so Židje. Mnogo čakovečkili Židov se pa peča tudi z drugimi prostimi poklici. Tu je torej dana najlepša prilika za študij židovstva in posebej še eio-nizma. Uloga, ki jo igrajo ti Židje, je nad vse zanimiva. Pred pripojitvijo Medjimurja k naši državi so bili čakovečki Židje steber madžarskega nacijonalizma in njegovih raznarodovalnih tendenc v Medjimurju. Medsebojno so občevali izključno madžarsko in precej tudi še nemško in tudi s strankami so v svojih trgovinah, delavnicah, uradih itd. le prav neradi in samo v skrajnem slučaju govorili hrvatsko. Isto je bilo v slovenskem Prekmurju. Ker so vživali pod Madžari posebne ugodnosti, so tudi le neradi videli, da se je to ozemlje pridelilo naši državi. Še dolgo po zasedbi so gojili nado, da se meja še spremeni. Le Sčasoma in neradi so se vdali h' Preokrenili svojo taktiko.
čez noč so postali čakovečki Židje — hr-}'atski nacijonalisti. Ne vsi, ker so nekateri se danes vdani staremu madžarskemu režimu, lahko pa rečemo, da vsaj velika večina. Ko se je odcepil Hrvatski Sokol od Jugoslo-venskega Sokola, je vstopilo vanj toliko Židov, da imajo danes večino. S tem, da so vstopili v vrste hrvatskih nacijonalistov, pa niso sprejeli hrvaščine, ampak govore še dalje madžarsko ali nemško in to tudi kadar nastopajo kot Sokoli! Enako so storili tudi njihovi bratje po ostalih krajih Medjimurja. Meni samemu se je dogodilo v nekem tamkajšnjem čisto hrvatskem kraju, da sem v tabakarni moral govoriti nemško ali madžarsko, ker hrvaščine niso hoteli razumeti — dasi so dobili tobakarno kot — hrvatski nacijonalisti!
Ko je bilo Medjimurje prideljeno Mariborski oblasti, so odposlali čakovečki Židje V Beograd deputacijo, ki je zahtevala v —
Maribor, 18. septembra.
imenu hrvatske stvari — da se pridelitev razveljavi in priklopi Medjimurje Zagrebški oblasti. Na drugi strani so istočasno vrgli med ljudstvo laž, da bodo, če ostane Medjimurje pri Mariborski oblasti, odstranjeni vsi hrvatski uradniki in učitelji zamenjani s slovenskimi in da se bo tudi v šolah poučevalo slovensko. Vse to so storili pa samo radi tega, ker so vedeli da v Mariboru ne bodo vživali one zaslombe kakor bi jo v Zagrebu, kjer ima tamkajšnje židovstvo precejšen vpliv. Radičevci jih v tej akciji niso podprli — podprli so jih pa medjimurski samostojni demokrati pod vodstvom znanega dr. Novaka. To je vplivalo na nekatere Žide, posebno na veleizvozničarja Vajdo, da so pri zadnjih volitvah postali samostojni demokrati in žrtvovali tudi nekaj tisočakov za volilni fond ter dali na razpolago svoje avtomobile za agitacijo.
Istočasno, ko so za Madžarsko in Jugoslavijo, Hrvatske Sokole in dr. Novakove demokrate, so pa tudi — cionisti. čakovečka cionistična organizacija je ena najmočnejših in najbolje organiziranih v državi. Posebno močan je odsek Zveze cionistične omladine Jugoslavije, ki ima redne sestanke, predavanja in prireditve, na katerih ise pa govori dosledno samo madžarsko ali nemško. Ta organizacija zbira tudi denar za obnovo Palestine in je Čakovec prispeval precej k zadnji 20,000.000 zbirki. Teh 20,000.000 Din je bilo že odposlanih iz naše države, zbira se pa še dalje in se baje pripravlja v kratkem druga, še večja pošiljatev.
20,000.000 Din ni malenkostna svota niti v postavki narodnega gospodarstva in pravo ogorčenje prime človeka, ko pomisli, da so to ogromno svoto izželi naši cionisti iz žu-ljavih rok našega ljudstva s slabim blagom in previsokimi cenami. Dočim ostaja narodni davek, ki ga plačujejo naši trgovci, indu-strijalci, obrtniki itd. doma, našim društvom in korporacijam, gre židovski v milijonskih svotah preko meje v Palestino, ki nas Jugosloveue prav nič ne briga.
Navedel sem teh par podatkov, da pokažem, kakšno vlogo igrajo naši Židje v javnem življenju in kakšen tudi za naše narodno gospodarstvo škodljiv razmah zavzema cioni-zem. To gibanje postaja vedno bolj aktualno in prav je, da se je načela tudi v javnosti razprava o tem vprašanju. Moje mnenje je, da je treba najpreje javno razkrinkati zahrbtno igro našega židovstva in prisiliti potom javnega mnenja tudi vse naše stranke brez izjeme, da bodo odklonile njegovo skrajno dvomljivo pomoč in se ne bodo več dale zlorabljati k zagovarjanju in ščitenju naoijonaluih cionističnih interesov.
—v. —b. —
Kaj delate z našim obmejnim šolstvom.
pa, ker je tujcu pred očmi. Par let je bilo v tem oziru dobro. Potem pa je začelo iti navzdol od leta do leta in tako gre še sedaj in sicer vedno z večjo silo. Šole so se praznile vedno bolj, nastajal je vedno večji nered, in tako smo prijadrali do danes v naravnost obupen položaj.
Pa, da ne bi kdo mislil, da so vse to samo prazne besede, evo dokazov samo iz majhnega dela našega obmejnega ozemlja in sicer iz prevaljskega in marenberškega sreza.
V Prevaljah je devet razredov in poučuje samo 7 učnih oseb. Vse kaže, da bo v kratkem od teh 7 še ena odšla drugam. Na Remšniku je trirazrednica, a se na njej vica samo učiteljica. Vrata je enorazrednica tik ob železniški postaji, a je brez učitelja. Maren-berg še danes nima upravitelja, ker je bilo »treba« prejšnjega voditelja iz političnih ozirov poslati drugam. V Ribnici na Pohorju: štirirazredniea, a delujejo samo 3 učne osebe, izmed 'katerih je še ena vpokojena.
Naj za danes zadostujejo samo ti podatki iz severozahodnega kota. Skoro prav nič boljše ni tudi v ostalem pasu.
In vendar teče že tretji teden od začetka šolskega leta! Ali naše oblasti ne uvidijo, da s tem direktno upropaščajo naše obmejno šolstvo in ga izročajo našim sosedom v po-
A sakega iskrenega državljana in ljubitelja nase domovine mora boleti srce, ako opazuje sedanje razmere na državni in jezikovni severni meji. Tako po mačehovsko se ni še j nikdar delalo na naši meji, kakor se dela sedaj že nekaj let sem. Toliko brezbrižnosti haše javnosti in naših oblasti niso bili naši obmejni kraji še nikdar deležni, kakor se lo godi zadnja leta. Vsak misleč človek se niora prijeti za glavo, ko gleda lo početje in to malobrjžnost merodajnih krogov. Saj je vendar vsaj toliko v državnem, kakor pa v interesu našega naroda, da bi se ta obmejni kaos, ki vlada sedaj, že vendar enkrat likvidiral in bi nastopilo normalno stanje.
Za danes se naj dotaknemo le našega obmejnega šolstva, ki se nahaja v skrajno debatnem položaju in dela zelo dvomljivo cast naši upravi.
Pokojni dr. Verstovšek je bil po .prevrata uredil naše obmejno šolstvo tako dobro, kakor ga je mogel urediti le mož, ki je natanko poznal naše obmejne kraje in poirebe ln Pa, ki je bil širokogruden in velikopotezen dovolj, da se ni zgubljal v malenkostih in paragrafih. Za njegovega časa so bile za-ob meji vse šole, pa čeprav so se h™ „!)!i ^tadju začasno skrčili. Mož je do-Dio eaet, cla j,, treba v prvi vrsti skrbeli za mejo, kjer so bite	- .. .
razmere najbolj obupne in
smeh ter jim dajejo močno agitatorično sredstvo v roke proti nam in naši državi? Ali je potem čudno, če se z vso gotovostjo širijo govorice, da se v kratkem vrši nova razmejitev ter da pripadejo vsi naši obmejni kraji Avstriji najmanj tja doli do Celja?!
Ako bi primanjkovalo učiteljstva, bi človek našel vsaj malce opravičila za tako čudno ravnanje z našim obmejnim šolstvom. A dobro vemo, da je razmeroma zelo mnogo
učiteljstva na razpoloženju, torej brez podu-čevanja, med tem, ko so naše obmejne šole prazne. Znano je tudi, da so se nekatere učne osebe same zglasile, da so voljne iti službovat na nekatera izmed omenjenih praznih mest. Pa naša uprava še do danes ni rešila teh zadev. Razen teh imamo par sto učiteljskih abiturijentov, kateri bi radi čim-* preje nastopili službo.
| Kam plovemo, če pojde tako naprej?
Iz komarja — slon.
(K značilnemu incidentu v Mariboru na koroškem kolodvoru dne 6. t. m.)
V nedeljo dne 6. t. m. se je pripetil v Mariboru na koroškem kolodvoru pri vlaku, ki prihaja zvečer iz Koroške, dogodek, ki jasno osvetljuje, v koliko je napredovala konsolidacija naših narodnostnih razmer ob severni meji in v kakšen položaj zaide često nehote naš živelj v lastni svobodni državi. Ker se ta neznaten dogodek izrablja v de- : magoške strankarske svrhe in pa tudi celo . izven mej naše države ne samo proti naši j narodnosti, ampak tudi proti naši državi, zato je docela upravičeno, da zve o njem tudi naša širša javnost.
Omenjenega dne je bila sokolska prireditev v Št. Lovrencu na Pohorju. Ker je Št. Lovrenc še kljub 7. letom po preobratu precej z nemškim in še bolj z nemourskim duhom prepojeno gnezdo, se je udeležilo te prireditve nekaj članov iz Maribora in Studencev v kroju. Tja je pa pohitelo tudi precej narodno čutečega občinstva — seveda v civilu.
Ti izletniki so se vračali z večernim vlakom, s katerim se je vračala tudi delavska telovadna enola »Svoboda«, katera je bila priredila z deco izlet v Črno. Nekaj teh izletnikov je izstopilo na koroškem kolodvoru. Pri izstopu so se poslavljali od dela mari-borčanov, kateri so se peljali na glavni kolodvor z glasnimi -zdravo« in »živio«-klici, k čennjr je dala največ povoda sokolska fanfara, katera jim je zatrobila v slo.vo iz vlaka.
To pa je razjarilo nekatere »svobodaše«, med katerimi so tudi taki elementi, kateri ne morejo prenesti niti nacijonalnega pozdrava. Začeli so klicati v obeh jezikih: »Dol z Orjuno«, »Nieder mit den Schvveinen!« dasi ni bilo nobenega orjunaša v kroju. Ti klici so seveda dobili odmev v narodnem občinstvu, med katerim se je razburjenje še povečalo, ko je opozoritelj klicatelje opozoril na neumestne klice ter bil zato ozmerjan in je dobil sunek v .prsi. Zunaj kolodvora je bila nekaterim izzivačem prav dobrodošla tema, da so naprej izzivali. Začel se je med obema gručama pretep, pri katerem je padlo par klofut in par udarcev s palico, dokler ni straža napravila konca s tem, da je enega izmed izzivačev aretirala.
Tak je bil ves dogodek, pri katerem ni priteklo niti kapljice krvi, še iz nosa ne.
Takoj naslednjo sredo pa je prinesla socialistična »Volksstiinme« senzacijonelen uvodnik »Die Faschisten iiberfallen Arbei-terturner« z značilnimi podnapisi ter je napravila iz komarja — slona. Po napisu in članku sodeč, bi človek mislil, da je bilo ob-
ležalo vsaj par ducatov mrtvih in ranjenih na bojišču. Iz vsega članka pa je razvidno, da se hoče na prav demagoški način kovati iz malenkostnega dogodka med delavstvom strankarski kapital. Med delavstvom, kateremu nimajo ničesar nuditi, se hoče na ta način ohraniti razburjenje proti drugim narodnim slojem. Ta namen je razviden tudi iz dejstva, da je hotela studenška intemacijo-nala priredili zadnjo nedeljo vsled te malenkosti velik protestni shod, na katerem bi se še bolj razpalilo strasti. Oblast pa je shod prepovedala. Studenški svobodaši pa so se okrog bahali, da jim je v Ljubljani podpisal vsled tega incidenta general in vojni minister dovoljenje za ustanovitev akcijske čete, ki bi naj delala red z gorjačami in pretepala — nacijonaliste. Seveda so pozabili povedati, kdo sta pravzaprav ta gospoda.
»Svoboda« bi morala biti po pravilih delavsko telovadno društvo in bi se sploh ne smela vtikati ne v politične, še manj pa v narodnostne razmere v naši državi. Fakt pa je, da se v njej zbirajo razni ljudje ne v prvi vrsti radi telovadbe, ampak radi socijalistič-no strankarskega in nemškega šovinizma, ki prevladuje v društvu. Nekateri izmed glavnih kričačev so že imeli ponovno opraviti s policijo in preiskavami radi rovarjenja proti naši državi in narodnosti.
In v tako društvo vabijo mladino v šolski ter celo v predšolski dobi. Po našem mnenju bi si morala oblast malo natančneje ogledati, kdo vzgaja tam mladino in kako. »Volksstimme« se zgraža nad tem, da je med vožnjo odvzel neki orožnik otrokom rdeče zastavice. Samo radi rdeče barve gotovo ni tega storil. Gotovo je bil še drugi tehten vzrok.
Mislimo, da je v prvi vrsti in še posebej naloga delavske mladine, da se vzgaja v pravem duhu ne pa, da se jo strankarsko hujska in goji med njo uemškutarjenje, kar se faktično dogaja, kar dovolj pričajo nemške popevke na pohodih in pa njihova po »regiment po cesti gre« prikrojena himna, katera se glasi:
»Svoboda« po cesti gre, pa moj fantič zraven je; pa on rdeč prapor ima, dala mu ga je »Svoboda«.
Ne gre po tej poti in svetujemo onim, katerim je socialističen pokret na srcu, da napravijo sami red v svoji organizaciji. Je v resnici malo čuden socializem, ki mesto bratstva goji narodno mržnjo in ki se boji zamere nemškega šovinističnega delavstva.
Književnost.
Izšla je letošnja številka 9 »Grude« s sledečo vsebino: Mladim borcem -— Janko Ursiny: K prvi obletnici. — Ing. S. F. Račič: Za naše slovansko vzajemno delo. — Predsedstvo »Zveze slovanske kmetske mladine« v krogu Lužiških Srbov. — Prvi agrarni slovanski tečaj. — Stanko Tomšič: Naše delo.
— Jan Dec: Kmetske stranke na Poljskem.
— Srečko Kosovel: Kitajski pregovori in rekla. — Kokalj Marijana: Potonka. — Gustav Slerniša: Gorjanec. — Kokalj Marijana; Motiv. — Josip Kostanjevec: »Blažena Gruda«. — Gustav Slerniša: Kmetova. — Dr. Metod Dolenc: Naše vinogradništvo v luči pravne zgodovine. — Fran Trček: Novi zakon o kmetijskih kreditih. — K. Kraepelin-S. Brodar: Po gozdu-in polju. — Razgledi: Organizacija. — Prosveta. — Listnica uredništva. — Celoletna naročnina »Grude« je Din 30.—. Za dijake in vojake Din 20.—. V podrobni prodaji stane »Gruda« Din 3.—.
Novi naročniki dobe lahko še vse doslej izšle številke. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Te dni ste izšli septembrova in oktobrova številka, v katerih so objavljene sledeče skladbe: E. Adamičev mešani zbor »Kresovale tri devojse«, daljša, zelo učinkovala skladba na besedilo Otoola Zupančiča, posrečeni harmonizaciji dveh hrvatskih narodnih pesmi J. Brnoboča za mašami zbor ter E. Adamičev moški zbor s sopran solom »Mara v jezeru« na belokranjsko narodno besedilo. Letošnji (prvi) letnik »Zborov« bo obsegal 50 strani s 25 skladbami. 9. in 10. številki je priloženo vabilo na koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 5. oktobra t. 1. ter priporočilo za Fr. Maroltovo Pevsko vadnico, katero je založil in izdal pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. — Zbori se zbog svoje lepe vsebine in cene naročnine * sami priporočajo.
Dr. R. A.:
Narodno blago Iz rovske okolice.
Kraji med brdskim gradom, rojstnim domom Jankota Kersnika, in vasjo Rova, v katerih sta Jurčič in Kersnik na številnih izletih ,črpala snov^ za naš narodni roman »Rokovnjači«, so še danes bogata zakladnica pristne narodne govorice. Vesel in še-gav rod stanuje ondi; v njegovih pesmih, reklih, pregovorih in prispodobah, smešni-cah in pravljicah je še mnogo neizčrpanega narodnega blaga, ki naj ga pri-
P r i sli', obvarujejo pred pogubo, posebno priljubljene 'B.^v krepke, so
v.
ujacev«, ki ga je nap18al žo sam, med pogovor Blaža Mozola z voznikom Urhom in Telečnjakarjem v gostdm Iludmanove Jere na Rovih.
Naj dodam iz svoje zbirke še por novih.
Prispodobe :
Tako drže vkup, ko rak’ v cajni.
Vino mu tako malo diši, ko mačku česen.
Tako je koža visela od rane, ko hlače na žeblju.
Kdor zna, pa zna, kakor tisti, ki je s svedrom kravo drl.
Tako je nedolžen, kakor Lahov koš, ki je sedem let tatvino nosil.
Tako hitro je delo opravil, kot da bi miš pomolzel.
Tako govori, kakor bi po vetru bov.
Kakor stara brana: nič se ga ne prime.
Hitro gre življenje naprej, kakor voda v dotočp,
Tako se drži, kakor crknjen ščinkovec.
Tako so ga pili, da so se glaži krivili. .
Rekla :
To je ena resnica, da je volk več ko lisica.
Zakon je lepa igrača, spred je ovca, zad pa kača.
Tam se.dlaka brije, kjer je.
Burki je se vedno ujamejo za krevljo.
Tri reči manjka na svet’: da bi za leneže delal, za pijance plačeval in za bogatine umiral (nastala med svetovno vojno).
Ob svetem Jakob so fantje po dvakrat; sveta Marjeta povezuje dekleta.
Smešnice :
Umrl je birt ter pride pred nebeška vrata, a tam ga niso marali, ker je na zemlji pve-več ljudi goljufal, ko jim je med vino vodo prilival. Zato gre pred pekel, pa tudi tam so dejali: Ti nisi naš mož, ker so ljudje ob tvojem vodenem vinu premalo grešili. Tedaj pa gre birt še enkrat pred nebeška vrata ter odpre vinotoč s pravo nepomešano rebu-ljico. Nebeškega ljudstva se je kar trlo in nastal je tak šunder, da ga je sveti Peter zaradi ljubega miru pustil v nebesa. Tako si zna vsak pravi birt povsod pomagati.
(Rova.)
Kaznovana bahavost.
Na travniku je kosil bogat kmet s svojo družino, nedaleč od njega pa reven kmet s svojim hlapcem. Kmet bogatin in njegova družina je juzinala, revni kmet in njegov hlapec pa nista imela nič za želodec. Tedaj reče gospodar hlapcu: »Sediva vsaj na tla, da bo mislil najin sosed, da tudi midva jeva.« Rečeno storjeno. Po kosilu vsi vstanejo in gredo zopet na delo. Takrat pa zbije hlapec koBo « kosišča ter dela kot bi kosil. Gospodar ga začudeno vpraša, kaj počenja,
hlapec pa se odreže: Preje je mislil naš sosed, da jem, sedaj naj pa misli, da kosim.
(Žiče.)
Smešnice iz nemškutarjev.
Meščane, ki so, kakor preje pri nas povsod v prejšnjih letih radi nemškutarili, pusti bister kmetski humor tako-le govoriti:
Lisica iber der njivo lange rep za sabo gcogen. Ali: Praša prvi meščan: Bohin greš? Odgovori drugi: Na hribe tele kaufn. Ga podrega prvi: Nazaj curik kožo trogn.
Ali pa ganljiva pripovest o mačkah:
Naša mačka mlade mela Ajnmal tri pa enkrat zeks Up der junge in ta stari Hate fresen Vseh devet.
Pomladi se oglasi v zelenem bukovju kmalu po veliki noči sivi kobilar (pirol), božja ptica. Lepo zna peti in žvižgati. A kdor pozna tičji govor, ve, da opominja zakrknjene grešnike, da je zadnji čas, da gredo k spovedi. Tako-le žvižga: Al’ s’ že biv? Al’ s' .?e b*v? Te bo hudič vzev, hudič vzevl _ Znana Mica Kovačeva je prišla tudi na Vranjo peč nad Kolovcem:
Mica Kovačeva Piva nič pvačeva,
Šla je na Vranjo peč,
Fantom pa ni b’la všeč.
Piv bi ga vsak hudič,
Pvačov pa nič.
(Žiče.)
Polne Šegavosti so tudi otroške pesmi. Samo nekaj primerov:
Po štengah sem stav,
Sem cimbare brav,
Pa Luka prikuka,
Me • pal’co nasmukaj
ali:
ali:
Sem letu po trat’, •	-
Sem padu stokrat,	,;
Sem rajtov vekat, sem se morou smejat.
(Stegne.)
Žaba pravi kvrk, kvrlc, kvrk,
Primi jo za zadnji cvrk.
Žaba skoči v luknjico,
Primi jo za suknjico.
Ce ti pa kaj reče,
Primi jo za pleče.
(Dolenje.)
Tri race, tri pure, tri bele gosi So skupaj racale Kroh naše vasi.
Plesale bi rade,
Pa godca ni blo,
K’ je godec peršu,
Pa prostora ni b’lo.
Na’n stran’ je bla brana,
Na’n stran’ pa drevo,
V sred pa je biv racman S ta krivo nogo.	(Rova.)
Tika tika taka,
Vženu se je Jaka.
Šel je na planinco,
Vzel je Katarinco.
Katarinca moko seje,
Jaka se pri oknu smeje.
(Dolenje.)
Priljubljene so izštevanke, pesemce, pri katerih se otroci igrajo, izločivši tistega, . na katerega pade pri izštevanju zadnji zlog: Minka Tinka Pod goro,
_ Tista dekle	^
Dnevne vesti.
POZIV PROSVETNI UPRAVI V MARIBORSKI OBLASTI.
Z ozirom na naš današnji članek: »Kaj delate z našim obmejnim šolstvom?«, pozivamo prosvetno upravo mariborskeo blasti, da pojasni naši javnosti v pomirjenje sledeče:
1. Koliko razredov osnovnih šol je z današnjim dnem brez učne osebe?
2. Koliko učnih moči je z današnjim dnem še na razpoloženju, da nikjer ne poučujejo, a prejemajo plačo?
3. V čem pravzaprav obstoje zapreke, da se more in mora dogajati taka občutna škoda našemu šolstvu v splošnem in posebej še obmejnemu?
Naša javnost, narod in država so preveč interesirani zlasti na našem obmejnem šolstvu, da bi mogli prenašati brez kritike take razmere, posebno, če ni za to dovolj tehtnega razloga.
Torej — prosimo!
Georges:
.— Štipendije za študij r Nemčiji. Fond »Aleksander von Humbold-Stiftung« v Berlinu se je odločil, da da nadarjenim dijakom iz inozemstva, ki žele dovršiti del svojih univerzitetnih ali politehničnih študij v Nemčiji denarno podporo. Rezerviral je nekaj štipedij tudi za naše dijake, štipendiste si bo izbral sam izmed prijavljenih kandidatov, štipendija znaša do 1500 zlatih mark letno ter se izplačuje mesečno naprej, vživa se dva semestra. Kandidati imajo predložiti naj-dalje do 28. t. m. občemu odeleuju ministrstva prosvete: 1. Spričevalo o položenem višjem tečajnem izpitu. 2. Dokaze o dosedanjih študijah in položenih izpitih na univerzi ali politehniki. 3. Priporočila profesorjev njihove glavne stroke. 4. Svojo fotografijo. 5. Kratek z roko pisan življenjepis v nemškem jeziku.
— Učiteljski izpit iz državnega jezika. Ministrstvo prosvete je odredilo, da imajo od 20. do 30. t. m. polagati državni učitelji, ki tega izpita še niso položili, zadnjikrat izpit iz državnega jezika. Kdor izmed učiteljev to pot izpita ne položi, bo, aii umirov-ljen, ali pa odpuščen iz državne službe. Izr piti se bodo vršili v Beogradu.
— Izenačenje srednješolskega pouka. V ministrstvu prosvete izdelujejo novo navedbo, katere namen je izenačiti pouk na vseh jugoslovenskih srednjih šolah. Ta naredba bo veljala toliko časa, dokler ne izide nov zakon v srednjih šolah.
— Mednarodna konferenea hotelskih uslužbencev. Te dni zboruje v Budimpešti mednarodna konferenca hotelskih uslužbencev. Zastopane so vse evropske države kakor tudi Amerika.
— Bolniea na Sušaku. Ministrstvo narodnega zdravja otvori tekom prihodnjega meseca na Sušaku državno bolnico, ki bo opremljena z najmodernejšo opravo in najmodernejšim sanitetskim materialom.
— Kirurgični oddelek v Peči. Ministrstvo narodnega zdravja je otvorilo pri državni bolnici v Peči nov kirurgični oddelek.
— Mednarodni statistični kongres v Rimu. Od 23. septembra do 4. oktobra se viši v Rimu 16. kongres mednarodnega statističnega instituta.
— Ispremembe v državni službi. Za okrajnega komisarja pri okrajnem glavarstvu v Celju je imenovan pripravnik dr. Dragotin Škrinjar, obenem je premeščen k velikemu županu mariborske oblasti. Premeščeni so: kanclist Alojzij Podbukovšek od okrajnega glavarstva v Gornjem Gradu k velikemu županu mariborske oblasti, komisar dr. Anton Farčnik k okrajnemu glavarstvu v Celje, komisar Fran Verbič od velikega župana mariborske oblasti k notranjemu ministrstvu. Na lastno željo je vpokojen okrajni komisar Franjo Rodošek.
— Popis ruskih beguncev v naši državi. .Notranje ministrstvo je že ponovno pozvalo zastopnike ruskih beguncev, da naj vodijo točen popis ruskih 'beguncev, ki se nahajajo v naši državi. Ugotovilo se je, da ti popisi niso vodeni v redu. Vsled tega je ministrstvo odredilo, da imajo voditi odslej popise ruskih beguncev policijske oblasti.
— Mariborska policija je vložila tožbo proti uredniku socialističnega lista »Volks-
stimme« , češ, da se je list norčeval iz nje. »Volksstimme« je namreč prinesla kratko notico, v kateri pripoveduje, da je vozil sluga nekega velikega podjetja nove dvodinar-ske novce iz podružnice »Narodne banke« ter da ga je policija aretovala, misleč, da je tihotapec. Vest je bila izmišljena.
— Aretacijo Buldvina in Macdonalda je zahteval pred nekaj dnevi neki človek pred sodiščem v Londonu. Kot razlog je navedel, da ga je policija že opetovano po krivici aretirala kot kakega zločinca. Zato je vložil zoper Baldwina in Macdonalda tožbo. Ko sodnik ni hotel ugoditi njegovi želji, je de- , jal: »Oni, ki mislijo, da služijo državi najbolje, so istočasno njeni največji neprija- j telji.s
1
0
Novosti
zimskih ulstrov in oblek Vam nudi najugodnejše
JOS. ROJINfl, Ljubljana
Železniška direkcija je izdala te dni vsem uradom izvode nove »železniške navedbe« in novega železniškega tarifa. Nova železniška naredba, kakor tudi novi železniški tarif stopita v veljavo s prvim oktobrom.
— Beograjsko vseučilišče je dobilo na račun reparacij iz Nemčije tri vagone koviu-skih polit, ki se uporabijo za univerzitetno knjižnico. Knjižnica se popolnoma preuredi na novo.
— Konferenca za mednarodno privatno pravo. Dne 12. oktobra t. 1. se vrši v Haagu prva povojna konferenca za mednarodno privatno pravo. Konference se udeleži tudi naša država. Za delegata je določen bivši justični minister in profesor mednarodnega privatnega prava na beograjski univerzi dr. Ninko Peric. Sklepi te konference bodo za vse države, ki se bodo udeležile, obvezni.
— Zgradba kolodvora za tovorni promet v Beogradu. Prometno ministrstvo je sklenilo zgraditi v Beogradu moderen kolodvor za tovorni promet. Vlada je pripravljena dovoliti potrebne kredite. Obenem je projektirano tudi veliko razširjenje in moderniziranje beograjskega kolodvora za osebni promet.
— Izgon škofa iz Češkoslovaške. Kakor poročajo iz Budimpešte, so izgnale češkoslovaške oblasti škofa Pappa. l)o meje ga je spremljal policijski stražnik.
— 4U-letnic& tiskarne. V Mariboru in. vsej spodnji Štajerski dobro znana »Ciril Metodova tiskarna je praznovala v sredo 40-letnieo svojega obstoja. Tiskarna se je razvila iz čisto majhnih začetkov v eno od najuglednejših podjetij ter tiska več listov. S podjetjem je združena knjigarna, ki ima jako veliko zalogo knjig.
O LAJŠANA
Obleki mu 'f
O.
— 75-letnica praške trgovinske zbornice. Praška trgovinska zbornica praznuje dne 16. novembra 75-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bo vršila slavnostna seja, ki se je bodo udeležili poleg zastopnikov češkoslovaškega gospodarstva tudi gostje iz inozemstva. Razveu tega je izdala zbornica povodom jubileja obširno spomenico, v kateri je opisano njeno dosedanje delovanje.
— Nov list. V pondeljek je izšla v Mostam prva številka neodvisnega kulturno
OBI5KUDETA REDHO !
fp&gOt. a
JtCiNo Katica?'
političnega tednika »Južna Štampa«. List no izhajal vsak pondeljek.
— Zopet smrtna obsodba v Osijeku. V četrtek popoldne se je končal v Osijeku proces zoper 23-letnega kmeta Ivana Bačmaga iz Slavonske vasi Crnac. Bačmaga je napadel, kakor znano, svojo ženo, ko je spala ter jo zaklal. Pri predvčerajšnji obravnavi je bil obsojen na smrt na vesalih. Vložil je vzklic in ničnostno pritožbo.
— Množestvcne aretacije komunistov v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo: V zvezi z aretacijo nekega komunističnega voditelja so priredile oblasti v vsej Romuniji pravi lov na komuniste. Iz province poročajo o številnih aretacijah. V sredo zvečer .pa je obkolila policija v Bukarešti poslopje Zveze delavskih sindikatov ter aretirala vse osebe, ki jih je zalotila v poslopju, ker je bila obveščena, da so imeli delavci tajen shod, na katerem so hoteli protestirati zoper aretacijo svojih voditeljev. Drugi dan popoldne je bila aretirana na ulici voditeljica komunistov Helena Philippovich.
— Sto komunistov aretiranih v Parmi. V noči od toika na sredo je podvzela policija in orožništvo, kakor poročajo iz Rima, v Parmi in okolici pri komunistih hišne preiskave ter aretirala pri tej priliki okrog sto oseb. Zaplenjenih je bilo mnogo propagandnih spisov.
— Nekdanji saški prestolonaslednik stopil v red jezuitov. Kakor poroča »Schlesisone Zeitung«; iz Sibyllenorta, bo vstopil nekdanji saški prestolonaslednik v red jezuitov, ter nadaljeval od letošnje jeseni dalje svoje študije in dušebrižništvo za enkrat v Feld-kirchu.
— Potres na Formozi. Kakor javljajo iz Tokija, je bil v sredo v mestu Keyuna na otoku Formozi silen potres. Na stotine hiš je prišlo pod vodo. Telegrafska in telefonska zveza je pretrgana. Pogreša se več motornih JkUnov in bark. .Ameriški „ parnik >Healen«Je utonil.
— Železniška nesreča v Belgiji. Iz Bruslja poročajo: Na postaji Lonze je sliočil osebni vlak s tira. Pri tej nezgodi sta poginili dve osebi, deset jih je pa težko ranjenih.
— Hladno mine v Italiji. Kakor marsikje, je nastopilo tudi v Italiji nenadoma zimsko vreme. Po vsej gorenji in srednji Italiji je temperatura znatno padla. V več krajih so bile izredno hude nevihte. V okolici Brescie in Bergama, kakor tudi na Rivieri, posebno v Rapallu je padala huda lo-ča, ki je povzročila veliko škodo, kakršne ne pomnijo ljudje že več let. Celo v Rimu in Neaplju je temperatura znatno padla.
— Huda nevihta v Hercegovini. V torek so divjale v Hercegovini hude nevihte, ki so povzročile veliko škodo. Trpelo je posebno grozdje in tobak. V Popovem polju je udarila strela v hišo Save Miliča ter ubila njega in njegovega sina Nikolaja. Nastal je požar in hiša je pogorela do tal. _	'
— Požigalna epidemija v Nemčiji. 1 ožigov v Nemčiji noče biti konec. V sredo je prišel paznik neke tovarne glasovirjev na sled izredno rafiniranemu poizkusu požiga. Opazil je, da se vali iz enega od glasovirjev dim. Posrečilo se mu je ogenj udušiti. Preiskava je dognala, da je bil glasovir nabasan s cunjami. Od cunj je vodilo pet volnenih trakov na razne strani. Traki so bili na-
Moja bo. Črno gleda, Flajsik gre, Tista bo pa Glih za me.
ali:
An ban Pet podgan Sedem miš’
V uh’ me piš’.
(Dolenje.)
Iskal sem tudi spominov na nekdanjo rokovnjaško govorico. Saj poznamo oni klic Nandetov: »Upetaj Smolar!« (Strani pes!), ki je rešil Mozolu za enkrat življenje, ali pa stražno geslo rokovnjačev: »Kdo volha?« (Kdo prihaja?)
Našel sem samo spomin na rokovnjaški blagoslov, s katerim so rokovnjači vršili svoje rokovnjaške poroke, ki, kakor kaže pesem, niso bile sklenjene za večno: Inomine patre Vzemi jo na kvatre,
Če ni za tebe,
Spod’ jo od sebe
Domine srebote
Če se niste, se pa še bote.
(Zagorica.)
Najbrže rokovnjaškega izvora je sledeča zdravica žganju, tej pravi rokovnjaški pijači: Benedicere, tu nicere!
Ti pošverc ti!
Ti štinkere boser!
[	Ti	šravfštokl
Ti štuhe bendure perkluk!
(Dolenji.)
Od pesmi zaljubljenih naj podam tu samo
eno, ki je pravi biser nežnega narodnega čuvstvovanja:
Pe s e m o rož m arin u.
Snoč mi je biv ukraden rožmarin,
Po celi vasi sent tekla za njim,
Po celi vasi sem tekla za njim,
Pa nazaj ga več ne dobim.
Pa kar tako za njim sem šla,
Na trgu srečam fantiča:
»Le daj nazaj mi rožmarin,
Ne boš se postavljal ž njim!«
»Rožmarin ti nazaj dobiš Sam’, če ostaneš ti moj deklič,
Sam’ če ostaneš ti moje dekle,
Ti dam jaz svoje srce.
»Če daš pa ti meni svoje srce,
Potem pa ostanem jaz tvoja dekle, Potem pa obdrži le rožmarin In se postavljaj ž njim!«
(Dolenje.)
Tudi na pravljicah so ti kraji bogati. Naj podam samo dve lokalnega koloritu.
Kako so nastale Kamniške planine.	.	.
Nekdaj v starih časih je živel ukletnik, ki ga ni mogel nihče rešiti. Vedno je valil kamenje ter je bil s tem ljudem v veliko nadlogo. Bilo je v stari knjigi zapisano, da bo voda narasla in vse poplavila, če bi ljudje ukletnika pognali v vodo; če bi ga vrgli v ogenj, bi ogenj vse požgal. V tej stiski je ljudstvu priskočil na pomoč star puščavnik. Pregnal je ukletnika v samoto, kjer je lahko brez škode valil kamenje. Tam je potem nosil in valil kamenja dolgo dolgo let. Na-
valil ga je v tem času toliko, da so nastale planine. Ljudje jim pravijo: »Kamniške planine.« Ukletnik pa, ako se ni zveličal, vali še sedaj kamenje.	(Kolovec.)
O podzemeljskem jezeru.
Pod gradom Kolovcem, na levo ob cesti na Rova, je precej velik hrib, imenovan Ronta. Pod njim je veliko podzemeljsko jezero; v njem mrgoli rib in drugih vodnih živali. Vse te živali pa mora prehraniti neki palček. Bil je nekdaj človek, a ni storil v svojem življenju ne enega dobrega dela. Za kazen ga je Bog postavil v jezero. Ko bo zasegla človeška pokvarjenost ves svet, bo jezero izteklo in vse poplavilo. Takrat bo palček rešen svoje kazni, ker si bodo jezerske živali same dobivale zadosti hrane.
(Kolovec.)
Kakor v pesmih in pripovedkah, tako so bili ti kraji bogati tudi na drugem narodnem blagu: na čelnicah panjev, majolikah, krasno slikanih in rezljanih skrinjah, ženskih avbah in pečah, moških starih klobukih in kožuhih itd. Mnogo tega blaga je zbral in tako rešil g. živinozdravnik Sadnikar v Kamniku, čigar zbirke v tem pogledu tekmujejo z zbirkami deželnega muzeja. Kdor poseti prijazni Kamnik, naj ne zamudi, ogledati si ta Sadnikarjev narodni muzej.
Kraji pa, ki sem jih opisal, so lahko dostopni in nudijo vsakemu, kdor jih poseti, nebroj lepih in vedno menjajočih se pokrajinskih slik. Zato zaslužijo, da se naše izletov željno občinstvo bližje seznani ž njimi, za kar je sedaj jeseni baš najlepši čas,
peljani preko majhnih kupčkov oblancev, ki so bili inpregnirani z lahko gorljivo tekočino, tako, da bi bil moral izbruhniti požar, da ni stvari pravočasno opazil paznik, na več mestih obenem. Eden od volnenih trakov je začel že goreti, ko je paznik ogenj opazil.
— Velikanski požar v predilnici. Iz Prage poročajo: V skladišču bombaževine predilnice Maks Schnitzer je izbruhnil v torek požar. Pogorelo je 60 do 70 tisoč kg bombaževine. Škode je okrog 80.000 Kč. Obratovanje so morali začasno ustaviti. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno.
— Roparski napad na poštni voz. Iz moravske Ostrave poročajo: V torek zvečer so napadli 4 maskirani roparji blizu Orlave jrostni voz. Z revolverji v rokah so prisilili voznika, da je ustavil ter jim izročil ključe. Roparji so odnesli 88.000 Kč v gotovini in poštne pošiljke, nakar so izginili v temi. Vsa poizvedovanja so bila dosedaj brezuspešna.
— Oropani trgovci. V sredo zjutraj so ustavili na cesti Ohrid-Resan neznani zločinci avtomobil, v katerem so se nahajali trije trgovci. Zločinci so bili oblečeni v vojaško uniformo ter oboroženi z vojaškim orožjem, popolnoma po predpisu. Vzeli so trgovcem 119 angleških zlatih lir, 192 zlatih turških lir, 500 francoskih frankov in 2 milijona 700.000 dolarjev. Nato so pozdravili po vojaškem predpisu ter rekli kratko »hvala« in odšli.
— Samomor umobolncga. Te dni je privedel občinski stražnik iz Zaovine Bogdan Vujič v Zagreb umobolnega kmeta Marka Nikolašiča, ki ga je imel predati v zavod za umobolne v Stenjevcu. Ker sta zamudila vlak, je odpeljal stražnik umobolnega v najbližjo vojaško bolnico ter prosil tam, da mu dajo na razpolago avtomobil. Ker avtomobil ni bil na razpolago, so mu dovolili, da z umo-bolnim prenoči v bolnici. Obadva sia legla v eno posteljo. Stražnik je spravil svoj revolver pod vzglavje. Ko je stražnik, zaspal, jo potegnil Nikolašič revolver izpod vzglavja ter si pognal kroglo v srce. Ko so pa-mite-ii vojaki, je imel Nikolašič še toliko moči, da je rekel: »Ne razburjajte se, sam sem se umoril.« Nato je izdihnil.
— Kmetska drama. Pred kakimi 14 dnevi je bil izvršen v vasi Arlije (južna Srbija) krvav zločin. Neka kmetica je podkupila svojega ljubimca s 60.000 Din, da bi umoril njenega moža. Ljubimec je najel za 15.000 Din svojčga soseda, ki je dejanje izvršil. Umorjeni Milovan lVlilinkovič je bil najbogatejši kmet v vasi. Poročil je lepo Vidosavo, ki mu je prinesla v hišo dva milijona dote. Dočiin je bil Milovan tih in priden človek je zahajala njegova žena na veselice in plese, imela ljubavna razmerja ter metala denar skozi okno. Njen mož ni zoper to nikdar protestiral, češ žena naj dela s svojim denarjem kar hoče. V zadnjem času se je zabavala Vidosava večinoma z Milovanovim svakom Vučkom Obradovičein. Krepkega fanta je imela tako rada, da je sklenila
cnnu iti	-a—ikagovurjalft—
svojega ljubimca, da moža umori. Vučko se je sprva branil, ko pa mu je dala 60.000 dinarjev je bil hitro zadovoljen. Vendar pa ni imel poguma, da bi bil izvršil dejanje osebno, zato je najel za 15.000 dinarjev^ svojega soseda Davrinoviča, dočirn je pridižal ostanek zase. Na Marijin praznik je prišel Vučko z Davrinovičem k Milinkovičevim v vas. Oba sta bila oborožena s puškami. Vidosava ju je dobro napojila z žganjem, tako, da sta postala pogumna. Milovan je legel kmalu v posteljo. Vučko je končno odšel ter prepustil stvar Davrinoviču. Kmalu nato sta po-čilu dva strela in Milovan je bil mrtev. Vsi krivci so dosedaj tajili, končno pa so pod bremenom dokazov vse priznali.
— Pozna poroka. Ob najhujši toči je drvel te dni avtomobil iz Pazina proti Pičnu. Nekateri ljudje so mislili, da prinaja komisija pregledat škodo, ki jo je povzročila toča. Pozneje se je izvedelo, da so bili to gospodje, ki so šli po 80 letnega starca, da bi ga peljali k poroki. Ko so se pripeljali pred njegovo hišo, so bili ne malo iznenadeni: Starec je ležal na smrtni postelji. Priče so se vrnile domov, starec pa je drugi dan umrl.
— čuden način obrambe. V torek so aretirali v Mariboru neko dekle iz Poljčan, ker je bila nujno sumljiva, da je izvršila več tatvin. Med drugim je bila tudi obdolžena, da je ukradla svoji prijateljici obleko. Ker je policija domnevala, da ima ženska obleko še na sebi, je povabila oškodovanko v Maribor. To je izvedela tudi tatica v policijskem zaporu. Da bi izbrisala sledove, se je ponoči slekla do nagega ter vrgla vso obleko v gnojnico. Ko je prišel drugega dne profos, jo je načel v Evinem kostumu. Kljub temu pa je spoznala oškodovana prijateljica, svojo lastnino po naglavni ruti. Tatici trik ni pomagal. V vreče povita je morala ro-
i mati v sodnijski zapor, kjer so jo oblekli v jetniško obleko.
— Strašna smrt na tračnicah. 1 red par dnevi se je odigrala na železniški progi v bližini .Zaječara strašna tragedija. Advokat Dragotin Stamenkovič, industrijalec Andra Ilič in trgovec Stojan Jočič so se vračali po progi domov. Med pogovorom niso opazili, da je privozil zK njimi z veliko brzino tovorni vlak. V trenutku je nastala katastrofa. Stamenkoviča je raztrgalo na kose, Iliču pa so odrezala kolesa levo nogo, docim je odnesel Jočič smrtno nevarno poškodbo na
glavi.	_r	,
— Radi 30 dinarjev poš iz Like v V el. Kikindo. Te dni so prijeli v Novem Sadu pastirja Radokoviča iz Like, ker je bil popolnoma zanemarjen in brez sredstev. Pri zaslišanju je izpovedal, da je bil v Veliki Kt-kindi, kjer živi eden od njegovih rodovnikov, ki mu je bil dolžan 30 dinarjev. Da dobi končno že enkrat ta znesek nazaj, je šel iz Like v Kikindo, od koder se sedaj vrača. Policija njegovim izvajanjem ni verjela ter ga je pridržala v zaporu, da se ugotovi njegova identiteta.
— čuden simulant. V zaporih mariborskega okrožnega sodiž&a sedi že par tednov
neki Rapotee, 'ki je osumljen umora. Ra-potec je presedel že pol svojega življenja za zamreženimi okni. V mariborski kaznilnici je prebil 21 let. Ker mu preti sedaj smrtna kazen, simulira blaznost. To pa dela na jako originalen način. Rapotee je namreč že par dni svoje — blato!
— Klub avtomobilskih banditov. Policija v San Frančišku je razkrila pred par dnevi v avtogaraži neki predmestni klub, katerega člani so se pečali z izropanjem bank in trgovin draguljarjev, kakor tudi blagajniških prostorov veletrgovin. Sosedje, ki so postali pozorni na skrivnostno početje v sicer tihi garaži so obvestili oblast. Dva detektiva sta zlezla v 'klobučevinastih copatah na streho garaže. Zvrtala sta v leseno streho malo odprtino. Tako sta bila priči, kako so delili roparji med seboj dijamante, izvirajoče iz pred kratkim izvršene tatvine večjega stila. Tatvina je bila izvršena na ta način, da sta vstopila dva člana talpe v trgovino draguljarja, ga prisilila, da jim je izročil zalogo dijaman-tov, nakar sta pobegnila v avtomobilu, ki je nanju čakal. Tajna policista sta obvestila bližnjo policijsko postajo in kakih 50 policistov je obkolilo par minut pozneje garažo. Eden od detektivov je ustrelil skozi streho med bandite, ki so drli v naravnem strahu iz garaže naravnost v roke policistov. Po kratkem streljanju je bilo aretovanih 24 čla-nov tolpe.
VSA DEŽELA JE POLNA HVALE o okusnosti, tečnosti in redilnosti testenin »Pake-tete«. Tovarna izdeluje mnogo vrst za juho in prikuho. Izberite, kar Vam ugaja!
Ljubljana.
1— Popis in pregled vojnih in vojaških invalidov. Da se ugotovi natančno število invalidov, je odredil minister za socijalno politiko, da se morajo vsi v Ljubljani stalno bivajoči invalidi ponovno popisati, ovirama sdravtniiško pregledati. Popis in pregled invalidov se bo vršil v pisarni mestnega fizi-'kata (Mestni dom, II. nadstropje) ob določenih dnevih od 9. ure do 12. ure dopoldne in sicer: črka A—C 21., črka C—E 22.,črka P—H 28., črka I—K 24., črica L—N 25., črka
O—iP 27., črka R—Š 28., črka T—V 29., črka W—Z 30. septembra 1925. K popisu oziroma pregledu prinesti je invalidsko uverenje seboj.
1— Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani naznanja, da so že zatvorjene sledeče njegove koče: Cojzo-va koča na Kokrškem sedlu, koča na Kamniškem sedlu, Češka koča na Ravneh, Orožnova koča na Crni prsti, Malnerjeva 'koča in Staničeva koča. Zatvorijo se: 21. septembra Triglavski dom na Kredarici, 22. septembra koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča in Aleksandrov dom, 28. septembra Aljažev dom v Vratih, 30. septembra Kadilniko-va koča na Golici. Spodnja koča na Golici bo pri lepem vremenu ob sobotah m nedeljah
do preklica oskrbovana, Erjavčeva koža do nadaljnega. Vse leto so odprt« in oskrbovane: Koča v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini, Dom n* Krvavcu ter hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru.
1— Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi nameravani izlet na Vrzdenec, Horjul, Zaiklanec in Leisno Brdo ob ugodnem vremenu v nedeljo, 20. t. m. Vodi dr. F. Stele. Odhod z glavnega kolodvora z vlakom ob 7.48, cilj postaja Drenov grič. Pešhoje ves dan 3—4 ure.
1— »Dom«, stavbna zadruga državnih nameščencev in vpokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra 1925 ob 10. uri dopoldne v justični palači I. nadstr., dvorana št. 79. Sestanek je velike važnosti, ker se bo na njem razpravljalo o nakupu stavbišč. — Načelstvo.
1—	Samomor radi nesrečnih rodbinskih razmer. Včeraj zjutraj ob 6.48 uri se je vrgel ( v samomorilnem namenu v šiški pod gorenjski vlak 451etni vpokojeni železničar in hišni posestnik Ivan Noč, stanujoč na Lepo-dvorski cesti št. 28. Noč je dosegel svoj cilj. Vlak ga je prerezal na dvoje in bil je v trenutku mrtev. V samomor so ga gnale nesrečne rodbinske razmere. S svojo ženo je živel namreč že par let v večnem prepiru. : Nedavno je vložila žena tožbo na ločitev za-! koua. Sledile so zopet scene, katerih končni 5 rezultat je bil ta, da je šel Noč v prostovoljno j smrt.
I— Jeklene valene zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat na zadnji straiji.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 18. septembra 1925.
Vrednote:	Investicijsko	posojilo	iz leta
j 1921 den. 82, bi. 85; Zastavni listi Kranjske i deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. za-j dolžnice Kranjske deželne banke den. 20, | bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 5 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 101; Prva hr-vatska štedionica, Zagreb den. 970; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100; Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 380, bi. 395; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihagš d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den 165, ; bi. 180.
! Blago: Smrekovi ali jelovi hlodi, od 25 cm j naprej, fco nakladalna postaja den. 225; bukev neparjena, la, 27 mm, 40 mm, obrob-■ ljena, fco meja bi. 900; testoni, monte, od
20—30 cm, 20 mm, 2.25 m dolž., monte den. 550; bukovo oglje, praška, fco Borovnica ; den. 20; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco ’ nakladalna postaja, 4 vag. den. 17.50, bi. 17.50; pšenica bačka, fco bačka -postaja, 1 vag. den. 255, bi. 255; pšenica domača, fco , Ljubljana den. 260; koruza slavonska, par. i Ljubljana, 2 vag. den. 215, bi. 215; koruza i defektna, par. Ljubljana, 1 vag. den. 195, bi. i 195; laneno seme, fco Ljubljana den. 550; j krompir beli, fco nakladalna postaja den. 60. j
BORZE:
— Zagreb, 18. sept. Dunaj 7.88—7.98, Italija 2.301—2.325, Berlin 13.33—13.43, London 271.9—273.9, Pariz 2.63—2.67, Praga 1.65— 1.67, Švica 10.83—10.91, Newyork 55.7—56.5.
— Valute: dolar 55.3—55.9, lira 2.29—2.32.
— Curih, 18. sept. Beograd 9.20, Newyork 5.18, London 25.1150, Pariz 24.45, Milan 21.30, Praga 15.35, Berlin 1.2330, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.45, Dunaj 73, Varšava 86.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. septembra t. I. ponudbe za dobavo kalibriranih verig, za dobavo furnirja ter za dobavo gumbov (Hett-knopfe) in sukanca za sedlarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stružnic; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega železa ter glede dobave raznega tekstilnega blaga; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave usnja ter jermen za stroje. — Dne 13. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave klingerita, asbesta in grafitnega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega tekstilnega blaga za tapeciranje vagonov ter glede dobave kolesnih obročev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 6000 kg mila. — Dne 14. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev (Rohr-\Veitmaschine, Rohr-EinvvaJz-maschine, Blech-Richt- uud Spannmaschine); pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave okroglega bakra ter glede dobave repičnega olja. — Dne 15. oktobra t. 1 pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za plinsko razsvetljavo in glede dobave, zakovic; pri direkciji I državnih železnic v Sarajevu glede dobave J raznega železa; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave opažne pločevine. — Dne 16. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kartonskih kart in tiskarskega papirja; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega instalacijskega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave vijačnih zapenjačev^ pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri
Celju glede dobave strojnega in cilindrove-ga olja ter bencina. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
■aMOMMBnMiuni.-iuaiuia.Mac g-aa*
Prosveta.
Priglasi gledaliških abonentov za abonma v sezoni 1925/26 se od petka, 17. t. m. dalje sprejemajo v pisarni knjigovodstva v dramskem gledališču vsak dan dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure.
Pevska vadnica. Teoretično praktična vež-banka za pevske zbore. I. del. Enoglasje, a) Ritmične vaje, b) Intonacijske vaje (diatonika), c) Diktat, osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja. Priredil in »Zvezi slovenskih pevskih zborov« posvetil France Marolt. Izdal in založil pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Za naše pevske zbore prepotrebna knjiga obsega 180 strani velikega 4° in stane v podrobni prodaji 50 Din. Naroča se pri pevskem zboru »Glasbene Matice« ali v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v Ljubljani. Znesek 50 Din in 3 Din za poštnino je vposlati naprej. — Za člane vseh pevskih društev stane izvod 35 Din, ako naroči vadnico društvo in vpošlje denar obenem z naročilom. Najprej priporočamo vsem pevovodjem, naij si knjigo na roče in jo temeljito preštudirajo, nato naj pa v svojih društvih po navodilih avtorja v predgovoru, ki je priložen »Zborom- osnujejo pevske šole.
Nove skladbe. Na slovenskem glasbenem trgu vlada precejšnja suša. Izdaje klavirskih skladb in solo&pevov so močno sporadične, skladbe za zbor pa izhajajo le v »Pevcu« in Zborih. Dve novi hvalevredni in zelo porabili zbirki ste izšli zadnje čase v založbi podjetnega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in sicer Štirje Pemrlovi ženski dvospevi s spremljevanjem klavirja na besedila Karla Široka ter E. Adamičevih osem lahkih moških zborov na narodna besedila. — Stanko Premrl ni znan le po svojih številnih cerkvenih skladbah, marveč je napisal tudi mnogo posvetnih,- večjih in manjših skladb, ki so povsod priljubljene. Odlikuje jih prisrčna, otroška naivnost, plemenita melodika in zmerno modema harmonika. Taki so tudi njegovi 4 ženski dvospevi: melodijozni, ljubki,, prisrčni .in bodo našli hvaležne poslušalce. — Emil Adamič, ki praznuje letos 25-letnico svojega umetniškega delovanja je naš najpopularnejši in tudi najplodoviteijši skladatelj. Pričujoči moški zbori so priprosti, za izvajanje razmeroma lahki, tako da bodo dobrodošli vsem aborom. Zanimive pesmi na zanimiva narodna besedila. — Premrlo-ve ženske dvospeve in tri moške zbore (Modra devojka, Kdo dobi dekle in Lucipeter-ban) izvaja prvič pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na slavnostnem koncertu dne 5. oktobra t. 1. v Unionu.
Upravni svet »Celjske posojilnice d. d. v Celju" javlja žalostno vest, da je ustanovitelj zavoda in njega zaslužni predsednik, gospod
sip
odvetnik
ERNEC
v 82 letu starosti po kratki bolezni preminul. Pokojnika, ki si je za razvoj našega zavoda stekel nevenljivih zaslug, ohranimo v vedno hvaležnem spominu.
Ceije, dne 18. septembra 1925.
Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju.
vzklikne takoj Adam.
»Tu visi lestev iz vrvi!«
Sedaj se čudi Georg ob tej iznajdbi. Izstopi in ■si ogleduje lestev: tanka je, a iz najfinejše svile, torej silno močna.
»Hm, čudno! Ne vem, kaj naj si mislim.«
»No, oni-le tam zgoraj je šel na kratek izprehod.«
»No, to je izključeno — in vendar — tu nekaj ni v redu!«
-Ali pa je fakir še zgoraj?-: vpraša Leonor.
(!porj pogleda navzgor in zmaje z glavo.
»Tega, kakor vi, ne vem. Toda že med potjo sem nekaj opazil, le govoril še nisem o tem. Je že res, da je vegetacija tu silno bujna. Če koraka po poti,
Prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih ■zastorov v Sloveniji. Priporoča
napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih
cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za ?!jdilnike, ventilacije raznih vrot, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča pred-pečnike iz železa in bakra.
stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni In solidni lzvrSItvl! — Avtogeno varenje in rezanje
Ustan. leta 1879. Telefon 553
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje
najugodneje.
iiiimiimiiiiiiiiiiiiiuiHMHiiiiminiiiiiiiHiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiHHiiiiHiHimiimiiniiiiiHiii
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU.
iinitiimimiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Posojila daje proti popolni varnosti na vkrtjižbe, poroštva in proti ustavitvi.
OJUUNSKO POSREDNIŠKI Dl iPEDICIJSKI BUUtiAU
|}UBI>1ANA, KOLODVORSKA ULICA 41. mirr brtojavkami	T«l«Ion	intnurban
,OBOM".	MtMrv.	45«.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice« Rakek.
—  f - . to stroko »podojoco pod* no|hlU‘ Je
*** 'F	m	pod MulanMml P°HoJI-
drulbe spalnlH voz S. O. E. m ekspresne poSllJke.
V modnem salonu M- SEDE V STRNAD LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 so došle
zadnje novosti v klobučevinastih (filcastih) in najmodernejših klobukih.
Žalni Rlobulcl vedno -v zalogi. — Postrežba toCna. — Cone imeme.
Oalainterija
ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože jedilno orodje, škarje itd. vse to se dobi naj-ugodneje pri
tovarna vinskega kisa, d. z n. z., Ljubljana, nudi
najfinsjši in nsjckusnsiš: nsrr.izni ki; iz vinskega kisa.
jgpr- Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in higijenično najmodeoieje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, li. nadstropje.
vsaka nadaljna beseda
Cene oglasom do 20 besed Din 5'
50 par.
JOSIP PETEUHCU
Uradnica
z večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«.
LJUBLJANA
blizu PreSernovega spomenika ob vodi.
Na •vellRo.	Na	malo.
Širite in naročajte edini neodvisni list .Narodni Dnevnik'!
Izdajatelj ta «tgwani
(86)
i okiopisjaku okoli sveta.
Seveda je bila Leonor s teni takoj zadovoljna.
Kmalu zapelje Georg na ozko gozdno pot in komaj poteče pol ure, že vidijo ob levi strani majhno planjavo in skozi drevesa se zasveti vodna gladina, tik ob vodi pa se dviga Eiffelovemu stolpu podobna stavba iz bambusa.
Seveda je ne moremo primerjati z Eiffelovim stolpom, a vseeno, tridesetpet metrov, to je že nekaj, a v resnici je to mnogo več, kakor si marsikdo predstavlja, če čita le številko. To je take \isoko, kot šestnad-stropna hiša, in videti je bile, kakor da je steber le prav rahlo sestavljen i/. bambusovih palic, ki so bile na vrhu videti kakor pajčevine.
>Ježoš, Ježeš, tam zgoraj pa bi tudi jaz rad živel!«
kjer je nemogoče zatreti travo, danes cela armada, se bo do prihodnjega dne trava že zopet dvignila in slala v svoji prejšnji krasoti, ali... oči tako starega k-slednika kol sem jaz, so zelo ostre... takoj se mi je dozdevalo, kakor da po tej poti že dolgo časa ni tu. dil noben človek. Samotar tam zgoraj v zraku pa je odvisen od vsaj enega potnika dnevno, ki mu prinese mil dar \ obliki kake jedi, ki jo položi v spuščeno košarico, sicer mora stradati.«
»Ker torej potniki ne hodijo več tod mimo iz kakršnegakoli vzroka, je zapustil svoje visoko stališče.
»Kaj takega... pa menim, da ne stori noben pravi svetnik na stebru. Pač si postavi steber na kraj, kjer ve, da je živahen promet, ker mu ni dovoljen direkten samomor. Če pa se mu nudi priložnost, da lahko umre vsled pomanjkanja hrane... jaz menim, da se nikakor ne bo odtegnil tej ugodni priliki in bo na ta način skrajšal svoje spokorniško življenje.«
Kdo pa je neki spustil lestev?«
Adam. »Oj da, tja-le gor moram iti, da vidim, kako je, če stoji človek na takem stebru!«
In Adam, ki je bil lucli izstopil, ogleduje lestev.
»Mr. Green, pazite!!« ga opozorita istočasno Leonor in Georg.
»Nu, zakaj pa? Menite, da me ne bo držala? Ta	i
vzdrži še vse kaj drugega. Ali mislite radi moje gu-	i
irijasie noge? No, le glejte, kako bom po lestvi plesal, jaz s svojim štiridesetenim letom — kakor mladenič.
Pravzaprav je bilo čudno, da se Leonor in Georg nista bolj upirala Adamovi nameri, a imela sta vzrok. i
Georg je namreč tudi imel namen splezati na sleher in Leonor najbrže tudi. Če bi pa sedaj odgo-varjala Adamu, ki ga sicer pripoznata za zmožnega, da spleza gor, bi onadva tudi ne smela izvršiti svo-joga namena, ker bi sicer razžalila Adama.
Skrbelo pa ju je vseeno nekoliko, ko se je stari, siibi mežiček pripravljal, ali direktno odgovarjala mu nista.