Posamezna številka Din 1‘—. ŽTSSV. 2. V LJUBLJANI, poadaljek, dne 4. januarja 1828. Poštnina plačana v gotovini. LETO III. IrJhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. feofeisen političen lisi. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV, 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. i * wr v** IsnskB gibanje. V nobeni stvari se tako jasno ne pokaže naprednost oziroma reakcionar-stvo moža, ko,v njegovih nazorih o ženi. More se naravnost reči, da je nazor o ženi najpravilnejše merilo o naprednosti moža. Pri nas žalibog po tem merilu ni dosti naprednjakov, temveč vlada tako re-akcionarstvo,. da je groza. Ljudje, ki-se sicer ne morejo dosti nahvaliti s svojo naprednostjo, so naravnost ponosni, če se morejo norčevati iz žene in .njenega stremljenja po enakopravnosti z možem. In vendar je ta nazor tako napačen, da ne inore biti bolj in v vseh naprednih državah tudi že zdavnaj pokopan. Tudi Pri nas žalibože po tem merilu ni do-nočemo, da nazadujemo in da ne vzdržimo koraka z drugimi'narodi. Predvsem treba prevdariti sledeče: Življenje more pravilno napredovati samo tedaj, če soodlocuje v javnosti vsak element, ki jo sestavlja. Da je ženski svet, ki tvori, dobro polovico naroda, eden prvih elementov v javnosti, je brez dvoma in zato se mora tudi ta element uveljaviti. Zlasti pa se mora to zgoditi zategadelj, ker imajo žene neprimerno večji smisel za socialno pravičnost in za javno higijeno, ko pa moški. Globoko smo uverjeni, da se nikdar ne bi zgodil škandal, da se prav ničesar ne stori za odpravo stanovanjske bede, če bi imele žene v javnosti to besedo, ki jim gre. Zakaj žena je tista, ki drži pokonci rodbino, ki čuva dom, ki se bori zanj she-roizmom, kakršnega mož le redko premore. Družina pa je celica naroda in neizogibna. smrt narodu, ki ne skrbi za napredek družinskega življenja. Že samo vsled stališča žene v rodbini, ji pripade aktivna vloga v javnem življenju. Higijenske razmere so po vaseh, zlasti pa v južnih krajih naravnost strahovite. Na tisoče otrok izgubimo letno vsled neurejenih higijenskih razmer in če bi sešteli vse žrtve nehigijene, bi videli, da so te številnejše od vojnih. Pa čeprav leto ta Letom umirajo otroci vsled neurejenih higienskih razmer, vendar se za odpravo tega zla ne stori skoraj nič. Cisto druga bi bila stvar, če bi imela žena besedo. Mož je trd in se ponaša s svojim trdim značajem, žena pa je mehka, ki ne gre mimo trpljenja ravnodušno. Uverjeni smo, da bi vse naše javno življenje znatno pridobilo, če bi bilo odvisno tudi od ljubezni žene. Sama brezvredna bajka so besede o nesposobnosti žene za javno življenje. Zena, ki drži tri vogale hiše po konci, ki prevcame zadolženo posestvo in je odda dobro vzgojenim otrokom nezadol-ženo, taka žena je več ko položila izpit o svoji zmožnosti za javno življenje. In takih žen je pri nas mnogo in vsakdo bi mogel v svoji materi navesti tako ženo. Sploh bi dobro storili vsi na svoj spol domišljavi zabavljači, če bi pomislili, da vsaka slaba beseda o ženi velja tudi onemu bitju, ki jim je dalo življenje in ga Čuvalo ter negovalo z ljubeznijo, kakor-šne niso skoraj gotovo zaslužili. Odrekati ženi - materi polnopravno besedo v javnosti je nezmisel, ki.se mora težko kaznovati. Ženo - mater treba povzdigniti in čim večzi bo njen ugled v narodu, tembolj zdrav bo zarod! Reakcionarci so danes slovenski možje in zato se posmehujejo ženam, ki se bore tudi za svojo volilno pravico. Toda zgodovina drugih narodQV -dokazuje, da bo tudi pri nas prišlo do ženske volilne pravice, ker se ta stvar kratkomalo ne da zadržati. Tudi proti moški splošni volilni pravici se je nekoč uporabljala cela Padec Cankev,?. LAPCEV POVERJEN ZA SESTAVO NOVE VLADE. Sofija, 4. januarja. Bolgarski kralj Boris je sprejel Cankova, predsednika sobranja Kuleva in predsednika skupin vladne večine Lapčeva ter poveril sestavo nove vlade Lapčevu. Lapčeva bodo v sobranju po.dpirale iste skupine, pri katerih je imela zaupanje tudi dosedanja Cankova vlada. Celo sam Cankov je izjavil, da bo v interesu enodušnosti stranke podpiral Lapčeva v zunanji politiki.1 Lapčev bo hodil po potih Cankovljeve vlade. Prvi posel njegovega kabineta bo proglasitev široke amnestije za politične pregreške. Veliko zanimanje vlada za to, kako stališče bo zavzel Malinov, ki je prijatelj Lapčeva in ki je preje z njim pri istih listih sodeloval, — Sestava novega kabineta se pričakuje za danes. Novi predsednik bolgarske vlade Lapčev se je rodil leta 1868.. Po svojem poklicu je narodni gospodar in finančnik in velja kot eden od ustanoviteljev za-drugairskega pokreta v Bolgariji. Kot novinar je deloval pri glavnih listih demokratske stranke skupno z Malinovem. V kabinetu Malinova leta 1908. je bil finančni minister. Ta kabinet je p-rokla-nviral neodvisnost Bolgarije. Lela 1918. je Lapčev v Solunu podpisal dogovor o premirju, in sicer kot član vlade, ki je prišla za Radoslavovo vlado. Z Malinovem je še danes oseben prijatelj, četudi se je politično od .njega ločil v vpraša- i nju pristopa demokratske stranice novi | grupaciji pod imenom demokratičeski | zgov-or. Lapčev je bil odločen pristaš nove grupacije in se sme reči, da jo je tudi on ustvaril.. — Novi minister zunanjih zadev Burov je bankar. Imajo ga za jako sposobnega politika in za pristaša ostre politike v makedonskem pravcu. Zadnje dni si je on največ prizadeval, da bi Cankov ostal na vladi. — Nadaljnji član novega kabineta Fadenhecht je židovskega pokolenja. On je umerjen, je pa najboljši pravnik v Bolgariji. Njegov vstop v-vlado je izzval mnogo začudenja. — Predstavnik vojne lige v novem kabinetu, polkovnik Vasiljev, je bil poveljnik vseh čet proti Stambolijskemu in on velja tudi kot morilec Stambolijskega. VOJNA LIGA GOSPODAR SITUACIJE. Sofija, 4. januarja. Vojna liga je imela že v Cankcvljevi vladi tri zastopnike, ,in sicer Ruševa, Kalfova in Vlkova. Tudi v novo vlado pridejo trije njeni zastopniki: Slavko Vasiljev, Timov Geor-gjev ter Vlkov. Njihovi portfelji bodo: ministrstvo vojne, ministrstvo za pošto, brzojav in za železnice ter notranje ministrstvo. Posebno zanimivo je, da je vojna liga dobila v roke ves aparat in vse elemente, ki so potrebni za mobilizacijo in diktaturo. Ona ima v rokah železnico, telegraf, pošto, vojsko in policijo. Po abdikacji romunskega prestolonaslednika. Beograd, 4. januarja. Danes se sestaneta rumunski senat in rumunski parlament k skupni seji, na kateri se bodo poslanci in senatorji obvestili o abdikaciji prestolonaslednika Karola in o prenosu prestolonasledniških pravic na princa Mihajla. Nato bosta imela senat in parlament posebne seje, na katerih bosta sklepala o spremembi štatuta kraljeve rodbine. Ministrski predsednik in minister za pravosodje sta odpotovala v Si-najo, da se sporazumeta s kraljem o teh vprašanjih. Beograd, 4: januarja. Glede na abdikacijo rumunskega prestolonaslednika je rumunsko poslaništvo v Beogradu izdalo obvestilo, v katerem pravi, da vse vesti nekaterih listov o vzrokih, ki so dovedli rumunskega prestolonaslednika do abdikacije, izvirajo iz fantastičnih kombinacij in ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Razlogi, ki so dovedli princa Karola do tega, da se je odre!-:el svojim pravicam iz prestolonasledstva in članstva kraljeve hiše, so popolnoma osebnega značaja. Verzije listov, da je prinčevo -odločitev narekovalo kako nesoglasje, ki bi bilo nastalo med njim in samo vlado, so brez vsake osnove. Beograd, 4. januarja. Bolgarska radio-grafska postaja javlja, da je prispel minister rumunskega kraljevega dvora iz Italije v Sinajo in prinesel s seboj ru-munskemu kralju korespondenco prin- ca Karola. Iz najzanesljivejših krogov se doznava, da bo princ Karol zahteval, da se spremeni njegov stalež na dvoru in tudi njegovo ime, tako da bi dobil popolno svobodo. Dalje se kot imperativna želja princa Karola navaja, da se čim-preje loči od svoje žene. Te zahteve opravičujejo verzijo, da je vzrok za prinčevo dejanje treba iskati v njegovih ljubavnih aferah. Bukarešta, 4. januarja. Vesti, ki so jih prinesli neki listi, da bi bil vojni minister Margarescu podal ostavko in da bi bila ta ostavka v zvezi z njegovim sporom s prestolonaslednikom Karolom, in Sicer zaradi znanih naročil Fokkerjevih aeroplanov, so popolnoma izmišljene. Za abdikacijo prestolonaslednika Karola niso bili merodajni niti politični, niti vojaški razlogi. NA DELU ZA IZENAČENJE DAVKOV. Beograd, 4. januarja. Včeraj popoldne je bila v predsedništvu vlade konferenca ministrov, ki so razpravljali o zakonu o izenačenju davkov. Te konference so se udeležili minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Krajač, minister za agrarno reformo Pavle Radič, minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič, podsekretar ministrstva financ Andra Petrovič in Neudorfer. Zastopnik ministrstva financ Nikola Uzimovič je bil na seji finančnega odbora. kopa argumentov, toda končno je vendar prišlo do nje in sedaj tudi ostane, pa čeprav bi nekateri lažinaprednjaki najraje a diktaturo vse ljudske pravice odpravili. Toda pravica je vedno zmagovita in tudi žena bo prišla do svoje pravice in prenehalo bo sedanje nevzdržno stanje, da bi imela žeria le dolžnosti, ne pa tudi pravice. Ko je šlo za splošno volilno pravico, so bili slovenski »naprednjaki« tisti, ki so ji najbolj ugovarjali. Sedaj ponavljajo »naprednjaki« staro napako in odre- kajo ženski njeno pravico. Obakrat pa delajo to iz same domišljije, da so nekaj posebnega, nekaj boljšega. Toda, kdor je res nekaj, ta si nikdar ne lasti pravice drugega, ta se ne poniža do tega, da bi živel od dela drugega. In zato bodo pravi naprednjaki žensko gibanje podpirali, reakcionarci pa ga ovirali. Nobenega dvoma pa ni, da bodo tudi v tej’, ko v vseh drugih stvareh škodovali reakcionarci narodu, sebe pa osmešili. Kdor ima za tako vlogo veselje, naj samo gre med nasprotnike feminizma. Seja finančnega odbora. PROTEST OPOZICIJE. Beograd, 4. januarja. Včeraj je bila seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je bila razprava o pravilniku ministrstva za zgradbe. Ker je bila opozicija proti temu pravilniku, je podal demokratski poslanec dr. Slavko Šečerov v imenu opozicije tole izjavo: Ker se po členu 116 ustave ne more dati ni kak a podpora iz državne blagajne, ki ni osnovana na zakonu in ker se po čl. 49 zakona o budžetskih dvanajstinah za avgust—november .1925 ukinjajo vse posebne doklade bodisi v denarju bodisi v naravi, ako niso regulirane do 1. januarja 1926 v smislu členov 40. in 46. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, zato manjšina finančnega odbora smatra, da je talca rešitev v predloženih pravilnikih o posebnih dokladah nezakonita in finančni odbor ni upravičen povišati prejemke državnim uslužbencem po tem roku. Zato ne prevzema opozicija nobene odgovornosti za tako postopanje, temveč jo prepušča večini finančnega odbora Izjavo so podpisali vsi opozicijonalni poslanci in nato zapustili dvorano. Samostojni demokrat Svetislav Popovič izjave ni podpisal, niso je pa podpisali tudi federalisti, a vzlic temu nikdo od opozicije razen Svetislava Popoviča, ki je ostal za kontrolo, ni prisostvoval seji finančnega odbora. Po tej izjavi je minister za zgradbe Uzunovič dejal, da so to običajni manevri opozicije in je prosil, da se pravilniki sprejmejo. Po daljši diskusiji so bili pravilniki sprejeti. Finančni odbor bo danes nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je budžet ministrstva za zgradbe. j •» m — wnui ro—IOBM—DKK»sno darstva. Tudi Trgovsko bolniško in podporno društvo šteje Ivana Kneza med svojima predsedniki ju to v dobi, ko je bilo delo še posebno težko. Odlično je bilo tudi delo Ivana Kneza za dvig slovenske industrije. Sam izkušen indu-strijalec, ld je ustanovil veliko tovarno za opeko, valjčni mlin na Beričevem, preuredil in izpopolnil tovarno za kis, je bil poklican, da zavzame tudi v slovenski industriji vodilno mesto. Ko je bila 1. 1919. ustanovljena Zveza slovenskih industrijcev, je postal Ivan Knez njen podpredsednik in kmalu nato postal tudi predsednik Zveze mlinov. Prav posebno pomembno pa je bilo delo Ivana Kneza za dvig slovenskega denarsivi. Tu treba predvsem omeniti Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice, ki se je pod spretnim vodstvom Ivana Kneza razvila v enega naših prvih denarnih zavodov, ki je čisto slo-\enski in ki ni poznal nikdar nobene kriz«'. Dvaintrideset let je bil Ivan Knez. predsednik tega našega odličnega zavoda in 32 let njegovega dela je dvignilo zavod tako visoko. Ivan Knez je bil rojen dne 9. avgusta 1853. Ijanske kreditne banke, soustanovitelj Zveze slovenskih zadrug ter odličen delavec v vseh naših prvih denarnih zavodih. Prvovrsten delavec na gospodarskem polju je bil vse življenje Ivan Knez in vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom, bo le težko nadoknadena. Ivan Knez je bil rojen dne 9, avgusta 1853. v Podgori pri št. Vidu iz ugledne rodbine Ančnikove. Ljudsko šolo in nasneje realko je obiskoval v Ljubljani, vsled bolehnosti očela pa je moral študij na realki opustiti in vstopil je v Mahrovo šolo. Po njeni dovršitvi je vstopil v trgovino in postal skoraj nato samostojen trgovec. Svojo trgovino je v kratkem času zelo dvignil in razširil in postal skoraj eden .naših prvih trgovcev. Po svojem značaju je bil pokojni Ivan Knez miren in tih delavec. Odločen narodnjak, prvovrsten strokovnjak v gospodarstvu in neumoren delavec. To so bile najlepše lastnosti Ivana Kneza, enega naših prvih gospodarskih delavcev. Stava njegovemu spominu! * Mož tako intenzivnega javnega dela je moral končno vstopiti tudi v politično življenje. Kot pristaš narodno napredne stranke je bil izvoljen v Kranjski deželni zbor in ljubljanski občinski svet, kjer je ostal do 1. 1921. Daši pa je bil Ivan Knez zvest in ocPočen pristaš svoje stranke, je bil njegov nastop v politiki vedno koncilianten in vedno v skladu z dolžnostmi voditelja slovenskega trgov-i siva. Jenski pokret." V času, ko se človeštvo vedno bolj odtujuje svoji naravi, ko se individualnost človeka vedno bolj ubija, ko poplavlja vseun.i-čujoča in obenem vsedvigajoča civilizacija veličino jaza, da ga borno morda kmalu poznali samo še iz zgodovine, v tem času se prebuja žena in stopa na dan z zahtevo po enakopravnosti in priznanju enakosti z' moškim v javnem življenju. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Morda ravno to, da ni več tisto, kar je bil prej, ko je vsak posameznik lahko uveljavljal samo samega sebe in tako neodvisen od družbe rasel do najvišje veličine in z njim vred tudi žena, ki mu je bila ob strani. Drugi vzrok je gotovo tudi.v današnjem socialnem položaju žene, ki od precejšnjega procenta ženstva zahteva ne matere in gospodinje, temveč delavko, bodisi v uradu, pisarni, trgovini, tovarni ali drugod. Pa naj je to že tako ali tako, žena je začela pogrešati svobode in enakosti in to dejstvo moramo vzeti na znanje. Feministično gibanje v drugem svetu sicer ni novo, temveč se pojavlja že desetletja in zavzema vedno večje dimenzije. Pri nas pa se v tej smeri, razven v nekaterih člankih in morda debatah, ki so bile več ali manj važne, dosedaj še ni sikoro nič delalo. Zato nam je sedaj tembolj pozdraviti korak slovenskega ženstva, ki ga je storilo z ustanovitvijo društva »Zenski pokret«, katerega občni zbor se je vršil v soboto 2. januarja t. 1. v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Občni zbor je otvorila predsednica pri- Cravljalnega odbora gospodična Alojzija fite-i. Pozdravila je zastopnice beograjskega »Ženskega Pokreta« gospo Milevo Milojevi<, gdčno Darinka Lackovih in gospo Ivani* ter zastopnic® zagrebškega »Zenskega pokreta* gospo Miro Vodvrka Koeouda. V svojem uvodnem govoru je predsednica opozarjala na težkoče, ki so stavljene žen-stvu v boju za njihove pravice in to predvsem vsled nerazumevanja te akcije od strani ženstva samega. Obrazložila je, da boj ženske za svoje pravice ni boj proti moškemu, temveč zgolj samo manifest za osvoboditev žene, ki je moškemu zapostavljena v javnem življenju. Prvi pogoj za dosego tega cilja pa je ženska volilna pravica. Z njo bo omogočen ženi prvi korak v javno življenje, kjer si bo morala sama izvojevati, da bo imela za enake dolžnosti tudi pravice. Ker nepravično je, da žena, ki opravlja enako službo kakor moški in nosi tudi enako odgovornost, prejema manjšo plačo od moškega. In to z motivacijo, da ima žemska manjše potrebe od moškega, k«T moški mora v družbo, kavarno, gostilno itd. Opozarja nadalje, kako malo je danes zaščiteno materinstvo in kako malo je uvaže-vano delo, ki ga opravlja žena doma, v krogu svoje družine. Izboljšanja pa ne bo prej, dokler si ga ne bo ženstvo samo priborilo. Zato pa je potrebna močna organizacija. V tako organizacijo naj bi se razvilo društvo »Zenski po-kreU, ki se ravnokar ustanavlja v Sloveniji j Nato je predsednica zaključila občni zbor j in povabila vse udeleženke na sestanek, ki j se je. vršil ob 8. uri zvečer v damskem sa-i Ionu kavarne »Emona«:. in ki že nekaj let uspešno deluje v Beogradu in Zagrebu. To društvo naj ima prvič namen, seznaniti vse ženstvo o gibanju feminizma, drugič pa širiti propagando za to gibanje po vseh krajih Slovenije. Kadar bo možen enoten nastop, bo ženi odprta pot v javnost. Svoj govor konča z Marksovimi besedami: Izgubiti nimamo ničesar, pridobiti pa vse! Sledi druga točka dnevnega reda in izvolitev predsedstva občnega zbora. Izvoljena je bila Stebi Alojzija.. Zatem so se čitala in odobrila pravila društva »Ženski pokret«, ki obravnavajo ime, sedež in namen društva, kar je bilo že v uvodnem govoru razjasnjeno. Pravila so bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve odbora. Izvoljene so bile sledeče gdčne oz. gospe: Vera Albrecht, Mara Jarc, Malči Prijatelj, Angela Vode, Karla Modic, Ema Peče, Alojzija Štebi, Cirila Stebi, Jožica Novak, Angela Boškin. Obravnavalo se je nadalje o predlogu gdčne Franchotti, ali naj se izvolijo predsednice tudi zunaj po deželi. O tem bo razmišljal še podrobneje odbor sam. Tudi predlog, da naj se priredi cvetlični dan, se na občnem zboru še ni usvojil. Sestanki društva bodo vsak četrtek ob 8. uri zvečer v damskem salonu kavarne ■Emone«. Članarina, ki se bo pobirala od članice do članice po hišah, je določena na en dinar mesečno. Katera more, naj prispeva več. S tem je bil oficijelen dnevni red občnega zbora izčrpan in sledil je pozdravni govor predsednice beograjskega »Zenskega pokreta« gospe Mileve Milojevič. • V izbranih besedah je pojasnila potrebo in nujnost ženskega gibanja za svoje pravice. Žena zato ni imela pravic, ker jih ni nikoli zahtevala. Poudarja uspehe, ki so jih imele žene v drugih državah, kjer je bil njih nastop enoten in močan. V imenu zagrebškega »Zenskega pokreta« pozdravi zborovatke gospa Kočouda. Poudarja, da živimo sedaj v času, ko hoče biti človek aktiven. Če ni aktiven, se mu zdi, da ni svoboden. In z isto pravico, kakor moški, sme zahtevati aktivnega udejstvovanja tudi žena. Zensko gibanje se v stari Avstriji ni moglo uspešno razviti in to predvsem zaradi različnih narodnosti^ ki »o bale v državi. Toda sedaj, ko imamo Jugoslovani svojo državo, ko imajo svojo državo tudi Cehoslovaki, je razvoj gibanja možnejši. Ustanovila se je »Zenska mala antanta«, katere namen je, da združi vse ženstvo prijateljskih držav v enotno fronto za njihove pravice. Končno je poročala o svojem delu v Srbiji gdčna Darinka Lackovi*. Opisala je vse mi-zemo stanje srbske priproste žene. V izboljšanje razmer so ustanovljeni tam fcro-mesečni kurzi, v katerih se poučujejo dekleta v odgoji dece in umnem gospodinjstvu. Gdč. Lackovič je prinesla s seboj tudi »like, da bi s pomočjo skioptikona nazorneje pokazala ondotne razmere in tudi de+ovanje »Ženskega pokreta«. Toda, ker ni bilo mo- Reforma v Turčiji. Evropeizacija azijatske pokrajine je bi! njegov cilj, njegovo sredstvo samovoljen, če-sto tudi okruten despotizem. Da uvede gospodarske načine, znanost in običaje zapada, se ni zadovoljil samo z vplivanjem na javno življenje, nego se ni ustrašil niti posega v privatno življenje. .Zlomil je moč duhovščine, odpravljal samostane, lajiziral šole, prisilil uradnike, da so se morali oblačiti po zapad-nih vzorcih, odpravil tradicijonalno narodno nošo in izvlekel žene iz zaprtih družinskih prostorov v javnost. Vsak odpor zoper svoje prenagljene reforme je uničil z nečloveško krutostjo, tak o je prisilil s knuto in vešali k civilizaciji, ki si jo je zamislil, vso Rusijo. Kajti o Rusiji, in njenem carju Petru I. je govor. Te besede bi se pa nanašale lahko tudi na Mustafo Kemal-pašo, vsemogočnega gospoda sedanje Turčije. Primerjati pa se ne da sa-mo njegova brezobzirna odločnost z ono Petra I. Kemal paša ni kak ustvarjajoči duh, ki gradi nekaj iz nič, izvršitelj vseh načrtov, ki so jih zamislili za reforme navdušeni sultani a la Mohamed II. in Mladoturki, vendar se. tako pod polumeseccm še ni hitelo z reformami. Odpravitev sultanata, uničenje kalifa ta, omejitev cerkvene moči, prepoved turbanov za neduhovnike, odprava vseh der-viških samostanov, uvedba klobukov za uradnike, čepic za častnike, priprave za novo kazensko, civilno in trgovsko pravo, pobijanje malarije, vsifilide, prostitucije, gradnja železnic, pospeševanje zrakoplovstva, Icatastri-ranje zemlje, odstranitev bire, ustanavljanje zadrug, ^— to so le nekatere reforme, ki so ali pa šele bodo izvedene. Ali zato pa še vedno ni vsa Turčija navdušena 'At reforme. Neki opazujoči popotnik je našel na primer na vzhodu dežele, v svetovni vojni od Rusov zgrajene železnice, avtomobilske ceste in brzojavne napeljave v strahovitem sianiu. V Erzerumu je videl okrog 50 lokomotiv, skoro novih, ali brez kotlovih oprem, kovači rozicionalci mislijo, da ne bo mogoče več sestaviti »nacionalnega bloka«, keT ta ne bi imel večine, je razumljivo, da prevladuje med demokrati struja, ki je za zbližan je z radikali. V tem oziru so se že — kakor -smo poučeni — vodila neobvezna popa ianja. Od demokratov se omenja;'o kot udeleženci pogajanj dr. Kosta K uma nudi, šu-menkovič in Ilič. — Tudi pri ostalih opo-cirienahiih skupinah se onaža to snravJnvn mišljenje. Včeraj je prišel v Beograd tudi dr. Korošec, da se informira o političnem položaju in mogoče tudi zato, da pregledn teren glede eventualnega vstopa v vlado. Dr. Korošec tudi že snoroča podlago za ustanovitev Širše koalirrske ali koncentracijske vl*de. Ta pediatra bi bilo: gospodarska in finančna obnova države, dočim bi se vsa politična vprašanja odložila. Korošec trdi, da je tudi vlada spoznala težko finančno in srospodarsko stanie dežele. Dokaz tega so česti raztovori vlade s člani finančnega odbora v s vrh o do-sežeofa ravnovesja v proračunu. Zato misli dr. Korošec, da ie prišel čas, da se vladnim strankam — ali še bolje samo radikalom — ponudi sodelovanje opozicije v navedeni smeri. Korošec je hotel takoj včeraj sovo-riti v tem zmiislu z Davidovičem. da bi se 7. njim doeovoril o tej novi akciji opoziciie. Toda Davidoviča ni dobil doma in zato se bo sestanek obeh politikov vršil danes. — Radikali odklanjajo vsako informacijo o tej novi akciji opozicij® in čakajo, da se ta bolj razvije in .jasno formulira. Sicer pa po7.drav-Ijajo akcijo opozicije, ker so mnenia, da je rešitev brez radikalov nemogoča iin da b! prišli tako do bol} normalnega položaja. — Pospešena evaknaciia nemškega ozemlja. V Parizu se vrše poga janja med nemško in francosko vlado glede pospešene evakuacije zasedenega nemškega ozemlja. Francoska vlada je pod gotovimi poeroii pripravljena izprazniti drugo cono že 1. 1927 itn tretjo že tri leta kasneje. Tudi bi bila Francija pripravljena izvesti glasovanje v saarskem ozemlju Je po Štirih letih. Kot protikonoe-sijo pa bi Francija zahtevala, da dobi za važne francoske izvozne predmete, kakor umetno svilo in vino pravico največjm ugodnosti, dočim bi morala Nemčija v teh predmetih na enakopravnost resignirati. — Bolgarija odklanja *re*o s Turčijo. Bolgarska vlada 'je sporočila v London, da je odklonila turško ponudbo zavezništvi za slučaj oboroženega konflikta v moMilskem vprašanju. Od bolgarske strani se poudarja, da je v tem vprašanju stališče Sofije popolnoma identično s stališčem Beograda. — Kakor a&-vidi, skušajo Angleži poravnati svoj nvosul-ski račun s pomočjo Italije in balkanskih držav. = Jouvenelov opomin Drnzom. Visoki komisar Sirije Jouvehel je izdal na Druze naslovljen poziv, v katerem jih v odločilni uri še enkrat svari pred brezplodnim prelivanjem krvi. Vsa krivda za nove boje pade-edinole na sultana Atraša, ker Francozi ne morejo še dalje trpeti upornosti Druzov. Končno poživlja Jpuvenel Druze, da poloSe orožje, da $i tako pridobe svobodo in krtub- = Zaključek komunističnega kongresa _* Moskvi. Na zadnji seji je nastopil Buhari* proti očitkom leningradskega delegata, da so se' sovjeti izneverili misli svetovne revolucije, ker so pričeli podpirati rusko industrijo-Komunistični kongres je z glasnim odobravanjem osvojil mnenje Buharina, da se z dvigom sovjetske industrije pripravlja teren za svetovno revoluoijo. — Nato se je razvila daljša debata zaradi nastopa lenmgradske delegacije. Rikov je sporočil, da je delegacija vse preklicala. Nato so sledile volitve v centralni« odbor. Izvoljeni so bili vsi znani komunistični voditelji. Končno je bilo sklenjena, da se odslej imenuje Komunistična vsesojuzna stranka boljševilcov ali kratko Vsesojuzns komunističeskaja partija ali z začetnicami V. K. P. KDO OSTANE V AMERIKI? Glasom ameriške uradne statistike se j® priselilo v letu 1923 24 v Ameriko 522.91® oseb. Od teh je bilo 307.522 moških in 215.397 žensk. Vrnilo se je v tem letu az Zedinjenih držav 54.752 moških in 26.698 žensk, tako da znaša priseljeniški lietto — prirastek 441.469-Izobražencev se je priselilo 16.542, vrnilo pa 2537. Pripadnikov srednjega stanu se je priselilo 106.213, vrnilo 8231, poljedeloev je prišlo 38.408, odšlo 2648, delavcev se je priselilo 85.552, izselilo 32.912. Pripadnikov drugih poklicev, večinoma mornarjev in poslov, se je priselilo 86.619, vrnilo 9832, ljudi brez poklica, torej večinoma žensk lin otrok je prišlo 191.585, odšlo 25.240. Največ se je vrnilo torej delavcev, najmanje pa poljedelcev, kar dokazuje, da Amerikancem ni prav nič ležeče na industrijskem priseljevanju, na poljedelskem pa zelo veliko. Razpredelba priseljencev po poklicu je ▼ podrobnem sledeča: 709 duhovnikov, 731 gledaliških igralcev, 74 urednikov, 166 odvetnikov, 621 pisateljev, 1076 glasbenikov, 704 zdravniki, 287 kiparjev, 2589 učiteljev raznovrstnih, 16.470 trgovskih pomočnikov, 12.305 mizarjev, 6288 mornarjev, 5559 krojačev, 5423 rudarjev, 4418 mašinistov, 418» krojačev za plašče, 2928 pekov, 2817 mehanikov, 3307 čevljarjev, 3248 kovačev, 2055 mesarjev, 1898 brivcev, 2550 slikarjev, 930 pleskarjev, 3 pivovarjev, (Amerika je »suh««) 900 vrtnarjev, 278 draguljarjev, 3276 zidarjev, 309 mlinarjev, 632 modistinj, 118 bankirjev, 2165 ribičev, 187 hotelskih uslužbencev, 320 suknarjev, 8856 samostojnih trgovcev “* RO 0.09 rw>ol n v Od ljudi, ki so se vrnili ni bilo nič kot 440 duhovnikov, 19 urednikov, 34 Roke kvišk»< nista ubogala, temveč sta se hotela postaviti v bran, so oddali roparji nanju več strelov, nakar so pobegnili. Cataruzza, zadet od štirih strelov v prsi in trebuh, je obležal na mestu mrtev, dočim se je Zachellu posrečilo nepoškodovanemu pobegniti z vsem denarjem v znesku 145 tisoč lir na poveljstvo. Dasi je bil takoj na nogah ves policijski aparat, zločincev niso dobili. Doslej so aretirali že okrog 50 osumljencev, od katerih so jih pa morali že mnogo izpustiti, ker jim ni‘so mogli ničesar dokazati. — Roparski napad na tramvajski voz. Enega zadnjih večerov so napadli zunaj periferije mesta Aachena roparji s krinkami na obrazili voz električne cestne železnice. Ogroženim pasažirjem je prihitela na pomoč policija. Med policijo in roparji se je razvilo streljanje, ki je končalo z zmago policije. Eden od roparjev je bil težko poškodovan, dva druga je ujela policija nepoškodovana, ostali so pobegnili. — Vlomilci odnesli en kilogram platine. V eni zadnjih noči so udrli v neko pariško veletrgovino draguljev vlomilci. Zvezali so nočnega čuvaja, mu zamašili usta ter se spravili na delo. Hoteli so navrtati in opleniti vseh 14 železnih blaganj, v katerih je bilo dragocenosti za 30 milijonov frankov. Kljub temu, da so bili opremljeni z najmodernejšim vlomilskim orodjem, so mogli navrtati po večurnem delu samo eno blagajno, v kateri so našli 1 kg platine v vrednosti 100.000 frankov. Nočnega čuvaja so rešili iz neprijetne situacije šele uslužbenci, ki so prišli ob 9. zjutraj v trgovino. — Zdravnik osumljen umora. Iz St. Moritza v Švici poročajo: Pred 14 dnevi je' umrla v Langnau-u (Engadin) nenadoma soproga tamkajšnjega zdravnika dr. Riedela. Ker se je govorilo, da ni umrla naravne smrti, je bila po odredbi oblasti ekshumira-na in obducirana. Preiskava je ugotovila, da je umrla na zastrupljenju z arsenikom. Kot dozdevna storilca sta bila aretirana njen soprog in njena služkinja, ki je bila baje na njeni smrti interesirana. — Abnormalni gost. Iz Berlina poročajo: V neko gostilno v Seegefeldu pri Spandau-u je prišel te dni nekega večera gost, ki je sedel proč od drugih gostov k mizi,, kjer je bil sam. Obnašal se je tako čudno, da ga je končno gostilničar prosil, da naj plača račun in odide. Tedaj pa je planil neznanec kvišku. Zaklical je gostilničarju in drugima dvema gostoma: »Vas bom sedaj umoril!«, nakar je potegnil bodalu podoben nož ter zabodel z bliskovito naglico vsakega izmed njih pnr-krat kamor je zadel. Napadencem se je posrečilo pobegniti ter zakleniti vrata. Besni mož je razbil nato v sobi vso opravo. Ker je navalil pozneje tudi na poklicane orožnike, je oddal eden od njih nanj strel, ki ga je zadel v prsi. Prepeljali so ga z vsemi tremi ranjenci vred v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Agnoscira se ga kot nekega delavca iz Berlina. Očividno je mož nenadoma zblaznel. — Ne begu pred financarji ustreljen. Posestnik Marovič-Marinov iz Kamna v Dalmaciji je šel te dni v okolico na lov. Na polju je naletel nenadoma na financarja Jova Ig-njata. Ker ni imel orožnega lista, se je bal, da mu odvzame financar puško ter ga ovadi. Zato je zbežal. Financar je dirkal nekaj časa za njim. Ko pa je uvidel, da ima kmet bolj ume krake, je oddal za njim par strelov, da bi ga vstrašil. Kmet je tekel dalje, nenadoma pa se je zgdrudil mrtev na tla. Financar se je prijavil nato oblastim. Obdukcija je podala zagoneten rezultat. Smrtnonosnj strel je oddan iz lovske ne pa iz vojaške puške. Na drugi strani je ležal Marovič v taki pozi, da je izključeno, da bi bil izvršil samomor. Preiskava se nadaljuje. Financarja so pridržali v pritvoru. — Aretacija trgovca z dekleti. Mariborska policija je aretirala te dni zanimiv parček. Mož, ki se mu pozna po nastopu, da je >globetroter« je izdal svojo spremljevalko za svojo soprogo. Budnemu očesu postave pa se ni zdel sumljiv samo avstrijski vizum v njegovem potnem listu, temveč zdela se mu je tudi njegova »soproga* mnogo premlada. Zato je vzela parček policija v svoje okrilje ter se informirala pri kolegijalni oblasti na Dunaju. Odgovor je prišel nepričakovano hitro: Mož je mednarodni trgovec z dekleti ter je odvedel 15-letno deklico, ki je iz boljše rodbine, preko Jugoslavije v Albanijo. Deklica je tako naivna, da je trdila, predno je prišel z Dunaja odgovor, da se je s pustolovcem na dunajskem magistratu civilno poročila. Prišla je šele nekoliko v zadrego, ko ji je repliciral uradnik, da bi bilo potrebno tudi za civilno poroko, z ozirom na njeno mladoletnost, privoljenje starišev. — Deložacija žandarmerije. Orožništvo v Senti je nastanjeno, ker tam ni orožniške vojašnice, v hiši Matije Csonke. Csonka je žandarmeriji stanovanje že davno odpovedal. Ker pa se ni hotela izseliti, je prišla stvar pred sodišče, ki je odločilo, da se ima orožništvo do 14. januarja izseliti, sicer se izvede deložacija šiloma po uradnih osebah. — Posledica previsokega pasjega davka. Berlinski magistrat je pasji davek znatno zvišal. Ker bo treba te dni plačati prvi obrok in mnogo prijateljev psov tako visokega davka ne more utrpeti, vodijo dan za dnevom številne pse na policijo in pasje klinike, kjer jih zastrupljajo. Samo v enem zadnjih dni je bilo zastrupljenih nad 250 psov. Zvišanje pasjega davka se smatra splošno kot po-grešeoao. — Posledica hude rime v kamnolomih. Hudi mraz sredi meseca decembra je povzročil v mramomih kamnolomih v Nabrežini veliko škodo. Veliki kosi mramorja so se razpokali ter razpadli, da niso več vpo-rabljivi. Skoda se ceni na en milijon lir. — Halo, šahiati in šahisdnje, kibici dn radovedneži, ne pozabite in pridite 5. jan. ob 8. zvečer h Goetzu na partijo šaha. Mojstra Kramer in Vasja Pirc pravita, da vse Mari-, borce namlatita I Na boj proti prepotenci! Prost vstop. Prej in potlej godba svira, harfa poje, čelo in bas. Za zabavo jamči zmaga amsterdamcev! Le vkup! Do svidenja! Ljubljana. 1— Prijava psov. Vsi psi na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne izvzemši Barja, se morajo prijaviti mestnemu magistratu radi vpisa v pasji kataster. Vsak posestnik (rejnik) psa mora prijavo, ki se nanaša na datum položenja,. spol, pasmo, barvo in uporabo psa (za lov, luksus itd.), izvršiti ustno tekom meseca januarja 1926. Kdor si nabavi psa kasneje tekom leta, ga je dolžan prijaviti takoj po nabavi. — Ravnotako se mora naznaniti in sicer najkasneje tekom treh dni tudi vsaka izprememba, ki se tiče psa, zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetna povrnitev, preselitev in oddaja psa drugemu posestniku (rejniku). — Za vsakega psa se mora ob priliki prijave nabaviti pasja znamka in plačati občinska taksa 100 dinarjev. Mladiči morajo dobiti pasje znamke takoj, kakor hitro so sposobni za samostojno življenje ne glede na to, koliko časa so pri psici. — Vsak zamudnik plača takso v dvojnem znesku. Pasje znamke se dobivajo v popisovalnem uradu (Mestni trg št. 2. II. nadstropje soba št. 46), kjer se izvršujejo tudi vse prijave in naznanila. — Takse oproščeni so le psi varuhi, ki so na verigi. Ali je psa smatrati za čuvaja, t. j. za psa, ki je za varstvo samotnega posestva neobhodno potreben, o tem odloča mestni magistrat na strankino prošnjo, ki mora biti opremljena s kolkom po 5 Din in 20 Din. Stranke, katerih naj navedemo samo nekaj najvažnejših: ob priliki prijave oprostilne odloke. — Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 2. mesecev ali z globo do 3000 Din. 1— Tržno cene v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo nam pošilja tržne cene, jjd katerih naj navedemo sam onekaj najvažnejših: Kilogram govejega mesa 15 do 19 Din, telečjega mesa 17 do 20, prašičjega mesa 20 do 27.50, slanine 22.50 do 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, jezika 35,’ prekajene slanine 30 do 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 7 do 9 Din; kilogram krakovskih klobas 45, debrecenskih 44, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenih 30, svežih in polprekajenih kranjskih 32 do 40, suhih kranjskih 67. Piščanec 20 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 30 do 35, uepitana gos 60 do 70, pitana gos 100 do 120, domač zajec 15 do 25, divji zajec 25 do 60, kg sme 20 do 35. Liter mleka 3 do 3.50, kg surovega masla 40 do 45, čajnega 60, masla 40, bohinjskega sira 38, sirčka 9 do 10, eno jajce 2 Kilogram belega kruha 6, črnega in rženega 5; ena oranža 1.50 do 2, limona 0.75, kg rožičev 10, fig 10 do 1(3, dateljnov 25, orehov 12, lušenih orehov 35, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 16. Kilogram moke št. 0 5.25 do 5.50, 1 5, 3 4.50, 5 5.57, 6 3, kačsa 0 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 4.50 do 5. q pšenice 340 do 350, koruze 230 do 235, ajde 300 do 325, fižola 350 do 360, graha 400 do 500, leče 600. q premoga 40 do 46, kub. meter drv 160 do 180, mehkih 100. POPLAVE. Iz Nemčije, Francije, Belgije in Anglije prihajajo poročila o poplavah. Pri Kolnu je Ren širok več kilometrov. Vsa okolica in del mesta je pod vodo. Najbolj prizadet je kraj Neuwied, kjer so ob cestah, ki leže ob Renu, vse hiše do drugega nadstropja pod vodo in kjer so morali izprazniti nad 1000 hiš. Na mnogih krajih ob Renu je promet popolnoma ukinjen, ker je vsled deročih valov in silnih viharjev onemogočen celo promet s čolni. V Trierju ja veliko število hiš do prvega nadstropja pod vodo. V bližini Elberfelda je, odnesla voda temelje mosta, ki so ga baš pričeli graditi. Na rekah plavajo tisočeri kadavri utopljene živine, pohištvo, poljedelski stroji itd. Tudi reke Laba, Sala in Fulda so prestopile bregove. V vzhodni Prusiji je razdrtih, deloma ogroženih več železniških nasipov, vsled česar je promet deloma ustavljen, deloma pa se vrši zelo počasi. V Quedlinburgu je vdrla voda med drugim tudi v plinarno in elektrarno, vsled česar je mesto brez razsvetljave. Znana stolna cerkev je pod vodo. V Franciji so povzročile posebno velike poplave Sena, Rona in Oaza. Pri Parizu ja bila Sena te dni skoro štiri metre nad nor mnlom. V nižjeležečih delih mesta je vdrl* v kleti. V mnogih drugih mestih je porušila oziroma poškodovala voda večje ali manjše število hiš. V Belgiji sta narasli posebno reki Maasa in Sandra. Posebno veliko škodo je povzročila voda v Liege-u. Tudi na Holandskem so prestopile vse reke bregove. V Angliji je trpela vsled poplav posebno grofija Wales. Še več škode kot poplave pa je povzročil v Angliji orkanu podoben vihar, kakoršnega v Londonu ne pomnijo že 30 let. Vihar je porušil 16 brzojavnih, oziroma telefonskih prog, ki vežejo London s Parizom, tako da sta ostali v obratu samo še dve progi; med drugimi je porušil tudi cel trakt neke velike bolnice v zapadnem delu Londona. Po več ur trajajočih rešilnih delih so izvlekli izpod ruševin 1 bolnika mrtvega, 7 smrtno, večje število pa lahko ranjenih. USODEPOLNE POSLEDICE IZMIŠLJOTINE HISTERIČNE ŽENSKE. Te dni se je vršil pred porotnim sodiščem v Strasaburgu nenavaden proces. Obtoženec, 36 letni gozdar Josip Sur, je ustrelil nedavno v neki vasi nedaleč od Straasburga krnela Marbacha. Zgodovina njegovega »ločina sega par meeecev nazaj. Začetkom minule jeseni so se začuM v tihi noči iz sobe gozdarjeve hčerke nenadoma obupni klioi na pomoč. Dekle je kričalo, da jo hočejo zadaviti strahovi. Na njene klice *> prihiteli v sobo njen oče in njeaa dva brata. Preiskali so vse kote v sobi, ne da bi bili 'kaj našli. Par dni nato se je stvar ponovila, samo s to ra/liiko, da so videli to pot tudi oče in i bratje dekleta ,strah v obliki strahotnega ko- j dra, ki je bil podoben posestniku Marbachu. j Ta vest se je kmalu razširila po vsej vasi. j Med prebivalci sta nastali dve stranki: Ena je trdila, da strahov sploh ni, druga pa je j bila mnenja1, da mora biti Marbach čarovnik. Dva gozdarjeva prijatelja sta se ponudila nekega dne za varuha. Ko je začelo dekle ponoči kričali, sta videla tudi ona dva tajin--stvenega kodra. Prisegala sta, da sta spoznala v kodru Marbacha. Ker so se taki prizori ponavljali, je vzel nekega dne gozdar puško na ramo, se podal v spremstvu kakih 100 kmetov v sosednjo vas, kjer je našel Marbacha nič hudega slutečega pred hišo sedečega. Ne da bi črhnil besedico, je gozdar kmeta ustrelil. Preiskava je ugotovila, da je šlo v tem ‘Slučaju za množestveno sugestijo: Skoro polovica vasi je bila prepričana, da je nesrečni kmet čarovnik. Avtor sugestije pa je bila 32 letna histerična gozdarjeva hčerka. Staro dekle je imelo ■amreč več ljubimcev ter je hotelo enega od njih poročilih. Izbralo si je končno v ta namen Marbacha, ki pa o tem ni hotel ničesar sli-Sati. Zato se je hotelo maščevati ter insceni-falo popisano komedijo. Gozdar je bil obsojen na 2 Jeti ječe in plačilo 13.000 frankov odškodnine Marbachovi rodbini. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 4. jan., pondeljek: »Veronika Deseniška«. —■ Red E. i. jan., torek: Zaprto. 6. jan., sreda: ob 15. »Veronika Deseniška, ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. — ob 20. uri. »Druga mladost«, ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. 7. jan., četrtek: »Krpan mlajši«. — Red C. 8. jan., petek: »Druga mladost«. — Red B. f. jan., sobota: ob 15. uri »Pegica mojega srca«, dijaška predstava po zniž. cenah. — liven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 4. jan., pondeljek: Zaprto. 5. jan., torek: »Povratek«, »Favnova .noč«, »Svatovac«. — Red A. ti. jan., sreda: ob 15. uri »Hoffmannove pripovedke«. — Izven. 7. jan., četrtek: Zaprto. 8. jan., petek: »Orfej v podzemlju«. — Red F. 9. jan., sobota: »Vihar«, simfonična pesem za veliki OTkester soli in zbor. Koncert v vel. dvorani Uniona. Začetek ob 20. uri. Posetnike koncerta, na katerem se bode hsvajala Vileslav Novakova simfonična pesnitev za soli, mešani zbor in veliki orkester Vihar (Boufe), opozarjamo, da se vrši na praznik Sv. treh kraljev, v sredo, dne 6. t. m. ob pol 11 uri dopoldne predavanje o tem delu. Predaval bo skladatelj Emil Adamič, pri klavirju pa bo sadel dirigent Niko Štrito.. Opozarjamo občinstvo, ki se zanima za to delo, da to predavanje obišče. Vstopnine na, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki \ kritje stroškov. Predavanje priredi Filharmonična družba, vrši se pa v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici št. 7,11. Viteslav Novak: Vihar (Boufe). To veliko in znamenito delo, katerega je izvajal oper- • ni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani s solisti go. Lovšetovo, Banovcem in Betle-tom ter celini pevskim zborom Glasbene Matice in z opernim zborom, se ponovi na splošno Izraženo željo v soboto, dne 9. t. m. Ob 20. uri zvečer v dvorani hotela Union. Na to koncert opozarjamo v prvi vrsti vse •one, ki zadnjič, 18. novembra, niso imeli prilike čuti to ogromno delo, prepričani pa smo tudi, da si marsikdo, ki je bil že pri prvem koncertu, želi slišati njega ponovitev. To pa delo tudi zasluži, saj je eno najtežjih del posebno v orkestralnem partu, kar se Jih je kdaj izvajalo na naših koncertih. Vstopnice bodo od torka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Svetovna znana vijolinska virtuozinja Al bortina Ferrari priredi pod okriljem Glas- j bene Matice ljubljanske v četrtek, dne 7. jantarja 1926 v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu, koncert s sledečim sporedom: Vieu-temps: Koncert v e-duru. Zandonsi: Romantični koncert. Bizet-Hubay: Fantazija na gosli po motivih opere Carmen. Strauss-Hubay: Jutro, Čajkovski: Melanholična serenada Zsold: Libellulles, Faganini: Mozes: Fantazija za gosli. Umetnico spremlja, na klavirju prof. Evzebij Curellich. Albertina Ferrari je prvovrstna vijolinska umetnica ter uživa kot taka svetoven sloves. Kritike vsega evropskega časopisja hvalijo njeno igro, ki je v vsakem pogledu dovršena in virtuozna. Občinstvo opozarjamo na ta koncert tudi posebno vsled tega, ker so vijolin-ski koncerti v Ljubljani zelo redki. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigami. List »Prerod« stopa z novim letom v V. leto svojega obstoja. Pridobi! ai je simpatije vseh, ki jim je na srcu treznost in prerod naroda. Svojemu sedanjemu programu bo ostal zvesit tudi v bodoče. S prvo številko bo pričel objavljati zopet vrsto člankov o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja. Tudi članki o higijcni, zdravju in domačem zdravljenju (posebno tisti, ki so praktičnega pomena) ne bodo manjkali. Za lepoto narave bodo navduševale črtice in slike iz taborniškega gibanja. V rubriki »Iz kraja v kraj« bo prinašal zanimiva poročila potovalnih zastopnikov. V rubriki »Vprašanja in odgovori« je uredništvo vsakemu naročniku brezplačno na razpolago za vse informacije in nasvete. Tudi slike bo list v bodoče redno prinašal. Ker se bo list povečal ter bodo s tem združeni večji stroški, se mora' višina naklade določiti že pri prvi številki. Vabimo vse, ki se zanimajo za treznostni pokret, da se na-roče na »Prerod«. Naročnina znaša za celo leto Din 25.-—. Uredništvo in upravništvo lista »Prerod«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. PROTI DAVČNI PREOBREMENITVI SLOVENIJE. Dne 27. decembra ob 10. uri se je vršil v veliki dvorani Kamniškega doma dobro obiskan protestni shod proti neznosnim davčnim bremenom v Sloveniji. Shod je sklicalo društvo hišnih posestnikov z vsemi drugimi pridobitnimi organizacijami kamniškega okraja. Zborovalce je pozdravil predsednik društva hišnih posestnikov g. dvorni svetnik v p. dr. Ivo Šubalj, na kar se je izvolil predsednikom zborovanja g. Ant. Stergar, načelnik gremija, trgovcev za kamniški politični okraj, ter dal besedo g. Frelihu iz Ljubljane, kateri je orisal neznosne krivice, ki se gode Sloveniji z okrutnim davčnim sistemom. Z napeto pazljivostjo so poslušalci sledili govornikovim izvajanjem. Saj je marsikdo doživel sam neverjeten slučaj pogrošnega razlaganja nesrečnih zakonov o davkih, taksah in in pristojbinah. Vsi sloji davkoplačevalcev so se mogli prepričati, kako je res v interesu vseh, da glede gospodarskih vprašanj vsi zastopniki Slovencev v skupščini nastopajo v enotni fronti, kadar se gre za spremembo današnjega davčnega sistema, ki duši in davi, onemogoča, da naravnost uničuje gospodarsko življenje v Sloveniji. Zborovalci so soglasno sprejeli zadevno resolucijo v 12 točkah, katera se je odposlala na merodajna mesta. Sklenila se je nadalje ‘resolucija glede kamniškega cestnega odbora, kateremu dolguje država še na prispevkih iz pobranih doklad »bivših deželnih cestnih doklad« od 1. 1922 dalje Din 404.433.—, katero vsoto'bodo morali davkoplačevalci kamniškega okraja plačati s 380% nimi dokladami, če ne bo država plačala v najkrajšem času dolžne vsote. Resolucija poživlja cestni odbor, da naj nastopi s tožbo proti državi na izplačilo dolžne vsote. , K besedi se oglasi tudi g. poslanec Janez Strcin, kateri riše položaj v državi; kako se iztiskajo iž Slovenije krvavi žulji, dočim se v Beogradu naravnost razsipa z denarjem, štedi pa tam, kjer je najmanj umestno. Splošno ogorčenje/je bil zaključek zborovanja z vzkliki, da tako ne more iti naprej, da se davkoplačevalci ne puste izmozgati do skrajnosti, ko že tako propadajo vsi brez izjeme! OBČNI ZBOR DRUŠTVA TRGOVSKIH POTNIKOV IN ZASTOPNIKOV ZA SLOVENJO. se je vršil danes 3. t. m., v restavraciji »Ljubljanski dv-or«. Predsednik Karl Seljak otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče, posebno pa zastopnika gremija trgovcev g. Mohoriča, nadalje g. -Zelenika in časnikarje. Povdarja slabe razmere in sploh krizo v vsem gospodarstvu, ki je predvsem občutna za trgovino. Nič na boljšem ni vsled tega trgovski potnik, katerega interesi so precej slični onim gospodarja. Krivda je v slabih trgovinskih pogodbah s sosednimi dižavami in tudi v carinski politiki vlade. Društvo je skušalo slabo stanje trgovskega potnika čimbolj izboljšati in je vedno zastopalo njegove interese. Od tvrdk je zahtevalo, da se nastavljajo le kvalificirane moči, ker to je tudi v interesu tvrdk samih. Potegovalo -se je društvo tudi za znižano vožnjo, v čemur mu pa dosedaj še ni uspelo. Tajniško poročilo poda g. Petrič, iz katerega je razvidno podrobno delovanje društva, članov šteje društvo sedaj 99. Tudi blagajniško poročilo poda g. Petrič, katero izkazuje primeroma zelo velik promet. Revizorja podasta pregledniško poročilo in predlagata odboru absolutorij. V imenu trgovskega gremija govori g. Mohorič, ki poudarja, kako velikega pomena za trgovino je trgovski potnik. On je pionir, ki prinaša nove iniciative v trgovsko, življenje. Poroča tudi o projektu reforme potniške tarife, katera sedaj še ni v veljavi. G. Zelenik poda v živahnem govoru nekaj zlatih naukov za trgovske potnike. Slede volitve odbora: Izvoljeni so bili: gg. Seljak, Krek, Petrič, Bratovž, Kobal, Vršič, Spitzko, Francekovič, Kant, Fantini, za preglednike pa: gg. Pantič in Grili. Med slučajnostmi je bil sprejet tudi predlog, da ostane dosedanja članarina. Nato zaključi predsednik občni zbor. PISMO IZ NEMČIJE. Sprejmite naše pozdrave in voščilo za novo leto. Nadalje uljudno prosimo, da nam priobčite v Vašem »Dnevniku« naš dopis, ki Vam ga v naslednjih vrstah prinašamo, in sicer: Dne 27. decembra 1925 je priredilo tukajšnje jugoslovensko delavsko društvo v društveni dvorani gospoda H. Lučke obdarovanje revnih otrok. Za to prireditev so prispevali dobrodušni naši rojaki v toliki nieri in s toliko požrtvovalnostjo, da smo napravili našim revnim otročičem z jabolki, orehi in sladkarijo prav mnogo radosti, kajti jabolka in orehi so zlato tu v industrijskem ozemlju. Po obdarovanju otrok se je vršila veselica, katere čisti prebitek je bil tudi namenjen za našo revno deco. Godbo nam je napravil naš rojak Josip Grešak na harmoniko, ki nas je spominjala prav občutljivo naše domovine. Tudi zapeli smo nekoliko slovenskih pesmi, ki so gotovo donele tja do naših dragih slovenskih planin in so tudi marsikateremu Nemcu, — čeravno nam pravijo »šlo-vaken« — privabile solzo v oko. . Tudi naš vestni voditelj, gospod Bolha, predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, je prisostvoval tej naši prireditvi, kar je rjapravilo na naše tukajšnje rojake zelo dober vtis in povečalo naše veselje. Zahvaljujemo se tem potom gospodu Bolhi za njegov obisk, Itakor tudi društvu Reekling-hausen-Siid, Erkenschvviek in vsem, posameznim, ki so nas obiskali. Najtoplejšo zahvalo pa izrekamo gospodu Kužniku iz Bott-ropa, ki je prispel z godbo svojih štirih sinov ter nas tako prisilil, da smo za nekaj ur pozabili svojo bedo, ki nam sili od dne do dne bolj čez hišni prag. Gospodarstvo, Predlog zborničnega svetnika Ivana Jelači-, na ml. radi gradbc poslopja za trgovsko akademijo v Ljubljani. Po prizadevanju slovenskih trgovskih krogov dosegli smo v letu 1920 ustanovitev slovenske državne trgovske akademije v Ljub- ljani. Ta za bodočnost slovenskega trgovstva prepotrebni učni zavod, ki ga je osnovala dr-j žava, pa mora še vedno uživati gostoljubnost i pod tujo streho in to dejstvo v veliki meri ! zadržuje uspešnejši razvoj zavoda. Slovenski j gospodarski krogi so iz lastne inicijative i ustanovili društvo »Trgovska akademija«, ki i naj bi zbiralo sredstva za zgradbo poslopja • trgovski akademiji. Ker pa je v današnjih težavnih gospodarskih prilikah in v oeigled | popolni izčrpanosti slovenskega gospodar-; stva vsled previsokih davčnih bremen nemogoče «z privatnih prispevkov zbrati potrebno j svoto za zgradbo omenjenega poslopja, je ne-: obhodno potrebno, da država poskrbi za po-! trebna sredstva v namene lastnega dršavns-i ga učnega zavoda. ; Predlagam torej, da naj sklene zbornica v ! današnji plenarni seji odposlati f nujno pred-| stavko g. ministru trgovine in industrije dr. \ Krajaču s prošnjo, da se vstavi v državni pro-j račun potrebna svota tudi za zgradbo trgov-| ske akademije v Ljubljani. X Prodaja starih karbidnih svetiljk. Di- ! rekcija državnih železnic v Subotici razpisuje j za ’ dan 16. januarja 1926 pismeno licitacijo I z» prodajo okolo 600 komadov starih ploie-j vimastih karbidnih svetiljk. Predmetni oglas ; z natančnejšimi podatki je v pisarni 'zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja 12.000 kg starega razbitega ite-kla. Ekonomsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. ure dne 8. januarja 1926 pismene ponudbe za nakup 12.000 kg starega razbitega stekla. Pogoji so na vpogled pri istem odelenju vsak delavni dan od 10. do 12. ure. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 30 m3 lipfe v deblih. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v ZagTe-bu glede dobave 20.000 kg bele kovin« i 80% kositra in 10.000 kg mehkega svioca. Dne 11. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 434 komadov kolesnih obročev. Dne 15. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave prenosnih električnih vrtalnih strojev; dne 16. januarja 1926 pa glede dobave raznega železa, žice in žebljev. Predmetni ogbisi z natančnejšimi podatki »o v pisarni zbornice za trgovino, obrt in induttrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. VOJSKOVODJA. V kratkem izide dnevnik umrlega feldmar-šala Konrada pl. Hotzendorfa. O vsebini se je izvedelo že par podrobnosti. Tako n. pr. piše feldmaršal o sestanku dveh oficirjev, ki sta bila po svoje enako zmožna, toda zelo različnih temperamentov. Eden od njiju je bil major Molzano, ki ni bil samo po imenu sin južnega naroda, temveč tudi po temperamentu, to se pravi, da je bil zelo lahko razburljiv, drugi pa je bil podpolkovnik Kali-woda, ki ga opisuje Hotzendorf, kot nordijsko naravo neomajnega miru. Oba sta prišla pri neki vaji v precej kočljiv položaj in Bolzano je vzkliknil razburjen: »Kaj naj narediva sedaj?« Kalhvoda je odgovoril lakonično: »Za moj del lahko vse, samo v hlače ne « Feldmaršal je pripomnil pri pregledovanju svojega dnevnika v oklepaju: »Ce reproduciram ta odgovor, ne storim tega radi dovtipa, temveč, ker se mi zdi bolj instruktiven, kot nešteta poglavja kake učne knjige o tak- ■ tiki. Ostal mi je vedno v spominu. Marsikateri vojskovodja bi bil storil dobro, če bi se j bil spomnil v kritičnem položaju takih naukov.« PASJE ŽIVLJENJE AMERIŠKIH KOKOŠI. Kdor se vozi ponoči po ameriških,pokrajinah, kjer so farme,, opazi česfo razsvetljene kumike. Ob 9., ob polnoči, ob 2. in 3. zjutraj, : ob vsakem času. Ali vrše kokoši nočno delo? , Da, res je tako. So farmarji, ki dajo vžigati i vsako uro ali vsako drugo uro potpm avto-; matičnih priprav v kurnikih električno luč. ■ Kokoši so tako neumne, da se dajo * tem j speljati.-na led, petelini pa ravno. tako. V»e- i kako -trdijo ti farm er ji, da mislijo kokoši, le iKionnjaku okoli sneta. Opisal Robert Krstit, Na drugih krajih je v potokih mnogo žvepla; tani je prevlaka rumena. »Da, to tu je res pekel!« zakliče Leonor. »Ne, to je šele predsoba, vhod v pekel, ki ga varuje tamle Morite Cerboli ali Gerberi,« »Na, hvala lepa! Kakšno bo šele tam, ko zlezemo v hrib,« reče Adam. »Ali meniš, Georg, da bo možno prodreti v goro?« »Ali, draga, kako naj pa jaz to vem? Vem le, kar mi je povedal oni pilot, ki je videl vse to le iz višine. In tamle je res zlato polje!« ... Zlatih kamenčkov je vedno več in pred njimi se sveti široka proga, ki je ni možno vse videti, tako je razsežna. v. Blizu so že, preden zagledajo zlato polje. Lezi v dolini, sredi teče voda — najbrže je dolina rečna struga, kakršnih sicer ni v Nemčiji, pač pa so v Italiji, Južni Franciji in Španiji. Take. reke imafc dve strugi; v suhem letnem času ozko, tako da potoček z lahkoto preskočimo, drugače pa zelo široko, čeprav plitvo, kar pa še ni povodenj, ki tudi lahko nastane. Potok prihaja iz gore, česar pa od tu še ne morejo natanko razsoditi; s sabo nosi zlato, prah in zrna, velika kakor oreh, in jih odlaga v široki strugi. Za (170) ' časa povodnji so zdrčala posamezna zrnca tudi še j dalje. Če računamo s tisočletji je pač lahko nastalo tano i veliko zlato polje. Sedaj so pač tudi ti ljudje razburjeni. »Georg«, šepeta Leonor in oči se ji svetijo, »sedaj smo najbogatejši ljudje na svetu!« i »Da, in kar je najbolje, s tem zlatom nazidamo j lahko zopet Buenos Aires, in potem ti bo svet odpu- I stil. Zlato je in bo vedno najmočnejša sila na zemlji.« »No, petem pa kar hitro, da poberemo vse, preden J pridejo drugi avtomobili.« Adam že suče železno roko, a ker mu gre to prepočasi, pritrdi nanjo gobo, napojeno z nekim lepilom in potem mu gre delo hitrejše izpod rok. Ko imajo v avtomobilu precejšen kup zlata ga stehtajo. Celo oni, ki poznajo natanko specifično težo zlata, se čudijo, ker zlata imajo že tri cente. Zlato je pač dvajsetkrat težje od vode, in kdor nima vedno opraviti z zlatom, bo na oči vedna napačno cenil kvantiteto. »Koliko pa lahko odnesemo?« vpraša Georg. »Koliko bi lahko spravili v avto?« »Oh, tudi več sto centov. Toda poglejmo raje še nekoliko ta kraj? Bolj me mika preiskati to samotno goro, kot vse zlato.« Georg je zadovoljen s tem. Najprej pa še urede pripravo za proizvajanje kisika; ker so bili večkrat odprli okence, je zrak v avtu že precej okužen z borovo kislino, ki se je ne znajo iznebiti. Videti je, da je le Adama prevzela strast po zlat«; hitro izvrže še enkrat svojo gobo z lepom. Potem ima pa tudi on dosti in grabi v kupil z zlatom. »Charly, Tom, pojta sem, igrajmo karte za vse to!« Njegova strast je bila torej le humoristična volja. Peljejo se ob potoku navzgor; v njegovi ozki strugi se kar sveti, zlata zrna so tu še večja, 'tudi ta voda vsebuje borovo.kislino, a v manjši množini in tudi ni tako vroča, kot ona, ki so jo dosedaj preizkušali. Pritoki pa, ki se izlivajo v tega, nimajo zlata, a so silno vroči. Z velikimi skoki jih preskoči Maksi nius. Čeprav je videti, da borova kislina ne škoduje kovinski snovi, s katero so prevlečene oklopne plošče in kolesa in ki je tudi Morrisova iznajdba, vseeno so pozorni. Okna so kmalu prevlečena z belo snovjo, a to ni nič, saj lahko zapro oklopne plošče, snamejo stekla in jih tali o očistijo tudi od zunanje strani. Tega pa sedaj še ni potrebno storiti. Le ona borova kislina, ki je že v avtomobilu, postaja vedno bolj nadležna pljučam. Odstraniti jo, to je problem, ki ga treba rešiti. Kmalu se prikaže konec ali pravzaprav začetek struge, ki ima vedno manj zlata. Sega prav do precej strmo se dvigajoče gore, ki je osamljeno skalovje, kakršnega najdemo v Meksiki večkrat. Menili so, da P*"1 baja potok od zgoraj kot vodopad ali da priteče, toda temu ni tako, potok prihaja iz velike jame. »No, pa ga imamo, vhod v pekel!« (Dalje prih.) vrl' -v Vsem / danes gospod prijateljem in znancem javljamo pretužno vesr, da je pp.'- ctsecljnal«; ztoorralce za trcjovino, obrt lam Sreciustrijcš ffdL ob pol 10. uri po kratki bolezni na Dunaju v 73. letu preminul Ljubljana, 2. januarja 1926 Mesto vsakega posebnega naznanila ? .-se Ne kupite prej nobenega šivalnega strela dokler ne ogledate in preizkusite JOSIP PETELINC-a strojev znamke Gritzner, Adler, Phoniks !er najboljše švicarske pletilne stroje „DUBIED", nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-maliko, dele za kolesa, olje i. t. d. Večletna garancija 1 Delavnica na razpolago! Na malo! Na veliko! se vžge električna luč, da se je zdamilo, da pravtabo začno tudi petelina pridno .peti. Posledica tega je baje (nag že kdo veruje ali ne), da znesejo kokoši več jajc! Ki nam znano, če se je že pobrigalo za to zadevo društvo za varstvo živali, na vsak način pa so pri tem prikrajšane gospodinje. Kajti ponoči producirana jajca imajo mnogo manj redilnih snovi od »normalnih«, podnevi izleženih. Ta jajca ■imajo neprijeten okus in prav klavern format. Očiviidno pa imajo ti brezvestni farmarji pri tem velik dobiček, kajti kupčija cviefe. Da sem sodnik, bi obsodil gospode »delodajalce« na to, da bi moral vsak izmed njih teden dni -spati pri trpinčenih kokoših v hlevu. Ponočne produkcije jajc bi bilo potem naj-brže kmalu konec. KAKŠNA ŠOLA BI UČENCEM NAJBOLJ UGAJALA. Dva petnajstletna šolarčka v pennsylvan-skem mestu Uniontovvn sta se prebudila nedavno lepega solnčnega dne iz sladkega spanja. Treba je bilo iti v šolo. Ob tako lepem vremenu v šoli sedeti se pa dečkoma nikakor ni ljubilo. Zato sta si preskrbela par vrčev bencina, polila ž njim leseno šolsko poslopje ter bx-ez oklevanja podnetila po- žar. V pol ure je pogorela šola do tal. Pred preiskovalnim sodnikom sta izjavila: Pouk traja predolgo in bilo je tako lepo vreme, da se nama res ni ljubilo sedeti v dolgočasni učilnici. V Washingtonu je bila otvorjena nedavno šola, ki utegne biti vama pred takimi tragedijami. Namenjena je učencem, ki potrebujejo posebne telesne nege in ki jih določijo zdravniki. V tem zavodu se prične dnevno opravilo ob 9. uri zjutraj. Ob 11. uri dobe učenci topel obed. Ob 12. smejo iti domov na drugo kosilo. Ob 1. se vrnejo. Ob 2. dobe sveže mleko in piškote. Ob treh je dnevni red izčrpan. To življenje traja toliko časa, da dobi učenec gotovo telesno težo. Zdi se, da učencem novi učni sistem zelo ugaja. Kuhinja se nahaja v pritličju. Jedi prihajajo po dvigalu naravnost v učilnico. Dva učenca, ki jih izvolijo tovariši iz svoje srede, jih sprejemata in delita. Zapor je v tej šoli jako priljubljena institucija. Kdor je zaprt, dobi dvojno porcijo! In vse je zastonj, vse je plačano s šolnino. Starši se čudijo nad marljivostjo svojih otrok, ki jo manifestirajo, odkar obiskujejo to šolo. Te šole bi dečka iz Uniontovvna gotovo ne bila zažgala. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubija ni ‘ oddaja dela iz iimetnepa kamnat •o možnosti s substitucijs^a prmo sprejme čimprsje tfdvetnik (stopnice in drugo) pri gradbi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu. hišo posebej.38 oddai0 "ŠIM h“*skupno ali “vsako čf. tol. Siiai, ižžsis. interesentom (našim državljanom), so na razpolago pogoji, načrti in proračuni od 4. januarja 1926 naprej v uradnih urah v pisarni zavoda, proti plačilu nabavnih stroškov. Oferte z 5% jamščino je treba vložiti do 12. januarja 1926 do 12. ure. MAH ©6SASS Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda L " < 50 par. »Opeka* ./mtas rJdakc priporoča opekama . mmt o., d. \ v Ljubljani — Tovarna h® i Vičm (iirdo) — Pisarna v | «Uci 3; prtllčje. j f t 50.000 Oin posijila išče izumitelj umotvora e,po-nalne važnosti, odnosno bolje situiranega sotrudnika. Cenjene ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Izum«. Kuoi se dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček«. Fotografski pomočnik dober in spreten, ki mu je dobro znano vse fotografsko delo kakor tudi posnemanje, se išče. Ponudbe je poslati na Atelier Michajlovič, Ne-gotin (Krajina), Srbija. Inštrukcije osmošolec. sprejme osmosolec. Ponudbe na upravo lista pod: Osmošolec«. Inteligenten mlad gospod, osamljen, ker mn v«akdanjemalenkosti ne 'zadostujejo, želi spoznanstvo z enako gospodično, oziroma samostojno damo, (ne čez 28 let). Poznejša ženitev ni izključena. Cenj. dopise pod: »Aphroditec na upravo lista. Kontorbtinia zmožna ‘ vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi na deželo ter nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Natančna«. DDUA - - ČEBIN f*r>!fova isl-ca 1/11. - Telefon 56.- Med, tlačani najfinejši v posodah po 50 kg razpošiljam proti povzetju 725 Din, pri nakazilu denarja vnaprej za 700 Din franko kolodvor Borovo. Franjo Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar. upokojeni samski državni uradnik se sprejme kot tajnik večjega, odličnega podjetja v Sloveniji. Ponudbe s curriculum vitae pod »Tajnik« na upravo tega lista do 31. dec. t. 1. Stran 6. Upravni svet in ravnateljstvo pivovarne Union d. d. v Ljubljani javljata tužno vest o smrti svojega vele-zaslužnega predsednika, gospoda ki je danes na Dunaju preminul. Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« reg. z. z n. se., javlja pre- žalostno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni, za procvit zavoda prezaslužni predsednik, gospod vcletržcc, posestnik Itd. danes na Dunaju preminul. Za blagor našega zavoda vsekdar vnetemu pokojniku ohranimo trajno hvaležen spomin. , l V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. NARODNI DNEVNIK, 4. januarja 1926 "Štev. 2 Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja v globoki žalosti pretresljivo vest, da je njen prezaslužni in nepozabni predsednik gospod IVAN imetnik reda sv. Save III. reda, podpredsednik Zveze industrijcev, predsednik Ljubljanskega velesejma, podpredsednik Ljubljanske borze, predsednik in upravni svetnik mnogih industrialnili in denarnih podjetij, veletržec, industrijalec itd. itd. v soboto dne 2. januarja 1926 dopoldan preminul na Dunaju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kateri je odlični pokojnik stal na čelu štirinajst let kot nesebičen, požrtvovalen ter neumorno delaven predsednik, ohrani nepozabnemu svojemu vodniku trajno hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. »•••••••••••••••••••••••s« Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javljata pretužno vest o smrti svojega vele-zaslužnega predsednika, gospoda šalil llifiii ki je danes na Dunaju preminul. Blagopokojnik je načeloval zavodu od obstoja in si je pridobil zanj, kakor tudi sploh za našo industrijo, nevenljivih zaslug. Zato mu ohrani zavod trajen in hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. :::::::: Javljamo žalostno vest, da je član naše uprave, PREDSEDSTVO LJUBLJANSKE BORZE ZA BLAGO IN VREDNOTE V LJUBLJANI javlja žalostno vest, da je danes na Dunaju preminul velezaslužni podpredsednik in soustanovitelj borze, gospod IVAN KNEZ veletržec itd., danes dopoldne preminul na Dunaju. sOhranimo velezaslužnemu pokojniku trajen in časten spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. IVAN KNEZ veletržec itd. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Predsedstvo Ljubljanskega velesejma javlja pre tužno vest, da je preminul na Dunaju dne 2. janu arja ob pol 10. uri dopoldne velezaslužni predsed nik Upravnega odbora in soustanovitelj Ljubljanskega velesejma, gospod Naznanjamo žalostno vest, da je danes na Dunaju umrl naš velezaslužni podpredsednik, gospod IVAN KNEZ IVAN KNEZ veletržec itd. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Predsedstvo društva, .Trgovska akademija' v Ljubljani. imejitelj reda sv. Save III. razreda. Blagega in nadvse požrtvovalnega pokojnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Lahka mu zemlja! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. iiubiianski velesejem. Upravni svet in ravnateljstvo Delniške družbe Združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem javljata, da je njiju velezaslužni predsednik, gospod danes nenadoma na Dunaju preminul. Družba, kateri je blagopokojnik načeloval ohrani trajen, hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu Naznanjamo tužno vest, da je naš predsednik in ustanovitelj, gospod Javljamo žalostno vest, da je član naše uprave in cenzor naše filijale Ljubljana, gospod IVAN KNEZ IVAN KNEZ veletržec itd., danes na Dunaju preminul. Velezaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Upravni svet Združenih opekarn d. d. Ljubljana. veletržec itd., danes dopoludne preminul na Dunaju. Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen in časten spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Upravni odbor Jadransko-Podunavske banke v Beogradu. DinACri!« : Izdajatelj iu>’odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.