Nazaj, razbojniki! Nazaj, nočni psi!‘" (str. 629) Danes novi romani Došio '“5. 1’oitnina plačana v gotovini KmmzMi ilustRovAn 5ružiiiski tcčmK • izhAjA v čet Rte k III. leto v Ljubljani, 5. novembra 1931 Stev. 45 MOST VZDIHOV Zgodovinski roman. — Spisal Michel Zevaco »Srce v okovih« na strani 622 m SRCE V OKOVIH R o m a n Napisal Mirko Brodnik Ta roman je začel izhajati v 9. štev. „Romana". Današnje nadaljevanje je 17. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih 16 nadaljevanj. Peta knjiga POT V ŽIVLJENJE ■3, Tedaj pa je njegovemu tovarišu nenadoma ušel krik presenečenja, da se je mlajši zdrznil. „Kaj je?" je vzkliknil, misleč. da je njegov tovariš ranjen. Ta pa ga ni slišal. Pred seboj je videl Kregarjev obraz. „Kaj je?“ je ponovil mlajši. Za trenutek je tudi on ves presenečen spustil ujetnika, ia pa je kakor ris planil pokonci, da bi zbežal. Hotel je za njim, toda starejši ga je zadržal. „Pusti ga. poznam ga..." je naglo rekel. ..Pojdiva rajši za onima dvema!" Vrnila sta se na cesto. „Kaj pa z razbojnikoma v jarku?" je vprašal mlajši. „Kar tam naj ostaneta. Zjutraj ju že dobe. Če ju iz-roče policiji, je prav, če ne... pa tudi. Glavno je, da sem tega spoznal." Potem je umolknil in tovariš ni mogel besede več spl aviti iz njega. Približala sta se inženjerjevi hiši. Potrkala sta na okno, pa nikogar ni bilo blizu. Šele čez nekaj časa sta zagledala Rusa in Angleža, ki sta prihajala z druge strani.* „Kaj se je zgodilo?" je skoraj brez sape vprašal Sa-zanov, ko ju je spoznal. „Vama nič hudega, kakor vidim," je odgovoril starejši in odmahnil z roko, češ pusti mo to in ne zapravljajmo časa. Stopila sta za njima v hišo, kjer je inženjer prižgal luč. Brez besed sta odložila sukn ji in oblekla svoji. Potem je stopil starejši detektiv k zrcalu. Z naglo kretnjo je pred očmi Sazanova, ki od presenečenja ni vedel, kaj bi rekel. strgal brado, ki mu je zakrivala lice. Pod njo se je prikazal mlad zagorel obraz. Mlajši pa si je z robcem obrisal saje, s katerimi si je bil počrnil obraz. „Tako, gospoda, najino de- lo je opravljeno!" je suho menil starejši. Bil je Branko! Njegov tovariš je bil Mitja. O s m o poglavje REŠITEV V SILI Ko je ogromni val izpod-nesel ladjo, se je Branko krčevito oprijel jambora. Začutil je nekaj, kakor močan udarec, potem pa mu je vse izginilo v temo. V podzavesti je še čutil, da se bori z valovi, da je nemočen proti njim, ki ga premetavajo kakor drobno igračo, in nič več. Ko se je spet zavedel, je bila noč. Prvi njegov občutek je bila silna žeja, ki mu je žgala grlo. Pogledal je okoli sebe in opazil, da ga je morje vrglo na neko skalo. Noge so mu še visele v vodo, zato jih je hotel potegniti na suho, toda komaj je to zmogel. Bil je utrujen in izmučen, da ga je vse bolelo. V soju meseca, ki se je potikal med oblaki, je videl morje, mirno, pokojno, in valove, ki so se prelivali kakor olje. Nihče ne bi bil mogel misliti, da je bilo še pred nekaj urami razvili rano, da je še pred nekaj urami požiralo ladje in ubijalo ljudi. Ta misel mu je blodila po glavS, ko je strmel v valove. Potem pa se mu je nenadoma zasekalo vprašanje, ki ga je zbodlo kakor ostra igla. Kje je Mitja? Ozrl se je okrog sebe, toda nikjer ni bilo o njem sledu. Nenadoma ga je obšel občutek strašne osamelosti. Šele zdaj se je zavedel, kaj je bilo pred nekaj urami, šele zdaj so mu jasno vstale slike tistih trenutkov neskončne groze. Kje je Mitja? Ali se je rešil, ali so ga pogoltnili valovi? Da bi bil vsaj dan, da bi mogel videti, tako pa je v negotovosti. Ko bi vsaj že vedel, kaj je z njim. Ilotel je iti v temi naokoli — morda .ga najde. Napravil je nekaj korakov, potem je omahnil. Moči so mu odpovedale. Plazil se je naprej po vseh štirih, toda udje so ga boleli in mu zatekali. Kje je Mitja? Obup ga je obhajal. Zakril si je obraz z dlanmi, glava mu je omahnila, da se je s čelom zadel v skalo. Čutil je še, kako mu je nekaj kapelj krvi spolzelo ob nosu, potem ga je utrujenost premagala in zaspal je v nezavest. Drugo jutro ga je zbudilo solnce. Hladno je bilo še, veter mu je pahljal razbeljena lica. Ure spanja so mu vrnile nekaj moči. Vstal je in opiraje se ob skalo je zavil v mali zaliv pod sabo. In tedaj mu je ušel krik presenečenja. Na druge strani skale je ležala ladja, vsa razbita. Plima, ki je njega zanesla tako visoko, se je umaknila oseki. Tako je ladja ostala globoko pod njim in nasedla na čeri. Naglo, kolikor so mu dale moči, je splezal s skale na krov. Z mrzlično naglico ga je pregledal in takrat... čisto ob robu je zagledal nekaj, kar mu je pognalo vso kri v obraz. Mitja je ležal tam, zaprtih oči, blecl. Branko je naglo skočil k njemu. Ali je mrtev? Pokleknil je in pritisnil glavo na njegove prsi. In utrgal se mu je nov krik. toda to pot je bil krik veselja. Mitja je še dihal. Poklical ga je. toda ni se mu odzval. Branko je stekel v spodnje prostore ladje in tam poiskal nekaj premočenih kosov blaga. Položil jih je Mitji pod hrbet in ga potem z umetnim dilvanjem jel zbujati k življenju. Čeprav je bil sam tako zelo izmučen, da je komaj premikal roke, ni odnehal. Čez dobro uro je napol mrtev od napora opazil, kako se je v Mitjev obraz polagoma vračala barva. Potem je videl, kako je počasi odprl oči in presenečeno pogledal okoli sebe. ..Kje sem?" je vprašal s slabotnim glasom. ..Rešen! Rešen!" je kriknil Branko ves iz sebe. In ne da bi počakal, kaj bo z n jim. je zbežal v notranjost ladje. Nekaj sodov, ki jih je vihar vrgel s polic, kjer so prej stali, se je kotalilo po tleh. S sekiro, ki jo je pobral v kotu, je razbil veho prvega. V njem je bila voda. Zajel jo je in jel piti, piti. V malem sodčku zraven je bilo žganje. iNesel ga je na krov in ga vlil Mit ji v usta. In teh nekaj kan-I j it- kakor bi bile fantu vrnile moči. Uro nato sta sedela na ska- li nad zalivom. Pregledala sta bila vso zalogo, kar je ni uničila voda, in zaskrbelo ju je, ko sta videla, dn imata komaj za teden dni hrane, vode pa še toliko ne. Če dotlej ne pride kaka ladja in ju ne reši... In vse je že kazalo, da se bo ta njuna bojazen uresničila. Osmi dan je že tekel. Zadnje grižljaje sta použila, toda TVOANICA CIKORIJI OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! od nikoder ni bilo sledu po rešitelju. Lotevati se ju je jel obup. Kaj bo, če pride konec tik pred vrati, na pragu domovine? Ves otok sta že preiskala, toda nikjer ni bilo sledu o kakem živem bitj*i, nikjer ni bilo sledu po vodi in sadju, ki bi ga lahko jedla v skrajni sili. Kakor daleč jima je seglo oko, so lezle proti nebu bele skale in okrog njih morje. miVno, kakor bi bilo mrtvo. Kakor bi naznanjalo smrt. Osma noč je bila noč obupa, ki jima je trgala srce, da bi bila najrajši jokala, če ju ne bi bilo drug drugega sram. Deveti dan je prišel, jasen, svetal, toda za njiju poln črne groze. Sedela sta v zavetju visoke skale, ki ju je branila pred pekočimi solnčnimi žarki. Lačna sta bila in žejna, tako onemogla, da sta se komaj še držala pokoncu. Vedela sta: ta dpn še preživita, morda še naslednjega, potem pride tisto, kar mora priti — konec... Toda prišlo je ono, česar nista več upala, kar se jima je zdelo nemogoče. Mitja je s svojimi sokoljimi očmi zagledal na obzorju oblaček dima. Zastrmel je v tisto smer. kakor bi hotel pustiti tam svoje oči. In potem je videl, kako oblaček čedalje bol j raste, kako se je iz morja izvil trup ladje, sprva tako majhen, da ga je bolj slutil kakor razločil. potem pa čedalje večji. ,. Lacija, ladja!" je Kriknil. Upanje v rešitev mu je bilo kakor opojna pijača. Pozabil je, da je lačen, da je žejen. izmučen, skočil je po-koncu in stekel proti obali. Toda kako dati ladji znak. da ju ne zgreši? Branko je splezal na razbito ladjo, v naglici pobral nekaj kosov blaga in jih privezal na ostanek malega sprednjega jabora. In s to v sili napravljeno zastavo sta mahala po zraku, da se je veter uprl v blago in ga napel kakor jadro. Ali ju bodo zapazili? Ali ne bodo pluli mimo? Iz negotovosti, ki je bila še bolj strašna kakor vse dotedanje čakanje, ju je rešil glas ladijske sirene, ki je presekal zrak. ..Vidijo naju," se je izvilo iz Brankovih prsi, kakor bi se bil sprostil vinar, ki je v njih divjal. Kmalu nato je Mitja videl, kako se je ladja v daljavi ustavila. S krova so spustili rešilni čoln, ki se je počasi obrnil v smeri, kjer sta čakala. * Čoln je udaril ob skalo. Skočila sta vanj in odveslali so za ladjo, ki jih jo že s sire-110 pozivala, naj se podvizajo. Uro nato so bili na krovu ladje. „Lady May", ki ju je rešila, je bil angleški trgovski parnik. Prihajal je iz Jokohame in vozil v Anglijo. Kapitan ju je sprejel zelo prijazno. Vsa ganjena sta se mu zahvalila za rešitev. Ko sta povedala, da sta ujetnika, ki se vračata domov, in inu pokazala angleške potile liste, je dejal, da ju zastonj odpelje v London, kamor je bila ladja Most vzdihov je roman, ki ga je začel \ današnji števiiKi prinašati „Roman“. Že dostikrat smo pokazali, da znamo svojim cenjenim bralcem priskrbeli take romane, kakršnih si najbolj žele. lake vrste roman je tudi Most vzdihov, ki je najboljša, najlepša in najpre-tresljivejša povest, kar jih je napi- sal širom sveta znani in nadvse priljubljeni francoski pisatelj Michel Zevaco, pisec ..Kraljevega viteza", „Nostra-damusa”, »Otrok papeža" itd. Koman je prirejen po zgodovinskiii podatkih. Godi se v srednjeveaK.ni rienetkali, sredi razkošja, bajnega bogastva, onojnih serenad in skrivnostne ljubezni — pa tudi strašne tiranije Sveta Desetorice, ki je na podlagi brezimnih ovadb izrekal smrtne kazni nad nedolžnimi ljud- Njih solze, vzdihe in kletve je zgodovina s krvavimi črkami zapisala v anale beneških ječ. Kaj je zakrivil Roland, najlira-brejši vitez tedanjih tenetk, .du ga je krvavi Svet Uesetorice vrgel v to strašno ječo? Kaj je storila Leo-nora, najlepša Benečanka, da so ji krvniki iztrgali njenega ljubljenca na dan zaroke? Kaj je storil dož Candiano, Rolandov oče, da mu je mi in jih metal v svinčene ječe krvnik iztaknil oči? Prepričani smo, da bodo naši či- Mnogo ženskih in moških oči se 1,0 tatelji brali ta napeti roman z naj- orosilo pri či ta 11 j n usode naših j 11 - večjim zanimanjem in ga nestrpno nakov in bo /, njima delilo težave pričakovali od številke do sievilke. in trpljenje. Most vzdihov je najlepše darilo, ki ga moremo dati svojim cenjenim bralcem ob tretji obletnici našega lista. Prepričam smo, da boste z njim še dosti bolj zadovoljni kakor z našimi dosedanjimi romani, za katere smo dobili že nešteto priznanj. Llpamo pa tudi, da ne boste pozabili n>’ krasni roman opozoriti svoje prija- telja. Ker ne moremo jamčiti, da bodo tisti, ki se bodo prepozno spomnili, lahko dobili še vsa izišla nadaljevanja, vas prosimo, da jih o o-zonte, da si pravočasno zagotovo „Roman“ bodisi pri svojem trali-kantu, bodisi da se naroče naravnost pri upravi družinskega tednika ..Romanu", Ljubljana, Rreg 10. namenjena. Branko bi mu bil prav rad ponudil denar, toda ni se upal izdati se. Teden nato so pristali v Kalkuti, kjer so počakali tri dni. V teh dneh sta si Mitja in Branko ogledala mesto. Kupila sta si nove obleke, da sta bila vsaj dostojno oblečena in se jima ni bilo treba sramovati pred mornarji. Branko se je po dolgem času prvič pošteno obril. Ko sta se vrnila na ladjo, ju kapitan skoraj ni spoznal. Četrti dan zjutraj je ladja odpula. Spet se je začela dolgočasna vožnja oh prazni obali, mimo golih otokov. Skozi ozek preliv so prišli potem v Rdeče morje. Tudi tu se ni slika prav nič izpreme-nila. Na eni strani vroča, samotna Arabija z dolgočasnimi palmami, na drugi strani Afrika, skoraj gola, le tu pa tam kolonijalno mesto, ki je bilo v njej kakor oaza. Deveti dan so se peljali skozi Sueški kanal in še tisti večer pristali v Aleksandriji. Popoldne je šel kapitan z njima v mesto. Branko in Mitja sta zvedela, kako strogo pregledujejo tujce, ki potujejo v London. To je bil eden izmed vzrokov, zakaj se je hotel ogniti tej poti, drugo pa je bilo to, da hi bil s tem napravil velik ovinek, med tem ko l)i v dveh dnevih lahko prišel na Sušak, kamor je bil namenjen. Razen tega pa ni hotel nadlegovati kapitana in mu delati sitnosti. Že prejšnji večer sta se dogovorila, kaj napravita. Ko sta šla dVugi dan s kapitanom v mesto, so zavili v neko restavracijo. Sedli so na teraso. Spodaj je čakala cela vrsta avtomobilov. Ko je Anglež za trenutek odšel, je Branko izrabil lo priliko in mu napisal kratko pismo: ..Razmere naju silijo, da \as morava zapustiti, gospoo Kapitan. i>a-jin dom je preblizu, 111 predolgo je ze, kar sva ga poslednjič videla, da bi napravila veliki ovinek v Anglijo. uodite brez skrbi. Poiščeva si ladjo, ki naju pripelje naravnost domov, lil za svoj trud in postrež-Ijivost prejmite mali dar, ki ga temu pismu prilagava." ' Branko je vzel iz vrečice enega svojih demantov in ga vtaknil v ovitek ter nanj napisal kapitanovo ime. Poklical je natakarja in ga prosil, naj pismo izroči naslovljencu. Plačala sta in oprezno odšla iz restavracije. Branko je poklical izvošč-ka, ki je bil s svojim avtom naj bližji. Naročil mu je, naj ju kar najhitreje odpelje v luko. Šofer je pognal. Branko je še videl, kako je stopil kapitan na teraso in ju iskal, potem pa mu je vogal ulice, ki je zavil na levo, zakril pogled. Deveto p o g 1a v j e SPET DOMA Mirno je rezal parnik valove. Počasi so izginjale za njim Grčija in albanske gore in že se je v daljavi prikazal vhod v Kotor in nad njim Lovčen. Branku je bilo kakor da gleda raj. Koliko let je že minulo, kar ni videl teh skal! Še dijak je bil, ko je nekoč potoval tu okoli. In potem so prišli novi otoki,, sami znanci. In potem Split, in naprej in naprej, sami kraji, ki jih je poznal, sama vrata v domovino, ki se je pred njimi odpirala. Prosimo potrpljenja! Zaradi pomanjkanja prostora smo morali današnje nadaljevanje romana nekoliko skrčiti. Prosimo blagohotnega oproščenja! Obenem opozarjamo cenj, bralce na naš novi zgodovinski ljubavni roman „Most vzdihov11, čigar začetek prinašamo v današnji številki na straneh 627—630. Napredek naše industrije Ce govorimo o naprel Ik 11 naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909 naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim kori jo, „Redilno kavo“ s srcem „Figovo primes“, „'Sladno“ in „Vydrovo“ rženo kavo. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike, ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov. Kolinski kavin dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi, ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. delom vztrajno nadaljevalo, bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in ra-cijonelnim delom v letu I922 popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavinih dodatkov, posebno znano „Kolinsko ci- Naš urednik si je pred kratkim ogledal to tovarno in je mogel le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. ld| podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. em Nerodna /amenjava Pri odhodu iz strelskega jarka pude redov Kurnik v jamo, ki jo je napravila granata, in izgubi lasuljo — skrivnost, ki jo je dotlej skrbno prikrival. Njegov prijatelj Seme zagleda v polmraku leskečočo .“ ..Papa!" ..Kaj spet sitnariš?" ..Papa. če letalo zaide v Mlečno cesto, ali potem ne napravi propeler iz uje surovo maslo?" Prijazno ,,Smrkelj, kaj bi "a vi napravili, če bi videli ponoči, da civilisti topo vašega naiednika?" Smrkelj nekaj času napeto premišljuje, potem pa odgovori: ,,Pozdravil , i ga." Dnevnik Doktor Strihnin, vojaški zdravnik, zelo skrbno pazi na to, da se sleherna stvar, ki se v bolnišnici zgodi, vpiše v dnevnik. Med drugim ie tam napisano tudi „Sestre so kopale." In spodaj: nin.“ Migljaj Oče: „Tako izpričevalo se mi upaš prinesti domov! Ali te ni sram? Ali vidiš, kaj stoji tamle v. kotu?" Sinček: „Da, Oče: „ln veš, pravil?" Sinček: j u z bi šel tole: se danes po predpisih „Videl! Doktor Strih- oče, tvoja kaj bom z. palica." njo na- „Ne. tega ne vem z njo na sprehod." Med otroki pa le ne morem ne prinese štorklja raz- otro- „Nečesa umeti. Zakaj ke zmeraj le ženskam? Lepa je morala biti K ravnatelju norišnice pride v ratar. »Gospod ruvnutelj, zunaj je nekdo, ki vprašuje, ali ni včeraj pri nas kdo pobegnil." »Zakaj pa?" nekdo .Izgubljen čus, gospod Stari oče »Kdo pa je onile stari mož?" Mimica: „Naš stari očka." Tujec: »Koliko pa je že star?" Mimica: »Ne vem, pri hiši ga imamo pa že dolgo." Če bo priden »Koliko let pa imaš, fantek?" »Pet — toda mamica pravi, da jih bom drugo leto šest. če bom pridno jedel mlečni zdrob." Hvaležnost šolski nadzornik nadzira pri računstvu. Je zelo prijazen -ospod m bi rad nadobudnim cvetovom prvega razreda olajšal težka vprašn-sanja. Ko vpraša učiteljica malega Pepčka, koliko je šest mani pet, in Pepček ni1 zna, pokaže nadzornik, ki stoji za učiteljico, en prst. Pepček pa ga je narobe razumel in prijazno opozori učiteljico: »Gospodična učiteljica, gospocl, ki stoji za vami, bi šel rad na stran." »Pravi, da je včeraj z njegovo zeno." Varčnost »Ženske res ne boš nikdar naučil računanja." »Kuj pa se ti je zgodilo?" »Kaj se je zgodilo? Poslušaj! Včeraj, ko sem bil v uradu, je otrok požrl dinar. In veš kuj napravi žena? Gre po zdravnika in mu plača sto dinarjev, da dobi dinar nazaj." P o z n n g a Človek božji, kje si pa ti tako dolgo bodil? Soj te celo večnost nisem videl!" »Bil sem na dolgem potovanju." »Pa nisi vložil priziva?" NAPISAL PRAZNIK Roland!... Leonora!... Vise Benetke so tisti čarobni večer 5. junija leta 1509 vzklikale ti 'dve dragi jim imeni. Klicale so ju s koprnenjem kakor simbol svobode. Izgovarjale so ju pobožno kakor talismana ljubezni. O Benetke! Kako deviško lepe ste bile' tisti praznični večer! Ponosno ko mlada kraljica ste dvigale svoje čelo iznad valov, nad vami pa je na sanjavem nebu plavala luna, to solnce misterijev, v neznano prostranost! V žaru luči in pesmi se je tisti večer dvigala Kraljica'morja iznad ognjenega skrbita, podobna pravljici iz daljnega iztočnega mesta; in njenih dve sto zvonikov, njene katedrale in stolpi so sijali v odsevih apo-teoze ko privid late morgane. Ljudstvo je rajalo. Tisoče in tisoče čolnov je pošiljalo po Velikem kanalu svoje melodije, utripajoče v ritmu sladostrastnih ženskih glasov, in luči na njih so skrivnostno migotale, kakor da bi bile vse zvezde stopile z neba in se spustile na ponosne gondole. Po trgu Svetega Marka so med mlaji s slavnostnimi prapori beneške republike veselo vrvela dekleta v pisanih oblekah, čolnarji in mornarji — vse ljudstvo, vse kar živi, vse kar trpi, vse kar ljubi. In v tej brezmejni razigranosti je bil vratolomen izzov: nje vzkliki so butali v nemo. grozečo in mrko doževo palačo... lam gori, na ploščadi stare palače, sta se sklanjali na to I LJUBEZNI slavje dve senci — dva moža sta opazovala to ljudsko veselje s pogledom, polnim sovraštva. Benetke se opajajo z ljubeznijo. Benetke pojo kakor bi molile. Iz Benetk vstaja vroči dih objemajočih se parov, ki blagoslavljajo imeni Leonore in Rolanda. želeč jima sreče do konca dni. Zakaj jutri bo svečana zaroka dveh ljubimcev. Jutri si bosta Leonora in Roland v doževi palači svečano prisegla, kar si že dve leti tiho šepečeta, da drug drugega obožujeta. Roland!... Sin doža Candiana, up vseh zatiranih!... Roland — tisti, pred katerim pravijo, da trepeče celo zbor samosilnikov, strašni Svet Desetorice, kateremu je že večkrat iztrgal žrtve iz rok!... Leonora!... Ponos Benetk po svoji lepoti — potomka staro-»lavnega rodu Dandolov. še zmerom mogočnega, čeprav je propal... Leonora, ki jo siromaki časte kakor Madono! Leonora, ki tako ljubi svojega Rolanda, da je nekega ‘dne, ko jo je slaven slikar kleče prosil, naj se mu da slikati, odgovorila, da bo samo njen ljubimec imel njeno telo in njeno podobo!... In Benetke, strahovane po Svetu Desetorice, Benetke, zvijajoče se pod jarmom neobrzdanega tiranstva, gledajo v zaroki doževega sina in Dandolove hčere začetek svobode. Zakaj ta poroka bo združitev dveh rodbin, dovolj mogočnih, da se bosta uprli neukrotljivemu samosilstvu Desetorice! Ta poroka pomeni, vsi to čutijo, sko- rajšnje povišanje Rolanda, upa in nade ljudstva, in Leonore, Madone siromakov, v doževsko čast! In vendar ti vzkliki veselja na Markovem trgu zdaj pa zdaj mahoma zamro in na ljudi leže tišina nemira, težka ko svinec. Zakaj takrat se je od nekod prikradel vohun, stopil k pušici za ovadbe, hlastno vrgel vanjo list papirja in se potem utrnil v temo. Katero ime zapade osveti Desetorice? Koga bodo nocoj zgrabili? Kdo bo jutri poginil? In potem se iznenada še sil-neje, še neugnaneje zažene bučanje glasov v mračno doževo palačo. Tam trepečeta dož Candi-ano in doževka Silvia za svojega sina, vsa v grozi nad toliko priljubljenostjo, ki ga zaznamuje krvniku! „Gospod!" mrmra mati na tleh pred veliko negibno podobo Krista, „reši mojega otroka!“ In stari dož, bled in sivolas, govori za njo v goreči veri: ..Gospod! Če zahtevaš plačilo za to veselje, udari mene!" Zunaj bobni bučanje rajajoče množice kakor grom upora. Moža gori na ploščadi napeto poslušata. Eden od njiju, visok, z divjim ponosom na obrazu, iztegne takrat svojo pest proti množici. .,Le tuli. suženjska drhal! Že jutri boš pretakala krvave solze! Čuj. Bembo! Jih slišiš?... Svojemu Rolandu vzklikajo! Oh, to prekleto ime!... V možgane mi reže!... Poslušaj! Poslušaj!...“ ..Slišim, gospod Altieri, slišim!... In priznati moram, da sta ti dve imeni. Rolandovo in Leo-norino, kaj lep par!“ ..Molči! Molči!" „Jutri se zaročita!... Iji čez teden dni bosta že mož in žena! Odlična zveza, gospod..." ,.Molči, peklenšček! Rajši kakor da se ta dva poročita, ju z lastnima rokama zabodem!" „Oho, mar sovražite svojega dragega prijatelja Rolanda?" „Da, sovražim ga, ker 'ljubi n jo! Oh, ta ljubezen, Bembo! Ta ljubezen, ki me duši! Ali je možno toliko trpljenja, ne da bi človek od njega umrl? O. Leo-nora, Leonora! Zakaj sem te videl! Zakaj sem se moral zaljubiti vate! Prekleta naj bo moja mati. da je spočela mojo nesrečo, ko me je rodila!" Tn ta mož, najmogočnejši med beneškimi patriciji, najstrašnejši iz Desetorice, ta Altieri. ki je sejal strali in grozo, kadar je stopal, nemo in mrko. po Benetkah — ta mož se je z obema rokama zgrabil za glavo in se razjokal. Usmev prezira in strahu je raztrgal Bembu obraz, kakor razkolje časih mračno sivo nebo svinčen blisk. ..Ali čujete, gospod Altieri?" je zdarci vprašal. Iz Velikega kanala je vstajala harmonija ljubavne pesmi. Mehka poezija je bila v teh toplih in čistih ženskih glasovih, ki jih je ob imenu zveste ljubimke /astri širok val sladostrastja. Altieri je zmeden in trepečof prisluhnil. Zdajci so glasovi utihnili. S spačenim obrazom, odrevenel od blaznega napora volje, se je Altieri obrnil proti stopnicam ploščadi. ..Kam, gospod kapetan?" je zavpil Bembo in skočil predenj. Brez besede mu je Altieri pokazal bodalo, ki ga je krčevito stiskal v pesti. ..Kaj se šalite, gospod?" je zamrmral Bembo z jeguljastim .'rlasoin. Bil je že itak oduren, kadar je govoril, pa je bil vprav ostuden. ..Ali se šalite? Če ie komu ime Altieri in ima pod seboj dvajset tisoč oboroženih mož, če lahko doža^ odstavi in si posadi njegovo krono na glavo. če samo s prstom migne in človeku glavo oddrobi, če ima v rokah to strahovito in zanesljivo orožje, ki se mu pravi Svet De-setorice, potem, gospod, dajte si reči, bi bilo otročje, če bi se tak človek ponižal in udaril tekmeca, ki bi se ga rad iznebil! Vi ste v Benetkah Bog, pa hočete postati navaden morilec! Bežite no! Roland Candiano, Leono-rin zaročenec, od bodala ne sme umreti!" „Kam meriš?" je zarenčal kapetan. Bembo ga je pograbil za roko in ga potegnil s seboj na drugi konec ploščadi. Sklonil se je čez ograjo, iztegnil roko in rekel: ..Poglejte!" Tudi Altieri se je sklonil. Ta del Benetk je bil mrk in teman. Spodaj se je vil ozek kanal brez gondol, brez pesmi, brez luči. Z ene strani je ob njem vstajala doževa palača, staroslavna, težka in strašna; z druge strani kanala pa se je vzpenjalo mrko zidovje, ena izmed tistih nemih in ledenih podob hiš, ki ti ob pogledu nanje udari na dan znoj groze in bolečine: beneške ječe. Tn med obema silnima gmotama pošasten vezaj, kakor ra-kev nad prepadom, vezoča palačo tiranstva s palačo trpljenja... Na tej krsti, razpeti nad črnimi valovi, se je ustavil Altieri-jev pogled. Z grozo je odskočil nazaj in iz ust se mu ' je utrgal hripav krik: ..Most vzdihov!" ,,Most smrti!" je ledeno odgovoril Bembo. „Kdorkoli stopi nanj, da za zmerom slovo upa- U ti Im i I i so poslednji glasovi ljudskega slavja. Benetke so se zazibale v sen; tiho so šumele vode njih kanalov in valovale kakor Amfitritini lasje. Marmorni stebri so se modrikasto svetlikali v bledi luči meseca, ki je počasi plaval na dolgočasnem nebu. Mirno in pokojno so spale Benetke; vsa vrata so bila nju, slovo življen ju, slovo I ju-bežni!" Altieri si je obrisal potno čelo. In kakor da je njegova vest vstala v poslednjem krču, kakor da se je zgrozila pred strahoto os vete, ki ga je prešinila tisti trenutek, je zajecljal: „Pretvezo! Pretvezo, da ga dam zgrabiti!" ..Pretvezo bi radi?" je zamolklo rekel Bembo in se z zloveščim usmevom zravnal. „ldite z menoj, gospod Altieri!" „Kam me vedeš, peklenšček?" Bembo je z velikimi koraki odhitel na drugi konec ploščadi. In spet se je sklonil kakor prej. iztegnil roko in rekel: ..Poglejte!" To pot je pokazal na palačo, katere pročelje iz kararskega marmorja in stebri iz jaspisa so odsevali svoje nezaslišano razkošje v vodah Velikega kanala. ..Palača kurtizane Imperije!" je zamrmral Altieri. Bembo ga je zgrabil za roko. ..Pretveze bi radi," je zarenčal. „Tam doli jo dobite! Imperija, zloglasna in oboževana kur-tizana, vam bo dala Rolanda v roke!" „Mar ga sovraži?" je zahropel Altieri. ..Ljubi ga!... Kurtizana Imperija trpi nocoj kakor zavržen-ka, kakor vi! Kurtizana Imperija ljubi Rolanda kakor ljubi patricij Leonoro, do oboževanja, do blaznosti, do smrti! In njena ljubezen, divja ko vaša, neute-šljiva ko vaša, gine v temi! In ta l jubezen odpira njej kakor vam vrata osveti... Ulite, gospod, idite h kurtizani Imperiji!..." zaprta... Le žrelo pušice za ovadbe je zijalo na stežaj. kakor grožn ja, ki nikoli ne zaspi... Na otočiču Olivolu, za cerkvijo Matere božje Forinoške, posvečeno ljubezni — v njej se je namreč vsako leto poročilo dvanajst mladenk, ki jim je doto poklonila republika — se razprostira lep vrt. II BENEŠKA ZALJUBLJENCA Pod vrhom visoke cedre drobi slavec svojo vročo pesem, ki ji v daliji odgovarja sladko go-stolenje penice. Tn zdi se. da noč z vso svojo dušo, razgrnjeno v prostranstvu, napeto prisluškuje temu 'duetu, ki gft šepetaje spremlja neutrudljivo mrmranje valov. In pod to mogočno cedro, sredi rož, med vonjavami jasmina in geranije, se čuje v prelestnem pokoju noči šepet drugega dueta, dveh izvoljenih bitij, ki jima sije čelo v 'luči ljubezni: ona in o 11. Neizrekljiv čar veje iz Leo-uore. Njeni gibi so polni miline, voljnost in energija se razodevata v njih: njena fina glavica izžareva nepopisljiv ponos. Velike rjave, malce svojeglave oči sijejo v nežnem lesku deviškega poguma; prečudna zmes brezskrbnosti i 11 plahosti, koprnenja in ponosa, plemenite naivnosti in kipeče mladostnosti je v njej. Take so utegnile biti milade boginje poganskega starega veka. Pogled na Rolanda zbuja vtis pri rodne sile. Celo zdaj ko je pri miru, se iz slednje njegove kretnje razodeva nenavadna moč. In vendar je le srednje postave, prej droban in vitek, s finimi, skoraj nežnimi rokami. Viharnost temperamenta izdaja utrip žil na sencih; njegova usta, malice posmehljiva, pripravljena na kruto zavrnitev, razodevajo v nasmešku plemenitost velike duše. V njem čutiš moža, ki je slep v jezi, a velikodušen v odpuščanju, moža, ki ne ve, kaj je nevoščljivost, in gori za junaštva. pripravljen, da preobrne svet. In oba skupaj tvorita par kipeče harmonije, ki navdaja z občudovanjem umetnika in pesnika — pa ljudstvo, beneško ljudstvo umetnikov in pesnikov, ki ju je krstilo ..Beneška ljubimca". kakor 'da vidi v njih živo sliko vsega, kar je svetlega, močnega in očarujočega v Kraljici morja! Pod košato cedro sta se sestala: pa ne govorita o ljubezni... Čemu? • Saj jima ljubezen prekipeva! Od sleherne kretnje jima vse bitje pritajeno zadrgeta: sle- herna beseda je pesem njune ljubezni. Le zdaj pa zdaj se najdejo njune roke. Polnoč bije. Ljubimca se zdrzneta: uapočiila je ura, ko se vse te tri mesece, odkar ima Roland dostop v hišo Dandolov, vsak večer razstaneta. „Ostatfi še, gospodar moj,“ vzdihne Leonora. „Ne,“ se resno nasmehne Roland. ..Plemeniti Dandolo, tvoj oče, mi je velel priseči, da bo vsak dan o polnoči konec najine sreče, do drugega dne... vse dotlej, dokler ne napoči dan, ko najina sreča ne bo več poznala konca ne mej...“ „Pa zbogom, sladki moj ljubljenec... Do jutri!... O, kdaj pride ta jutrišnji dan!...“ »Pride, cista moja zaročenka! Jutri bova v palači tvojega očeta, pred vsemi beneškimi patri-eiji izmenjala simbolični prstan: in čez teden 'dni, 'duša moja, bova združena za zmerom... Idi!... Spavaj v miru, saj bedi moja ljubezen nad teboj, kakor bede zvezde tam gori nad jasnino ueba.“ »Povej... o, povej še kaj!...“ »Zaspi kmalu, da te pripeljejo sanje k meni. kakor me moje sanje vodijo k tebi v spanju..." »Ljubljenec moj, kako me poživlja in dviga tvoj glas! Oh. zakaj moram še čakati, da bom tvoja, vsa tvoja!... O. Roland, zaročenec moj, vse moje bitje vzdrhti vsak večer v trenutku tesnobe, ko se razstaneva... In nocoj me še bolj ko drugače navdajajo hude slutnje... Zdi se mi, 'da nama nebo in zemlja zavidata najino srečo... in da preži v tej blagi noči nesreča na najino ljubezen...1' »Otrok!“ se nasmehne Roland. »Česa se bojiš?... Izpovej se svojemu možu!...“ »Svojemu možu! O, ta beseda... ta sladka beseda, Roland... prvič si jo izgovoril nocoj, in vsa pijana sem je...“ Prišla sta do vrtnih vratc. Roland jih je na pol odprl. Pogledata se, in v njunih očeh je nedolžen in vzvišen ponos... Od koprnen ja jima udi drhte; njune trepečoče roke se iztegnejo, drgetaje približata ustnice in jih zamiraje od sreče strneta v svoj prvi polij ub... Tam pod veliko cedro je utihnil slavec: le dih harmonije je vstal v prostrano tišino nočnega miru... Leonora se je odtrgali a in zbežala, odnaša je s seboj na dr-gečočih ustnah občutek itega poljuba, mogočni, nepozabni občutek, ki ji je potegnil s čela vso kri in zvaloval deviške prsi. Roland je zaprl vratca; po-zabljaje vse okolli sebe v svoji sreči je krenil ob zunanji strani vrtnega zidu, zavil mimo stare cerkve in se obrnil proti gondoli, ki ga je čakala ob nabrežju. Tedajci pa je pretrgaj nočno tišino presunljiv krik: »Na pomoč!... Morilci!... Na pomoč!... na pomoč!..." III KRALJICA KURTIZAN Rolandu je bilo, kakor bi ga bil kdo iztrgal iz prelestnih sanj; zdrznil se je in pogledal okoli sebe. Kakih 'dvajset korakov v smeri proti kanalu je nejasno razločil klopčič ruvajočih se ljudi. Izdrl je svoj težki meč. ki ga je imel vedno pri sebi. in se zagnal proti njim. ..l'ogum!“ je zavpil, ,,1'ogum! \ nekaj trenutkih je bil pri njih in zagledal mlado žensko, ki je bfla omahnila na kolena, okoli nje pa sedem ali osem raz- r bojnikov, ki so jo očividno hoteli oropati draguljev. »Na pomoč!“ je vnovič zavpila neznanka. Nato se je brez zavesti zgrudila na tla. »Nazaj, razbojniki! Nazaj, nočni psi!“ Napadalci so se obrnili in dvignili bodala: njih renčanje je v resnici spominjalo na pobesnele pse. ..Nazaj tudi ti!“ je zatulil eden od njih. orjak z mišičastimi rokami in krvavimi očmi. Obkolili so mladega moža, ki je grozeče zavihtel svoj leske-čoči se meč. Prav takrat se je prikazal mesec in mu posijal v obraz. Razbojniki so odreveneli. »Roland Candiano!“ so zamrmrali! pol v strahu, pol v spoštovanju. »Roland Močni!... Bežimo! Rešimo se!...“ Slepo so se zagnali v beg. Toda orjak je ostal! „Ohe!“ se je zarežal. „Tak ti si tisti, ki mu pravijo Roland Močni!... Prav!... Meni pa je ime Scalabrino!“ Scalabrino! Strašni razbojnik, ki je petnajstočetrtega na nezaslišano drzen način ustrahoval vse Benetke!... Biilo je 15. avgusta, ko se je kakor vsako leto vršila svečana 'poroka dvanajstih beneških mladenk na troške republike. Po starodavnih šegah so bile mlade neveste v srebrnih oklepih, vsaka je imela biserno ogrlico in druge dragocenosti, ki so jih hranili v državni zakladnici za te svečanosti. Scalabrino se je izkrcal s petdesetorico tovarišev pred cerkvijo Matere božje Formoške. V trenutku, ko so se neveste v srebrnih okllepih pokazale iz cerkve, so razbojniki navalili nanje in v strašni zmedi, ki je nato nastala, se je Scalabrinu posrečilo spraviti vseh dvanajst mladenk na korzarsko ladjo, ki je tako hitro odplula, da je zasledovalci niso mogli več dohiteti. Teden nato je Scalabrino vseh dvanajst devojk poslal nazaj v Benetke; njih devištvo je ostalo nedotaknjeno, obdržal pa si je razbojnik srebrne oklepe in biserne ovratnice. Ob Scalabrinovem imenu je Roland izzivalno vtaknili meč nazaj v nožnico. To naj bi pomenilo: »Proti tebi, razbojnik, je meč odveč!... Zadosti bo pest!“ Orjak se je z dvignjenim bodalom zagnal nanj. Toda ni še napravil koraka, ko se je zamajal, omamljen in oslepljen od krvi. Roland ga je bil dvakrat, trikrat sunil s pestjo v obraz, s tako silo, da bi bil podrl vsakogar drugega, samo tega orjaka ne. Scalabrino je izpustil nož. Toda še tisti mah se je zravnal in se z golimi rokami vrgel proti Rolandu. Boj je bil nem in ogorčen: trajal je komaj minuto. Potem se je orjak iznenada zavalil po tleh. Roland je pokleknil na njegova prsa ih dvignil bodalo. Scalabrino je vedel, da ga čaka smrt, zakaj po takratnih običajih premaganec ni smel pričakovati milosti; njegovo življenje je pripadalo zmagovalcu. Prekrižal je lehti, pogledal Rolandu v oči in rekel brez trepeta : „Močnejši ste. Ubijte me!" Roland je vstal, spravil bodalo in odgovoril: „Nisi se bal: zato ti prizanesem.“ Scalabrino se je spravil na noge in bilo mu je, kakor da sanja. Ves sključen je tiho zajecljal: „Gospod... izpovem vam vse po pravici..." „fdi... tudi to ti prizanesem!" ..Gospod!...“ ..Idi, ti pravim!" Orjak je ošinil mladega moža z očmi in v njegovem pogledu je bilo nekaj kakor pomilovanje in sočutje. Potem je brezbrižno skomignil z rameni, se obrnil in izginil v temo. Takrat se je Roland sklonil k neznanki, ki jo je rešil. Duša in oči mladega moža so bile še polne Leonorine podobe; toda njegova umetniška narava je bila sprejemljiva za vse oblike lepote. Ko se je sklonil, je osupnil od presenečenja in nehote mu je ušel pritajen vzklik: .,Kako čudežna ilepota!" Takrat je neznanka odprla oči. Zagledala je Rolanda. Drget ji je stresel telo. Njena bledica se je izprenie-nila v itemiio rdečico; oprla se je na roko, ki ji jo je Roland ponudil. in vstala; njena roka je gorela od vročice. Vsa trcpečo-ča jo uprla v Rolanda svoje oči in mladega moža je ob tem pogledu obšel čuden nemir. Nato se je boječe ozrla okoli sebe, ka- kor bi jo bilo strah, clu se napadalci ne vrnejo. »Ne bojte se, gospa," je preprosto rekel mladi mož. »Lopovi, ki so se vas predrzni!i napasti, se ne povrnejo." Tedaj so se njene žametnočr-ne oči spet obrnile k njemu; njih lesk se mu je zdel v temi neizrekljivo mehak. „Vi!“ je šepnila in sleherni tresljaj njenega glasu je bil vroč poljub. »O, dvuKrav je rešen človek, kogar rešite vi...‘ »Gospa,“je rekel mladi mož, v zadregi nad tem gorečim izlivom, ki ga ni razumel in ga je pripisoval vznemirjenju nad prestano nevarnostjo. Ona pa mu ni dala, da bi nadaljeval; prijela ga je za roko in se mu obesila za komolec. »Bojim se!“ je zamrmrala. »Oh, tako se bojim... Zaklinjam vas, spremite me domov... ne odbijte mi te prošnje!..." »Gospa, moje ime je Roland Candiano, in bi bil nevreden slavnega imena, ki ga nosim, če bi vam odrekel zaščito, ki bi jo v tem trenutku vsak Benečan smatral za svojo sveto dolžnost!" »Hvala! O, hvala!" je vzkliknila z istim vročim glasom. Potegnila ga je s seboj. Kakih dve sto korakov nato se je ustavila ob kanalu. Tam je čakala razkošna gondola. Stopila sta vanjo in sedla pod svilnat, z zlatom tkan šotor. In čolnar, velik Nubijec v tuniki iz beile svile, jo pognal čoln po vijugastih strugah kanala. Nič nista govorila — njega so spet prevzele ljubavne sanje in drhteč od neizrekljive sreče je mislil na jutrišnji dan, ko mu bo njegova Leonora pred zbranimi beneškimi patriciji nataknila na prst zlati prstan, zunanje znamenje svoje ljubezni... ona, božanska Imperija, pa je trepetala v viharju neutešenih strasti, ki je divjal v njenih prsih. Imperija! Slavna, blesteča rimska kur-tizana, ki jo je v Benetke pripeljal Davila, najbogatejši Benečan, najuglednejši član Sveta I )esetorice!.» Moderni duh N a pisal 1'' r o (I č r i c B o u t e t Deset zvečer je bila, ko je prišel Anatol pre' 110 nalil kozarec v ledu ohlajenega kumnovca, je napel ušesa. ..No. kako na je bilo • peklu: zanimivo?" ..Pa še kako!" je grenko rekel duh. ..Pa še kako zanimivo! Toda — seveda — nobenega prostora ni bilo več. Vse polno. Imel sem sicer dobra nrinoročila za mesto nod-liudiča. toda šef nersonala mi je odkrito povedal, da na to še misliti ni. II.7S0.2I2 kandidatov se je že javilo pred menoj, med njimi tri ie papeži in sedemnajst kraljev, še celo dva zamorska. To vse pove." ..Prav imaš." je potrdil Anatol. ki je čedalje vnete je segal oo kumnovcu in postajal nežen. ..Da.“ je nadaljeval ubogi duh. ..ker me je glasba nre-gnala iz paradiža in nisem v peklu dobil prostora " ..Kaj pa vice?" mu je skočil Anatol v besedo. ..So že dolgo zaprte." je povedal oni. ..Tam so se dogajale uprav neverjetne reči — vidite, tako mi ni ostalo nič drugega, kakor da se vrnem na zemljo, in tako sem prišel spet v svojo staro hišo. Zdaj jo moram braniti pred neštetimi bedaki, ki bi sc na vsak način radi v n je j naselili. Uganjati moram najbolj abotne coprnije. samo da imam mir. Neki stari dami sem se prika- zal kot okostnjak z veliko, v črno tenčico zavito lobanjo: tako sem jo prestrašil, da je še ona umrla. Zdravnika, ki je trdil, da se nič ne boji. sem spravil iz hiše z rožljanjem in z gorečimi črkami, da je nevarno obolel. Potem je prišel flegmatičen Anglež, ki je hotel priti stvari do dna in ie povsod stikal za menoj, celo pod streho. Trdovratno sem ugašal njegovo svečo in brez šuma odpiral vsa vrata pred njim na steža j. Takrat je izginila njegova flegma in popihal jo je. Potem je prišel star polkovnik s hčerko, ki je bila zelo muzikalična. Dekletu sem šepetal, kadar je sedlo za klavir, same neumnosti, in očeta, kadar je legel, potegnil za noge iz postelje. Tudi ta dva nista dolgo ostala v hiši. — Rekli boste, da je to premleta slama, toda zdaj imam mir pred ljudmi. To vam pripovedujem samo zato. ker sc imate za jako inteligentnega — čeprav ste zdaj že nekoliko pi jani." ..Saj nisem skoraj nič pil." je užaljeno oporekel Anatol ..Ker mislite, da ste zelo inteligentni, čeprav ste v tem trenutku nekoliko pijani." ie trdovratno ponovil duh. ..Zdai pa bi rad, da bi še gospoda Ponta prepričali, da v njego- vi hiši zaradi duhov ne more nihče ostati." „Saj ni res," je jel postajati Anatol zaupen. ..Saj nisi duh." ..Kako da ne?" je vprašala prikazen. ..Ne." je pojasnjeval Ana-tol. ki je bil tako pijan, da je komaj še govoril. ..ne... duhovi... niso takšni kakor ti... duhovi človeka prestrašijo... ti pa... ti pa nič ne strašiš." ..Nič ne strašim," se je duh ujezil. ..Ti tepec neumni — *’ ..Ne." je jecljal Anatol. ..niti najmanj se ne bojim, toda... nikar ne bodi tako surov z menoj... ne... to me boli. Malce si pijan, sicer pa čisto prijazen." ..Kakšen norec." je zamrmral duh. „Prav tak bedak je ko vsi drugi. Zdaj mi oslane samo še (o. da začnem s eopr-nijami, ki sem ji!) moral pri drugih poizkusiti.’* In nenadoma so ugasnile sveče v svečnikih in ogenj v kaminu. Sleherni, tudi najmanjši šum je utihnil in mrtvaška tišina je zavladala v sobi. Pred Anatolom pa se je grozeče vzpela postava starega moža, orjaško zrasla in segla z glavo do stropa; ta glava pa ni bila več človeška, bila je glava pošasti z naprej štrlečimi zobmi in ognjenimi očmi. Anatol, ki se je bil nenadoma streznil, je onemel, lasje so mu stopili pokonci in groza ga je izpreleteia. Duh pa je iztegnil po njem svoje mrliško prstene roke z dolgimi tipalkami. Anatol je v strahu na ves glas zakričal in skušal kar najhitreje poiskati vrata. Zaletel se je v kamin, se udaril v ramo ob robu kredence, in skočil, ker ni moe:el najti vrat, skozi okno. Ta~ko se mu je posrečilo, da je [»riše! sicer prav hitro na cesto, tam pa je obležal brez zavesti. Zlomil si je nogo v stegnu in dobil še več drugih manjših prask. „Če pomislim," je zamrmral glas starega gospoda, ki se je spet vrnil v svojo prejšnjo obliko, „če pomislim, da se moram zmeraj zatekati k tem starim obrabljenim co-prnijam! In pri tem pravijo, da postajajo ljudje nladno-krvnejši!“ V restavraciji ali Hvala Bogu, da natakarji ne mislijo na glas! Napisal M. li e r n a r d i „Prosim, izvolite!" (Osel. kaj tako dolgo okoli hodiš in zapiraš ljudem pot!) „S čim vam smem postreči''” (Zdaj bo najmanj pol ure izbiral, potem bo pa naročil kislo vodo). .Jagode s smetano." (Menda je le boljši človek, koliko ho neki dal napitnine'' llm nemara si naroči še torto.) »Prosim — jagode s smetano — kaj močnatega zraven?" (Človek nikoli ne ve!) „kaj imate?" (Nu, vendar! Saj sem vedel.) „Orehovo, čokoladno, lešnikovo..." (To ho spet trajalo pol ure.) „Cokoladno, prosim." (Čudno, da zadnje čase orehove ne gredo več. i red štirimi leti so bili kar nori nanje. Ali naj mu prinesem še kozarec vode/ Pozneje, to se lepše vidi. Ona-le damica se ne upa prav noter. Aha, nekoga išče. Nemara ravno mojega gosta?) »Prosim?" (Ne, nekoga drugega, llm!) „8 čim vam lahko postrežem, gospodična?" (Kavo. seveda. Kaj pa drugega — brez kavalirja! Drugače pa prav čedna punca). »Torto, gospodična?" (lui-diča. zjutraj sem pozabil utrniti luč v stranišču.) „Da, čokoladno, prosim." (Upajmo, da jo je Ione ugasil. Drugače bo spet stari rohnel!) »Ne, na žalost gospoda ne poznam.’ (Kaj vse bi moral človek vedeti! Koliko je neki prest pospravil onile stiskač? Da bo bolj držalo, mu bom za vsak slučaj eno več računal. Saj poznamo ljudi.) »Plačam." (Na, zdaj bomo videli.) »jagode s smetano, torto, preste —" (Koliko bo zamolčal?) »Dve ali tri?" (Torej denimo tri. Skupaj devetnajst dinarjev. Deset odstotkov napitnine, da dvajset dinarjev devetdeset — recimo torej —) »Dva in dvajset dinarjev petdeset, prosim." (Aha, je že potegnil denarnico. Nič ne ugovarja. — Pa se vendar nisem zmotil v njem? Bog zna, ali bo navrgel kak dinarček?" »Klanjam se, gospod!" (Glej. da se že odpraviš, stiskač umazani!) Hamlet Sličica V Ameriki se je tole' zgodilo: i rolesor je vprašal štu-deiua pri maniri: ..Kdo je napisal llam leta?" »Ja/, ne," je naglo odgovoril študent. /večer je bil profesor ' gosteh pri prijatelju. Pri tej priliki je povedal svoji sosedi na desni, kako čuden odgovor mu je dal študent na njegovo vprašanje. »I a ga res ni on napisal?" se je začudila dama. Z grozo se je profesor obrnil k sosedi na levici in ji povedal vso istorijo, ne da bi izpustil opazke svoje sosede na desni. » I orej ga je le on napisal? je vprašala dama. Po večerji je stopil profe-lor k d o mačici in ji zaupno povedal svoj doživljaj s Hamletom z vsemi vprašanji in odgovori. Gospa je bila že zaspana in je zehaje vprašala: »Po tem takem se ne da dognati, ali ga je napisal ali •1.4 ner Ubogi profesor se je naglo poslovil. Domov se je vračal s starim prijateljem, bogatim trgovcem. Ni se mogel premagati, da mu ne bi povedal vse istori je od začetka do konca. Kako mu je študent na vprašanje: »Kdo je napisal Hamleta?" odgovoril: ..Jaz ne!" Kako se je njegova desna soseda začudila: »Pa ga res ni on napisal?" in je dama na njegovi levici vzkliknila: „To-rej f>a je le on napisal?!" in je naposled domačica rekla: »Po tem takem se ne da dognati, ali ga je napisal ali t« ne... ..Menda res ne." je menil prijatelj.________’____________' Že v 24 urah 1-™; PJT J mično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlollka srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna jos. REICH !-■ Urejuje Boris Rihteršič Desetletna igralka iN a pisalu G e r t r u d W i e -t Iva k e - M ii 11 e i' Rožnat obrazek, nagajive sive oči, dražesten nosek in črešnjevo-rdeče ustnice, ki nikdar ne mirujejo — to je bil moj prvi dojeni, ko sem zagledala desetletnega filin-skegu otroka Mitzi Green. V Parainountovili liollywoodskili ateljejih sva kaj hitro postali prijateljici. Da, škatla čokolade napravi dostikrat čudeže! In namenoma sem jo vzela s seboj, ker sem vedela, da je Mitzi kar volk nanjo. „Vesela sem, da mi dajejo zmeraj posebne otroške vloge," mi je Mitzi priznalo. „Prav nič ne maram igrati razvajenih punčk, ki se morajo priklanjati, učiti klavir, in podobne reči," je rekla in srčkano zavihala nosek. „Pridna moram biti že tako zmeraj, kadar sem doma. Mamica ima rada samo majhne deklice, ki jih zmeraj vidi, pa nikdar ne sliši. In če sem pridna, me vzame mamica \ slaščičarno. Tam imajo čudovite torte." „l)a, kadar bom velika, si kupim slaščičarno in bom ves dan jedla torte." (Blažen molk!) Mitzi je sicer še otrok, todu zelo občutljiva. Nič je bolj ne draži kakor to, da mislijo o njej, da je navaden filmski otrok. Mitzi je vendar karakterna igralka! Vse svetovne osebe posnema. Njen dar posnemanja je čudovit in karikature male Mitzi so v Ameriki pri mladih in starih zelo priljubljene. „Naj rajši posnemam Mauricea Chevalicrja in Ala Jolsona. Prav za prav Jolsona še rajši," mi pojasnjuje. „Kajti kot zamorec se človek lahko namaže s katranom. I o je šula za bogove in mati me niti karati ne sme. Toda Maurice Cliova-lier mi je časih le bolj všeč. Ali nuj vam zapojem njegovo .Valentini) ? Zdaj pride na oder. Tako! »Zakaj pa ne ploskate? Ali ne veste, da občinstvo divja, kadar vidi Mauricea Chevalierja?" me nekam užaljeno vpraša Mitzi in me postrani pogleda. S kislim obrazom nadomestim to, kar sem zamudila, toda Mitzi še ni zadovoljna. Meni, da moram še enkrat začeti. Mitzi se pokaže. Gra-cijozno še pokloni na vse strani in pomakne slamnik postrani. Počasi ji zleze spodnja ustnica naprej in buši v vesel smeh a la Chevalier, pomežikne in začne v najlepši francoščini: „Elle avait de tout petits petons. Valentine, Valentine..." Letošnja Metrova produkcija Letos je prinesel Metro celo vrsto novih filmov. Glavni med njimi so: »Trader Horn" z. Duncanoin Ronaldom in Edvvino Booth: »Inspiracija" z. Greto, Garbo, Robotom Montgomeryjom in Lcvvi-som Stonom; »Ljubezen Mihajla Petrova" (»Nevv Moon"). V glavnih vlogah Lavvrence Tibbett in Grace Moore; »Okovi", kjer igrajo llcinrich George, Gustav Diessl, Dita Purlo in Paul Morgan; »Dobri vojuk Buster" z. Bustrom keatonom in Sallv Eilers; »Romanca" (»Dve ljubezni"). V glavnih vlogah Greta Garbo, Guvin Gordon in Levvis Stone; »Morala ženske", kjer poje Grace Moore; »Plesalka Bonnic" z Joano Gravvford in Clarkom Gablom; »Pred zoro". V glavnih vlogah Ramon Novarro in Karen Morley; »Poljubljanje dovoljeno", kjer igrajo Norma Shearer, Robert Moni-gomery, Neil Hamilton in Conchi-ta Montenegro; »Vzhod in zapad", film z. Juž- nega morja. V glavnih vlogah Con-chita Montenegro in Leslie llovvard: »Deviški Casanova". Igrajo Bu-s ter Keatou, Paul Mprgan in Ma- rion Lessing; »Ben llnr" z, Ramonom Novar-rom; »Seviljski pevec" z. Ramonom Novarrom in Dorothy Jordan; »Pesem z juga", kjer igrata L.a-vvrence Tibbett in Ester Ralston; »Madona podzemlja" z Joano Cravvford in Robertom Armstrongom : ..Madarne Satan". Glavni igralci so Kuy Jonnson, Reginald Denny in Lilian Roth; ,,Pari,ški fantom" z, Johnom Gil Bertom in Leilo 1 lyams; »Mesto čudežev", Metrova revija. Sodelujejo Paul Morgan, Ramon Novarro, Egon von Jordan Buster Keaton, Nora Gregor in Adolphe Menjou; »Svobodna ljubezen" z. Norm i Shearer in Clarkom Gablom; »Salon za lepoto" z, Mariio Dres-sler, Poli Moran, Anito Page in Sallv Eilers; »Zelena pošast", film iz. londonskega podzemlja; »Greli", z, i,ily Damito, Dunci-noni Ronaldom in Raipiel Torres: »Trije mornarji", z Johnom t.ii-bertom, Wallaceom Beeryjem in Leilo llynms; »Tajinstvena šestorica", vohunski film. V glavnih vlogah Wallace I ecry, John McBrovvn in Levvis Stone; »Bufallo Bill". Igrajo John Mc-I rovvn. Kav Johnson in VVallaco Peery; »Admiralova hči" z Robertom Montgomeryjem in Dorothy Jordan: »Žena vsakogar" z Normo Shearer, Conradom Naglom in Chest-rom Morrisom; »Otrok greha". Nastopajo Wal-lace Beery, Mariju Dressler in Do-rothy Jordan; »Sramežljiva nevesta", (ilavne vloge igrajo Joan Cravvford. Anita Page, Dorothy Jordan in Robert Montgomery; »Neznane junakinje" z Anito Page, Robertom Montgomeryjem in Marijo Prevost; »Pravi gigolo", VVilliam Maihes in Lilian Bond: »Usoda gentlemana", kjer bomo videli lolina Giioerta, Louisa VVohl-heima, Anito Page in Leilo Hyams. Razen teh Ai normalnih filmov prinese Metro še '5-t kratkih filmov. MARLENE DIETRICH IN BARUY NORTON V FILMU „X-27“ („ONEČASCENA“) Filmski drobiž \ Zagrebu se je osnovala družba „8 vet 1 o t o n - Fi 1 m", ki bo izdelovala domače govoreče filme. Že zdaj snema razne zanimivosti iz naših krajev za žurnale tujih družb. V kratkem mislijo odpreti filmsko šolo, da vzgoje dober filmski naraščaj, ki ga doslej še nimamo. Pred kratkim so v Z ajj r e b u igrali kriminalni film „M*, ki^ ga je režiral režiser »Metropolisa m „žene na mesec«", Fritz Lang. Zagrebška policija je prosila upravo kina, kjer so ta film igrali, da m priredila za policijo posebno predstavo, kjer bi policisti lahko videli, koliko dela in logičnega razmišljanja je treba, da najdejo zločinca. Italijanska vlada ima v programu podpiranje domače filmske industrije. Preteklo leto je razdelila \ ta namen dva in pol milijonu lir. V Brnu je češka filmska družba „F 11 a" začela graditi nov atelje za izdelovanje govorečih filmov, toda morala je prenehati sredi zidanja, ker so troški daleč presegli vsoto, ki je z njo razpolagala. V Pragi delajo tele filme: ..Skalne ševce", „švejka“, ..Izpre-obrnjenje Ferdiše Pištorja", »Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje*. ..Pesmico tvojega srca" in „Pepino Beiholcovo". Julija Serd.a, žena Hansa Jun-kermanna, je angažirana za film, ki bo napravljen po komediji „Španska muha". Družba Nero-film v Berlinu bo napravila film po romanu „A 11 a n -t i d i“, ki ga je napisal Francoz Pi-erre Benoit. Režiral ga bo G. W. Pabst. V Lizboni je bil pred kratkim mednarodni kongres filmskih kritikov. Da bi v Nemčiji povečali obisk v kinih, so v nekaterih mestih uvedli priznanice za 20 fenigov. Ko kupi vstopnico, dobi vsak obiskovalec tak bon. Ko jih zbere 25, dobi zanje 5 mark v denarju. F'o x o v kino v Berlinu, kjer predvajajo žurnale, so te dni zaprli. Ker je kino v.finančnem oziru zelo dobro šel, je stvar velika uganka. Metrov zvezdnik John G i 1 b e r t pride baje v kratkem v Evropo. Conrad V e id t se je pred kratkim mudil v Zagrebu, kjer je gostoval v gledališču. Znani nemški režiser Joe M a y dela na rivijeri svoj najnovejši film „V dvoje je lepše*. V Ameriki so osnovali družbo, ki bo delala italijanske govoreče filme. V Angliji prično v kratkem delati film, ki bo kazal življenje Krištofa K o 1 n m h a. Francoski davek na kine je v štirih poletnih mesecih prinesel 5-t milijonov frunkov, to je enajst milijonov manj kakor lani. Pripomočki moderne telesne nege Pregovor pravi: „Svcžu voda je zdravje", in to je tudi res. Če jo pametno uporabljamo, nam ne prinaša samo snage, nego tudi lepoto. Pra\ posebno delujejo mineralne vode, le škoda, da se ne more vsak-do voziti \ kopališče. Moderna znanost pa je tudi tu pomogla s tem, da je iznašla pridobivanje koristnih soli iz mineralnih voda, da si lahko vsakdo, kadarkoli hoče, sum pripravi kopel, ki po učinkih ne zaostaja za kopelmi v zdraviliščih. Pripraviti si moraš domu ne pretoplo, ne premrzlo vodo in vanjo streseš predpisano množino prirodne kopalne soli. Ta kopel je najboljše zdravilo za kožo, ker poživi v njej delovanje malih žilic, ki kožo rede. Poleg tega pa osveži tudi telo, kar neverjetno povzdigne njegovo energijo. Dihanje skozi kožo in pljuča postane izdatnejše, s tem se hitreje izvrši izmenjava snovi in izločevanje odpadkov iz telesa. Pristne kopalne soli so tudi radioaktivne, lastnost, ki pomaga pri poživljanju vsega organizma. Prijetni vonj, k.i ga dobi telo po kopanju v vodi s tako soljo, ni važen samo v kozmetičnem oziru, nego deluje tudi oživljajoče. Kdor nima prilike pripraviti si take kopeli doma, lahko rabi kopalno sol kot dodatek pri umivanju in bo z njenim učinkom gotovo zadovoljen. Sredstvo za nego lepote, ki se je posebno obneslo, so obkladki, biti morajo le iz prave soli in skrbno pripravljeni. V la namen vzemi naravno blato, ki ga dobivajo iz solin in ima zato vse lastnosti pravega radioaktivnega blata; dobiš ga v obliki prahu. Iz tega blata, ki mu dodaš nekaj vode, napravi kašo, ki jo enakomerno nanesi na obraz. Po nekaj takih obkladkih izginejo gube in brazde, ovelost polti in podobne nepravilnosti obraza, koža se napne, postane mladostna, čista, žametno mehka in dobi lepo naravno barvo. To negovanje obraza, ki ne zahteva ne. preveč denarju, ne časa — isto blato lahko dvakrat uporabljaš — ustvarja prave čudeže in omogoči vsaki ženski ohraniti mladosten obraz. Ocvrte miši Potrebščine: -t dkg surovega masla, masti, ali margarine, nekoliko soli, 2 celi jajci ali rumenjaka. I jedilna žlica sladkorja, 'A kg moke, četrt litra mleka, I zavojček Dr. Oetker-jevegn pecilnega praška. Priprava: Surovo maslo ali mast se pomeša v skledi; polugoma dodajaj jajci ali rumenjaka, sladkor, soi, moko, mleko in pecilni prašek. Testo se deva po žlicah v vročo mast in ocvre, da postane zlato-rumeno. Miši potresi še vroče s sladkorjem, ki mu je primešanega nekoliko cimeta ali Dr. Oetker-jc-vegu vauilinovega sladkorja. Higijena otroške obleke Matere so dostikrat v zadregi, kako bi svoje malčke oblekle: ene se preveč boje, da se ne bi otroci prehladili, in jih zrakotesno zavijajo, druge pa jih spet puščajo pol gole, ker jih hočejo utrditi. Skoraj bi rajši svetovali drugo metodo, zakaj če so otroci že po naravi močni, dosežete z. njo dobre uspehe, paziti pa je treba pri slabotnih otrocih. Vse kar otroka ovira, je treba odstraniti. Obleka mora biti udobna in ohlapna. Nikjer ne sine tiščati, ne na rami, ne ob bokih. Zato so obleke z naramnicami v higijen-skem pogledu najbolj pravilne. Isto načelo velja tudi za spodnje obleke. Za doraščujoče deklice zadošča namestu životeu trak iz pikeja ali (bila, ki ga prišiješ na hlačke. Važno je tudi, da se da otrokova obleka prati, in sicer lahko prati. Otroci se dostikrat pomažejo in imajo najrajši take igrače, kjer se pomažejo. Otroci so pač taki in jim moramo pustiti veselje. Najbolj žalostno je gleuati otroke v novih oblekah, ki morajo skrbno paziti nanje. Pustimo jih, naj se valjajo po tleh, naj brodijo po vodi — umazano oblekco liitro ope-reš, otrokovo veselje pa je dosti več vredno kakor snažna obleka. Obleka nuj bo kar moči lahka, tudi zimska nuj ne bo pretežka. Peža ne dela toplote. Kakor je vreme, naj ima otrok na sebi več obleke ali pa manj. Glede pokrivala pravijo zdravniki. naj ima na solncu otrok klobuček. Drugače pa je bolje, da je glava odkrita. Nogavic, dolgih in kratkih, poleti ni trenil. Po zimi pa nikar ne pretiravaj z modo golih nožič. Občutljivejši otroci naj nosijo v mrzlih dneh nogavice in gamaše. IZJAVA. Na željo g. Petra Pajka izjavljamo. da on ni avtor spisov, priobčenih v ..Romanu" s podpisom Peter P., in da on sploh ne sodeluje pri ..Romanu". — Uredništvo. „R O M A N“ STANE j mesec 8 Din, Vi leta 20 Din, Vt leta 10 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago Se vse številke. Račun poštne hranilnice v Liubllani št. 15.393. Na tujem, vse leto: v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 bclg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franclli 50 frankov, Holandl]! 5 goldinarjev, Italiji 40 Ur, Nemčiji 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za Mi leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu. Posamezne številke: V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ,,Romana" nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah. V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Naročila in dopise pošljite na naslov: ,»Roman**, Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarifi. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En groa — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Ve’ikan-ska izbira. Skrajne cene ©S KIliARNAITDEU limijAMA PAUUTtHOVAlI ■ l?AiA aparate in rUlU potrebščine dobite v največji izbiri v Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki I UMSKA VPRAŠANJA I. Kateri igralec igra glavno vlogo v lihim „6anglinj"? 1. Kdo je napisal inanuskript z« film „Yorck“? x Pri kateri družbi je angažiran Werner Kranss? 4. Koliko filmov je režiral Kari La m ač ? 5. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu .»Vstajenje”? Za rešitev tuli vprašanj razpisujemo DVAJSET VELIKIH FILMSKIH FOlOGhAFIJ, ki jiJi razdelimo med deset reševalcev. Rešitve vprašanj iz 43. številke so: I. Robert Z. Leonard; 2. „AIVi-ške noči"; 3. Leni Riefenstalil: 4. Pri Metru; 5. Victor Me Laglen. Nagrade dobe: 5 slik: Juvan Slavka, Ljubljana; 4 slike: Kodrič Miloš, Maribor; 3 slike: Zrinšek Božena, Lepi Dol; 2 sliki: Nukič Stane, Trgovište; po eno sliko: Sedeu Anton, Zagreb: Slapnik C veta, Beograd; Zn -pa nek Maja, Kopačevo; Mesar Manica, Ljubljana; Erjavc Franci, Trbovlje; Krista Vrečar, št. Vid. Izšla je Blasnlkova 1/ELIHB PHATI KB zb prestopno leto iflaZ, ki ima 366 dni. ..VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V ..Veliki Pratiki*4 najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniml, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani ln Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Med-žimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tu U h dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rsbl kmetovalec ln žena v hiši. — Cena 5 Din. ..VELIKA PRATIKA1* se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni 3. uiasnika nosi. d. d. v Ljubljani. n Blagovna znamka »Svetla glava“ se Je obnesla. — Med tisoči znamk, ki te priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. „Znamka Oetker4* JamČI za najboljšo kvaliteto po nainižlih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-iev pecilni prašek Dr. Oetker-iev vanlllnov prašek Dr. Oetker-iev prašek za pudinge itd. tako inočno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagalo ,,prosvltllenlm“ gospo' dinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne ledi. Marsikatera ura se le prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenla močnikov Je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, ln v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego Je Oetker-iev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-ievl tabrlkatl, ker se če-sto ponujajo niaui vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenleno smetano, kaknn In čaj, Sartllu, torle In pecivo, laični konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša H zavojčka Dr. Oet-ker-levega Izbranega vanlllnovega sladkorja z 1 kg llnega sladkorja In se dasta 1 do 2 laični žlici te mešanice v skodelico čaja, tedal se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bolllh, finih ln cajllnel-šlh močnatih jedi. šartllev. peciva, tort I. t. d. , Za vsako obltell so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavllena jedila radi svole enostavne priprave, svojega odličnega okusa ln svole lahke prebavljivosti povsod In vedno pohvalo go-spodinl — ludl onih, ki stavijo večje zahteve — In ker le, kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-levo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne. pišite naravnost n* tovarno DR. OETKER. MARIBOR. Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani