SS. števi!k;\. Prst, v torek IS. aprila 1899. "IVčaj XXIV EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon *tv. H70. 4 nVČ. V adlnontl Je mot* „Edinost" tehaja dvakrat na dan, rastlin nedelj in praznikov, r.jutraj in zveiVr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9, uri zjutraj. Naročnina /naša : Obe tedanji na leto . . . gld. '21-— Za »amo večerno izdanje . V2m— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-rnčhe brez priložene naročnine hp uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu 7.jtitranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljnke /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trnta po 1 nvč. več. T Ogla«! »p u kimajo jo v rutah v petitu. Za \eč-krait o naročilo s primernim popustom, l'oslana. osmrtnice in javne sahvale, domači oglasi it'1. »e računajo po pogodbi. Vsi dopisi 11 h j se poAiljajo i'reilništ vii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ■pruvnifttvn. Nnročnino in oglase je plačevati loeo Trst. l'reriiiifttvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1'priivnlMvo, »d-pravnistvo in sprejemanje inseralo* v ulici Moliti piccolo 4tv. .'I, II. nadstr. ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) IMllj 17. Nadvojvodinja Štefanija je s svojo hčerko, nadvojvodi njo Elizabeto, danes po noči na jahti »Almissa« dospela semkaj iz Benetek. Madrid 17. V Saragossa se je izvršil napad na volilni lokal; napadniki so ubili volilno tirno. .Madrid 17. Kakor se poroča, je bilo* na spopadih med pristaši socijalistiškega in pristaši ministerskega kandidata v Bilbao trinajst oseb ranjenih, med temi jih je največ težko poškodovanih. Tam vlada vsled tega veliko razburjenje. V Ka-dixu se boje, da nastanejo nemiri. Carigrad 17. Zastopstva tujih vlastij so včeraj izročila Porti neko identično noto, tičočo se pritožeb o maniptdaciji in analizi blaga na carinskem uradu. Pariz 17. Švedski kralj je obiskal danes predsednika Loubeta in je bil vsprejet z vojaškimi častmi. Kralj in predsednik sta se pogovarjala dvajset minut. Loildoil 17. V spodnji zbornici je izjavil državni tajnik za Indijo, da je 1. 1HJ)7/V)8. vrednost izvoza iz Vshodnje Indijo v Avstro-Ogersko znašala 21,104.800 rupij, v tem ko se je iz Avstro-Ogerske izvozilo v Vshodnjo Indijo v vrednosti za 21,467.930 rupij. Loildoil 17. »Times« poročajo od včeraj in Hongkonga: Parni k za razruševanje torpedovk, »Tame«, s 100 mož posadke Hongkongskega polka, je plul včeraj v novo območje; tam so zadeli na veČ nego tisoč utiiformovanih kitajskih vojakov, ki so bili dobro utaborjeni. Kitajci so pričeli streljati iz topov in pušek, toda niso napravili ni kake škode. Potem pa je možtvo Honkongskega polka napadlo Kitajce in jih pognalo v beg. Kitajci so najbrže imeli izgub. P O O L T S T E K. Mati. Podlesnikov. — (Zvrsetek). Ali naj gre k njima? In prosi odpuščanja?... Preklinjala me bosta! . . . Mar naj pogine? Groza jo je obšla ... Pozdignila je veli, od solza mokri obraz ter se ozrla na križ . . . Svetiljka pred podobo je pojemala in zadnji nje žarki so nemirno vstrepetovali po golem, ranjenem telesu lvrižanega . . . Pretresel jo je ta pogled in s trepetajočim glasom je ponavljala «očenaš»... »Odpusti nam naše dolge» ... Iz prsij, ki so se dvigala burno, se ji je izvil globok vzdih . .. Drgetajoče ustnice pa so ponavljale: »odpusti nam» . . . »Odpusti» . . . Zopet se jo ozrla na podobo. «Mi-li Bog more odpustiti vse . . . vse ?» . . . • «On je dober, neskončno dober!® Zaupljivo je upirala motni pogled na bledi obraz Odrešenikov . . . »Oče naš» . . . Molila je vroče in iskreno . . . Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Za slovensko bogosluženje in za pravo duhovščine. Glasilo velikemu bisk upu Strossmayerju naj-udaneje stranke, zagrebški «()bzor«, prinaša nastopni članek : Borba v varstvo privilegija bogoslužja v dalmatinskih cerkvah postaja zel<"> usodna in to po krivdi zaderskega nadškofa Grge Rajčeviča, tako, da nikdo ne ve, kakov jej bode zaključek. Kaže, da na posledice najmanje mislijo oni svetovalci nadškofovi, ki so ga nagovarjali, da naj urednika »Krune«, don Ivo Prodana, suspenduje »a divinis« in da v njem zadene javnega hranitelja toga dragocenega amnneta naroda hrvatskega, in tako ostraši tudi druge. Mi dvomimo zeld, da bo moči za-derskemu nadškofu dolgo hvaliti se z uzornostjo svoje taktike v borbi proti staroslovenščini v cerkvah svoje nudškofijc. Vsekako je na času, da se ga pouči, da pravo suspendirati podrejene duhovnike ni dano škofom za to, da bi se lahkomišljeno igrali s to svetinjo. V katoliškem cerkvenem pravu ni nikake opore za škofovo samovoljo, ampak isto se jednako ozira na škofova prava in na prava podrejenega duhovništva. Kakor to pravo nalaga duhovnikom obedijenoijo do svojih škofov, določa pa istotako zel6 natančno meje moči škofa nad duhovnikom. Po pravilu, da je tem više pohujšanje in tem veči greh, čim gn počenja oseba višega in odgovorne-jega položaja, ni prekoračenje predpisov cerkvenega prava po škofu manje zlo, nego prekoračanje teb predpisov po navadnem duhovniku. Avtokratizmu Škofa ni mesta v katoliškem cerkvenem pravu in kdor se baha s takim avto-kratizmom, sklicevaje se na slepo obedijeneijo duhovnika do svojega škofa, ta ne pozna ai besedila ni duha cerkvenega prava katoliške cerkve, in ne Natisnila tiskarna konsorciia lista „Edinost" v Trstu. ---— bi škodilo, da^GflSBpKO premišljeval o oni divni poslanici sedanjega papeža o pravi svobodi ustave katoliške cerkve. Ako so škofje pričeli samovoljno in nasilno gaziti določbe cerkvenega prava, kaj ostane od tega prava za takrat, ako upre država vse svoje sile, da razprostre krila svoje vsemoči tudi nad cerkvijo? Ako začenjajo škofje zanemarjati besedo in duha cerkvenega prava, na kaj se jim bo možno sklicevati, zahtevajočim od duhovništva, naj se pokorava ter vrši obveznosti obcdijencije do škofa, določene z cerkvenim pravom ? Katoliško cerkveno pravo ima posebne kanone, določujoče transgresije praelatorum ergo subditos et subdito-rum erga praelatos et ordinarios. Med transgresije onih prvih spada cerkveno: vexationes subdi-torum indebitis exactionibus, eorum jura negligendo vel minucndo. Cerkveno pravo zabranjuje škofom uporabljanje suspenzije ali kako druge cenzure proti podrejenim duhovnikom v afektu jeze in na lahko roko ter jim izrecno ne dopušča edicere suspen-sionem vel censuram in re propria, a nalašč pov-darja v tem pogledu besede: »et ntin<|iiam in re propria«, na pr. iz osvete radi odkritosrčnosti duhovnika itd. Ne satno to, marveč povdarja cerkveno pravo, da škof, ki je na lahko roko, brez obzira na predpisani način postopanja, udaril duhovnika na pr. z cenzuro ekskomunikacije, pada »eo ipso sub censuram latae sententiae«, ter ne sme mesec dni izvrševati funkcij. Poleg tega je dolžen, da popravi storjeno krivico. Jo slučajev, ko je potrebna tako-imenovana »suspensio ex informata eonscientia sine praevia investigatione«, toda te se smejo škofje poslužiti le redkokedaj, ter je ne smejo izreči ad indeterminatum tempus, niti je ne smejo raztegniti tildi na beneficij, ki ga uživa duhovnik, a vsaki duhovnik, ki je preganjan po krivem, ima pravico in Luč je pojemala in z zadnjimi žarki še je-denkrat mistično razsvetlila podob6 Križanega . . . Tedaj pa se je zdelo ženi, tla odpira Odreše-nik vele, brezkrvne ustnice in da ji šepeta neskončno milo in sladko: »Odpuščam» . . . Odpuščam! Drgetala je in molila, molila strastno in kipeče . . Naposled pa so jo zapustile moči, omagana in nezavestna se je naslonila na klop in zaprla oči . . . V cerkvi je zavladala popolna tema ... * * * Tvoja mati, Bog ji greh odpusti, Će je greh bil, zanj Je trpela dosti. Aleksij Nikolajev. »Gospod kapelan, hitro —• vsaki hip lahko umrje», je govoril stari cerkovnik, stopivši v sobo mladega kapelana, ki je sedel pri mali svetiljki, v mehkem naslonjaču pred mizo, na kateri je ležalo nekaj knjig . . . »Kdo?» je vprašal kapelan in ustni s svojega sedeža . . . »Neka revna ženska, beračica menda. Ko sem šel zapirat cerkev, našel sem jo nezavestno pod križem in sedaj leži v moji sobi. Kova je slaba in vsaki hip lahko izdihne svojo dušo* . . . »Takoj pridem, pripravite vse potrebno«, je odvrnil kapelan in cerkovnik je odšel . . . V mali cerkovnikovi sobi, na slabi postelji je ležala ona, mirno in nemo ... le včasih se ji je izvil globok vzdih iz hropečih prsij. Pogled je imela oprt v steno, ko je vstopil mladi kapelan... Slaba, motno brleča svetiljka na mizi je v nedoločenih, plamtečib obrisih obsevala njeno postelj... Kapelan je pristopil k postelji in žena je obrnila svoj pogled vanj, potem pa zopet zamižala... Na upadli, od gladu in bede zmučeni obraz je legel mir... Znan so je zdel ta obraz mlademu gospodu, toda vedel ni prav, kje da je že videl to ženo... Sel je k postelji in bolnica se je jela spo-vedovati . . . Dolga in mučna je bila ta izpoved: o starem, sivem a dobrem možu, katerega jo varala, varala kruto in grdo, kateremu je porodila sina — a ta sin ni bil njegov . . . Mož njen je postal bolan, trebalo mu je pomoči — ona pa ga je zapustila... Iz težko se dvigajočih in hropečih prsij bolnice se je izvil hud kašelj in pretrgal pripovedovanje. — Ko se jo pomirila, začela jo nadaljevati . . . Zapustila je oba, moža in sina, in odšla proč, daleč proč . .Živela je pregrešno, prodajala sebe, da je mogla živeti . . . Kakor kip je sedel kapelan ob postelji in molčfc strmel v bolno ženo... Obraz mu je bil pre- m«»r;ilni> dolžnost, da si poišče varstva na rim>ki stolici, pred katero so vtem slučaju tako škof kakor duhovnik le stranki, sicer bi ne moglo hiti niti govora o oni pravilnosti, kakorAnje se v takih slučajih išče v Himu in tudi dobiva, kakor kažejo toliki izgledi. Ako je don Ivo Prodan v resnici susp»udo-van a divinis, ker je hranil glagolieo in to su-•pendovan nenadoma in brez preiskave, je nadškof Rajčevie hudo zlorabil svojo škofovsko moč in javno mišljenje ne hode mirovalo, dokler oksem-plarno ne osveti te zlorabe. Ako je storil to na migljaj ali po naročilu kogarkoli, se je pregrešil dvontroko. Taki gospodi se često poljublja kazati ener-žijo — ali vedno le navzdol. Navzgor pa so taki samovoljneži vedno hlagi in ponižni, a kadar hi bilo potrehno, da kaj store za ohramho cerkvenih pravie pred očmi višega sveta, imajo takoj polno izgovorov, samo ne potrebne odvažnosti, da hi se vršila ona prva in poglavitna dolžnost Čuvajev Siona, katerim je dano: »regere Ecclesiam«. Z veliko napetostjo se pričakujejo glasovi o sklepih konferencije vseh dalmatinskih škofov, ki se je vršila dne 10. t. m. v Zadru, Xa tej konferenci se je gotovo govorilo tudi o junaštvu nadškofa liajč» viđa proti don Ivi Prodanu. Dvomimo, da sta mu škofa Ucoelini in Mar-celie čestitala na trofejah junaškega hoja proti staremu, dragocenemu privilegiju hrvatskega naroda. Javni shod pol.driiM. Edinost v Kostahoni nu Pomjaiiseiiil dne 9. aprila 1809. (Z vrše te k.) Zadnji govornik je hil dr. Gustav Gregor in. Izvajal je nekako tako-le: Po tolikih lepih in navdušenih govorih seveda nimam več, da hi vam povedal kaj novega. Le ponoviti hočem torej na kratko, kar so povedali drugi gospodje govorniki. Tudi to je potrehno, kati dobro je, da si nauke, ki ste jih čuli danes, dobro vcepite v srce in spomin, da jih boste mogli širiti dalje in da prineso zaželjenega sadu. Kajti pred vsein treba, da se ne pustite pre- I govoriti od nikogar. Mi že vemo, kako vam bodo nasprotniki govorili po tem shodu in o naših današnjih govorili. In zato treba, da si vsi dobro zapomnite, kaj in kako smo govorili. Zato hočem še enkrat povdariti na kratko. Kaka je razlika moj nameni našimi, ki smo prišli i/. Trsta, in nameni onih, ki so prišli danes iz Kopra, je prav dobro povedal g. dr. RvbaF. Povedal je, kako so prišli nasprotniki iz Kopra le s tem namenom, da bi z vašo pomočjo delali — za-se! Iz Trsta pa smo prišli s poštenim namenom, padel, bled in ustnice ko mu podrhtevale konvul-zivno . . . Bolnica je zopet odprla kalne, krvave oči... Sedaj pa je zadrhtel mladi kapelan inizprsij se mu je izvil grozen iu obupen klic: «Mati!» Sklonil se je k nji in ji pošepetal nekaj na uho . . . Z neko nadnaravno močjo se je dvignila bolnica kvišku in podpiraje se oh posteljni rob je zrla dolgo, nepremično v obraz — svojega sina! Po upadlem, nagubanem in ostarelem licu pa je patila svetla solza . . . Krčevito je iztegnila roki po sinu, a onemogla je padla na posteljo . . . Telo ji je vstrepetalo, potem pa je ležala mirno, z zaprtimi očmi — brez zavesti . . . Po lepem, mladem kapetanovom licu so padale vroče solze iu ustnice so mu neprestano ponavljale sladko materino ime . . . Luč življenja je pojemala v nji ... še par-krat jo vzdihuila globoko, potem pa je postajalo njeno dihanje neredno iu hropeče . . . na obraz pa je legel mrtvaški mir... Preminula jo! Kapelan — Fran Koš — je .klečal oh materini postelji in molil vroče iu kipeče za dušo svoje matere . . . po bledom licu so mu teklo vroče solzo in molčile upadlo, koščeno in voščeno — bledo lice materino, preko katerega je trepetala polumračna svetloba slabe svetiljke . . . ker se zanimamo za vas; povedal je, da je val in-i teres tudi naš interes, ker smosi bratje, ker imamo iste potrebe, da hočemo torej zmagati z vašo pomočjo za vas in za korist naroda našega v Istri. Prišli smo, da hi koristili vam iu sebi. Nas jo privelo srce, njih pa mrzla brezčutna pamet, ki računa vedno — koliko ho neslo! (Odobravanje.) Oni vas hočejo le molziti, mi pa hočemo, da vam bodi dobro, da se okrepite gospodarski iu da hi napredovali duševno. Porečejo vam, tla živite od Kopra. Kaj vam je odgovoriti na tako očitanje? Prosim vas, naj le gre kdo od vas doli v Koper, naj sede tam na starem latinskem trgu njihovem in naj -- čaka. Videti bi hotel jaz, da-li mu kdo podari kaj. Jedino, kar bi se mu utegnilo zgoditi, bi bilo, da bi poklicali stražarja, ki bi siromaka odvel v zapore. Stvar je taka: vi morate kaj prinesti v Koper, da kaj dobite! (Tako je!) Oni vam ne izkazujejo nikakih dohrot. Vi ste dobrotniki njim, ne pa oni vam. Če bi vi ne delali na svojem polju, oni ne bi imeli Česa jesti. Nadalje vam porečejo: večino v deželnem zboru imamo mi; če hočete torej kaj doseči, morate biti z nami. To je ros, da imajo oni večino v deželnem zboru. Ali to je sedaj. Mar pa naj mi radi tega vržemo orožje od sebe?! Tega ne! Zdaj je, ti ve ti no ne ho tako! Nam no treba dru-zega, nego da smo trdni v borbi in v zahtevanju, in prav gotovo pridemo do jednakosti z Italijani. Poglejmo le, kako je bilo nekdaj v Dalmaciji in kako je danes! Nekdaj so imeli Italijani vse v rokah, sedaj pa imajo Hrvatje. Ako ostanete možje, pride tudi vain dan, ko boste ukazovali vi. Hkrntu I seveda ne gre. Kakov oče in kakov gospodar hi bil oni, ki bi ne hotel saditi trt, češ: kdo 1») toliko časa čakal na sati ?! Slab gospodar in slab oče bi bil. Ce no bo užival on sadu, ga bodo uživali njegovi otroci. Drug izgled. Kakov poveljnik hi hil oni, ki hi si ne upal napasti trdnjave, češ: oni tam so za varnim zidom! Takov vojskovodja ne bi zmagal nikdar. Pred vsem je potrebno torej, da se ne plašite in ne obupujete. Nasprotniki nas tlačijo res, ali sveta resnioa je vendar-le, da oni, ki tlači, propade slednjič. Tako zahteva že božji zakon. Naše delo mora donesti zaželjenega sadu in mi moramo zmagati sovražnikovo trdnjavo že zato, ker nas je več!! To se dogaja v vseh časih in povsodi, da manjšina zatira veČino. Ali kaj takega se more goditi le nekaj časa. Nadalje pa morate pomisliti, da Jstra ni dežela sama za-se, ampak je tlel velikega cesarstva. V Avstriji p a je večina naša, slovanska! Na Dunaju se že obrača na bolje za nas. Tu v Istri naj se le širokoustijo, kolikor hočejo, na Dunaju pa imajo Italijani najmanje govoriti. V parlamentu je večina z nami in gotovo je, da nas bo podpirala. Ostanimo ti »rej možje in zmaga ho naša! Tudi jaz vas ptosim še enkrat: nikar ne sovražite svojih zaslepljenih bratov ! Prizadevajte si, da jih prepričate z gorečo in ljubečo besedo! Vcepite si torej v srce nauke, ki ste jih čuli danes, in potem bodite apostoli teh naukov — na svojo korist in na čast in srečo vsega naroda našega! (Živahna pohvala.) Ker se nikdo ni oglasil več za besedo, je spregovoril še enkrat predsednik Mandid. Zahvalil je zborovalee na lepem redu, a priporočal jim je zajedno, naj bodo mirni tudi na povračanju na svoje domove. Morebitna izzivanja naj prezirajo. Kakor smo prišli mirno, odidimo tudi mirno. Saj vemo, da bi krivda na vsakem neredu padla le na nas. Konečno se je predsednik spominjal še našega cesarja, ki nam je podelil svobodo, tla so moreme združevati! Zborovalei so se odzvali s trikratnim živio-klieem in zaključen je bil ta znameniti shod v kraju, katerega so smatrali nasprotniki za svojo izključno domeno. Vzvišena ideja zmaguje polagoma nad tiran-stvom in nasiljem. Nismo še uritali, ali — u s t a-j a m o! To dejstvo naj podžiga boriloe naše do še odločneje borbe, krepi naj omahljivce in budi naj zaspance, tla bomo vsi združeni v jodnom taboru, ko nam sine solnce boljše bodočnosti in narodne svobodo. V to ime bodi na naši strani -— vse-pravični Bog! Politični pregled. TRST, 18. aprila 1899. Iz deželnih iborov. Cesarsko sporočilo Njegovega Veličanstva, cesarja Frana Josipa, tlo deželnega zbora istrskega slove: Povodom petdesete obletnice onega dne, ko Sem stopil na prestol, je deželni zbor Moje ljubljene mejne groftje Istre zaključil, tla Mi po odposlanstvu sporoči poklon deželnega zbora. Zbok globoke žalosti, v katero je smrt Moje v Bogu zaspale soproge, Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Klizabete, zavila Mene in Mojo hišo, ni bilo mogoče, tla bi odposlanstvo prišlo pred-Me. Ali rad jemljem na znanje poklon deželnega zbora ter izrekam istemu Svojo cesarsko zahvalo na njega lojalni izjavi. Jaz vem, tla dinastiška zvestoba, ki se kaže v tej izjavi, odgovarja čutstvovanju ljudstva, zastopanega v deželnem zboru, ter da izraža zajedno neomajljivo pripadnost k zvezi cesarstva, ki je z Božjo previdnostjo močno in čvrsto spojeno z razvojem od nekoliko stotin let slavne zgodovine. V raznoliki osotli Mojega petdesetletnega vladanja nahajal Sem sigurno podporo prestolu v požrtvovalni udanosti Mojih zvestih narodov, ki seje ohranila vsikdar. Ta udanost — in naj bodočnost kar-koli skriva v svojem krilu — je gotovo jamstvo za to, da moč in ugled države ostaneta nezmanjšana. Podprti tal pravic pojedinčev, ki jih zago-tovljajo državni osnovni zakoni, ter po ravnopravnosti narodov, Sti se duševna in materijalna kultura lopo razvile povsodi. Skrbnemu negovanju blaginje pojedinih delov, ki je vsakakt) potrehno za neprestani napredek ukupnosti, more le koristiti, ako se o razvijanju javnih uredeb daje deželnim zastopom, ki so poklicani v prvi vrsti, da pazijo na interese blagostanja, primerno polje za to, tla vrše svoje ustavne pravice. Jaz se nadejam in želim, da kraj vseh razlik v mišljenju in stremljenju resna volja za stvarno povspeševanje duševnega in materijalnega blagostanja doseže, da pride tlo ukupnoga dela vseh sil, oprtega na mejsebojno spoštovanje prava in na pravico. Vsemu delu deželnega zbora, ki bo nadahnjeno po takem mišljenju, ne bo manjkala Moja vladarska skrb. S tem pošiljam dež. zboru Svoj cesarski pozdrav. Dano na Dunaju, dno 22. decembra 1898. T h u n 1. r. Fran Josip 1. r. To cesarsko sporočilo je voleznamenito toliko po svojih vnanjostih po formi, kolikor po svoji vsebini. Ti-skanoje na isti strani pole: na desni polovici italijanski, na levi h r v a t s k i. Podpisa Njegovega Veličanstva cesarja in kralja in ministerskega predsednika grofa Thuna sta lastnoročna. Pod italijanskim sestavkom je podpisano lastnoročno »Franoesco Giuseppe«, pod hrvatskim istotako lastnoročni* »Fran Josip*. To sporočilo je sploh prro istrskim Hrvatom in Slovencem, pisano v našem jezika in lastnoročno jtoil-pisano od Njegovega Veličanstva. Ze ta v nanj ost, ta formalnost je smatrati kakor Najviša sankcija naše narodne ekzistence v teh krajih. Ta najviša sankcija pa dobiva preguantno popolnjeuje tudi po vsebini toga sporočila. V kratkem tem, a jedrnatem sporočilu je izrečena lapidarna sodba in je kažipot no le spoštovani m členom deželnega zbora, ampak tudi državnim organom. O važnosti te poslanice hočemo govoriti posehe. K položaju. »Politik« trdi, da se državni zbor snide v septembru. Zajedno da se prične akcija za rešenje jezikovnega vprašanja. Ker vprašanje pogodbe z Ogersko ni v nikaki stvarni zvezi z jezikovnim vprašanjem, so najprej reši to poslednje in potem še le pride nagodba na vrsto. Vsakako pa so hoče vlada poprej sporazumeti z zaupniki strank večine, zlasti pa z Čehi. Kmalu po sestanku parlamenta da se snidejo tudi delegacije. Moj razpravljanjem teh poslednjih se uprizore prizadevanja, da se parlament stori sposobnim za delo. Tedaj se morajo ta prizadevanja posrečiti ali pa izjaloviti za v e ti n o. No, tako hudo menda no bo, sicer pa: ro-lata refero. K verskemu gibanju. Sedaj treba odpreti novo rubriko poleg one, ki me bavi s političnim jk>-loženjem, z narodnim gibanjem, socijalnim gibanjem itd. Po zaslugi Sehonererja in Wolfa imamo sedaj še versko gibanje po paroli »Proč od Kima« in — reakcijo na to gibanje. Gibanje »Proč od Rima« ni sicer ni od daleč doseglo onih vspehov, kakoršnjih si je bržčas domišljeval gospod Scbonerer, ali cerkvenim in vladnim krogom se očevidno zdi toliko resno, da so se jeli baviti žnjim. »Ostdeutsebe Rundschau« javlja, da je ministerstvo naložilo vsem župnim uradom, da morajo predložiti sezname o vseh onih, ki so prestopili k protestantizmu, a so v državni službi. Na včerajšnjem slio lMazza Itosario žtev. 'J. rl | (Šolsko poslopje). 311 Bogat izbor v tapetarijah, zrealilt iu X slikali. Ilustriran cenik gratis In franko « vsakemu na zahtevo, jj f Cene brez konkurence. *' Predmeti postavijo se na hrod ali C1 železnico, brez da hi so za to kaj A zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij Oll Viljelma Dalla Torre v Trstu . Trg S. Gioviuini hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Re priredil sinoči v dvorani Mu-wk-Vereina velik koncert. Na koncert je došlo mnogo aristokracije in zastopnikov umetniškega sveta. Vspeh je hit najsiijajneji. Ravnatelju zhora, Orlovu, so prirejali velike ovacije in somu poklonili časten dar. Naj no veji ameriški »trust«. Kakor poročajo i/ New-Yorka, so sc tam tovarnarji za rakve zje-diuili v zvezo ali »trust« / glavnico JI) milijonov dolarjev. Posledica te zveze ho, da se zapre večina tovarn za rakve v Zjedinjenih državah. Vsled tega zguhi delo in zaslužek najmanj »»(MIO delavcev. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Koper 1H. Danes je bila druga seja deželnega zbora. Deželni glavar dr. Campitelli se je s toplimi besedami spominjal pokojnega dra. Costan-tinija. Mej došlimi spisi sta predlogi o preložen j u o k r o ž e g a sodišča iz Rovinja v P ulj in deželnega zbora iz Poroča v Pulj. Po predlogu posl. Htihba se jo poslednja predloga, radi nje posebne važnosti, izročila posebnemu odseku v proučevanje in poročanje. Koper 1 H. V današnji seji dež. zhora je predlagal poslance dr. Dinko Trinajstić v imenu manjšine, naj so spisi o dopolnilni volitvi v mestni skupini Pazin-Labinj-Plomin izroče posebnemu odseku sedmorice v proučevanje in sporočilo. Dr. Skam-piechio je pa predlagal, naj se ti spisi izroče po-litično-ekonomičnemu odseku. Ko je dr. Trinajsti« jel utemeljevati svoj predlog, seveda hrvatski, jeli so kašljati. in stole premikati najprej poslanci večine in za njimi sti jeli kašljati, žvižgati in ropotati z nogami tudi obe galeriji. Predsednik je dal izprazniti najprej drugo galerijo in potom še prvo. Ali vzlic temu je bilo vedno ljudij na prvi galeriji, kamor jih je došlo po izprnznjenju tudi takih, ki so bili prej na drugi galeriji. Dr. Trinajstih je pozval vladnega komisarja, naj konstatira, da mu predsednik ni zadostno varoval svobode govora in da predsednik ne varuje dostojanstva zbornice. Kim IS. Angleški poslanik Sir Thiltpp Churchill jo odpotoval v zaliv A ranci. Kakor javlja »Popolo Romano« pozdravi rečeni poslanik v imenu kraljice Viktorijo kraljevo dvojico italijansko in sicer na admiral ni ladij i. London IH. »Times« javljajo i/. New-Yorka, da so vesti z Filipiu smatrajo jako resnimi. V političnem pogledu je šo resneje dejstvo, da guverner v Minnesoti in republikanski sonat v Južni Dakota zahtevata nujno, naj se polki dobrovoljcev odpozovejo z Filipin, ker bi bilo nezakonito, ako bi jih hoteli šo dalje obdržati tam, in ker možtvo samo nujno želi povrniti se v domovino. Carigrad 18. Sultan je poslal knezu črnogorskemu prisrčno čestitno brzojavko povodom zaroke dednega princa. Sultan naznanja, da odpošlje posebnega odposlanca, ki naj zaročencema sporoči čestitke sultanove. Carigrad 1H. Dosedaj je Šlo preko Djoddaha ;10.84;3 romarjev. Dohajanjo romarjev je zaključeno Včeraj seje v Djoddaha prigod i lo 5 slučajev smrti vsled kuge. Tmaa m a Čevljarski učenec, ki je že ABpWw nekoliko priučen. Sprejme ga takoj Josip Kolb, ulica Sette Fontane št. 2. popolnoma izurjen, nad .!1") let star ter oženjen mož, z večletno prakso v tiskarskem poslovodstvu, poznavajoči slovenski, hrvatsko-srbski, italijanski in nemški jezik, išče mesto poslovodje Ponudbe pod šifro »Poslovodja« vsprojemlje upravdništvo »Edinosti«. M. ^^LltCr Razprodaja vso (prej Aite & Zadnik) ,>la^r(> v zalo£' 1)(> Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. znižanil» cenah. Rinnione Aflriatica ii Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva drnžtva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva......gl.l, 4,00(>.(KM>— 1'reniijna reaerva zavarovanju na življenj«........ „ 13,3i«i.34i><)8 Premij na reserva zavarovanja proti ......'..... 1 ,«32.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju...... Rcaerva na razpolaganje . . . Rese rva zavarovanja proti prcini-^ njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kuraov, bilanca |B) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . , . Občna reserva dobičkov . . . I'rad ravnateljstva; Via Valdlriv" it. 2, (v laatnl hlšij Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnnlo nvoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rezerva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,541.700'64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra t H! » t. . .' . „ l«»,«)'2ft.tt25 03 Plačana povračila: a) v letu 1804......... 9,737.(il4'48 b) od začetka društva do 31. decembra 18!>4....... 292,401.700-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Vii della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. fmmmmmMl »Hotel Nazionale" v Trstu, Via Vlenna St. 4 nahaja m v bil« lini Kolodvora južne železnice pristanifič, poštnega in brzo-javnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadatr. Cena od 60 novft. napraj. V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Nazionale" elegantno opravljeu, preskrbljen vedno in ob vsakej uri i gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo io Gulmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatiusko „Apolo dl Lissa" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po smernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori ae slovenski in hrvatski. Naalanjaje se na geslo„Svoji k svojim" priporoča 8e slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk udaQi Josip Serdarović, lastnik. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaleg* pohištva za jedilnice, spalnlee in sprr-jemniee, {imale in peresu le, ogledal In železnih blanraja, po eenali, da se nI hali konkurence. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti v resnici kolo najboljše vrste od sloveče avstrijske znamke ,S t y r i a" ii „Styria" oriiinal — naj se obrne do — Z«. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev i O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. D. Zadnik Piazza H. Giovanni (5 (uhod V. delle Legna.) Prodajalniea manufaktur žjponajnnh cenah. Poštna in brzojavna vpraviteljica zmožna slovenskega, nemškega, in italijanskega jezika išče slu/bo. Ponudbe na upravmštvo. "p® FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi iu menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih br^stuje: Vrednostne papirje: po 2a/M0/0 proti 5 dnevni odpovedi ot/ m i»> ti 4 In 19 >1 d n n 3VA >i 4 mesečni „ n 3»/aU/„ „ 8 „ „ 3V/0 1 letni Napoleone: po 2 °/o Pr°ti 20 dnevni odpovedi „ 2 v/o „ 4o „ „ a8/47.. „ 3 mesečni „ n 3 "/o n « „ Tako obrestovanje pisem o u plačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-eonto daje 2n/4°/u do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a eheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako tiplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji. „EDINOST" Glasilo političnega društa „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na dan razini nedelj In praznikov. Zjutrauje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob L uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o i), uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutrauje izdanje 3 kr., večerno 4 kr ^ V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v tehde ulicah in trgih: 1 A Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo M ■ št. 80. — Oampo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Casermu št. 13. — Via Belvedere št. 21. H y ~ Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto ^ v St. 18. — Piazza Barriera. — Vin S. Lueia. — Pliz/n (liiiupnnitKi Ani ---------—....................... ... vw.vt.vw . ■ T IU iltljUCUl Št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja; Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost"' v Gorici v tobakarni g. Josipa Sclnvarz v Sfolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program Je v ]>rvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem uzemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je moč*!44