Corporal Jim Gordon, Sirija 1941; delo avstralskega slikaija WilliamaDargiesa Miro Kregar, slovenski železni mož, triatlonec, ki je pred dnevi v NSW dosegel med 972 tekmovalci odlično 42 mesto in se tako kvalificiral za letošnje svetovno Prvenstvo na lavajih V najtežjem enodnevnem tekmovanju na svetu je treba preplavali prekolesariti 180 km in i 42,2 pretea * km Udeleženci kongresa "stomistov" v Adelaidi: z leve Nevenka Gračnar, predsednica društva ILCO iz Slovenije, dr. France Grandovec in tajnica društva Eva Skomik -večna9. strani NOVO! ANGLEŠKA STRAN ZA VSO DRUŽINO NEW! ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY 25. APRIL ANZAC DAY 14-DNEVNIK CENA $ 2.00 SLOVENSKI NARODNI SVET VIKTORIJE OBSOJA DOGAJANJA V BOSNI sporočilo za bošnjaški: in hrvaške demonstracije v melbournu, 22.4. 94 Slovenski narodni svet Viktorije obsoja nasilje, uničevanje in nečloveško ubijanje nedolžnih otrok, žena in mož v liosni. Vzpodbujamo in prosimo vse poštene ljudi sveta, da zahtevajo KONEC MORIJE! Čas je, da tudi svetovna javnost zaščiti življenja nedolžnih in uničevanje njihovega imetja! Združimo se v misli za mir! Stanko Prosenak, predsednik LETO 1 / št. 25 27. APRIL / MALI TRAVEN 1994 POMEMBNI DATUMI APRIL *Te dni se spominjamo 255-letnice rojstva Jurija Japlja?i znanega slovenskega pisatelja in prevajalca Sv. pisma. Letos hkrati mineva tudi 210 let od Japljevega prvega katoliškega gre voda Biblije v slovenščino - in v tej zvezi 410 let od »almatinovega prevoda *11/ leta 1451 je knez Ulrich II. podelil Celju mestne pravice in tako so Celjani tudi letos slavili svoj občinski praznik *ll/ 1994 mineva 190 let od smrti prvega prekmurskega j katoliškega pisatelja Mikloša Kuzmiča (1737 - 1804) ¡*11/ 1992 slovesna prisega prve generacije slovenskih vojakov *12/ 1961 je s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu vzletela raketa - nosilka z vesoljsko ladjo Vostok 1, s prvim vesoljcem 27-letnim Jurijem Afeksejevičem Gagarinom; v spomin prvega človeka v vesolje praznujejo vesoljci, vesoljski strokovnjaki in ljubitelji vesoljskih poletov po svetu mednarodni dan astronavtike *25/ 1869 je pri Biljani v Goriških Brdih že četrti slovenski tabor; nepregledna množica podpre zahtevo po združeni Sloveniji m vseh pravicah za pospeševanje svoje narodnosti *26/ 1899 umre v ljubljanski cukrarni komaj 23-letni pesnik Dragotin Kette; pisal je lirske pesmi, romance, gazele in sonete *27/ je v slovenskem koledarju zaznamovan kot dan upora proti nacističnemu okupatorju in kot državni praznik Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju Spoštovane bralke, dragi bralci! Z naslednjo številko vstopamo v drugo leto izhajanja Glasu Slovenije. Prva šte vilka je izšla 10. maja 1993 in prve štiri smo vam poslali brezplačno. Naročnino smo pričeli šteti šele od junija 1993 naprej. Točen datum do kdaj je časopis plačan boste našli na kuverti pod oznako "Exp"in kot vidite bo za večino kmalu čas, da obnovi svojo naročnino. V slučaju, da časnika ne želite več prejemati, nam to prosim pravočasno sporočite, da ne bi imeli nepotrebnih nesporazumov in stroškov. Upam sicer, da nas boste vsi še naprej podprli in nam ostali zvesti bralci. Pri vsakem delu so uspehi in težave, tako je bilo tudi pri nas. Da bi časnik jjričel živeti, so za kompletno računalniško in drugo opremo uredništva poskrbeli ustanovitelji, finančno so podpirali njegovo izhajanje skozi vse leto, saj je vsaka naročnina zadoščala le za kritje polovice resničnih stroškov. Da ne bi bilo pomote: finančni tudi 'ASNIK JE Alfred Breznik . Last slovenske skupnosti, kateri smo ponudili prostor, tako za prispevke, kot za ob ' veščali o dog, med nami. Upah smo, da se bo list cot za objave in oglase ter jo obveščali o dogajanjih v Sloveniji in kmalu postavil na lastne noge in se vzdrževal od naročnin, darovalcev v tiskovni sklad ter oglaševalcev. V dvanajstih mesecih smo pridobili lepo število b&lcev - ne pa tudi M1SEL~=^- Rad bi poljubil domovino, pa nc vem, kje ima glavo. M. Vitezovič Izid prejšnje številke smo pomaknili zaradi velikonočnih prazmkov za teden naprej. Tudi ta številka bo prišla par dni kasneje: prvič zaradi praznika Anzac day, drugič zaradi tega, ker se je našemu tiskarju pokvaril stroj; tuje še vikend in zaradi tega bo tudi zamuda s pošto. Tako, na koncu bi se vsem zahvalila za pomoč in podporo in ohranimo naš Glas Slovenije, edini časnik te vrste v Avstraliji! Vaša Stanka IZ DNEVNIKA StenAe tTrvgor/č UREDNICE kaj za prvi rojstni izmed vas naj prosim najde še vsaj po enega naročnica! Veliko ie bilo pisem, ki so prihajala na uredništvo, vsa so bila vzpodbudna. Lepo in prav, vendar sem osebno pogrešala tudi kakšno konstruktivno, dobronamerno kritiko. Seveda ne mislim na "kritiko" tistih, res redkih bralcev, ki so, namesto da bi ocenjevali dobro ali slabo informacijo, ¡>hmo tehnično izvedbo in nešteto drugih stvari, ki sodijo h končni izvedbi časnika, preštevali raje tiskovne napake, kijih je bilo in jih bo v vsaki številki, tako kot jih najdemo v Delu, Slovencu, Mladini. .Jcjer so zaposleni poklicni časnikarji m kjer ima vsaka redakcija še obveznega lektorja, ki popravlja napake in kjer vsi ti od tega poklica tudi živijo. Slovnične (gramatične) napake. Glas Slovenije je informativnega značaja in ne literarna revija! Delam ga kot amater in ne profesionalec! S tem delom se torej uk vaijam ljubiteljsko! Čeprav je to "ljubiteljstvo" tudi svojevrsten užitek, zasega celotno življenje in bi bilo bolje uporabiti besedo "garaštvo". Na mozaiku fotografij so ustanovitelji časnika, člani upravnega odbora in sodelavci Glasu Slovenije. V preteklosti smo izgubili dva sodelavca. Anton Gržina se nam je ob ukinitvi uredniškega odbora oglasil s prijaznim pismom, češ da se počuti krivega, ker ne more prispevati s kakšnim člankom in zato se tudi ne bi počutil dobro med sodelavci, obljubil pa nam je pomoč pri računalniških zadevah. Ljenko Urbančič se ob omenjeni spremembi ni priglasil za občasnega sodelavca. Vsem članom uredniškega odbora sem namreč napisala pismo in vsi (razen T.Gržina in L.Urbančiča) so se oglasili z željo, da še naprej sodelujejo kot občasni sodelavci. Pridružila sta se nam dr. Stanislav Frank iz Adelaide in v tej številki prvič Martha Magajna iz Sydneya. Dobrodošla! Pred izidom te številke je prišlo še do ene spremembe: Štefan Merzel nam je sporočil, da ne more biti več upravnik časnika. Za vso pomoč in delo se mu najlepše zahvaljujemo. Prosim v bodoče pošiljajte vso pošto (tudi naročilnice in čeke) na naslov uredništva ( stran 12). NOVICI PRED IZIDOM ADRIA AIRWA YS IMENOVALA PREDSTAVNIKA V AVSTRALIJI Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je imenoval svojega Predstavnika (agenta) za Avstralijo: lORAY TRAVEL--------- COMPANY Suite 4, 13. nadstropje PIBA HOUSE. 115 PITT STR., SYDNEY Telefon: 02-231 6899 Fax: 02-221 4408 Vodja urada gospod James Pegu m Več o Adriji Airways na 4. in 5. strani. * Če želite ob obisku Slovenije najeti avtomobil (Hertz Rent-a-car) lahko to še vedno storite pri KOMPAS GRECIAN (naslov isti kot Moray Travel Company) Telefon: 02-231 1277 Fax: 02-221 4457 Kontaktna oseba gospa Lois Job SVETOVNO PRVENSTVO V ORANJU NOVA ZELANDIJA ABBOTSFORD FARM, OUTRAM, DUNEDIN Od 13. do 14 maja 1994 To je 41 svetovno prvenstvo v oranju, prvič so ga pripravili leta 1952. Geslo tekmovanja je: PAX ARVA COLAT - NAJ MTR OBDELUJE POLJA! Udeležujejo se ga tekmovalci iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Kanade, eške, Danske, Anglije, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Kenije, Latvije, Maroka, Holandije, Nove Zelandije, Irsl^e, Škotske, Norveške, Španije, Švedske, Švice, ZDA, Zimbabve in dva tekmovalca iz Slovenije: Jože Zver in Anton Geder. PIŠEIO NAM... POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2 61000 Ljubljana Telefon :(38o-61) 125 00 01, inUexL238 Pax: (386-61) 125 93 37 Vabimo Vas, da letos poleti obiščete Slovenijo. Poletna šola bo od 4.7. - 30.7.1994. V Poletni šoli se boste naučili slovenskega Jezika, hkrati pa doživeli nepozabne počitnice. V 12-tih letih smo imeli skoraj tisoč študentov iz 40-ih držav. Naše izkušnje Vam zagotavljajo, da boste svoj čas koristno porabili, svojevrsten izziv pa bo tudi življenje med Slovenci in druženje s študenti z vsega sveta. Prireditelj Center za slovenščino kot drugi jezik Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani. Poletno šolo obiskujejo večinoma študentje in dijaki, prihajajo pa tudi starejši: uslužbenci, znanstveniki, umetniki in upokojenci.Udeleženci morajo biti stari najmanj 17 let. Nastanitev Lahko se odločite za udobno življenje v kolidžu v središču mesta, kjer bo center vseb dejavnosti. Jezikovni tečaji Izbirate lahko med dvotedenskim in štiritedenskim tečajem. Tečaj obsega 20 šolskih ur na teden (po 45 minut). Etaicaraie soboto bomo odšli na celodnevno ekskurzijo po Sloveniji. ekateri večeri bodo rezervirani za kulturne dogodke, enkrat ali dvakrat na teden bodo "nacionalni večeri", kjer bodo udeleženci (npr. iz Avstrije, Nizozemske, Nemčije in drugi) predstavili svoje dežele, nedelje pa so proste. Podrobnejše informacije lahko dobite na Filozofski fakulteti v Ljubljani (naslov zgoraj). O Poletni šoli pa se lahko pozanimate tudi pri bivši udeleženki te šole Slbžli Gerdcn iz Mildure. telefon: 050- 237 325. Z veseljem Vas pričakujemo v Ljubljani Predsednik Sveta Poletne šole, prof Mirko Juiak Predsednica programa, prof. dr. Breda Pogorclcc Strokovna tajnica Poletne šole, Jana Zemljarič Spoštovana Stanka, redno preberem Vaš oziroma naš Glas Slovenije. Ob tej priliki Vam pošiljam kopije četrtega zvezka Knezove knjižnice, zbirke zabavnih m poučnih spisov - Prenos Kopitarjevih smrtnih ostankov v Ljubljano, ki jih je izdala Slovenska Matica v Ljubljani leta 1897. Prilagam tudi kopijo prve strani Moje hoje na Triglav, ki govori tudi o Bohinju. Pred dvemi leti mi je poslal prijatelj iz Slovenije sedem knjig. Žal je pred nekaj meseci preminul v prometni nesreči. Vsak večer meden zaspim berem te knjige in upam, da boste v Glasu Slovenije našli nekaj prostora za zanimivo zgodovinsko reportažo. Pozdrav Tone Ribarič. Melboume •U.: Spoštovani Tone, hvala za poslano. Tisto o Bohinju bomo lahko objavili, ko zaključimo prispevek dr. Ediia Gobca o vtisih iz Slovenije. Kako pa bo s 33 stranmi Prenosu Kopitarjevih smrtnih ostankov pa ne vem. Morda kak odlomek ob obletnici Kopitarjevega pogreba 12. oktobra. Prosila pa bi Vas, da nam napišete kaj o sebi, kot podjetniku in o svojem podjetju. Hvala iti lep pozdrav! VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OP SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6,60 Marcus Clarke street, Canberra City, tel j(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo poŠto poSljile na naslov: Embassy of Slovenia, P.OBox 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa so od 10joo-14joo ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar, upravno konzularni referent: Tina Omaben. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW m V1C) 21 Judge Sncet. Randwick. Sydney. NSW čutni konzul Alfred Bralnik Obiik urada izključno po dogovora (By appointment only) TeL (02) 314 5116: Pa*: (02) 3996246 Pokni naslov: POBox 188.Coogee.NSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Eutcni Hutt Road. Potnic. Lower Hutt (Wellington), čaitni konzul Duian Lajoric. teU (04) 367 0027. fax: (04) 367 0024 Pokni naslov: P jO Box 30247. Lower Hut. New Zealand Natlov v Avftcaliji: 78 Victoria Street, Smithficld. Sydney. NSW 2164. tel.: (02) 604 5133: £n: (02) 604 009 Pofeni aatlov: P.OBox 5. Smithfield, NSW 2164 Nadaljevanje Prof. dr. Edi Gobec VTISI IZ OBISKA V SLOVENIJI NEBESA POD TRIGLAVOM IN SKRUNJENJE SLOVENSKE KULTURE Bolj postransko je, če je primitivno najstniško ropotanje všeč slovenskim najstnikom ali pubertetnikom, ne glede na njih starost, ki pri radijskem vodstvu noč in dan "pumpajo" tako glasbo v slovenska gostišča, saj ti bi jo lahko igrali in poslušali v svojih lokalih, čeprav bi človek, ki je kdaj čital Platona ali pa tudi moderne študije o vplivu glasbe na ljudi in celo živali, tudi tega ne piporočal niti za pubertetnike, ki rabijo in zaslužijo kaj boljšega, niti za kravice ali prašičke. Končno je cilj glasbe, da razvedri, pomiri, opogumi, ali poglobi, ne ponori ali ogluši! A gostje, ki prihajajo iz vsega sveta, skupaj z domačini v ogromni večini niso pubertetniki. Če jih hočemo pritegniti, je gotovo treba misliti tudi na njihov okus. Mnogi slovenski in tuji turisti želijo slišati kaj pristno slovenskega (saj končno veČina potuje, aa odkriva nove kraje in nove kulture) in gotovo je tu poleg stare narodne in umetne glasbe in poleg Avsenikov m Slakov in raznih drugih slovenskih ansamolov še marsikaj lepega in pestrega. V Modestovem domu v Celovcu smo n.pr. od koroških Slovencev Sternovih dobili kasete ženskega Obirskega okteta, ki so se zdele čudovito lepe ne le nama z * ženko, ampak tudi najinim hčerkam, ki so zrasle v Ameriki in Eozneje njihovim ameriškim prijateljicam. Dermota, ipovškova, Nanut, Lajovic, Slovenski oktet itd., da ne omenjamo glasbenikov iz zamejstva in izseljenstva, od Feleja in Gallusa In dveh kraljev polk do skladateljev in opernih pevcev, od Sublja iz Carnegie Hall-a ali Šifleija v Hollywoodu do Jezovška v Nemčiji m, kot pišejo Franzozi, slovitega Davoija v Parizu - vsi ti bi gotovo bolj kot tuii najstniški ropotaiji zadovoljili tudi goste v slovenskih gostiščih. Po potovanjih križem Slovenije smo prvič slišali slovensko glasbo v vrtni restavraciji pri znamenitih Škocjanskih jamah in se je vsi iz srca razveselili. Ko se malo ozremo naokrog, opazimo pri zvočni napravi g. Citrila Soršaka iz Toronta, ki je tja pripeljal svojo skupino v Kanadi rojenih slovenskih plesalcev. Ne vem, če je kdo sploh opazil ironijo, da v tujini rojeni mladeniči in mladenke posreujejo čudovitemu turističnemu kraju v Sloveniji nekaj pristno slovenskega, kar domovina Slovenija tako brezvestno zanemarja! Nekega večera je ženko in mene vendar pritegnila prijetna domača glasba tudi v Bohinju (pred hotelom Jezero se Je sam sebi drl nek uvoženi "umetnik^ in sva pohitela v gostišče Pod Skalco, kjer sva odkrila mlade in zelo simpatične slovenske vaške ■ folklorne plesalce. Mislila sva skočiti po hčerki, ki v Clevelandu pleše ta v slovenski folklorni skupini Kres in sta se v hotelu pripravljali na pot na Trijglav naslednje jutro. Komaj sva napravila nekaj korakov, že je bilo slovenske glasbe in j nastopa plesalcev konec in začelo se je divje arenje in , razbijanje, kot da bi se sam hudič zarotil zoper čudovita nebesa pod Triglavom! Ko sem o tem pripovedoval elevelandskemu primorskemu prijatelju Jošku Jerkiču, mi je še on opisal svoje doživetje. S hčerko Miro, učiteljico, ki je poučevala v Ameriki in celo na Japonskem, sta tudi bila v domovini - hčerka prvič v življenju. Po mučnem poslušanju skoraj najslabše ameriške glasbe t le "metal ročk bi bil še nekaj nižje), je končno šla i učteljica Mira k vodji podjetja in mu povedala, da bi zelo rada ' slišala kaj domačega. Le-ta seje opravičeval češ, da bi izgubili 1 vse plesalce, vendar bo njej na ljubo dal zaigrati nekaj slovenskega. G. Jerkič je navdušeno nadaljeval:"Pfesišče se je napolnilo Kot nikdar prej in ostalo polno ves preostali večer in igrali so samo slovensko glasbo*' (Isto smo končno sami opazili v Avsenikovem gostišču v Begunjah in odkrili tudi zelo zadovoljne goste iz Avstrije). Pa ni treba iti tako daleč - nekaj kozmopolitanskega je na mestu v gostiščih kulturno razvite turistične dežele; rekel bi, v Sloveniji naj bi bilo vedno mnogo slovenskega, kar tudi tujce zanima in vmes kaj lepega iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Madžarske, Finske, Rusije, Anglije, Amerike in od drugod - in to z napovedjo in posebnim pozdravom gostom tiste narodnosti v slovenščini in se v tujem jeziku. Okusna posvetila te vrste vedno ogrejejo, celo navdušijo! To bi bilo neprimerno bolj kulturno, gostoljubno in tudi bolj privlačno in zabavno kot primitivna najstniška ameriška glasba. Nadaljevanje v naslednji številki TO IN ONO IZ SLOVENIJE ČLANSTVO SLOVENIJE V EVROPSKI1 UNIJI 27. aprila naj bi se v Brusliu začela pogajanja o pridruženem Članstvu Slovenije Evropski uniji. Toda iz Rima, kjer piinaja na oblast nova desna koalicija, je slišati zahteve, naj italijanska diplomacija uporabi veto na priključitev Slovenije, pozneje pa tudi HrvaŠke. Nacionalna zveza zuiteva tudi razveljavitev osimskih sporazumov ter povrnitev Istre, Reke in Dalmacije Italiji. Zato v Zahodni Evropi pravijo, aa bosta Slovenija in HrvaŠka v Evropski uniji dobili svojo "Grčijo" s čimer namigujejo na odnos grške vlade do Makedonije. GOVOR MILANA KUČANA Pred dnevi je pred poslanci slovenskega parlamenta govoril predsednik države Milan Kučan. Odločil se je za osebni nastop, čeprav bi lahko podal pisno mnenje. Milan Kučan je v svojem pol ure trajajočem govoru dejal, da v nobenem od njegovih nastopov ni bilo prav nobene poalage za trditve o napovedanju scenarijev dogajanj in likvidacij ter celo zavzemanjih za to, da bi bila za premagovanje političnega nasprotnika dovoljena vsa sredstva. Zahteval ie, da politika deluje povezovalno, da išče možnosti za mirno in ustvaijalnio življenje ljudi. Po govoru predsednika so bila opazna opozorila, da kot predsednik ni bil seznanjen z dogajanji v državi, razbrati pa je bilo tudi kritiko, da je status predsednika republike neurejen. PUČNIKOVA KOMISIJA NIMA RAZLOGOV ZA ZADOVOLJSTVO Dr. Jože Pučnik, predsednik Komisije za veleposlanikov, prisoten je bil tudi zunanji minister Lojze Peterle. Ena od ugotovitev je bila tudi ta, da je sloves Slovenije v svetu dober. PROTILEVSTKU VLOŽENA OBTOŽNICA Eden najbolj znanih političnih emigrantov Vinko Levstik je dobil na naslov v Gorico Slovenskemu premieru so podelili naziv med tradicionalnim forumom svetovnih voditeljev v Bostonu. "Gore in doline Slovenije so že dolgo dom nadarjenih in pogumnih ljudi. So tudi dom drznega in uspešnega poskusa za razdejanje Versaillesa in Zimske palače. Sposobni ljudje imajo tudi sposobne voditelje," je aeial predsednik bostonske univerze John Silber in nato proglasil predsednika slovenske vlade ar. Janeza Drnovška za Častnega doktorja prava bostonske zastojev in blokad. Komisija bo dobila pomoč, strokovnjaki bodo pregledali zbrano gradivo. Na seji državnega zbora pa je bilo rečeno, da kljub vsemu hujši zločini, storjeni po vojni, ne bodo zastareli. BUČARJEVA KOMISIJA Ustanovljena je komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb v Sloveniji, vodi jo dr. France Bučar, in bo razčiščevala odnose med ministrstvom za notranje zadeve in obrambnim ministrstvom v luči zadeve Smolnikar. Razčiščevala pa naj bi tudi namigovanja, da se je Janez Janša ukvarjal z "dejavnostmi, ki niso povsem v skladu s pozitivno zakonodajo . Od ugotovitev Bučarjeve komisije bo odvisna tudi kadrovska usoda notranjega ministra Iva Bizjaka in direktorja uprave kriminalistične službe mitje Klavore. ODPRAVNI POSLOV ALJAŽ GOSNAR NA POSVETU V SLOVENIJI V začetku aprila se ie mudil v Sloveniji za teden dni tudi nas odpravnik poslov Aljaž Gosnar. To je bil redni letni posvet slovenskih diplomatskih predstavništev. V Ribnem pn Bledu je bil redni letni posvet slovenskih diplomatskih predstavništev. Zbralo se je okrog 30 univerze. POLITIČNAjOSEBNOST APRILA: JANEZ JANŠA Večina od 733 Delovih anketirancev je ocenjevala delo dvajsetih slovenskih politikov in je za politično osebnost meseca izbrala Janeza Janšo. Janez Drnovšek in Milan Kučan sta z domala polovico glasov na drugem oziroma na tretjem mestu. MOGOČE BO SLOVENIJA DOBILA VARUHINJO ČLOVEKOVIH PRAVIC Uradnih kandidatur še ni, neuradno pa omenjajo več imen, predvsem žensk. Med njimi novinarko Mojco Dičar-Murko, politično delavko Darjo Lavtižar-Bebler m sestro salezijanko, Slovenko leta Vido Zabot ZEMELJSKI PLIN IZ RUSIJE NI RADIOAKTIVEN V Sloveniji so se razširile govorice, da je zemeljski plin, ki ga dobivajo iz Rusije, radioaktiven. Zato so strokovnjaki Inštituta Jožefa Štefana opravili meritve in naprave niso zaznale radona, analiza vsebnosti tritija (H-3) pa še teče. V SLOVENIJI ŠE VEDNO BREZ DELA 130.000 LJUDI DRUŽINSKI CLAN PORABI NA DAN 285,90 SIT To je 13 odstotkov več kot pred šestimi meseci. Najbolj se je podražila mariborska košarica, za 14 odstotkov, za 12 se je podražila koprska in za odstotek manj ljubljanska. ADRIA AIRWAYS ponuja cenovno ugodne povezave z drugimi kontinenti. Povratno vozovnico za New York, ki v redni prodaji stane 2820 dolarjev in katere najnižja cena je 764 dolarjev, se lahko dobi že za S4S zelencev; ali pa karta za Sydney, ki se lahko kupi za 1250 dolarjev, čeprav je cena v redni prodaji dosti višia. Adria Airways je lani prepeljala 430 tisoč potnikov in 4200 tem tovora in pošte iz Slovenije in v Slovenijo. Ustvarili so 92 milijonov dolarjev prihodka, od tega 62 milijonov iz rednega mednarodnega prometa. Vozni rea slovenskega letalskega prevoznika na peti strani našega časnika. ____________> Levstik je______ let v preiskovalnem postopku, ki gaje vodila nekdanja Udba. V Slovenijo je smel šele po demokratičnih volitvah leta 1990. MARIBORSKI LION'S KLUB V Mariboru so pred hotelom Slavija odkrili znamenje Lion's Cluba Maribor. V Sloveniji je ze devet klubov, pet pa jih S še v ustanavljanju in imajo kakšnih 300 anov. Predsednik mariborskega kluba Janez Lavrenčič je povedal, da poskušajo predvsem pomagati ljudem v stiski -zasvojenim z mamili, slepim, gluhim in kako drugače prizadetim. Njihovo geslo je biti pošten, pravičen in strpen do soljudi. Zato si članstva v tem združenju ni moč kupiti z denarjem, pomembno je srce, dobrota in poštenost. POMAGAJO ZIDATI BOLNIŠNICO NOVA BELA V BIH V dvorani Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani je bila tiskovna konferenca, na lcateri so zdravniki predstavili slabe razmere v bolnišnici Nova Bila v Bosni in Hercegovini in obenem pozvali na pomoč vse ljudi dobrega srca. Pri veliki človekoljubni pomoči je že sodelovalo veliko število Slovencev. Tako je Zveza prijateljev mladine Slovenije izročila Wenosno EKG aparaturo v vrednosti 14.0u0 DEM, pomagala pa je tudi Škofnska Karitas i Ljubljana in Rdeči križ. Kdor bi želel denarno prispevati naj se obrne na dr. I Marka in Josipa Ku;lis, Dražgoška 34, 61000 Ljubljana, tel: 0011 386 61 15-98-210. MARTIN STREL BO PLAVAL OD RAVENE DO PORTOROŽA Maratonec iz Trebnjega je lani preplaval Krko, letos poleti pa namerava premagati 161 km Jadrana. Moral bo zamahniti vsaj 160.000-krat, plavati kakih 60 ur v morju, ki bo toplo komaj 20 stopinj Celzija. Ta največji plavalni projekt v Evropi so predstavili 11. aprila, predstavitve se je udeležil tudi predsednik častnega odbora Milan Kučan. ZA SPREJEM V MARIBORSKI DOM UPOKOJENCEV JE TREBA ČAKATI NAJMANJ POL LETA V Mariboru ie za starostnike v domačem okolju zelo aobro preskrbljeno; poleg patronažne službe v okviru javnih del zelo uspešno deluje gospodinjska pomoč na domu, zato se za aom upokojencev odločajo v glavnem le tisti, ki nimajo druge možnosti. Danes je v domu na Pobrcžju 820 varovancev, tako so zmogljivosti doma zasedene, na sprejem pa čaka več kot 200 starostnikov. SLOVENIJA MOM M ELA KOSTANJEVICA V NOVI GORICI - Začasni mejni prehod na Kapeli bo odprt vse nedelje do jeseni. Tako bo mogoče priti do cerkve in samostana na Kostanjevici vsako nedeljo med 8. m 13. uro (tu opravlja dušno pastirsko službo pater Niko Zvokelj). To je velika pridobitev za prebivalce italijanske Gorice (predvsem za zamejske Slovence), saj se jim je z odprtjem tega začasnega mejnega prehoda priljubljena romarska cerkev Kapela močno "približala". V tem času bo možen tudi obisk kripte, kjer so pokopani člani francoske vladarske družine Burboncev. Cerkev in samostan Kapela na sliki zgoraj. MURSKA SOBOTA - Pred hotelom Diana so ostavili je delo svojevrsten vodnjak, posvečen boginji lova. Vodnj akademskega kipaija Nikole Perunovica iz Ruš. Trije vodometi opozarjajo na tri srca, iz njih vre voda, ki simbolizira življenje, gostoljubnost prekmurskega človeka in naravno bogastvo pokrajine. V Radencih se ukvarjajo tudi z gobarstvom. :ojiti gobe ostrigarje. S tem so dodatno zaposlili o seaaj so pridelali poldrugo tono teh okusnih RADENCI — Lani so začeli nekaj ljudi in ■ gob, ki jih prodajajo predvsem v trgovinah v Pomuiju, vendar se bo njihova proizvodnja razširila tako, da bodo gobe tudi izvažali. GORICA — Smo na pragu tisočletnice prve omembe Gorice v pisnih virih. Gre za cesarsko darovnico datirano 28. aprila 1001, ki med drugim omenja ozemlje, zametek prihodnje dežele Goriške. Goriški oki Tolmince, leta 1962 in Uonška je bila pravzaprav le Se ozemlje Nova Gorica. Pred kratkim so sedli za "Delovo okroglo mizo" Niko Jurca-arhitekt, dr. Branko Marušič-znanstvenoraziskova\m center SAZU, Joško Štrukelj-nekdanji župan novogoriške občine, dr. Cvetko Vidmar-član občinskega IS Nova Gorica. Med pogovorom niso izbirali besed, ko so govorili o propadanju Goriške. Goriška umira, mesto z okolico te v najhujši krizi doslej, položaj je katastrofalen, toda ne brezizhoden. Izrazili so željo, da bi bil razvoj v Sloveniji enakovredno razporejen po vsej deželi, ne pa centraliziran v Ljubljano. LJUBLJANA — Mednarodni sejem Alpe Adria-Svoboda gibanja je na 8.000 kvadratnih metrih razstavil vse kar sodi v bivanjsko kulturo: ureditev doma in gospodinjstva, gradbene materiale, orodja, pribor in aparate, avaio-video tenniko in drugo. Razstavljeni so bili izdelki izdelovalcev iz 17 držav. * LJUBLJANA — Geodetski zavod RS je pripravil stenski načrt mesta Ljubljane in pravkar so ga natiskali v 500 izvodih. Dosedanji načrt z najnovejšim stanjem so povečali v merilo 1: 15.000 in mu na desni strani dodali imena vseh ulic po abecedi, proge mestnega potniškega prometa ter naslove veleposlaništev in konzulatov. Tiskan je na debelejšem papiiju in je primeren za pritrditev na stene pisarn, recepcij hotelov, bank in drugih javnih prostorov,. Načrt se lahko naroči na Geodetskem zavodu, Ljubljana, Šaranovičeva 12, telefon: 13-27-123. Prva izvedba stane 12.000 SIT(tolaijev), je kaširana na platno, opremljena z letvicami in plastificirana za pisanje in risanje. Druga izvedba je prav tako kaširana na platno, opremljena je z aluminijskimi okviri, je plastificirana in stane 26.000 SIT (tolarjev). 22. aprila se je v Šentjurju začela osrednja turistična in gospodarska prireditev "jurjcvanje 94", ki bo trajala do" sredine maja.Osrednja prireditev je bila v Zgornjem trgu pri cerkvi sv. Jurija. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK '61000 LJUBLJANA, KUZMIČEVA 7, SLOVENIJA TEL: 38-61-313-366 TLX: 31268 ADAIR, FAX: 38-61 -323-356 VOZNI RED (VELJA DO 29. OKTOBRA) ODHODI IZ SLOVENIJE v: in — BUDAPEST (Air service Hungary)) vozi ob sredah petkih — FRANFURT (Adria Airways, Lufthansa) vozi vsak dan —ISTANBUL ( Adria Airways) vozi ob četrtkih, nedeljah —LEIPZIG (Adria Airways) vozi ob sobotah — LONDON-HEATHROW (Adria Airways) vozi ob sredah, četrtkih, petkih, sobotah, nedeljah —MANCHESTER (Adria Airways) vozi ob sobotah —MOSCOW (Adria Airways, Aeroflot) vozi ob ponedeljkih, četrtkih, nedeljah —MUNICH (Adria Airways) vozi vsak dan —OHRID ( Palair Macedonian) vozi ob nedeljah — PARIS-ORLY (Adria Airways) vozi ob ponedeljkih, sredah, petkih, nedeljah — ROME (Adria Airways) vozi ob torkih, petkih, nedeljah — SKOPJE (Avioimpex, Adria Airways, Palair Macedonian) vozi vsak dan — SPLIT (Adria Airways) vozi vsak dan razen nedelje —TIRANA (Adria Airways) vozi ob torkih, sredah, četrtkih, sobotah, nedeljah — VTENNA ( Adria Airways, Austrian Airlines) vozi vsak dan razen sobote —ZURICH ( Adria Airways, Swissair) vozi vsak dan ODHODI V SLOVENIJO iz: — BUDAPEST (Air Service Hungary) vozi ob sredah in petkih — FRANKFURT (Adria Airways, Lufhansa) vozi vsak dan — ISTANBUL (Adria Airways) vozi ob četrtkih, nedeljah — LEIPZIG (Adria Airways) vozi ob sobotah — LONDON-HEATHROW (Adria Airways) vozi ob sredah, četrtkih, petkih, sobotah, nedeljah — MANCHESTER (Adria Airways) vozi ob sobotah —MOSCOW (Adria Airways, Aeroflot) vozi ob ponedeljkih, četrtkih, nedeljah —MUNICH (Adria Airways) vozi vsak dan —OHRID (Palair Macedonian) vozi ob ponedeljkih, nedeljah -PARIS-ORLY (Adria Airways, Air France) vozi ob ponedeljkih, sredah, petkih, nedeljah — ROME (Adria Airways) vozi ob torkih, petkih, nedeljah — SKOPJE (Adria Airways, Palair Macedonian, Avioimpex) vozi vsak dan — SPLIT (Adria Airways) vozi vsak dan razen ponedeljka —TIRANA (Adria Airways) vozi ob ponedeljkih, sredah, četrtkih, petkih, nedeljah — VIENNA (Adria Airways, Austrian Airlines) vozi vsak dan razen sobote —ZURICH (Adria Airways, Swissair) vozi vsak dan Opomba: Odhodi in prihodi na letališče Brnik KAMNIK — 16. aprila so slovesno odprli turistično ponudbo Alpskih cest, ki je namenjena predstavitvi nove turistične ponudbe na Gorenjskem. Alpske ceste so dolge 220 km in jih ie možno s krajšimi postanki prevoziti v tren urah. Po trasi bodo redno vozili turiste in jim nudili vse kar spada v turistično ponudbo. Slovenija Gorenjsfčcm ponovno predaval Tema S kolesom v Tibet. TISK MLADINA 19. april 1994 Iz pogovora Matije Graha s predsednikom Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), ministrom za zunanje zadeve RS Lojzetom Peterletom: O koaliciji - Na Slovenskem je potrebno presegati bipolarnost. Bipolarnost obstaja, ne da se je ukiniti, ne glede na to, ali so ene stranke v poziciji in druge v opoziciji. Bipolarnost ie treba presegati na ta način, da liberalna in krščanskodemokratska opcija sodelujeta. Da ne zgubljata energij v boju ene proti drugi, da se ne bi znova vrnile stare delitve med liberalci in klerikalci. Sedanja vlada Slovencem ni prinesla slabih rezultatov." O dnevniku Slovenec - Novinar:" Dnevni k Slovenec je doslej veljal za, če že ne za 'vaše', pa vsaj za vam naklonjeno glasilo..Jcaj seje zgodilo, da mora (vaša) stranka članke, ki jih Slovenec noče objaviti, članom razpošiljati, njeni vodilni predstavniki pa v pismih bralcev polemizirajo s casnikovimi novinaiji?" L.Peterle:"Tudi tukaj se je zgodila neka inverzija, da usmeritev časopisa določa uredništvo, ne pa lastnik...V rubriki 'Tako mislim' je lahko objavljeno marsikaj proti krščanskim demokratom. Nenavadno pa je, da časnik, ki smo ga v glavnem postavili na noge mi, postaja časopis, ki je tako rekoč najbolj proti nam." Novinar:"Je vaša stranka večinski lastnik Slovenca?" L.Peterle:"Ne." O Janezu Janši - "...Poglejte Janšev nastop na zborovanju. Prične s tem, da je ključno vprašanje tega trenutka, ali bodo likvidacije postale tudi fizične in ali bodo oni še enkrat...Skratka Slovence znova pripelje v Kočevski Rog, pripelje jih tako rekoč pred orezna...Ob vsem spoštovanju, ki ga čutim do Janše, ne morem pritrditi temu strasenju ljudi. V to ne verjamem in zato tudi nočem biti zraven pri požiganju ognjev. Hočem pa delati za pravno državo, za demokracijo in dialog, proti kriminalu itd..." O cerkvi - Na vprašanje ali opaža kake elemente političnega opredeljevanja cerkvene hierarhije in ali ni uradna cerkev na nekaterih točkah že prestopila prag je Lojze Peterle med drugim dejal tudi sledeče: "Laliko govorim le o primeru, ki sem ga doživel sam. Na veliko noč sem bil prvič v dilemi, ali naj ostanem v cerkvi ali naj odidem. Gospod mašnik je pomešal Kristusa in vstajenje s politiko, tako da mi je bilo med pridigo kar nerodno stati v cerkvi." O financiranju cerkve je dejal:"Sam sem bolj za skromno in nebogato cerkev kot pa za cerkev velikih posesti in velikega imetja. Sem za to, da se ji ukradeno vrne, potem je pa od nje odvisno, kakšen odnos bo zavzela do svojega imetja." SLOVENEC 26. april 1994 Slovenski krščanki demokrati(SKD) so se odločili, da vztrajajio pri koaliciji z Liberalno demokracijo Slovenije(LDS). Del članstva SKD je menil, da bi bilo bolje, če bi v koaliciji sodelovali še Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka Slovenije. V tem primeru bi bilo razmeije med političnima poloma bolj uravnoteženo. Temljna težava pri koalicijskih dogovorih z LDS je v tem, da bi stranki komaj imeli večinsko koalicijo v parlamentu (op.u.: saj so Janševi Socialdemokrati po odstavitvi Janše izstopili iz vladajoče koalicije). Težavo pa bi, po Peterletovih besedah, lahko rešili s Peršakovimi demokrati, kljub vsemu pa meni Peterle, da bodo imeli minimalno veČino. Bistveno pri tem je, da 30 poslancev LDS in 15 SKD deluje usklajeno, kar bi zagotavljalo delovanje vlade in večine v parlamentu. NAŽA SLOVENIJA Janez Janša le ni bil "navaden" minister, obenem je namreč voditelj ^politične stranke in simbolna oseba "slovenske pomladi"...po Janševi razrešitvi seje na trgu pred parlamentom zbrala desettisočglava množica, ki je izrazala podporo Janši in vzklikala, da je oblast v Sloveniji v rokah "udbomafije". To naj bi poosebljal predsednik Kučan, premier Drnovšek in predsednik parlamenta Rigelnik... SLOVENEC Pred kratkim je predsednik slovenske vlade dr, Janez Drnovšek uvedel posebno službo Vox, ki naj zbira vprašanja in pritožbe državljanov v zvezi z delovanjem vlade in vladnih organov. Predsednik vlade naj bi tako neposredno ukrepal v konkretnih primerih nepravilnosti. Dr. Janez Dular je iz zornega kota jezikovne kulture in jezikovne politike napisal dr. Drnovšku pismo, ki ga^je objavil tudi Slovenec pod naslovom G/as ljudstva - božji glas. Med drugim je zapisal: "...Ta služba se imenuje Vox ter je prva (za zdaj) in edina državna služba, ki kljub jasnim določilom Ustave RS, da je uradni jezik pri nas slovenščina, nosi neslovensko ime. V zvezi s tem je bilo že več javnih ugovorov ter vprašanj, sporočenih neposredno službi Vox, vendar se ni nič spremenilo... Vox je torej vsestransko neustrezno ime Vaše službe, njegova raba dopušča prej sklepanje, da Vam ni dosti do tega, da bi slišali glas ljudstva, niti do tega, da bi ljudstvo razumelo Vas..." OZNANILO Izdaja ga Slovenska katoliška misija v Argentini. Ob gostovanju Slovejiskega mladinskega gledališča iz Ljubljane s predstavitvijo Šeherezada so v listu zapisali tudi sledeče:" Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane bo prihodnji teden gostovalo v Teatru Cervantes s Šeherezado. Opozarjamo, da predstava zaradi izredno krutih prizorov in erotičnih scen ni primerna ne za otroke in ne za mladino, kot tudi ne za zdravo, etično čutečega človeka." Kljub vsemu je bila v Buenos Airesu množica plakatov, ki so vabili gledalce in Šeherezada* naj bi bila ena največjih kulturnih zanimivosti. Avtor dela je Ivo Svetina, režiser pa Tomaž Pandur. Na premiero je slovensko zunanje ministrstvo povabilo tudi vrsto uglednih argentinskih politikov, na čelu s predsednikom države dr. Carlosom Menemom. Prisoten je bil tudi dr. Peter Vencelj državni sekretar za Slovence po svetu. Pri argentinski Slovenski kulturni akciji so med drugimi aktivnostmi predstavili še nekaj slovenskih knjižnih novosti, pa tudi v zabojniku iz Slovenije, ki je potoval za Buenos Aires je bila velikanska količina slovenskih knjig in učbenikov za slovenske šole, ki delujejo v okviru Zedinjene Slovenije. DRUŽINA Pred dnevi se je Bogdan Dolenc pogovaijal z beograjskim nadškofom dr. Francetom Perkom, ki je med drugim dejal tudi sledeče: "Kako se živi v Beogradu pod sankcijami? Hudo so prizadele ne le srbsko gospodarstvo, ampak še bolj preproste ljudi. Zivljenska raven je na najnižji stopnji. Smo tam, kjer so najsiromasnejše afriške države, ali pa še niže. Veliko je lačnih. Po drugi strani bogatijo tisti, ki se ukvarjajo z mafijskimi posli... Ob mojem prihodu je bilo 213 redovnic, sedaj jih je še 41. Najštevilnejše so slovenske usmiljenke, nekaj je tudi hrvaških usmiljenk in sester sv. Križa.. Nekateri jih spoštujejo, zgodi se pa tudi, da na cesti slišijo grenke opazke:"Sta radi te ovdje, ustašice, idite ka Tudžmanu!" Proti dr. Perkoviču se vedno znova v srbskih sredstvih obveščanja pojavljajo gonje, zlasti očitki, da "prekrŠča Srbe v Katoliško cerkev" in da je "plačanec Vatikana". DNEVNIK V ljubljanskem Dnevniku je Miha Kovač pod naslovom Stres antidemokracije v daljšem članku kritiziral Janeza Janšo in protikorupcijske demonstracije ter med drugim zapisal: 'Dogodki zadnjih dni opozarjajo, da se bo del pristašev Janeza Janše odpovedal parlamentarni demokraciji in začel iskati rešitev v nečem, čemur bi brez pretiravanja lahko rekli protikomunistična revolucija." GOSPODARSTVO DRŽAVA TEČAJNA USTA - slov. tolarjev (SIT) April 1994 VALUTA NAKUPNI PRODA INI Avstralija Nemčija ZDA 1 AU D 1 DEM I USD 97.4423 78.5381 134.9050 98.0287 79.0108 135.7168 SLOVENIJI DOBRO KAŽE Po petih letih nazadovanja, ko je bruto domači proizvod nenehno padal, jc Slovenija zdaj naposled lc uvrščena med redke države srednje in vzhodne Evrope, ki si letos lahko obe\ajo gospodarsko rast, ugotavlja ugledna britanska finančna revija Euromoney v posebnem poročilu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), o državah in gospodarstvih v prehodnem obdobju. IZDELALI 10.000 OSEBNIH AVTOMOBILOV-USPEŠNE TUDI DRUGE INDUSTRIJE V januarju in februarju je slovenska avtomobilska industrija proizvedla 9.926 osebnih avtomobilov, 28 avtobusov, 54 tovornjakov ter 4.781 motociklov in mopedov, je ugotovil državni zavod za statistiko. V omenjenem obdobju je slovenska industrija na trg dala 24.079 dvokoles, 38.026 pralnih strojev, 22.911 televizorjev ter 117.459 hladilnikov in zamrzovalnikov. Elektrarne so v istem obdobju proizvedle 2,17 milijona meeavatov električne energije, premogovniki pa izkopali 207.000 ton rjavega premoga in 680.000 ton lignita. NA POTI V LETO 2000 Slovenske železnice bodo do leta 2000 najboljše v Evropi, je novinarjem zatrdil njihov generalni direktor Marjan Rckar. Tudi luja posojila so obljubljena. Tako naj bi z 114 milijoni dolarjev, kolikor sta jih obljubili Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj že letos začeli posodabljati magistralne proge v prednostni smeri vzhod-zahod. Tík pred začetkom tega leta so v Sloveniji postavili 188 novih kretnic. V KOPRU OBUDILI SEJEM "PRIMORSKA RAZSTAVLJA" Projekt "Primorska razstavlja" so predstavili v prostorih Gospodarske zbornice. Prireditev bo med 2. in 10. julijem na koprski Bonfiki. Organizacija bo po prvih ocenah stala 250.000 do 300.000 mark. Sodelovalo bo 50 razstavljalcev iz dežel Alpe-Jadran. Pripravljajo strokovne prireditve in srečanja poslovnežev, poskrblieno pa bo tudi za zabavo. Pričakujejo okoli 50.000 obiskovalcev. OŽIVLJENE SEČOVELJSKE SOLINE Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo dela na zunanjem obrambnem zidu sečoveljskih solin, za katerega je namenilo 32 milijonov tolaijev, kar je letos največja naložba v varovanje okolja ob moiju. DEIT SPET V SLOVENSKIH TRGOVINAH Po dvanajstih letih se na slovenski trg spet vrača brezalkoholna pijača dcit, ki jc plod sodelovanja nemške firme Kajo International in Rogaških vrelcev iz Rogaške Slatine. V deitu bo vitaminski dodatek in harmonija štirih sladil skoraj brez kalorij. RADENSKA BO PONUDILA V PRODAJO 188.602 DELNIC Radenska je predala program lastninjenja. Ta bo zanimiv gredvsem tistim slovenskim državljanom, ki sodijo, da je adenska trdno podjetje, in hočejo svoje certifikate in denar vložiti prav v njene delnice. V javno prodajo bo namreč odšlo kar 28 odstotkov podjetja, ki je dokončno ocenjeno na 110 milijonov mark, in le 12 odstotkov podjetja nameravajo olastniniti z notranjim odkupom zaposlenih, nekdaj zaposlenih in upokojencev. SPORT BRISBANE - SVETOVNO PRVENSTVO V MNOGOBOJU IN NA POSAMEZNIH ORODJIH OD 18. DO 24. APRILA 1994 Na svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki v Brisbanu je tekmovala tudi slovenska moška gimnastična reprezentanca. Svoje simnastično znanje je predstavilo kar sest tekmovalcev. V mnogoboju so nastopili Dejan Locnikar, Klemen Bedenik in Blaž Puljič, na tekmovanju specialistov, ki so nastopili le v posameznih orodjih, pa so se omenjeni trojki pridružili še Aljaž Pegan, Enis Hodžič in Roman Veble. Aljaž Pe^an se je tokrat svetovni gimnastični javnosti Dredstavil na dveh orodjih in sicer na bradlji in na drogu. Najboljši rezultat, šeto mesto, je dosegel na drogu, kar je v konkurenci 91-ih tekmovalcev zadovoljiv rezultat. Aljaž bi se lahko uvrstil na višje mesto, če ne bi imel smole - dveh navez ni mogel izpeljati. Na fotografiji zgoraj Aljaž Pegan. ZNANJE IN RAZVOJ JURIJ VEGA - VELIK MATEMATIK SLOVENSKEGA RODU Rodil se je pred okroglimi 240 leti. Vega je izpopolnil prej nerodne in zaradi nizkih naklad težko dostopne logaritemske tablice do stopnje, na kateri so se obdržale vse do današnjega časa. Letos mineva tudi 200 let od prvega izida njegovega najkakovostnejšega dela. Iz Vegovega življenja in dela je nezadostno pojasnjeno marsikaj. Domovina je že nekdaj povzročala beg možganov v tujino. Zakaj seje torej Jurij Vega preselil na Dunaj in preoblekel iz civilne v vojaško suknjo? Kaj ga je za vedno pognalo iz rodne domovine, kateri je vendar ostal zvest vse življenje? Njegovi bojni podvigi so neoporečno dokumentirani m izpričujejo junaštvo in drznost s katero se je prostovoljno poganjal v mnoge življensko nevarne podvige. Nezanesljiv je njegov smrtni datum: njegovo truplo so našli v Donavi nedaleč od Dunaja 26. septembra 1802, vendar so ga pogrešali že devet dni prej. Na fotografiji je Jurij Vega, kot ga je upodobil akademski kipar Aladar Zaharijaš za spomenik v Vegovi rojstni rasi Zagona nad Dolskim. jS^gtirvTTÄ M 6 W^^g^y, fwrfrrif-51 oiv $ ?muioy I ök yjiitipiAlifffit^f vß^tfr^?^^/ /n^vAasmibn --• y^^^fc^X^Tragrccaqt? j ^brtunatc pčmiflrfmul Ttfqt&buiccjn ¿diccbfintpmtumüf intponmiu fhi&iiSocäbuh>p ancxyo frru) fonfmchatr qd uriinr mttPiqu Hifcmr eni ijntCi egpifawfo natu m vimu.^n^iajnodirr.x-nohi ptmtmqb av bdrcas & uocir^nmu AV bthm» KULTURA STIŠKI ROKOPISI V NOVEM KRILU NARODNE GALERIJE MED NAMI... V MELBOURNU V novem delu Narodne galerije v Ljubljani so 12. aprila odprli doslej največjo in najpopolnejšo predstavitev iz 12. stoletja. Romanski rokopisi iz cistercijanskega samostana v Stični so najstarejša znana skupina knjig, pergamentnih kodeksov, Ki so nastali na slovenskih tleh. Razstava prinaša analizo in interpretacijo iluminarnih rokopisov, na ogled pa bo osemintrideset kodeksov in fragmentov ter manjši izbor visokosrednieveških slikarskih, kiparskih in umetnoobrtnih dei. Ob tej priložnosti, ki po naključju sovpada z znanstvenim simpozijem o brižinskih spomenikih, je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani večji del stiškega skriptorja, pripravila tudi poseben katalog. Na sliki zgoraj: pročelje novega krila Narodne galerije s Prešernove ulice in Stiski rokopis z oznako Iniciala B, NUK Msl6, 53 v. "NAŠA PESEM" V MARIBORU Od 22. do 24. aprila je bil Maribor gostitelj največje mednarodne zborovske prireditve v Sloveniji. Na tekmovanju 'Naša pesem" je sodelovalo 15 vrhunskih (ljubiteljskih) zborov iz Slovenije, Češke, Litve, Madžarske, Slovaške in Poljske. Tekmovanje za veliko nagrado Maribora je potekalo v štirih kategorijah, zapeli pa so 141 skladb. NOVI PREDSEDNIK SLOVENSKE MATICE Pred dnevi so se na svojem rednem občnem zboru zbrali člani slovenskega najstarejšega društva za izdajanje znanstvenih in leposlovnih knjig -Slovenske matice, ustanovljene leta 1864. Vodstvu Malice je zadnjih šest let uspešno predsedoval Primož Simoniti. Na občnem zboru so tokrat izvolili za novega predsednika dr. Joža Mahniča. MOJA GLASBA, MOJE CITRE Ob desetletnici delovanja Vodnikove domačije je bil na sporedu celovečerni koncert Mihe Dovžana. Mojster igranja na citre praznuje letos 35-letnico svojega umetniškega delovanja. Slovenskemu glasbenemu prostoru je vrnil citre, kajti citre so bile v Sloveniji pozabljeni inštrument. "PSALMS" UROŠ ZUPAN Pesnik Uroš Zupan je pred kratkim gostoval na univerzi Tennessee v mestu Chatanooga, eder. od nasledkov njegovega potovanja čez lužo pa je tudi tako imenovana chapbook, knjižica pesmi z naslovom "Psa/m/". Izšla je pod okriljem revije Poetry Miscellany, ki jo ureja dolgoletni prijatelj slovenske poezije, profesor Richard Jackson. V kratki notici o avtoiju je objavljeno, daje Zupan pesnik, za katerega je poezija način življenja, njegova poezija pa da razkriva tihi misticizem in hkrati nagnjenje k melanholiji. PODVIG CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili knjigo Marija v slovenski umetnosti avtorja dr. Leva Menašeja, profesorja umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Monografija s podnaslovom Ikonologija slovenske manjanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne obsega 596 strani formata 26x26 cm, od tega 376 strani besedila, na 220 straneh pa je 309 barvnih reprodukcij na umetniškem papirju. V knjigarni stane 12.075 SIT. PETROVA ZLATA TROBENTA Izšla še ena nova domača jazzovska kompaktna plošča. Sedem skladb posneli člani Ljubljana Jazz Selection s solistom trobentačem Petrom Ugrinom._ Alenka in Paul Paddle sta ponovno navdušila prisotne na srečanju z mariborskimi stomisti v dvorani verskega središča Kew (več na 9. strani) Jožica Paddle -Ledinek med "strokovnim" Pogovorom z dr. rancetom Grandovcem Marcela Bole -prestati operacijo obeh kolkov v tako visoki starosti ni "mačji kašelj" Ko je Draga Gelt izdala svojo pesniško zbirko Vse poti je mislila tudi na svojo sestro, med drugim je h knjigi zapisala tudi naslednje sporočilo: "Hvala ti, ki pomagaš Minki, da zdravje povrne se ji..." Minka in njen sin Jani sta trenutno na obisku n Dragi. Koliko radosti, veselja in sreče...da i le trajalo dlje...Minki želimo, da bi se njeno zdravje še naprej tako popravljalo. Obema srečno pot nazaj domov in priaita še kdaj! SYDNEY IZ VERSKEGA CENTRA MERRYLANDS Pater Tomaž (drugi z desne) s patrom Valerijanom (tretji 2 desne) in sodelavci v Verskem centru Merrylands Po dolgem čakanju in odlašanju imamo v Sydneyu vendar enkrat spet dva duhovnika, kar je res nujno potrebno za tako široko raztreseno versko skupnost. Patra Tomaža so nam obljubili že za pretekli Božič, vendar se je urejevanje papirjev in dovoljenj zanj tako zavleklo, da je trajalo vse do Velike noči preden smo ga res dobili in tako ima Verski center Merrylands novega predstojnika. Pater Tomž Menart O.F.M. je Član slovenske frančiškanske provincije s središčem v Ljubljani. Rojen je bil kot Andrej Menart 2.12. 1940 v Šentvidu nad Ljubljano. Opravil je srednjo šolo in se nato izučil za mehanika. Leta 1964 je vstopil v frančiškanski red in pričel leto preizkušnje ali noviciat z imenom brat Tomaž. Po enem letu je napravil začasne redovne obljube uboštva, pokorščine in čistosti. Nato je začel bogoslovne študije na teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1990 ie napravil slovesne (večne) obljube v frančiškanskem redu. Naslednje leto je bil v ljubljanski stolnici posvečen za duhovnika. Opravljal je razne službe po slovenskih župnijah in samostanih; bil je tudi gvardijan v samostanu v Kamniku, kjer se pripravljajo kandidati za vstop v red. Zadnja leta je bil kaplan v župniji sv. Antona Padovanskega na Viču pri Ljubljani, nakar je bil poslan za predstojnika Slovenskega verskega in kulturnega centra v Merrylands. Angleščine se je začel učiti takoj, ko je izvedel za svoje novo službeno mesto, v Avstraliji pa se je še vpisa\ v jezikovni tečaj za izpopolnitev v tem jeziku. Njegov mandat delovanja med izseljenci v Avstraliji je najmanj pet let, lahko pa se odloči za podaljšanje tega roka. Pater Tomaž je v kratkem času, odkar je prišel, že uspel srečati svoje slovenske ovčice v Sydneyu in Wollongongu, pripravlja pa se še za obisk Can bene, Zlate obale, Brisbana in New Castla. Pater Valerijan, ki se mu je zdaj delovno breme precej olajšalo, pa bo, po svojih močeh, tudi v bodoče patru Tomažu v pomoč. Za tri tedne bo v Adelaidi, kjer bo zamenjal patra Janeza Tretjaka, ko bo ta odšel na počitnice v Slovenijo. Sydneyski Slovenci želimo patru Tomažu iskreno dobrodošlico in upamo, da se bo kmalu vživel v delo. Mi vsi pa mu pomagajmo, da se bo čim bolje počutil med nami in da bo naše sodelovanje čim uspešnejše. Hkrati se zahvaljujemo patru Valerijanu za njegovo dosedanje delo in upamo, da ga bomo imeli še dolgo zdravega in zadovoljnega med nami. Martha Magajna OB IZGUBI SINA Draga Silva in Ivan Horvat iz Melbourna Mnogo prezgodaj sta izgubila komaj 31-letnega sina Silvina Naše iskreno sožalje Vsi, ki vaju spoštujemo in imamo radi SREČANJE Z MARIBORSKIMI STOMISTI Na srečanju z bolnicama z izpeljanim črevesom, Nevenko Gračnar (predsednico slovenskega društva ILCO), Evo Škornik (tajnico društva) in dr. Francetom Grandovcem, ki ga je pripravila Slovenska dobrodelna organizacija Slovenskega narodnega sveta Viktorije (SNS), se je v dvorani pod cerkvijo v Kew, zbralo lepo število rojakov. Z velikim zanimanjem so prisluhnili predavanju dr. Grandovca, ki je svoje besede popestril še z diapozitivi. V kratkem kulturnem programu sta za goste igrala na violino in še zapela Alenka in Paul Paddle. Za prijetnejši konec tega srečanja je poskrbel "gospodar" SNS Štefan Merzel, ki je s tisto drugo polovico vedno aktivnih in pridnih "deklet" prisotnim ponudil ukusno kosilo. V košarici za prostovoljne prispevke se je zbralo $ 775.00, SNS pa je kasneje še dodal 3>22p.OO, tako, da si bodo pri društvu ILCO v Mariboru lahko kupili fax. V času bivanja v Melbournu je gostom omogočila ogled Alfred bolnice Jožica Paddle Ledinek, v Monash niedicinskem centru pa Ana Maria Cek. Elica Rizmal, Helena in Ivo Leber so poskrbeli, da so gostje videli Čim več viktorijskih zanimivosti, za njihovo udobno nastanitev pa sta sprva poskrbela patra Tone in Bazilij, kasneje pa Leberjevi. Stomisti so nam po vrnitvi iz Adelaide, kjer so se udeležili svetovnega kongresa, povedali, da so preživeli nekaj nadvse prijetnih dni tudi tam, v družbi s Slovenci, ki so jim priskočili na pomoč kjerkoli so le mogli (med drugim so jim zbrali denar za registracijo na kongresu). Tudi s samega kongresa so odnesli veliko novih izkušenj in pripomočkov. Nevenka Gračnar je že osem let predsednica slovenskega društva bolnikov z ilestomo, kolostomo in urostomo ILCO, ki ima sedež v Mariboru. Eva je tajnica društva; dr. Grandovec pa se posveča bolnikom s stomo. Iz °lasila društva, ki sta mi ga izročili Nevenka in Eva sem izbrala nekaj zanimivosti: Slovenski stomisti pripravljajo vsako leto tradicionalno srečanje v Rogaški Slatini, prirejajo pa tudi družabna srečanja. V mariborski bolnišnici je edina ambulanta-posvetovalnica za stomiste v Sloveniji, društvo ILCO pa veijetno edino društvo te vrste v Evropi. Z družabnimi srečanji in kongresi si torej lajšajo življenje, saj živeti s stomo - vrečko na koncu izpeljanega črevesa, ni najbolj prijetna zadeva. Svetovni dan stomistov bo od leta 1993 vsaka tri leta oktobra. Na zadnji strani glasila je Nevenka zapisala: "ILCO Slovenija je društvo bolnikov, ki so organizirani zato, da bi sobolnikom z nasveti in dejanji pomagali. Bolniki in bolnice iz društva ILCO, ki so sami prestali podobne operacije in cenijo življenje po operaciji, so vam na razpolago za razgovor in nasvet. Potrudili se bodo, da se ne boste počutili osamljeni in zapostavljeni. Svetovali vam bodo glede pripomočkov - zanesljivo bodo najbolj vplivali na vašo samozavest m dobro počutje...v bolezni niste sami!' Nevenka mi je podarila tudi zanimivo knjižico dr. Pavleta Košoroka "Živeti sproščeno". Dr. Košorok je znani slovenski kirurg, ki je že zelo zgodaj segel na področje enterostomalne terapije in rehabilitacije in je zaposlen v ljubljanski bolnišnici. "Te vrste" gostov iz Slovenije prav gotovo ne bomo pozabili, predvsem ne Nevenke, ki še vedno - po sedmih operacijah -korajžno stopa v življenje! Nevenka, Eva, dr. Grandovec in vsi vaši bolniki - srečno! S.G. One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers. gorenje pacific Domestic Appliances :0285/little & assoc. Prvi stalno naseljeni zobozdravnik v Ljubljani je bil dr. Lukas Enverth. Rojen je bil leta 1817 v Sori, studiralpa v Gradcu. Leta 1853 je odprl zobno ordinacijo v Ljubljani. * l Prvi slovenski zobozdravnik pa je bil dr Rado Furlan(1875 - 1902). ponekod omenjen kod Frlan tojen v Poljanah pri kofji Loki. Za zdravnika promoviral v Gradcu in leta 1900 odprl v Ljubljani, na scuan|em Cankarjevem nabrežju št I zobno ordinacijo. Leta 1900 je tudi dr. Anton Schwab(1868 — 1938), zobozdravnik, skladatelj in zborovodja odprl v Celju zobno ordinacijo. SEM USPEŠNI SLOVENCI PONOSNO REČI SMEM: SLOVENEC/SLOVENKA 14. VIKTOR PAHOR je gradbenik, kije prejel leta 1977 prvo nagrado na Royal Brisbane Show na letnem "interstate bricklaying competition", ki ga je organiziral Housing Industry Association. Viktorjev sin FREDERIC PAHOR je podedoval očetov talent in je prejel leta 1988 "James Hardie annual competition award", za načrt za dvonadstropno hišo. 15. IRENA MAHNIČ, rojena v Avstraliji 19.6. 1962, je na Monash univerzi v Melbournu diplomirala leta 1982, B.A.-Bachelor of Arts- Major in Zoology and Geography. 16. BRIGITA ŽTGON, rojena 1973, B.A.-Bachelor of Arts -German and French. Študirala je na University of W.A. 17. JULIE MAJER se je priselila v Brisbane iz Mereeba in je zelo uspešna plavalka. Avstralijo je že večkrat predstavljala na mednarodnih športnih tekmovanjih; tako je leta 1991 na Svetovnem prvenstvu v plavanju osvojila kar pet zlatih in eno srebrno kolajno. Leta 1992 je v avstralski ekipi sodelovala tudi na Pan Pacific Championship, kjer pa se na žalost ni kvalificirala za avstralski olimpijski tim (manjkalo ie samo 0.01 sekunde). 18. NADTA CEH je z 19 leti končala študij prava na Bond University Gold Coast. S tem je najmlajša "law graduate" v Avstraliji. Soboa&rannaiJK med dr: Rado Frlan »<»«*•« 4»« h. IBIIJ» i, zobozdravniki atelier v äplt«l»ltih uiioafa, &t. 7, »-t tHï?inn3' ** ® * ttre< In pr*xnt*ih Z» rvvne hrMplain« rmanjt- v*t» «d *...» wr« *j«tr*j, '*» «»»«rnl-kr <1rl*»rr «rt « T ar* ntÜtt. t¿»K;«>* s¡> !<«{}» rtt».* ' ' < Linda Stolfa Eddie Stolfa !LLINK^ STOLFA, rojena v Melbournu 11.9.1969. Leta 1990 na Victorian University of Tehnology končala Bachelor of Business - Accounting. Zaposlena ie na Department of H¿alth„& Community servicesv v Melbournu kot "finance officer . Starša Danila in Joseph Štolfa, babici Marcela Bole in Antonija Stolla ter dedka Silvester Bole in Alojz Stolfa so rojeni v Sloveniji. ?LPDDI?r STOLFA' r°jen 19.10.1967 v Melbournu. Leta 1990 na Victorian University of Tehnology končal studii Bachelor of Business - Banking & Finance. Postgraduate diploma applied Finance & Investment. Zaposlen kot financial controller" na ANZ banki. Starša Panila in Joseph Molía, babici Marcela Bole in Antonija Stolfa ter dedka Silvester Bole in Alojz Stolfa so rojeni v Sloveniji ZOBOZDRAVSTVO 180 LET ZOBOZDRAVSTVA NA SLOVENSKEM za revne brezplačno ruvanje zob od 8-9 ure zjutraj, za tovarniške delavce od 6-7 ure zvečer Letos se spominjamo častitljive obletnice zobozdravstvene stroke na Slovenskem. V tem času je prehodila dolgo pot od preproste odontologije do modeme stomtologije, s katero se zdaj Slovenija uvršča v vrh te panoge zdravstva v svetu. _ JANEZ JANŠA, MINISTER OF DEFENCE REPLACED BY JELKO KACIN ENGLISH PAGE From the JELKO KAON, the newly appointed Slovenian defence minister, was born in 1955. He graduated from the University of Ljubljana at the Faculty of Social Science, Political Sciences and Journalism in 1981. Until 1985 he worked as a consultant for defence preparations at the municipality of Kranj before becaming the department chief for civil defence. In 1990 he became assistant secretary of national civil defence and later, as a defence expert, he was appointed as Deputy Minister of Defence. His appointment as a Minister of Information in 1991 was based on the wish for the successful promotion of Slovenia. His talent as a speaker was particularly noticeable at news conferences during the 10-day war in Slovenia in June 1991. In 1992 and 1993 he was a member of the presidency of the Democratic Party of Slovenia. At a congress in March 1994, when a new party - Liberal Democracy of Slovenia - was formed out of four parties, Mr. Kacin was elected to the new party's executive committee. -*•_ 240 000 SATELLITE AND CABLE TV SETS Slovenia is a large market for distributors of satellite and cable television programmes. It has some 600,000 television sets, of which 40 per cent receive such programmes. PRIME MINISTER DRNOVŠEK SIGNS PARTNERSHIP FOR PEACE Slovenian prime minister Dr Janez Drnovšek signed the so-called framework document of the Partnership for Peace in the presence of NATO secretary-general Manfred Woerner at a meeting with the North Atlantic Council. Slovenia thus became the 14th country outside the NATO member states to have signed the document, and NATO officials several times made the point that Slovenia is the first country outside the North Atlantic Cooperation Council (NACC) to do so. 31000 REFUGEES STILL IN SLOVENIA According to latest reports, 31,000 temporary refugees remain in Slovenia. These people voluntarily acquired the status of refugee, which gives them access to health care, education and humanitarian aid. Temporary refugees from Bosnia-Herzegovina are living in all the municipalities of Slovenia, with the largest number in Ljubljana. "VOX" FOR TROUBLESHOOTING A special service called "Vox" is now /1 up and running in the prime minister's cabinet, aimed at helping individuals in tangles with bureaucratic red tape. Citizens will be able to make calls and enquiries each day, and an answering service will handle calls outside office hours. Callers' questions will be catalogued and a selection sent to the relevant institutions. In some cases the results will be followed. The confidentiality of all calls to Vox is guaranteed. EARNING US$ 87.7 MILLION 5lovenian aircarrier Adria Airways last year made 12,119 flights and carried 827,314 passengers. The busiest period was between May and the end of October, when Adria carried between 62,000 and 146,000 passengers monthly. Average flight attendance was 61 per cent for the year. Adria earned US$ 87.1 million from flights and US$ 4.1 mil-■ lion from other services. US$ 60 million were realised on the Slovenian market. Last year the company leased six of its planes and thus, together with the sale of technical support and know-how, earned US$ 27.1 million. For this year Adria made an agreement to lease three of its planes and a team of 70 technicians, maintenance workers and pilots to Crete. The Adria fleet comprises 13 planes in total: three Airbuses, five MD-80s, three DC-9s and two Dashes. To meet the demands of the Slovenian market, Adria would need four hundred-seater and two 30-seater planes. Adria has been trying hard to sell its planes over the last eighteen months. SLOVENIAN DOMESTIC DEBT AT US$ 1.9 BILLION March 17 The National Assembly held an ex-I traordinary sitting at which MPs discussed the Slovenian public debt and future strategy for negotiations with the Consortium of Commercial Banks. Finance minister Mitja Gaspari told parliament that the domestic debt on the last day of 1993 was put at US$ 1,880 million, while the foreign debt was put at US$ 448 million. Including the liabilities which technically fall on Slovenia on account of the former Yugoslav debt and issued guarantees, the total debt is calculated at US$ 3,750 million, which represents 33.6 per cent of gross national product. Area (sq km) C I \ /ZT \ 11 A Population b LUV t NIA Population growth (%) Density (inhabs. / sq km) 20 251 1 998 800 - 0.2 98.6 In a special hearing at the National Assembly's Defence Comittee, Kacin said that if he was appointed defence minister he would respect the constitution and the law, insist on depoliticisation of the Slovenian army and ensure that no military officer ever makes public comments on the political situation in Slovenia. According to the constitution, the supreme commander of the armed forces is the President of the Republic, meaning that he has all rights, duties and obligations connected with this function. Kacin said he intended to respect this principle entirely. In peacetime a defence minister's duty is to head the defence ministry, not to command. This is a military function entrusted to the Commander of the Republic Headquarters of the Slovenian Territorial Defence, who is also authorised to command the Moris special unit. However, agreement between the minister and the commander must be reached here. Talks held with the Western European Union and NATO on the establishment of closer ties and the gradual integration of Slovenia into these systems need to continue, Kacin said. However, no integration is able to ensure security on its own. For this reason the state itself needs to ensure the security of its land and airspace. Good co-operation between neighbours and the establishment of a compatible and transparent defence system is therefore crucial. nil AUSTRALIA III! euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764-1461 SYDNEY BRANCH 2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213 KONCU SE NASMEJTE... | KO TRAJBAJO POLITIKO, GREM H KURAM Prlek: "Nič nimam proti državi. Nc maram pa politike s staro slovensko boleznijo faušitis zavistnitis et grebitis." Gorenjec :"Ampak. kako si se lahko odrešil političnih mor?" Prlek: "Preprosto. Prisluhnil sem babici na kmetih. Ta mi je dejala, da kadar začnejo na radiu in televiziji trajbati politiko, gre h kuram, in če jo se trajbajo, gre spet h kuram. Oa takrat dobro spi in nima težav s srcem." SLOVENSKA IZŠTEVANKA Palček murgljajček na gumbu sedi in se vprašuje: Kaj si še udba želi? ilustracija - ■godovmxi - auana primožič. pavli . pavlihova pratüfa Zofka use najboljše GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji : Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Štefan Merzel in Stanka Gtegorič Upravni odbor Dušan Lajovic, Alfred Brežnik in Stanka Gtegorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boronia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Getden, Lojze Košorok, Martha Magajna, Vinko Rizmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt; Logo: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci ♦ POZOR! V bodoče nam pošiljajte VSO POŠTO, tudi naročilnice in čeke na naslov uredništva. I Naročam GLAS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ SO ali polletno $ 30 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale id. Boronia, VIC 3155 1 PodpiianCa) Ulica in kraj Driava Podpis PoltnaSt. i___I TISK: Bounty Print, 65 Heatherdale Road. Ringwood, Vic. 3134