Poštnina plačana » gotovini. ČTEV. 9. V LJUBL.TA\T. četrtek, 13. januarja 1927. PoNamoiiia številka Din 1,— LETO IV. NARODNI D T—v 4«a opolds®, tzvzessi! B*d#lj® ta praznik*. ■eaeSna naročnina: V Ljubljani tn po poiti: Din 20'—, inozemstvo Din 80 —. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: BIMOK GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 10. TELEFON ŠTEV. 552, UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi a* im »raftala. — Oglasrl po tarifa. PUmonUa »praianjem naj *« prtlodt ao&mka ta odgovor. Račun pri poitnera fcek. urada W*v. 18.638. Par zgovornih dejstev. Vsa zgcdcvina dokazuje, da je naš narod napredoval samo ie_aj, kanar bila močna deaickrac-ja. Francoska revolucija nam je oživim Lirijo, marčna nam je ©pivsiiua kmeta in ca.a podlago za ves p.i.uitjsi mogočen razvoj našega naroda in zmaga zaj adre demcl raci„e v s\etov-ni vojni nam je dala končno tudi pcli.ič-no svobodo. Enako zgovoren dokaz nam nudijo sedanj, zunanje politični dogodki. Protektorat I.a ija nad Albanijo je sprejel Ahmed Zogu, ki je prišel do 1 rmila, ker so se tiranski velepostniki uprl. agrarno reformnim na.rL m Fan NjI jr. Če ne ti zmagata v Altani,i reakcija, ti še danes lahko Mussolini c protektoratu nad Albanijo samo sanjal. Stambolijski je cdlcčno zavrnil ita.panski predlog, da naj prične izvajali rtuLiilsivo poliiL.u in yi.rajai je pri sv. ji poLhi i zli:žan a i Jugoslavijo, pa čeprav niu je Italija škodovala, kjerkoli mu je le nvog.a. Ko pa je bii Stamb.lios,i ubit, ko so prišli r.a v.ado njegovi reakcionarni na ■ ro.r.iki,, tedaj je tudi v Sofiji zavladala po litika in makedo-nstvujušči so pri-če.i z vpadi na našo zemlje. Sedaj pa se pripravlja reakcionarna vlada Ljapčeva, da sprejme predlog generala Savova in da se stavi p d angleški protektorat in da z angleške pomočjo in v veselje Italije razgrne znova maced: r.sko vprašanje. Vedno je reakcija preti nam. In B e t h 1 e n o v a pot v Rim! Če bi bili na Mad.askem ra vladi demokrat je, bi ne bilo več v Budimpešti habsburš e-ga vprašanja in pot v Rim fci bila čisto odveč. Toda demokracija je na Mr.djar-sl em strla in v adrjo eni, pt so jQ s kr. vavimi rokami -udušili. Pa tudi R u m unija potrjuje, da nam more koristiti same demokratična Rumu-nija. Lahko se je sporazumel nasilni general Avarescu z enako nasilnim Mussolinijem, t da če bi zavladala v Rumuniji demokratična opozicija, bi bilo takoj konec vsega kol e tiranja s fašizmom. Vsi naši sosedi so živa priča, da so nam koristne samo demokratično upravljane države, da’ pa so pevsed reakcionarne vlade naše zaklete sovražnice. Pa tudi veleo le poda.ajo isti nauk. Vlada levice je najmočnejše jamstvo, da Francija ne bo paktirala s fašisti in če bi vir drl v Londonu Macdonald, bi gospod Mus urini zaman čakal na sestanek v Livornu. In če ne bi bila v Nemčiji demokracija tako močna, kdaj bi že ne poizkusili r.emš! i nacionalci s pučem prisilili nemšl i nared, da bi obnovil staro imperialistično politiko. Pp.vsodi sami nepobitni dokazi, da je naša rešitev samo V lem, če. se naslonimo na demokracije vseh narodov. Ne m,_ r? naša vlada vmešavati se v notranje zadeve drugih držav in iskati cficielnega sti. a z demokratičnimi strankami v tujih državah. Toda so še druga pota, da .pridemo v stik z evropsko demokracijo in to pot bi morale najti naše stranke. Predvsem pa bi morali tudi mi sami imeti stranke, ki se rG p j j,re:a bati pre-i». ave, (.e je biia svojemu demokratičnemu programu tudi zvesta Ali pa imamo mi tako ‘stranko, pa je drugo vprašan e. Se večje vprašanje pa je, če imamo stranko, ki bi se, za take stvari zanimala in poskrbela, da bi bila us-da našega naroda varna, ker je bil Podprt rd nepremagljive evropske demo] racije. Danes nam je ta opora potrebna bolj ko kdajkoli, ker imperialisti vseh narodov se pripravljajo za naskok, ki ga mi rami ne moremo odbili, temveč le v zve--.i z evropsko demokracijo. Zgovorno besedo govore ta dejstva, Znatno reduciran proračun vrhevne i prave sprejet. Beograd, 13. jan. Včeraj popoldne se je sestal linančni odbor ob 5.15. Pred tem so člani veline pretresali nel atera vprašanja, ki so ostala na predvčerajšnji seji nerešena. Gre za zahteve članov HfcS, da se izvrši redukcija v proračunu vrhovno državno upravo, zlasti kar se tiče p zici-je v proračunu predsedništva vlade. V vseh vprašanjih se je dosegel spera-.um. Dogovorjeno je bilo, da se izvrši redu! ci a, ki jo je predlagala H8S in se je našel način, kako se bo to zmanjšanje predlagalo na seji. Zato se je tudi seja pričela šele cb 5. in čelrt, dasi je bila odrejena cb 4. Na dnevnem redu je bila specialna debata o proračunu vrhovne državno uprave. Pr d 'e govoril dr. P lic, ki je protestiral proti zakasnitvi se e in zato, ker ni na žeji navzoč predsednik v’ade, ko gre za prelres njegovega proračuna. Foja jo bila nato za toliko časa prekin‘e-na, da je prispel Uzunovič { ). V nadaljevani seji predlaga Milehč, da se materialni izdatki znižajo rd 2 milijona 800 tiso; na dva in pol milijona. Ukine se eno mesto setrefarja, 1 mesto šefa računovodstva, 1 arhivar, 2 zvan.ižnika in 1 služi-telj. Materialni izdatki za opremo ce znižajo c d ICO na 50 tisoč, di-spozicij-sl i fond predsednika od 1 milij ra na 700 tisoč. V državnem svetu se ruducira-jo 2 prva sekretarja, 4 služitelji in 8 drevnižarjev, v glavni kontroli dva šefa odseka, 6 inšpektorjev, 2 sel relar a, 2 pisarja, 1 arhivar, 17 služiteljev, 40 ram-noizpltažev, 72 zvaničnikev. Hcnrarj in nagrade se zmanjšajo na 1 milijon 200 tisoč. Malerielni izdatki cd 500 tisoč na 400 tisoč. V pisarni kra’jevskih crdenov se reducirata dva pisarja in 2 zvanični-ka. Ukinejo se dnevnice član-m strokovnega sveta v vseh ministrstvih v znesku 150 tisoč. Nagrade zdravnp-cm za pregled državnih uslužbencev se smanj-šajo za 120 tisoč. Nato prevzame besedo Grol, ki pravi, da se noče baviti z detajli c predlaganih prihrankih, kritizira samo, da se delajo prihranki brez stvarnega merila. Dr. Polič zahteva pojasnilo, kako je nastala ta vir d a in 1 akšen je njen delovni program in kako je mogoče, da je ta v'ada se-stvljena iz istih skupin ko prejšnja, čeprav je prejšnja vlada pad’a baš zaradi tega, da se napravi solidnejša l omblna-cih. Da\|e ne bo govoril, dokler ne čuje Uzunrviča. Jura; Demetrovič kritizira tudi to, da Uzunovič ni podal ekspozeja. Govori o redukciji in pravi, da se ne izvršuje člen 152 uradniškega zakona. Marko Trifkovič navaja, da se mu proračun zdi premaj- hen in pravi, da bo tn prvi predstavnik narodne snupš.ine, ki bo pnanjen, da zahteva izredne in naknadne kredi.e. Uzunovič pravi, da se vlada ni s rušila, temveč je hotela preko krize razčistiti odnošaje v.voadn.h skupinah in najti širšo isn vo za et.spedLivno delo. Kriza ^e tra.ala dolgo in so se vse skupine i: jav ile o pr i^raniu in o mežneoti kolabvrac-j \ S svojimi namerami nismo uspeli in krivca ni pri nas. NapravLi smo kombinacijo ne v dvoje, temveč v troje, 1 er smo imeli soglasje tudi s Ireto skupino. Za moment smo izgubiti sodel vanje SLS, pa smo glede na število, ki ga predstavljala c»be vladni stranki, lahko vreli si-luac jo v roke. Naš pr gram je redukcija večega štev.la m.inistr:te«v in v zvezi s tem sprejetje zakona o ustroj:tvu ministrstev in nato redukcija osbja. Dalje je na programu sprejetje stvarnega in realnega pr rakuna in beračenje davkov. Slednjič reguliranje d lg"v v inozemstvu, da se nam c Iv ri kredit. Ta vlada bo stopila pred parlament in trm zahtevala zaupnico. Neopravičeno je vezana nnda oporieje s 25. januarjem. Vladna večina se je manifestirala tudi v finančnem -cdb- ru in mi kramo pcc-rin-o zaupanje v naših 1 lubih. Glasovanje v radikalnem klubu ne kaže, da bi vlada uživala nerauprnke v-klubu. Nadejvm se, da se bo ustvarila širša baza. Da se to doseže, ni treba dvoriti kr.be, temveč to &e da doseči tudi, ko se nahaja vlada v funt ciji. Po tem govoru vdane Smodej in pravi: M ram samo to izjavili, čeprav ni-5"--m mislil danes govoriti, da je naša stranka navajena, da se pri sestavi vlade postopa tako kaker v vseh parlamen-trmiti državah. Ako miniolrski predsednik misli, da se umre sedanja vlada raz-šinli, petem bo znal n-jti način zalo. ST-S ne rrei c-dgovcrrorti za to, da je o prriki se'lave zadnje vlade do šlo do dbmanc. Mink-trs-i predsednik je naplavil, da priča’ uje razširjenje sedanjo vlade. Ako namerava v tej stvari skriti kake korake potem naj vzame to izjavo na znane. Znana je, kakšen je modus p~"ceder.di. Smodej govori dalje o proračunu samem in pravi, da naša zunanja p lilika ri nič vredna in da se je SIS vedno drž.-la noče1a prijateljstva ■s slvani-imi rit rod L Glasov?! bo preti. Na 1 meu sta še ge v ,rila Jcca Jovan-vič in Svetislav Popovič nakar se jo prešlo na ria nvanje. Pr račun drčrv-e vrhovno uprave je bil spreet sli proti 6 g!aocv-"m. Danes se r," drl'uje seja z -dnevnim redom: Preračun ministrstva za pravosodje. POSLANSKE DNEVNICE SE ZMANJŠAJO. Beograd, 13. jan. Konferenca vladne vej,'ne finančnega odbora,, ki se je '7 v~y°eriD v ministrski sebi nar dne skupščine, je trajala do pol 2. ure. Diskusija je b.la burna. O prilit *i diskusije s?« je pokazalo, da cbstoja razlika v mišljenju ne samo med dvema vladnima strankama, ampak tudi med raznimi radikali v mnogih vprašanih, o katerih se je razpravljalo. Zlasti diclga j;e bila dbkuoja o dispozicijahem fondu. Zahtevalo se je. da ?e ta f nd zmanjša. V načelu je bil dosežen sporazum, da se zmanjšalo poslanske dnevnico in bi se tako pričelo s prihranki pri samih narodnih poslancih. Pczicria materialnih izdatkov naredne skupščine js zni- žana za pel mili jena. Marko Trifkovič je ! prti temu protestiral. KRALJEVA DV0.TICA~0DP0T0VALA | V T0P0L0. j Beograd, 13. jan. Danes popoldne ob i 3. odpotuje kralj s kraljico v Topole. UZUNOVIČ NA DVORU, j Beograd, 13. jan. Uzunovič je» bil vče-! raj na d-veru od 11. do 12. Ko je prišel j z dvora, je izjavil da nima nič pove-’ dati, ker je pedal kralju ramo redni i referat. naj bi de arja naših strank dokazala, da smo to besedo tudi slišali. j TUJI POSLANIKI PRI DR7pERičU. \ ^ Bcogral, 13. januarja. V teku včerajšnjega dne so prsetili ministra zunanjih poslov dr. Periča avstrijski, franecsM, nemški in češkoslovaški poslanik. Pri dr. Periču se je zlasti dolgo časa mudil italijanski poslanik Bodrero. Ob vbedu k svojega kaMnela ni dr. Perič nič izjavil novinarjem. Or. Rybar umrl. Borgia i, 12. jan. Danes ob 7. uri zvei er ie umrl v sanatoriju Vračar poslanik in upol lomočeni maiister dr. Otokar Rybaf. Z ž.rl -stj v srcu je sprejel jug- slc-van-s i r.ar -1 to ve -t, 1 er se« zaveda, da je z -dr. i.ybafe-m izgub;! enega sv jili naj-b bš.h sin v. Zlasti velike zasluge pa sl je pride bil dr. l.yl af ket v:d-..te’j trž?š-1 ih St-s-vencov. P-cIeg d-r. Giegcrina, dr. Slavčka in dr. Wiifr.na je bil on najbolj zaslužen za uaore-de«k tržaši ih Slovencev in 1 d r je le en! rat b:l ra shodu v Trstu, -bo jo gc-v ril -dr. Rybaf, -ta je videl, kaj je bil dr. Rytaf za slo vena i Trst. P vojni je prišel dr. Rybaf v Ljubljano in pestal vs-dltelj NSS in bil v est-rem b u z JDS. Kmalu pa se je u-mak>r nil iz dne«vne pclilike ter -se p- p-e-lncma p- cvet 1 d plc-matičn-i službi, kjer je dosegel lepe uspehe. Dr. Rybaf je bil r jen dne 12. septembra 1835 v Postojni. Njc-gcv c-če je- bil češki inženjer iz Prage, mati pa Slovenka Mohorčič iz ck-cl-lce Divače. Pravne študije je dovršil na Dunaju in pp-stol I. 1888 pravni praktikant -pri tržaškem sodišču ter se jo takoj marljivo udeleževal r črednega dela. Po p; 1 ženem -odvetniškem izpilu se je naselil v Trstu, kjer je skoraj pestal e-don prvih -tržaških Sir-vence v. Leta 1CCO je bil iz-vcijen dr. Rybaf v tržaški občinski svet, čegar član je -ostal do vojne. Prvič je -kandidiral v državni zber 1. 1S01 in prišel v ožje volitve, v katerih pa ni predrl. L. 1£07 jo bil izvoljen v parlament in -ostal v njem do preobrata. Po preobratu je bil čla-n naše mirovne delegacije v Parizu in nato je bil stalno kot strokovnjak delegiran cd naše vlade« na razne mednar-rdne konference. L. 1922 je vstopil v državno službo in bil kmalu nato imenovan za poslanika ter upolnom-o-čenega minictra ter za šefa oddelka za mednaredne do-gciv-ore. Večna slava njegove«mu sp-om-tnu! ITALIJA SNUJE PROTISLOVANSKl" BLGK. Bukarešta, 13. januarja. V zvezi s potovanjem grofa Bethlena v Rim prinaša »Cuvantul« iz Budimpešte vest, da sestanek grofa Bethlena z Mussolinijem ni navaden pojav. Mad.arska že cd nel daj' goji simpatije do Italije, a se vendar po zadnjem govoru grofa Bethlena ni pričakoval tak preokre-t v madjarski diplomaciji. Te simpatije med Madjarsko in Italijo se spravljajo v zvezo z nemškc-ita.i-janskim zbližanjem. Mussolini dela na to, da se ustvari nemške-italijanski blok, (?) v katerega bi pcleg Albanije vstopili tudi M-adjarska in Rumun-ija, a bi bil naperjen proti severnim in južnim slovanskim državam. Ustvarila naj bi se čvrsta gospodarska zajednica in v tem primeru bi Mussc-lir.i cd -bril popolno zedinjene Avstrije z Nemčije, a bi cdbil ustvaritev češkcslovaškc-jugcslcvenskega koridora, ki ga zahteva Beograd in Praga cd Avstrije za slučaj, ako bi se ta bete’a združiti z Nemčijo. Pcset grefa Bethlena v Rimu se smatra za stvar velikega pomena in obsega. _____________________ VLADA SE ZANIMA_PREDVSEM ZA OBLASTNE VOLITVE. Beograd, 13. jan. Vsa pozornost vlrde je koncentrirana na cbla-tne volitve. To je vse, kar se dela v vladi in klubih, pa tudi v ostalih parlamente enih skupinah. Vse stranke so si nadele nalogo, da izkoristijo -te volitve za sv-?jo afirmacijo in zaradi tega nobena stranka ne podcenjuje važn-esti, ki se pripisuje tem volitvam. Spectator: P.ednosti dtodomiega sistema. V ustavnih nr.čitih nekaterih političnih st".ank smo čitali zahtevo .j.o senatu, t. j. po dvodomnem sistemu kot reguPtivne d ž vne ko .odaje. Ta zahteva je bila zavrnjena, dobili smo enodomni parlamentariz m, in hkrati krizo zakonodaje, ki je ni do danes mogel rešiti noben režm. V trenutku, ko ss pripravlja celo kraljevina Madžarska na zakonito uvedbo Gornjega doma, utegne zanimati tudi slovensko javnost odložsno vpr°šan;e naše?« senata, in to tembo’j, ker vidi o d leko-vidni možje izven našega jadnega parPme i-tarizma, da nrs mere odrešti edino’e temelji ta re.orma naše?a zakonodajnega tel psa. Predvsem je treba omeniti, da je SLS v svojem ustavnem načrtu zahtevala dve zbornici: politično in gospodar>ko-so?ialno, ki bi — ločeni — stopnjema in harmonično g^ad li stavbo naše zakonodaje. Ideja je pravilni in ibazira na postavki, da naj utihne st-ankar-stvo. bjer ere za skupne gospo-dirske in socialne probleme in narobe. Toda vprašanje se glasi: Ali je sploh mogo*e ločiti politiko in gospodarstvo in pod k"kšn;mi pogon? Drugo vprašanje: Kje je garancija, da duh politike ne zns?de predsedniške tribune v gospodarski zbornici, izvoljeni (ali vsaj deloma kooptirani) na podlagi splošne, enake in t’j-ne voPvne pravice? V tem oziru ustavni na-irt SLS oziroma Jugoslovanskega kluba ni prinesel potrebne jasnosti, kljub temu pa ostanemo hvaležni za inicijativo. Preostane torej sr.mo ena solueija: senat, ki bi ga deloma imenoval drugi ustavni činitelj, večinoma pa bi bil izvoljen iz zastomrkov trgovine in industrije (trgovske in obrtne zborn!ce, industrijske l:orpo"a?ije), kmetijstva, zdravniške, odvetniške, notarske zbornice, inžeaer-skega udružanja, vseučilišč, akademij znanosti, konservatorijev, nadaPe !z zastopnikov literature in žurnalizma itd. Tako sestavljen in potom ind!rekt. volitev izpopolnjen senat bi odgovarjal prerezu družabne st-uktu-e naroda, v njem bi imel narod jamstvo, da zakoni ne bi izšli pred vsestransko in stvarno-krit:čno diskus:jo v službenem org"nu kot nov prisaevek h kitičnemu staoju N"š parlamentarizem je bolan, ker je bolan sis*em, ki omogoča Pudem brez kakršnekoli kvalifikacije pot v Narodno skupščino. Stranke Pci-tiraio s partijskimi priganjači ;n le t:sti kaj velja, ki zna s svo'o deoneo^Po in f-ibuna-štvom ustrahovati svoj volilni okraj. Kier pa ni mo-roča kvalitativna irtrra kandidatov, tam ni delazmcžaega parlamenta. Stranka je ano- nimni ščit, za katerim se dostikrat skrivajo tudi dvomljivi os.ečeval.i naroda, politični špekulanti in štreberji, ljudje, ki se ne sramujejo kot člani vl.ad.ie večine svo’im vol 1-ceni priznavati, da parlament v teku enega leta ni dal od s?be niti dveh v resnici dobrih j in trajnih zakonov. Fcs'edica takega »parla- I mentarizma« je, da se delajo zako.isk' predlogi s trenut iO, vsakokratni večini poljubno tendenco in brez čuta odgovornosti napram poznejšim generacijam. Ne samo, da potem-t kem ne more biti govora o kaki pravni k nt nuiteti: tudi interpretacija pomanjkljivo izdelanih zakonov je tista teživa, s katero se ima bor ti tako državna admin;stracija kot njena vrhovna kontrola. Slabi zakoni se predlagajo d-u^emu ustavnemu činitepu v podpis, ne da bi jih bila pregledala reprezentanca ^resnične duhovne el:te naroda. M^ogi možje so danes izven kovačnice, v kateri kujejo nevedni in malomarni, zato pa tembolj prepirljivi kovači zakonsko usodo naroda. Ne marajo sedeti v eni in isti k’opi 7 ljudskimi tribuni in čistokrvnimi partizani. V sanatu bi mnogi sodelovali, ki so danes nekako izolirani. V parlamentu ni n. pr. dr. Arandielo-vida, manjka J"ša Prodanovič, čeg^r bia} o-umnost v ustavno-poPtičnih zadevah prizia-vajo tudi njegovi polit:čni nasrrotniki. K;e .te prof. dr. Cvijič in njegova tehtna b^s-do, kje Slobodan Jovanov:č Ko bi živel še po-koini dr. Žolger, bi moral dobiti v senatu častno mesto, prav tako dr. Folič. ki s? mora pogrezati v plitkem m:lieu-u naše skupščine. Imamo nekako zakonsko skrpu-alo o priznanju zaslržiim možem toda Meftrov č n'ma prožnosti, da bi na pravem mestu poj-snil motive tiste polipke. ki pri nas v imenu >:sro-stva« in >-radikalizma« odreja, kdo d» bo izvršil to in o^n umetniško naročilo države. V senatu bi bili zastopniki vseh panog narodnega ž:vljenia in njihovi prerdoroi. tehtni pred^T' k načrtom narodne skupščine bi utegnili do temeljev reformirati n^šo z^^ono-daio. Dr. Ninčič se je kot zunanji minister branil vpostavitvi zunanje-političnega odbora narodne skupščine, češ, da poslanci nima;o tiste povprečne izobrazbe, ki je potrebna, da kot- strankarji ločijo interes vladne večine od interesa celokupnega naroda. V senatu, kjer bi sedeli mož:e iznad 40 let, možje znania, tehnike, gospodarstva, umetnosti itd., odpadejo Ninčič vi razlogi. lot k resnični demokraciji vodi pri nas brezdvomno preko dvodomnega sistema. Politične vesti. = Afera z uvoz-m framskega V'na. ki jo ije porodil volilni boi, je sedaj menda definitivno končana. Zadnji »Kmetski list« objavlja namreč na uvodnem mestu poiasailo ministra Pucna in da niso bila več ra^aPe-vara zapečeta r^ajaria, in da je, ne samo jez in moj tovariš dr. Krajač. nego celokupna takratna vlada soglasno odbila predloge francoske delegacije Kar mene zadeva in moj resor, moram izjaviti, da nisem nikoli pristal in bi tudi ne hotel in ne mogel, naj bi bila situacija kakršnakoli in bilo na ljubo katerikoli državi, na manjšo uvozno carino, kakor smo jo dali Italiji, ki je mnogo važnejši kupec za nas, kakor Francija. In na ita'ijansko vino znara uvozna carina z vspmi dodatki, kakor kaldermisa. poslovna daabina itd. i ažijo na vino v sodih od kg s posodo vred Din 14.75, a ra litvina v steklenicah odnosno kg z vsemi dodatki Din 2,.G'l. — Navzoči generalni direktor carin g. dr. Smid, ki je Slovenec iz Scodnje Štajerske, me ie po končani vPdni seji v drnžbi svojih prijateljev pohvalil, kako odlofno sem branil zl-sti vinogradništvo med ostaPmi predmeti svo:e-ga resora.« — Izdava poslanca Puclja ie jasna in mislimo, da je z njo volivna vinska afera končana. Pripomnili bi samo še dve stvari. Pripisovati ministrom seljačke stranke. da bodo tik pred oblastnimi voPtvami odprli mejo za francosko vino, je več kot smešno. Ce že ne iz drugega vzroka. bo vsaj iz strahu za mandate kmetska stranka tak harakiri opustila. Na drugi strani pa je iz izjave uglednega vinogradarja g. K o š a r j a v »Slovencu« razvidno, da so imeli lani Francozi tako slabo vinsko letino, da morajo vino uva- žati, ne ga pa izvažati. To dejstvo pa dokazuje vsa-j to, da nimajo Francozi za s.d.ij prav nobenega vzroka siliti na posebne ok jiave za uvoz njih vina. Zato bi bilo res najbolje, če bi se to volivno geslo nehalo. -- Skupščina ne bo sklitana pred 25. januarjem in je torej zahteva opozicije cd vlr.d^ odDiia. Vlada utemeljuje odložitev sklicanja sej skupščine s tem, da je itak delovanje finančnega odbora dokaz o marljivosti skupščine. Opravičilo vlade je brez vsake vrednosti. Finančni odtor bo razpravljal o p oraču-nu še do konca febiuarja. Ali naj ves ta čas skupščina praznuje, ko pa itak dokazuje delo finančnega odbora marljivost skupščine? Ali je mar iinančni odbor isto ko s .upščina? Še man* resen je izgovor, da morajo poslanci agitirati za oblastne volitve. Ali prejemajo poslanci dnevnice zato, da agitirajo zi svoje stranke ali pa za delo v sl-upščiniv Nad vse žalostno je, da se upa vlada s takšnimi neresnimi izgovori sploh pred javnest. Ampak kaj se koče, kdor je kriv, se navadno ne ustraši niti pred najbolj neresnim izgovorom in tako tudi naša vlada. = Na?a zunanja politika se proslavlja v zadnjem času s samimi poraz5. Komaj je bil pozabljen neuspeh v Sofiji, je že pr šla albanska katastrofa. In nismo preboleli te, ko stojimo že pred novo in še težjo. Kajti jr.sno je, da pomeni Bethlenova pot v Rim in sklenitev prijateljskega pakta med Italijo in Ma-diarsko pristop "Madiarske k protijugosloven-ski politiki, ki jo vodi Italija. Tako ima Italija sedaj že v Albaniji in Madjarski zanesljivega zaveznika, ki bosta oba vezala znatne sile našega naroda. Bojimo se pa, da niti ta udarec še ni zadnji. Italijanski l!sti že pišejo, da mora biti Grčija na strani Italije in računati moramo s tem, da to Grčija temu pozivu sledila. Kakšne name.ie ima Bolgarska, pa je tudi p.etej jasuo povedal general barov, la uu se u> zgodilo se to, da bo uidi . niu.uja cti-:rito stopila na italijansko pL.t Ul da lo italija pk-ievala svo^e z..vez.nke z jugoj-ovans-iuu plenom, Lemo vodili še nudaije tako krat„crvxdno pol.tiico ko dos.d..j s“ LO iO ii-di Sifeiai-iiC -^odilo. /oko pa je čfcvS, dci sg u'ds> Bolgarija pod njenim protektoratom osvobodi vseh obvez ki izvirajo iz mednarodnih pogodb. V-e to ima ozke zveze z nedavnim sestankom Chamberlaina in Mussolinija v Livornu. = Mandat dr. Curtiusa se ni posrečil. Odbor ceutruma je sklenil, da prepusti konferenci s:rank3 odločitev, ali naj se cen trum vstopi v dr. Curtiusov kabinet skupno z nemškimi nacionalji. 1 ričakuje se, da se bo konferenca izrekla proti dr. Curtiusu. Demokrati in nemški nacionalci pričakujejo centi umove odlojitve. Pogajanja za sestavo vlade imajo značaj političnega dvoboja med nemškimi nacionalci in eentrumom, dočim im ,';0 druge stranke le vlogo sekundantov 0’iroma opazovalcev. V parlamentarnih krogih v B3rli..u se vobče smatra, da dr. Curtiusu ne bo uspelo s.staviti vlade. Tozadevna pogajanja se niso premaknila z mrtve točke. 1.zm„ a n?f) noGp-r.*n'ki Nadomestne volitve, pri katerih je bilo nanovo iii> Uijeuiii i t’.jiin e siv to jev, so prinesle znatno zmago IcviCai skim strankam, s Eimer je ov žano mnenje inozemstva, da se je uveljavila s Foincarejevo vlado v Franciji močna smer na d.sno. Med levičarskimi vod telji, ki so prišli pri teh volitvah v poštev, so po->\'V. 9 izvoljeni senatorji Caillaux, Steeg, Dal-biez in drugi, edina ugledna levičarska osebnost, ki je propadla, je bivši prosvetni mini-ste/v prvem Herriotovem kabinetu Fran^oir,-Albert, znan po svoji šolski reformi. Nasprotno "a so p~op"dli mno^i uMedni desn:Čars'n politiki, kakr Millerand, bivši minister in državni predsednik, znan po svojem nacionaK r.om sovinemu, dalje Klotz, Darial in Des Selves. Splošno se smatra, da pomeniio te volitve zrnato Priandove zunanie politike, ki naglaša miroljubnost in sporazum z Nemci, v nasprotju z nacionalci, ki propagirajo mrž-njo do Nemčije. — SociaMst — rredsednik francosko no. s'anske zbornice. Za predsednika francoske poslanske zbornice je b:l v tretjem ke revolur>i-jonaije, jim pošiljala orožje ter celo častnike m 10 z vednostjo mehiških uradnikov. Vsa 7,n..menja govore zn to, di se razvije iz me-iiisko-ameiiškega konflikta resen spopad. kratke vesti. • ^a,vna švedska p.sateljira Selma Lagcrlii! jo bila odlikovana cd Švedske Vxade z zlato medaljo za zasluge na prosvetnem polju. Cd iOO ujetih >sia,ev na Sumatri je bilo od vojnega sodišča 100 obsojenih na smrt. Kazen je bila takoj izvišena. Pilsudski bo glasom najnovejših vesti naj-brze v kratkem demisijo.iiral. IN KAJ PftAVIJO NAŠI VODILNI LISTI. . ^ poadeljek smo objavili v-saga uvaževa* nja vreden članek g. Carmilla Morocuttila a razmerju S ovencev do Nemcev. Ravno v" sedanji zunanje politični situaciji je razmerje med nami in Nsm.’i zlasti aktualno in če lije, potem ^ treba tu jasnosti. 1 ©leg tega j€ g. Carmil.o Morocutti po Evropi znan človek in njegove članke so objavili že prvi aembki listi in med njimi takšni, ki so svetovno znani. Že vsled tega bi morala slovenska javnost na njegova izvajanja reagirati. Toda to se ni zgodilo in v lepi slogi s'a »Jutro« in »Slovenec« Morocuttijev ŠLasiek preimo čaJa. Ampak gorje tistemu, ki ne bi hotel verjetij da sta oba nnša velika leta vedno na višku do'žncisti. Monopol na slovensko javnost hi hotela ‘imeti, ko pa je treba z besedo na dan, odgovarja'o z molkom. To naj. bo menda dokaz, da sta oba lista — vodilna. Res, sijajen dokaz! OBO.VI ZBOR UDRUŽENJA OBLIKUJOČIH UMETNIKOV 63 vrši v soboto v restavraciji »Ljubljanski dvor« pri zadovoljivi udeležbi članov. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je ta 'največ'a organizacija obUkujočih umetnikov, ki deluje že celo vrsto let v ce’i naši državi, v svoji slovenski sekciji razvla na ravnost razveseljivo delQvanje. Slovenska sekcija šteje sedai 40 članov ter vs-ešno zrstopa slovensko oblikujočo umetnest pred iav-aostjo. Odborovo delovanje je obsegalo v minulem letu celo vrsto zadev, ki se tičejo umetnikov samih, a ;e posredovalo tudi pri konkurencah in rarotavah, k”r utegne zan mati širše občinstvo. Konkurenčna kiparska deta za Narodno skupščino 90 biila privedena v tem letu skoraj do kraja. Udruženje je posredovalo udeležbo naših grafikov na Ju.gcslovanpki grafični razstivi v Lvovu ter je pripravi’o teren za udeležbo slovenskih umetnikov tudi pri drugih razstavah v inozemstvu. Razen te-ffa je priredilo Bo.ž'čno razstavo Umetnin v Jakopičevem pavil onu. Te razstave se je udeležilo 21 Članov. Blagajnikovo poslovanje dokazuje tudi za-nem zbo-u podal znnimiv referat o tem d’lu. Pri volitvah je bil nato izvoljen nov odbor s dosedanjim predsednikom in tajnikom Odbor j? sestavljen iz naslednjih gg.: Dolinar, Fatur, M. Šubic, Cuderman, 'Kreg.-.r, šir/el, Vavpotič B. Namestnika sta gg. Skodlar in Vavpotič Iv.; pre?lednika pa gsr. Gas"ari in Kambič. V Umetniški Svet za tekoče leto so bili izvoPeni gg. Dolino r, Jamo. .Pkonč, PleSnik, Sternen, Tratnik, Vavpotič Iv., Vesel. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se mesto proiektirone elitne prireditve v Unionu priredi v Jakopičevem paviljonu v pustnem tednu humoristična razstava, 'ki bo za Ljubljano, ker je to novost, gotovo velika ■atrakcija. Končno bodi omenjeno, da je občil zbor izrekel posebno zahvalo neumornem« ta miku g. arhitektu Faturju, ki je tekom razmeroma kratkega črea e svojim smotrnim delom dvignil v izdatni meri ugled Udruženja. —nt— Ch. Lucieto: 28 Spomini francoskega vojnega detektiva. Šli smo v mesto, v katerega ozadju je druga impo-lantna masa Lovtena. Padal je dež in ulice so bile prazne. Šli smo na sestanek, laterega nam je bil do-lofil naš stalni frnogerski agent, ld je bil posestnik umazane gostilne, v kateri so se zbirali propalice, morski roparji in ogleduhi. Naša misija je bila posebno težavna radi tega, ker to ni bil siguren človek. Na pristojnem mestu so ga smatrali za dvojnega agenta, kajti vodja našega urada je zvedel, da je najmanj enkrat izdal sovražniku neke podatke. Pozneje se je pa vendar poboljšal, kajti dajal nam - je zaporedoma izvrstna poročila, na podlagi katerih so se nam posrečili nekateri napadi. Nekaj dni poprej nam je bil javil, da so prišli večkrat k njemu mornarji, oblečeni v civil, toda nekaterim se je poznalo, da so vojaki. Govorili so nemško in pili so pri njen. Eden izmed njih, ki je bil menda poveljnik, mu je bil dejal: — Vrnili se bomo semkaj na božični večer. Ker pa ne poznamo nikogar v mestu, (kar pa ni bilo res), ali nam ne bi hoteli preskrbeti vse, kar rabimo za božično slavnost na krovu? Ker je bil gostilničar ta predlog sprejel, mu je bil mornar dal dolg seznam živil in precejšno vsoto v avstrijskih kronah. Ko nam je gostilničar to povedal, je še dodal: — Slučajno ravno sedaj ni niti v Kotcru, niti v sosednjih lukah, vsaj kclikcr je meni znano, nobene avstrijske ali nemške vojne ladje. In dodal je: — Po mojem mnenju gTe tu za moštvo nemškega pedmernika, ki bi rado praznovalo božični večer na suhem. Prišli smo bili v Kotor, da deženemo, kcPko resnice je na tem. V istini se je nahajal v onih vedah tiste čase podmornik, ki ga kljub vsem paatem, katere smo mu nastavljali, nismo mogli ujeti. Temu podmerniku smo pripisovali dejstvo, da je več ladij izginilo. Ker se ni preskrboval z gorivom v znanih lukah, smo bili prepričani, da so mu posebni tajni pomagači dobavljali bencin. Ko smo mi dali to misijo, sem si stavil sledeče vprašane: — Zakaj se je ta podmornik, ki ima svojega tajnega dobavitelja, obrnil na gostilničarja, da mu preskrbuje hrano? Na tc vprašanje sta bila možna le dva odgovora. — Ali detični dobavitelj sedaj ni bil v stanu dobavljati teh stvari, ali pa je bil gostilničar sam podmornikov dobavitelj! Kot vidimo je bila zadeva silno kočljiva in nikakor ni bilo izključeno, da ne pademo v zasedo. Toda v takih stvareh Človek ne sme oklevati in karkoli se naj bi zgodilo, sklenil sem zadevo preiskati. Gostilničar nas je čakal na domenjenem mestu. Govoril je z mojima dvema tovarišema in povedal, da so skrivnostni mornarji bili prišli prejšnji večer po naročena živila, da jim pa ni mogel slediti, ker je imel preveč gostov v svoji gostilni. — Ali vsaj veste, v kateri smeri so odšli? — Prav ničesar ne vem, kajti ko so cdhrjali nisem mogel zepustiti gostilniške sobe. Sicer pa to ni važno, ker bodo danes spet prišli nazaj. _ Kako to? Zakaj danes? _ Zjutraj je eden mornarjev prišel in mi naročil za 11. uro danes ponoči sodček žganja in 11 kg slad-kor> Pogledal sem na uro. Bila je 10. — Dobro, sem dejal, hvala za podatke, ostalo bomo že mi uredili. (Dalje prihodnji*.) Štev. 9. »NAUODNI l.)\KV.MK«. četrtek, 13. januarja 1£27. Stran 8. Dnevne vesti- KAKO SE ZAPRAVLJAJO MILIJONI. Te dni je dospela v Beograd posebna de-puincd.a rudarjev iz dižavuega rudnika v Vidniku, ker je 'bilo prvega iega meseca vs^n 4..?ruP~1.’ Isto£"sao bo premeščeno večje L.eulo nižjih strokovnih uslužbencev. 'e vdovam in s retam državn h C n^l/ran'lni in P°s°jilni konzorcij javain nameščencev in upokojencev v Liub- &naaZP^ie 23 l6ta 1927 ^ IvZ vL .USLq.nov F° 300 Din za naibed-nej»2 vdove m sirote po državnih nameščencih. Prošnje naj se pošljejo na upravni odtor ■ko.1rjor3i.ja do 1. marca t. 1. Prosilke naj proS- nja.m pri’oŽ3 od občinskega ali župnijskega uradi po.r eno dokazilo, da so res ubožne, ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. , 7~ pedagoški šAli v Zagrebu je ■Of.vorjen tretji letnik. 1 redav.anja se prično prihodnji teden. — Sve”a a seja na čast Nik Me Tesle. V so-‘»■o.ro^oidiie se bo vršila v zgredb.i starega vseuo il.išča v Beoiradu svečana seja na č st »Kvnemu inunrteljoi Nikoli Teeli. Se o bo o.vor:,'. rektor beograjskega vseučilišča. Fav-ie topovifi Govorili bodo Gior<*e Miiovifi. dekan tehnike f„kpltete be(>,J^e ze ter pro.eoorja M.odrag Popovič in D ra Poljub Jo-vov;č. _ => — Kioski za pr-daji rasonisov. Beograjska mestna obMna bo postavila v vse'i prometnejših ulicah kicc,ke za prodajo časopisov-. Vsega skuoaj se postavi 40 kioskov . Ruski vojni ujetnik, uradno priglašen ia mrtvega se je pa 12 letih oglasil Slovenca Antona Polteta iz Kamnika je zalotila svetovna vojna v Sarajevu, k:er je s užil nk/iv-T'° Pri vojakih. Moral >‘e odriniti na gališko ponto. O priliki prvih bojev je bil ujet. Sorva Je svovim sorodnikom, materi in sesri, ki imata lepo posestvo ponovno pisal. Nen-do-Pa je umolknil. Različni n'egovi tovariši so vedeli povedati, da je v ujetniSlvu .^6kateri od njih so vedeli oe’o vse delajte Na podlagi teh vesti ie bil mož uradno proglašen za mrtvera. M ti in sestra sta plača), vsako leto na dan Vseh svetih z-nj «ve-feno maso zadummo, prižgali v njegov 9-0-m n na ta dan sveče ter polagali na ekunni družinic, grob za n^ega poseben šooe> Lel dT v°r0?-- d:,n va Pri51° iz staIin- 2 . * US1J| nenadoma p:'smo v k.a*er^m sporoma Ione svo;;l materi in sestri, da še živi gradu mU Nastavljen je v Stalin- — Mosar zaklal natakarja. 52 ibhiJ Dragotin Raranya v Csi e.k,u ee je ^ J meseci sprl in stepel z mesarskem ron.™nt ■kom Jožo- Ho'ubom ter ga nekoliko nožem. VrJed tem s* je potoka* „2?^ 2 dnevi Holub v gostilni, v kateri je bil knr zaposlen ter je z nVm krvavo obračun.-j' Čakal je v gostilni do 4. zjutraj. Ko so vsi gost godili ter je nameraval tudi natakar kreniti preti domu, je planil mesar izza mize, zosad'il svojemu sovrržniku nož v vrat ter g,a po vseh mesarskih predpisih zaklal. Meearja s-o aretirali. trrl< le V csješkem hote’u >Cen- loblrčen gos^^l preied....lcev. — Smrt iilantr-p nje. Na Dunaju je umrla te dai v 50 letu svoje starosti dr. grofica Alberta Fritzi Mars;haH. B’ila je ena od prvih žeijsk, ki so študirale na dunajski univerzi medicino in prva, ki jo je trpel vsled tega, ker je res nekaj znala, zn. pro t dr. E selbeig na svoji kliniki. Grofica Marsihall je bila velika filantropinja. Med vojno ji je bilo pover-jeno vodstvo nekega begunskega tabora. Vr-5:ila je svo o službo nadvse požrtvovalno. Zadnja leta, odkar ji je umrla mati, je živela v osamelosti, klonila je dutiom ter ni bilo ni-čes:r več o njej slišati. Lunajski listi so priobčili ob priliki njene smrti toplo pisane ne-■k.ologe. — Sanr«m:'r budimpeštanskega advokata rali gmotnih stik. Ugledni budimpeštanski advokat dr. Anton Szeky se je te dni na oknu svojega stanovanja obesil. Dr. Szeky je bolehal na živčni bolezni, ki jo je dobil za časa svetovue vojne na fronti. V zadnjem času je , njegova pisarna vedno bolj propad la, vsled česar 83 ga je lotila težka duševna depresija. Nepcisredni povod za njegov samomor pa je bilo dejstvo, da je dobil te dni od neke banke poziv, da plača tekom 24 ur menico, gjase-So se na 8 milijonov medjarskih izvrši samomor^ m°gel Sloriti’ je obupal in — Aretacije ško!'v in duhovnikov v Mehiki. Iz Pariza poročajo: Te dni so aretirali k.toliškega škofa Papr.s:o-a in pet katoliških duhovnikov. Škof Paprsco je bil svoj čas posredovalec med Vatikanom in mehikar.fiko vlado. \ s.ed tega in ker je bil škof sicer zelo lojalen in priljubljen pri mehikanski vladi, je vzbudua njegova aretacija splošno pozornost. — Nemka na suženjskem trgu. Mlada Sar-lota C. se je seznanila leta 1920 v Berlinu z nekim trgovcem s tobakom iz Afganistana. Med dvojico se je razvda ognjevita ljubezen, ki je dovedla do poroke. Nemka je s'edila možu v Kabul. Pred par meseci je mož umrl. Tedaj je doživela Berlinčanka neprijetno razočaranje: Mesto, da bi bila podedovala ona in njeni otroci premoženje svojega mota, so ji povedali, da spadajo ona in otroci v zapuščinsko maiso, ki pripada bratu umrlega. Dedič je izjavil, da je pripravljen vdovo svojega brata poročiti. Toda žena ga ni marala. Vsled tega se je ta poslužil svo ih pravic ter izjavil, da bo prodal ženo in otroke kot sužnje na javnem trgu. Vse nemške diplomatične note so ostale brez uspeha, ker ni že.ia več nemška državljanka, temveč afganistanski poda-nica. Vsled tega ni preostajalo nemškim ob-Latim, ki so hotele ženo in otroke na vsak grešiti, nič drugega, kot da so jih ku- *• Oena je bila precej visoka. med tej Potresne opazovalnice soboto ob 817 iJLChu\sc>m 80 zaznamovale v Freibargom- t S carTki^gTOl^^ubn8^ bi7 "?orie" S^' družbe v pragozd venezuefske^republil^ Imel je nalog, da izsledi petroleske vre’ce Nenadoma so obkolili njega in njegovo druž-’ bo Indijanci. V par hipih je tičalo v n:egovem telesu nebroj zastrupljenih pušic, nakar so mu odrezali divjaki glavo in roke ter mu iztrgali iz telesa srce in zbežali v pragozd. Člani njegove ekspedicije so pravočasno pobegnili. -■ SreJSon poslanik. Dosedanji potiski po-etanrk v Madridu Sobanski je bil te dni od-VjSt 0 odpoklicani pa ga ni baš del v 5p,. za^?'a> zakaj par dni preje je za-_ nrt1 ra*redni loteriji EOO.COO pezet. Reko-d f',tr(k- Iz Newyorka poročajo: obljubil Blandu «.kl'K/« S, “ da mu bo dobavil za vsakega otroka, ki eventuelno še pride, po eno obleko. In tako se je zgodilo, da je moral peseii picslanec še 14 krat v žep. Te dai ,e sprejei! cčeta z mno-gobioj.jimi potomci predsednik Coolidge z velikimi črevmi v >Eeli hiši«.. — Desetleten deček poglavar roparske tolpe. Uzeivovuaka policija je aretiic-la te dni ropai^.vo tolpo, o^s.ojeco iz s. nun smaikav-cev, od ka.erm so bil star najsiare.ši 14 let. fWi.či so napadali id dalje u«sa majime ;r-goviiie v sani'jinin ulicah, ivo je zigiozila policija roparskemu poglavarju, da ga posije za _ij,i v . pioguaiistvo v Atiiko, kjer ga bodo požrli kanibali,« je tresoč se po \s_.il teksa priznal. — l o.ZAUstn samonij r 12 letnega dečka. V Beriliju je 'izvršil na Novega leia dan poizkus samomora 12 letni deče.i hariy 8. S:a-lasi 'SO mu D dl podarili za L-ož. c sreerno uio. Ko je bu na i\o.ega leta dan sam doma, je uro odprl, da v.di, kaj je novri. x n lem mu je p*.dia ura na 'ila ter se ustavila. To ga je tako užiloetUo, da se je podal v kuhin.o ter odprl plm in čakal, da se zaduše. M od. eni je opazila neka soseda, da uhaja iz stanovanja plin. i rinitela je v kuainjo, odprla okna ter tako mladega kandidata smrti rešila. — Marnom •/ radi bubikopla. Te dni se je obesila v svojem stanovanju v Londonu neka udutna stara devica, ki je bila kljub s v oj. m leoom znana koketa. V oprost.lnem pismu, naslovljenem na svojce, izjavna, da je izvršila s. ntouior, ker si je dala odrezati lase a la buo.kopl in je bila, ko je pogledala naslednji dan v zrcaio, tako razočarana, da ji ni mogoče več živeti. Danes zvečer ob osmih p avajsidi/iii ^iNester s kjneertem salonskega orkestra v restavraciji »Ljubljanski dvor« — Pristna iabrana vina. Ukusna kuhinja. — Sezonska speoijaliteta od danes naprej vsak dan morski pajki (Granzievoli). Vstop prost. — Odprto do 2. ponoči. — Mrtvec, ki sc jo udeležil lastne pegrebne pojedine. Nenavuden siučaj se je .priplul te d.u v neki v^.isi v bližan Sup.ouja. le dni so 'našli pren.oziiega postsuiiiva JL„d.s.ava Aiu-ta odrevenelega na ceser v snegu. Ker je bilo Simo mrjio, cj nus.ili, da je zmrzuil. 1 olo-ž.li sj ga na oder ter priredili po tamkajšnjem običaju bogato pogrebno pojedino. Ko o iii z \/;naii iii visu iiji.*-jva dru^^a najbolj Židane volje, se je jel nmvec v kroti gioaii. Aied.em, ko so prisotni v smrtnem L/.raiiu umolknili, se je dozdevni nntvec dvignil, si otrl oči, zrl par trenuc.vov z^cude...o u&jli seoe, nauo pa zahteval jedi in pijače — kar je Dilo e.cer prav naravuo, ker za tri dni ni bil ničesar z..vžil. Ko so si njegovi prijatelji odpomogli od stranu .ier se s-iu-uci.e zavedli, so pomagali Muti, da je zJezel z mrtvaškega odra, 11 a k ar je sedel dozdevni nirivoc k ujiijovi miin ter ž njuni vred jedel in pil ter se udeiežil tako svoje lastne po-gebne pojedine. — 1U.UU0 Din je vreden glavni dobitek III. književne ioni bo. e Jugoslovenske Matice, ki ga tvori kompieuia ziarka \sen 4t>. ieumkov »Ljubljanskega Zvona«. Dobitki tomtole so sledeči: 15J amb po 6 knjig, 120 tern po '10 *-0.kvatern po 14 knjig, £0 činkvinov po 1/ knjig in po.eg glavnega dobdvka še 4 tumbole i^o 17 kajig ter kujjg po prosti iz-beri od 0 0 do 1200 Din. Žrebanje se prične 4. februarja ia traja do 25. marca. Izžrebane številke bodo objavljene vsako soboto, odnosno nedeljo v vseh slovenskih dnevniki .a. Vsem, ki zadenejo, se jim dob.tki pošljejo brezplačno po pošti. Tablice po 3 Din m naprodaj pri vseh šolah in pri vseh podružnicah JugosCovenske Matice v Sloveniji, v L ubijuii v 1 ls.oovni zadrugi, Novi založbi, traliki Sever -in pisarni Jugoslovenske Matice, šelen-burgova ul. 7-II. — »Gospodinjski koledar« Jugoslov. Matice za 1. 1927 vsebuje mnogo no v iti kuhinjskih receptov. Cena Din 20.—, za člane Din 15.—. Ljubljana. 1— Vladni komisar Anton Mencinger je v občinskih zadevah odpotoval na Dunaj ter je do torka 1«. januarja 1927 odsoten. 1— Sankanje po javnih potih v Tivoliju V letošnji zimi se mladina kaj pridno sanka, kar je vse hvale vredno. Žal pa, da se mnogi ne sankajo na sankališču, marveč po javnih potih ter s tem ogrožajo varnost občinstva. Na podlagi svoječasne odredbe mestnega magistrata je sinjkanje na javnih potih prepovedano in kaznjivo. Opozarja se stariše, da mladino px>duče da je sankališče v Tivoliju edino le na travniku nad veleeejmskimi pro-siori. 1— Redni občni *b»r društva državnih pisarniških uradnikov se vrši dne i6. januarja 1927 ob pol 9. uri dopoldne v restavraciji Miklič poleg glavnega kolodvora v Ljubl and. — Odbor. 1— IV. ciklus predavanj umetnestno-zgo-dovmskega društva. Sedmo predavanje se vrši v če.nek, 13. t. m. ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. F. Mesesnel o zgodovini stekla in porcelana. Dijaki popus . -Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. 1 Mestno drsališče ped Tivolijem je odprto m razpolaga na celi ploskvi z izvrstnim ledom. 1— Društveni sestanek »Svete Vojr.ke« se vrsi danes (Četrtek) ob 20. uri v klavirski sobi državnega moškega učiteljišča. Spored: Deklamacija »Žganje.«. — J. Koprivnik: predavanje »0 bistvu alkohola«. — J. L'ndič: Slučajnosti. Vsak, kdor se ranima za trezno-sini pokret, ješ povabljen in dobrodošel. 1— Pogrebno društvo Marijine bratovščin# v Ljubljani opozarja vse svoje člane na občni zbor, ki se viši v nedeljo, dne 18. ja luarja 1927 ob 2 p p ldne v Križankah. — Odb' r. 1— Ples cbiačilnih se vrši v soboto 15. januarja 1927 v.iseh g rujih prostor h »Ljudskega d -ma« z jako pestrim sporedom ia bogat m isreeojovom. — Za jedila in izvrstno pijačo preskrbljeno. — Začetek ob 8. uri zve-če-. — Vs.opnina 10 dinarjev za osebo. Lo-stolie maske dobrodošle. — Odbor. 1 Tatv.ne v Ljubljani. Tat, ki je dol^o č.asa kradel po šolah suknje in obleko dijakom, je končno aretiran. Zasačil ga je nadučitelj Štrukelj v šoli na Viču, ko je ravno skušal zopet odnesti nekaj oblek dijakinjam. Tat se piše Janez Strgar, doma je iz Rudnika pri Ljubljani. Na policiji trdovratno taji vs» prejšnje tatvine in priznava samo oao, pri kateri je bil zas čen. — V torek je bilo poleg tatvin na Viču pokradenih še več sukenj in plaščev učencem raznih šol, t ko trem učencem šo’e v Mostah, gimnazijcu Antonu Cefru in dijakinji realke Nadici Lampretovi. — V stanovi nje trgovca Ivana Sedlarja na Linhartovi ulici je poskušal vlomiti nezian vlomilec. Bil pa je prepoden in ni moiel ničesar odnesti. -- Ženi aretiranega poštnega tatu Mandl a Ivani Mandlevi je neki njen sarodnik ukradel zadnji denar, ki ga je šb imela, namreč 219 D‘in. — Jožefi Vizingerjevi je nekdo odnesel 400 Din vreden muf, Jakobu Klemenčiču .pa 6r,0 Din vredno sukno. — Mesarici Frančiški Javornikovi so neznanci odnesli škaf mokrega perila, vrednega 29C0 Din. — Neka cerkvena miš pa je odnesla iz Šentklavža nabiralnik vreden 250 Din. Koliko je bilo v njem denarja, se ne ve. 1— Najden novorojenček. Gospa Marija Mikličeva je našla v veži hiše na Rimski cesti številka 15, mrtvega novorojenčka. Gre oči-vidno za predčasen porod. Embrio je bil star 7 mesecev. 1— Pflici;ski drobiž. Policija je aretirali dva tatu. Prijavljenih je 12 tatvin, 2 telesni poškodbi, dve poškodbi iavnih naprav, 3 .kaljenja nočnega miru, 1 kaljenje v gledal:šču, 2 prestopka n as j ega kontumaca in 4 cestna ponosila. — Od doma je zginila neznanokam 17-letna brivska učenka Terezija Kom-'nova. — V pi anosti se e poskušal obesti že'ezai-č’r J • kar pa po sorodniki še pravočasno preprečili. — Neki K. na goljufiv način izvablja z ukradeno štamoiljko pri razaih trgovcih su-k^nec in manufakturno blago. Trgovci, pozor pred sleparjem! Maribor. m— Mariborski magistrat dne 22. t. m. i'jdi predpriprav za volitve v ohlastno skupščino »e uraduje. m— Za podpore brezposelnim. Z ozirom na netočno poaočilo nekaterih časopisov, da je mestna občina mariborska ukinila denarno podpiranje brezposelnih, se ugotavlja, da mesina občina mariborska še vedno podpira brezroselne delavce, ako njihove razmere odgovarja'© tozadevnemu pravilniku, t. j. ako bivajo vsaj eno leto stalno v Mariboru in se je na podlagi poizvedb ugotovFo, da svoje brezposelnosti niso sami zakrivili in da niso dedamržii. Mestna občina mariborska ie nasprotno votrrala za prebra.no brezposelnih delavcev še kredit 120.0C0 Din. m— Posestniki orožnih listov se opozarjajo, da poteče 15. t. m. termin za podaljšanje orožiih l stov. Prestopniki zapadejo rodni kazni, vrhu tega se jim konfis-ira oreže. m— Občni zb^r čebelarske podružnico za Maribor, ki je bil vsled slabe udeležbe pre-'ložen, se vrši dne 16. t. m. ob pol 11. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 13. januarja: Zaprlo. Petek, 14. januarja: Schiller: »Rovarstvo in ljubezen.« — Red D. Sobota, 15. januarja ob 16. uri popoldne: Golia: »Peterčkove poslednje sanje.« Dijaška predstava pri znatno znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 16. januarja ob 15. uri popolne: Golia: »Triglavanska bajka.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 20. januarja ob 20. uri zvečer: SchCnthan: »Ugrabljene Sabinke. — Izven. Pondeljek, 17. januarja: Courtdine: »Stalni gost — Bourbouroche.« — Red A. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, 13. januarja: Wagner: »Tannhau-ser.« — Red E. Petek, 14. januarja: Zaprto. Sobota, 15. januarja: Rossini: »Sevilski brivec.« Delavska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 16. januarja ob 15. uri popoldne: Verdi: »Othello.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 17. januarja: Zaprto. Pronrjera Goldonijeve komedije »Pri lepi krčmarici«, naznanjena za petek, se mora radi bolezni v družini gospoda Gregorina prelož ti. V petek se vprizori Schillerjeva tragedija »Kovarstvo in ljubezen« za abonma D. Iz gledališke pisarne. Danes se poje po daljši pavzi Wagnereva velika opera »Tann-hauser« za red E. V glavnih partijah natopijo ge.: Zaludova in Thierryjeva ter gg. dovoljiv uspeh. Posebne važnosti je bilo, da je U druženje intenzivno pomagalo pri pripravljalnih delih za sestavo zakona o avtorskem pravu. Posrečilo se je dobiti v ta namen sodelovanje izkušenega strokovnjaka g. višjega sodnega svetnika Antona Lajovica, ki je zastopal Ud.ruženje na kongresih v Zagrebu in Varšavi. Imenovani gospod ie na obč-Knittl, Holodkov, Betetto, Kovač, Janko, Zupan, Mahorič. Dirigent g. M. Polič. V petek ostans opera zaprta. V so-boto se vrši prva del vs'ci predstava s klasi* o kcm'e;’« opero »Sev'teki brivec«. V aedeil o po; o dne ob treli se poje velika Verdi>va opera »Otj.el-io« bot ljudska predstava pri znižanih cenah. NARODNO GLEDALIŠ3E V MARIBORU. Repertoar. četrtek, 13. januarja ob 20. uri: »Orlov.« — Ab. C. Kupona. Petek, 14. januarja: Zaprto. Sol ota, 15. januar'a ob 20. uri: »Večni mladenič. t Prcmijera. Pr s'ava 50-tetn-ce umetniškega del vanja g. A. Dani a. Nedela, 16. januarja ob 15. uri: »Večni jnla-deaič.« Predstava ta zunanje goste. ^ Proilava 5C-!ctiire S- tanila na "“It??* gkeni oilru V sotoio 15. t. m. to v min bor- VIL t V !*c 'UH-U o¥v.-wc,'** ' . vi ^^ Ške^a delovanja. Drsi slavljenec m elan nn* Srn” ffiedvlišJa, je vend r naaa prijetna dolžnost da sa i na našem odru spomiimo vde-^aužie^a pionir'a g-ledališke umetiosti. G. A Danilo to nastopil v n"s'oviri vlo.Ti modeme .komedije »Večni mladenič«. Ker je pričakovati za to slavacet velikega '-ciiskim delom. Njprej so vz.ra.aii rušili sokoli v Pragi, ki co že na VII. vs&sokoiskem zletu nastopili s 40 telovadi1, a poč :ti:"-m leta 1&21 so ustanovili prve?! Ruskega Sofoola v Pragi, s čimer je bil postavljen 'temelj ruskega feokoistva v em-i- j grac.iji. Pozneje so se ruski sokoli orga.ndz.i- j rali in so kmalu sčvorili številne odseke v češkem Sobo’u i.n ravnotako v j ugaslo venskem Sokolu, nekoliko pa ;4 samcstalnih rus.iih Soko’ov. L. 1926 je bil ristar.ovljen Savez ruskega eolLotetv-a v emigraciji, ki 'e sestavljen sledeče: 1. v Ceškoš'ovaški v 1 rigii Ruski Sokol, rus’:i odsek pri Sokol" v Brnu, Sa’ olska gnjezda v Moravski Tveto^H -n n-a ruski g>!m-n-ziji v Pri-bromu, dalje v Bra'l«hvi i.i v Plznu. Skutino je v Češkoslovaški 612 članov r.i E9 članic ruskega eokoV.va. 2. V Ju-goslavi'i je več m?Mh sokolskih cdsei ov in s'cer v Zeniuau z 9"1 člani, v Beogradu z 49 člani, v Zagrebu s 170 člani in razna tesw *o-ko'ska pnjezda rri sedmih ruskih sred viih šolah s 120 člani, skupno 519 članov. 5. V Franciji otstota eno 'sokolsko gnje^do v Parizu in 4 v Eolgariji tudi eno v So'dji. Sku-pn> je udružano v Ruski sokolski savez v tujini 1 dir&ivo, 4 odseki in 55 gnjezd s 1143 člani in 59 članicami. Gospodarstvo. X Stanje zimskih posevka. Iz Beograda 'poročajo: ioljedelsko ministrstvo je preelo poročilo o stanju pc-sevkov v mesecu decembra biskega leta. Glasom tega poroČfa so zimak.i posevki utrpeli v.skd neugodnih at-m-coierižp.ii razmer veliko škodo, kar to na rezultat šaive slabo vplivalo. LJUELANSKA BfRZA, dno 12. jr.nuarja 19-6 Vroinota: Celjska posojilnica 197. — B’a-g ■: Dva v a "O i<\ lesi. Tenden.a zi nar vno, punjbno parjeno bukovino in taniniki les zelo živahna., < vi sta j? tudi -a dt žalne pridelke. Zagreb, 12. januarja. Newyork ček 53.63 do £0.S3, Loadoi bplači'p 27 3.4—27'..‘i, Milan izplačilo 289 63—241.63, Fraga izplač.lo 167.8 do 103.6, ( ur!h izplačilo 1L94-1C93, Berlin iajplačilo 1L49.05 —1352.05, Dunaj izplačilo 793.5—8C1.5 .793.5-811.5. Curi1', 12. januarja. Beograd 9.135, Ber in Ne veri: 518875, Lo.idoi 25.10. Pariz 2C.61, Milan 21.93, Dunaj 73.C5, Budimpešta 9....0, liukarei-va 2.14. Poslano. KRIZA NARODNECA GLEDALIŠTA V LJUBLJANI. Dne 7. t. m. se je na ožji anketi, katero je sklicalo Ldruženje gledaliških i.gralrev ter so sj je ud.Užili zastopniki polfčnih strank in kulturnih društev, sklenilo, da ss vsi povorniki vzd:Ž3 vsake kritike, vsakih i7.p~.d0v, pa nnj si bo to proti upravi gledališča ali proti vladi. S tem se je hotelo nepristransko in na dostoj li način manifestirati sa 'naš? narodno gledališče. Ob tej priliki s? je skupno in sporazumno sestavila resolucija, katera se je nameravala predlež ti na javnem roborovanju d.ie 9. t. m. v narodnem gledališču. Dostojno manifest°c’;o so neodgovorni elementi zlorabili v roPtično demo -s racijo. Ko sem kot zastopnik NRS v Ljubljani v svojem govoru zavrnil gotove očitke predgovornikov ter irovdaail finančno k’izo, ki tvori edini razlog za predv'deno štedenje, so nekateri politični in osebni nasprotniki motili iz-vaia- ia 3 neslanimi medklici, protesti in zabavljanjem. Da, se rr/^re slovenska javnest prcipr!čati o korektnosti mojega nastopa, ki ni dal povoda za k-ke demonstraere. objav-Ham gca7or, 'ki sem ga imel napisanega, v celoti: .Spoštovana gospoda! Kriza, katero preživlja danes naše narodno gledališče v Ljubljani, ni nastopna m> meat^no in nepričakovano. Ona je logična pcsled:ca raznih momentov, ki igrajo v n’-šem kulturnem ž!vljenju vržio, cesto merodajne vlogo. Obstoj našega gledališča ni o’vi-s;. i s ".m o od drž vne subvencije. Njegova kriza leži tudi v upravnem, umetniškem ter polifonem vpraš".niu. Finančna kriza, v kateri sa nahaja naša d živa. s li vlado, da redu.ira izdatke za njene upravne •-osle. da štedi rri vzdrževanju d žavnih i stitucij. Vsa ministrstva s° v to j^rls ljena, tako tudi prosvetno. Razumljivo je, da ss ne more izogniti šteden u in redukcijam tudi pri državrfih gledališčih. Ne smemo v tem iskati sistem, k* ima namen onemogočiti naše kulturne inšt:*u?ije, naše kul-turi>o delo. š' d 'nje v drživni upravi je ipr^.dpo^oj ozdravljenja našega narodnega gospodarstva. Kakor je že predgovornik omenil, zadenejo te redukcije tudi zagretško in beograjsko gledališče. Ali one ne ogrožajo njihove eksistence. Dosedanje dotacije so tile v soke ter predv dena redukcija njihove eks'stence ne ogi cža. Dotacija za naše gledališče pa je bila vedno pičla ter je tvorila le n ek "k eks stenčni minimum. Z redukcijo tega minimuma pa j& redno poslovanje nemogoče, še manj njegov razvoj in napredek. Prepričan sem, da vlada tega ne namerava ter so predvidene redukcije napaka, katero je zagrešil birokratizem. ki b”ez razumevanja krit:čiega stanja črta in redurira, ne glede na možiest izvedbe, ne glede na katastrofo, ki groz: na-šeir.u gledališču. Narodno radikalna stra.ika v Ljubljani s? z°veda velike važiosti nagega narodaega gledal'šča ter ceni njegove zasluge, katere si ’> nridobils za razvoj naše kul-tu’-e. za ir.vedbo' mrodiega ujed^nienja ter širjenja državne nrsli. V imenu NRS v L’ub-liani izjavljam, da ona ne odob-ava tega načina štedenja ter bode, k~kar ža doslej tudi v bodoče storila vse potrebne korake, da se nameravane redukcije ne todo izvrš:le ter da se zagotovi v vsak0m slučaju obstoj našega narodnega gU.da.Pšča.« Kaj j|3 v tem govoru nekorektnega, naj nre-sidi s'over.ska javnost. Mirno čakam njene sodba. Prepričan ra sem, da enaki nasipi našemu gledaPšu ne more''o korstitl. Od-govn-no:! zn eventuelne posledice, ki moraja slediti, nosijo oni sro^pod^e, ki. so s s--_o;o po-Plično in osebno nestrrljivostjo motili pot»lc r^-n^arvanja. — Razpoloženj? za predst^ece otl".a*no volitve naj si zos‘opn'ki po’itičnih strank ustvarjajo na političnih aaodih, ne pa na manifestacijah za naš0 kidlurne institucije in to v d ž vnem glcdaPšč«. ' Kl ub netaktnemu vedenju nekaterih gospodov tod e NP.S podpirala težne ig-alcev, okušala odvrniti pretečo nevarnost za ctstoj pašema narc-d iega g1 edaličča, ker o la ljubi slovenski narc-d in njegovo kulture. F olitična de’o NP.S ne ctsioia vškodovanju polHičnega nasprotnik-’, temveč v smotrenem ter pledaem delu za narc-d in državo. Folit'čni bcj. ki ogrozi vss naše tmspodarsko delo, ne sme uničiti naših kulturnih pridobitev. Arh. prof. Rado Kregar. i.t-ki so natrgali trave, a ne vede, kako naj bi j-dii.« >Za n.ai jše lecede ket su te,« je Mowgli stekal sam pri sebi, »;a vse marjse tceece, kvt sa te, sem ob zadnjem deževja se^.ir.l Myso iz njegovega blata in ga gnal na uidi iz leo a skuj.i močvirje.« Iztegoval je r.kc ca bi edvrgal perjast trst, a je vzdihnil in jo potegnil zopet ca:aj. >Tui.aj noTem uaire.i,< je rekel jezno. s-Mv.a, Li je ene krvi z Jal ale in mraccem, bi se n rca delal iz mere. Naj grem na eno stran močvare, da vidim, kaj pride. Šs nikoli niča n tako tekel na pomladnem teku — vroč in mrzel obenem. Po konci, Mcwglil« Pri tem se ni mogel ustavljati izkušnjavi, da se ne bi pri. radel preko trstja do Myse in ga zbcdel s špico- ni.ža. Veliki bivol je planil iz blata kaker kroglja, M se razpoči, Mcwgli pa se mu je smejal, dokler he ni usedel. , , »Povej, da te je brezdlaki volk iz seecneeskega krdela nel.oS nagnal, Mysa,« je zavpil. »Volk? Ti V« je zapukal bivol in cepelal z n go po ■blatu. »Vsa džungla ve, ca naganjaš krotko govedo - ILlega človeka otročaj, ki vptije v prahu tem na polvu. Hi \'l dzung.e. ha^eri lovec bi te priplaa.l liki ka».a in me zaradi umaiane tale — šakals^e šale — osramotil pred mojo kravo v Pridi na trda tla, pa ie — 00.11.« My-;i s^- se pen.la usta, kaj d on je skoraj najbolj togo.en med vsemi v džungli. Mo,vg.i ga je gledal, ko je puhal in pilial z cčmi, ivi se ulao i: pren.em.e. Ko pa ga je bilo mogoče razloj ti sko i škropečo piš o blala, je dejal: »Kakšno človeško krdelo biva tukaj ob močvarah, Mysa? Ta džungla mi je povsem neva.« »Pojdi na sever,« je rjovel jezni bivol, kajti Mow-gli ga je preccj močno oprasnil. »To „e bila šala golega kravjega pastirja. Pojdi in povej jim v vasi ob vznožju močviija.« »Človeško krdelo ne mara za džungelske prav- l ice; in me je mnenje je, Mysa, da ena praska več a 1 narj po tvo i koži še ni zadeva vsega zbora. Veacar pojdem pogledat v to vas. Res, p:jdem. Secaj pa le p časi! Gospodar džungle te ne pr.de v.ako noč naganjat.« Stopil je na mehka tla ob robu močvirja debro vedoč, c’a Mysa ne bo brez nje navalil nanj, m 1 v „1 tv,:«!, na bivolov srd, ko ]e reKei vso mo5 ome.al ob roisu i napl>Mc.e me še ni docela zapustila,« je rekel. Strup morebiti rd pir.nil.nil do kosti. Tisla zvezda tem Si-. jx jako nizko. Zaprl je deltn.a roke in nepremično zrl p rola n„ej. Pri biku, za katerega so me kupili, rde .a cveJica ,e — rdeča cvetlica, ki sem j • poznal, še preden sem” prišel k seecreeskeir.u krdelu! No, oedaj ko in.am rjo pred seboj, bom končal svej tek.« Močvirje se je končalo v široko ravan, kjer je v daljavi mig.jala majhna luč. Ze d- Igo je bilo tega, od ar se ^ Movvgli pečal s človeškimi zadevami, ampak to noč ga je svat rdeče cvetlice vlekel naprej ka.vor da bi bil nekaj povsem novega. »Pogledati harem,« je re’ el, »da vidim, koliko so je človeško krdelo izpremenilo.« Pozabil je, da ni bil več v svoji džungli, kjer ja lahko delal, kar se mu je zljubilo; brezskrbno sto-,pai po travi, obloženi z roso, dckler ni dospel do koce v kateri je gcre’a luč. Cblasilo se je nekaj psov; bil je namreč pri zadnjih hišah v vasi. »Hoj!« je rekel Movvgli in zamolklo zcrenčal kot volk, da so psi utihnili, nato pa t-r&z glasu sedel. »Kar pride, pride. M:wgli, kaj in.as ti sploh še iskali v bilegih človeškega krdela?« Podrgnil se je po ustih, kjer ga je pred leti zadel i amen, ko ga je bilo ono drugo človeške krdelo pregnalo. (Dalje prihodnjič.) !*M*l 3 Hillu (»Ut« Ui«e»ranc!jt losip Petalmt Llubllan« DRVA* ČEBIN Vfilfnvt trti. - TaM tovarra vinskega kisa, d.zo. z., Ljubljana, nudi n&Jlinejši In najokusnejši namizni Kis Iz vinskega kisa. 39- ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 '•C TehntCno In tilfrljenično najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslavij Pisarna 1 Ljubljano, Dunajska ceata **• *a, I** na«I* PJ raniMSKO pOS»EON'SKl IN SPEDI-CABlN5KOcJ')gKi BUREAU tlUBLjANA, Kolodvorska ulie« ** Dobro znana tvrdka kupuj« v* a bo mnoliTin bn knvpflra oatja tn tnhih b» fcovih drv. PnmirtbP! m Mila poitale 341, Trle»t* ~ . Telefon Int. **- 4S-4. 5 Naslov br*o|avicam: .OHOM • _ . p PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, 1,0 e i Obavlja ««e » to stroko .padajoče oosl« najhitreie »n pod ku- S lantnimi pogoji. S 1 Zastopniki družbe spaJnm^o* S. O. N. za g ekspresne pošiljke. TRIKO PERH O za žn t in olroke, volna v m niti bar>Bt' **'vic**, nvp«vc**. doUot«*nUf, n^htbl* r>Ileč /b ‘oai fin lo'ci. k 0,1 ■ šifom. ?< pn 'Obči. patirc, »il<-f. i oii. Jlien«-, po«febJfi"P U»o- jačfc', čevJjaK«'. ,r* ‘ »i-vet edino l« pri Ivrnki JOSIP PETELIKC liubljaiva blizu Pri-^friui'*«'■ *p"m»nl** « . Nainltie c»n»l N. .»Hko I. m.'o I Mali nalssi Za vaako be»e>lo pl**‘ 50 par, »a debelo tt»k»» pa Din t. Stanovanje nbotnHe i* treh «>b. poselske »obe. kuhinje, kopalnice in drueib Pri' ti.klin. sp odda * 1- februarjem 1927 v najem. — VpraSati ie pri ravnateljstvu Vzajemne nrvirmim-ce palača na Miklc>5i5«vi Širite »Narodni Dnevnik" I Monik«. - Urejuje Vl.dlmlp S.elek. - Z* **»™> >Merkur< od*o^i> *"**l V‘' ' Instrukcije he prosi na upravo li*U iAfte visnkoiolec. Pnnud* pod »Dober uspeh*. Proda se ceno ‘Mayerjev l.exikon< 5. niaja in ■>Wpltall and Vleni*chheit<. Naslov pove uprava li*ta. Iščem elegantno sobo s separatnim obodom iin elektrifno razsvetljavo. [ plačam do ECO Din m e sečno. — Ponudbe na upravo I lista pod >Soba«. Iidajatelj: AleVaander