SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L (44) Štev. (Ns) 5
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 31 de enero - 31. januaija 1991
IZ GRADIVA SLOVENSKE VLADE
Aktivnosti po plebiscitu
Na podlagi pozitivno izražene volje slovenskega naroda in ljustva Slovenije na splošnem ljudskem glasovanju — plebiscitu— je treba brez odlašanja opraviti vrsto dejanj in aktivnosti, ki pomenijo zaokrožitev oziroma dokončanje konstituiranja Republike Slovenije kot samostojne suverene in neodvisne države; naša samostojnost je pogoj za nadaljnja pogajanja v Jugoslaviji, ki so nujna in v interesu Republike Slovenije.
Odločitev, sprejeta na plebiscitu, ne pomeni takojšnje in naknadne prekinitve odnosov v Jugoslaviji, temveč se bo na njeni podlagi —če se slovenski narod in ljudstvo Slovenije odločita za samostojno (neodvisno) Slovenijo— začelo prehodno obdobje in nato se bo odnose v Jugoslaviji določilo na kvalitativno novih temeljih.
V ta namen je zato treba:
1.	sprejeti dodatni ustavni amandma k ustavi Republike Slovenije, s katerim se iz ustave izloči vse določbe, ki govore o vezanosti Slovenije na federacijo (z možno rešitvijo, kot sta jo predvideli Srbija in Hrvaška v svojih novih ustavah);
2.	sprejeti ustavni zakon za izvedbo tega ustavnega amandmaja in pripraviti vse potrebne zakone;
3.	začeti z takojšnjimi pogajanji z jugoslovanskimi oblastmi in institucijami ter z drugimi republikami v Jugoslaviji; končati proces osamosvajanja Republike Slovenije na formalni ravni ter se pogajati z drugimi republikami o bodoči ureditvi odnosov na podlagi načel mednarodnega prava;
4.	v prehodnem obdobju zagotoviti minimalno delovanje federacije, ki je potrebno do dokončnega razpleta jugoslovanske krize;
5.	pripraviti skupaj s Hrvaško izhodišča za možno konfederalno pogodbo. Na zadnjem srečanju s političnim vrhom Hrvaškem je bilo poudarjeno, da si obe republiki prizadevata za isti cilj —postavitev normativnega temelja za razrešitev razmerja do Jugoslavije. Hkrati je bilo doseženo soglasje o tem, da bi bilo treba izvedbo plebiscita in sprejem ustave časovno uskladiti ter zagotoviti minimalno delovanje federacije do končnega razpleta krize (minimalno financiranje federacije s pomočjo kotizacije, sodelovanjih sedanjih predstavnikov obeh republik v zveznih telesih). Tako bi preprečili zmedo, pridobili čas za organiziranje razporoke s federacijo ter povečali možnost za mirno rešitev krize; 6
6.	čimprej sprejeti novo ustavo Republike Slovenije in ustavni zakon za njeno izvedbo; sodobni mednarodni standardi namreč zahtevajo tako dejansko (efektivno) kot pravno urejeno oblast v državi, ki hoče pridobiti priznanje samostojnega mednarodnopravnega
subjekta. Za preobrazbo v suvereno samostojno državo potrebujemo vzpostavitev dejanske oblasti in mednarodno priznanje.
Za ustanovitev suverene države navznoter je treba zagotoviti učinkovito, ne le deklarirano celotno oblast na svojem ozemlju; gre za dejansko opravljanje vseh državnih funkcij, predvidenih z novo ustavo, na kateri temelji delovanje državnih organov in celoten pravni red. Brez nove ustave bi težko računali na mednarodno priznanje državne samostojnosti;
7.	način, vrstni red in hitrost gospodarskega osamosvajanja bodo močno vplivali na njegovo uspešnost. Izvršni svet Slovenije predlaga naslednji scenarij osamosvajanja, za katerega je pripravljen sprejeti odgovornost:
-	postopno vzpostavljanje gospodarskega sistema (lastninjenje, lasten davčni sistem, lasten bančni in denarni sistem, lasten sistem gospodarskih odnosov s tujino),
-	postopno uvajanje lastne gospodarske politike (sanacija bančnega sistema na republiški ravni, sanacija gospodarstva s prenosom dolgov v javni dolg, podpora izvoza),
-	sprotno prilaganje gospodarske strukture.
Scenarij zmanjšuje tveganje in hkrati omogoča raznovrstne gospodarske povezave Slovenije z drugimi deli Jugoslavije na novih temeljih. Izvršni svet meni, da je scenarij načeloma izvedljiv v šestih mesecih, opozarja pa, da je to odvisno tudi od dogajanj, ki jih ni moč v celoti predvideti.
Zaradi osamosvojitve, ki zahteva pospešeno prilaganje ekonomske politike s še vedno neustreznim gospodarskim sistemom, bo izvršni svet pripravil potrebne zakone in odloke za:
-	vzpostavitev neodvistnosti celotnega davčnega sistema,
-	vzpostavitev neodvisnega plačilnega sistema,
-	prevzem sistema zunanjetrgovinskega varstva in deviznega poslovanja,
-	vzpostavitev centralne banke Slovenije in prevzem nadzora nad bančnim sistemom,
-	intervencijsko ukrepanje na eko-nomsko-političnem področju.
Gospodarska politika, namenjena zmanjšanju izgube družbenega proizvoda, ki bi jo povzročilo osamosvajanje, bo vsebovala:
-	bistveno zmanjšanje stroškov, ukrepe za povečanje izvoza in deviznih prilivov ter uvedbo omejitev porabe prebivalstva in države,
-	pogajanja z mednarodnimi organizacijami: s Svetovno banko, MMS-om, Es-om, EFTO, GATT-om za prehodno obdobje prilaganja,
-	pogajanja o razdelitvi premoženja in dolgov z drugimi republikami oziroma Jugoslavijo,
NE S
Minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular nam je po telefaksu poslal nekaj povzetkov in sporočil, kaj se je zadnje dni dogajalo v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Podlago jo vsemu temu dalo sporočilo Jugoslovanske ljudske armade, da bo razorožila vse para-vojaške edinice, kar so mnogi vzeli kot pričetek nekakšnega napada vojske na demokratično ureditev Hrvaške in Slovenije. Kot smo že poročali, je vojska umaknila svoje grožnje. Huje je bilo na Hrvaškem, a so se po zadnjih poročili z dne 28. januarja domenili med Hrvati in Srbi, da bo skupino z orožjem razorožila sama Hrvaška ter zato vojska ne bo nastopila.
Posnemamo iz slovenskih časopisov dne 24. januarja:
„V dobro obveščenih krogih je mogoče (seveda neuradno) zvedeti, ...daje Zahod jugoslovansko predsedstvo in vojsko opozoril, da bi moral pogovor o preureditvi Jugoslavije potekati brez nasilnega vpletanja oboroženih sil“.
Dr. Janez Drnovšek, delegat Slovenije v predsedstvu Jugoslavije, je dejal, da nihče ni dal JLA posebnih pooblastil za
-	pogajanja o oblikovanju gospodarskih povezav z drugimi republikami na novih temeljih (na primer cona svobodne trgovine, ureditev plačilnega sistema, delovanje velikih tehnoloških sistemov, itd.),
-	zagotovitev tujih vlaganj v nekaj ključnih projektov,
-	prizadevanja za zagotovitev normalnih kapitalskih tokov in za večjo udeležbo tujega kapitala;
8.	Na področju družbenih dejavnosti bo osamosvojitev Slovenije zahtevala prevzem patentnega urada, avtorske agencije, zdravstvenega, sanitarnega in veterinarskega inspektorata za delo na meji, itd. ter zagotovitev udeležbe v mednarodnih organizacijah, v katerih bo Slovenija tudi v bodoče sodelovala (Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija dela, UNESCO, itd.).
V prehodnem obdobju je treba na zvezni ravni sodelovati pri pripravi programov za te mednarodne organizacije, ki se pravkar pripravljajo na naslednjih pet let; hkrati bi se morali pripraviti za samostojno nastopanje v naštetih organizacijah.
Posamezni ekonomist so že pripravili pregled veljavnih mednarodnih konvencij, ki bi jih bilo treba prevzeti, in tistih, ki bi jih kazalo ratificirati;
9.	v času, ko Slovenija še ni mednarodnopravni subjekt, bo Republika Slovenija —v skladu z zunanjepolitično strategijo Slovenije— opravljala zunanjo dejavnost tudi s častnimi konzulati in s pomočjo Slovencev, ki imajo tuje državljanstvo;
10.	pri razdelitvi premoženja ob razporoki bo treba upoštevati naslednja izhodišča:
-	devizne rezerve bi morali deliti po deležih v konvertibilnem izvozu (Slo-
SILO
kake posebne nastope; vse kar se dogaja, so samo normalni pravosodni nastopi proti skupinam in posameznikom, ki imajo v Jugoslaviji svoje vojno orožje.
Kot je bilo videti, je glavni cilj teh groženj bila Hrvaška, kjer naj bi bilo veliko mobiliziranih sil, ki so nastopala izven okvira JLA. Hrvaška je popustila in obljubila, da bo sama razpustila vse te skupine.
Sicer so v Sloveniji tudi občutili, da vojska grozi z orožjem, da vzpostavi centralistično in „socialistično“ Jugoslavijo, ker naj bi jo nastop sovjetske vojske v baltiških državah opogumil. Toda Zahod je tu nastopil bolj trdo in je take poskuse zavrl, pa tudi Hrvaška in Slovenija nista hoteli gnati problema na ostrino.
24. januarja sta se v Beogradu sestali tudi delegaciji Slovenije in Srbije, da načneta vprašanje o reševanju jugoslovanske krize. Delegacijo Slovenije sestavljajo Milan Kučan, predsednik skupščine dr. Bučar, podpredsednik vlade dr. Jože Menciger ter član predsestva dr. Plut. Srbsko delegacijo pa vodi Slobodan Miloševič. Kaj se bodo domenili?
venija približno 32 odstotkov),
-	pri delitvi terjatvenega salda do Sovjetske zveze bi morala biti udeležba Slovenije sorazmerna z njeno udeležbo v jugoslovanskem klirinškem izvozu,
-	objekte in funkcionalno opremo na območju Republike Slovenije, ki jih uporabljajo zvezni upravni organi za opravljanje nalog, ki so sedaj v izključni zvezi pristojnosti, naj bi hkrati s prevzemom pristojnosti v celoti prevzela Republika Slovenija,
-	objekte na območju Republike Slovenije, ki so namenjeni za delovanje zveznih ali mednarodnih inštitucij in ki jih je sofinancirala Republika Slovenija, naj bi Republika Slovenija prevzela v deležu, ki ustreza njenemu prispevku,
-	objekte in opremo zveznih teles na območju drugih republik in v tujini naj bi prevzela Republika Slovenija v skladu z deležem svojega prispevka v zvezni proračun; pri delitvi premoženja, ki se nanaša na diplomatsko-konzularna prestavništva (in tudi predstavništva GZJ) v tujini, bi se moralo upoštevati delež Republike Slovenije pri financiranju teh predstaništev,
-	objekti, ki jih ima Republika Slovenija v drugih republikah, ne morejo biti predmet pogajanj, saj so že sedaj njena last,
-	če bi dolg federacije (tisti del, za katerega končnega uporabnika ni mogoče vedno definicirati) razdelili glede na udeležbo posameznih republik in pokrajin v sedanjem konvertibilnem dolgu celotne države, bi se slovenska zadolženost povečala za okoli 400 milijonov USD, to pa bi našo stopnjo servisiranja povečalo za okoli četrtino —to je na 12 do 15 odstotkov deviznega priliva. V primeru razdelitve federalnega dolga po ključu udeležbe v družbenem proizvodu Jugoslavije (slovenska udeležba v njem je trenutno okoli 20-odstotna), bi se
Nad. na 2. str.
Slovenija in vojna v Zalivu
»L Ìli)
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na vojno, ki divja v Perzijskem zalivu, je slovenska vlada reagirala in podprla Združene narode.
Takoj po seji takoimenovanega kriznega štaba se je med posebno oddajo dnevnika prikazal na TV Milan Kučan, ki je globoko obžaloval vojno in povedal, da bo vlada pokazala posebno pozornost položaju delavnih organizaciji, ki poslujejo z Bližnjim vzhodom, in zagotovila varnost ljudi. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da ne bi ob tem položaju tudi v Jugoslaviji koga zamikala sila. Slovenski obrambi minister Janez Janša pa je rekel, da je Slovenija tudi pripravljena na morebitno jedrsko kontaminacijo, z načrti narejenimi za primer jedrske nesreče v elektrarni Krško. „Računamo, da ogroženost ne bi bila večja, kot je bila ob nesreči v Černobilu, zaradi oddaljenosti in zaradi letnega časa, ki je ugodnejši“.
Po seji slovenske vlade je Lojze Peterle povedal: „Slovenija je relativno daleč od tega območja, vendar je na določen način povezana z njim, bodisi da gre za našo industrijo oziroma podjetja, ki so tem angažirana ali so to bile, niso pa bila opravljena dela ali opravljena plačila, kar je povzročilo neposredno gospodarsko škodo“. Na trge Iraka, Kuvaita in okoliških bližnjevzhodnih držav so po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije vezana številna podjetja, med drugimi tudi Slovenijales, Slovenijapapir, Vozila, itd. Do konca lanskega septembra so slovenska podjetja prodala v Irak za 20,8 milijona dolarjev, kupila pa za 22,6 milijona dolarjev, pri tem pa je bil slovenski delež v skupnem jugoslovanskem izvozu v Irak 18,1 odstotkov, v uvozu od tam pa 9 odstotkov.
Slovenija je z gorivom dobro založena, tako da ne predvidevajo pomanjkanja nafte. Pred črpalkami pa so vseeno vozniki prihajali s sodi na prikolicah in si delali zalogo.
Nekaj jugoslovanskih delavcev se ni moglo pravočasno umakniti iz Bagdada, čeprav pravijo, da so na varnem. V Ljubljani pa biva deset iraških študentov, ki pa niso demonstrirali.
Delo Stik je objavilo anketo, ki prikazuje mnenje slovenske javnosti o zalivski vojni: Ali so Američani s svojimi zavezniki upravičeno napadli Irak? Da:
IZ GRADIVA...
Nad. s 1. str.
zadolženost Slovenije povečala za okoli 800 milijonov USD, stopnja servisiranja dolga Slovenije pa za okoli 50 odstotkov oziroma na 12 do 18 odstotkov,
- razdeljeni notranji dolg (dinarske in devizne vloge, za katere jamči federacija) bi se moralo prenesti v slovenski bančni sistem; varčevalcem bo za vloge jamčila Republika Slovenija.
Na podlagi opravljenih analiz oziroma njihovih rezultatov —v strnjeni obliki prikazanih v tem gradivu— Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije podpira izvedbo plebiscita s predpostavko o zreli politični odgovornosti celotne Skupščine Republike Slovenije. Pri tem ne more in ne sme iti za slavo ene ali druge stranke, vladajoče koalicije ali opozicije. Plebiscit in na njegovi podlagi osamosvajanje Slovenije je lahko samo skupen projekt državljanov Slovenije s posebno odgovornostjo Skupščine, Predsedstva in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Izvršni svet veže svojo odgovornost za ta projekt na navedene predpostavke.
IN, Ljubljana, št. 38.
35,2%, Ne: 41,2%, Ne vem: 23,6%. Je slovenska vlada z izjavo podpore protiiraški koaliciji ravnala prav? Da: 59,9%, Ne: 16,7%, Ne vem: 23,4%. Alije ob vojni zmedi v Zalivu mogoče, da bi v Sloveniji in na Hrvaškem intervenirala JLA? Da: 42,6%, Ne: 36,3%, Ne vem: 21,1%. Druga anketa pa je pokazala, da se več ko 40 odstotkov vprašanih boji za svojo osebno varnost.
Janez Vasle
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiinn
Zveza žrtev komunizma
Domala tričetrt Linhartove dvorane v Cankarjevem domu se je napolnilo, ko so se z vseh strani Slovenije zbirali že desetletja žejni pravice. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH JETNIKOV IN PREGANJANCEV JUGOBOLJŠEVIZMA, kot se zaenkrat ta predkratkim ustanovljena organizacija imenuje, želi pomagati do pravice vsem tistim, ki so bili v letih 1941 do 1990 kaznovani ali preganjani iz ideoloških razlogov. Želi sestaviti čimpopolnejše sezname živih, ubitih ali že umrlih in zbirati vsakršno dokumentacijo, zanimivo za povračilo prizadejene moralne in materialne škode. Želi se povezovati in sodelovati z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, ki prispevajo k zgodovinski resnici.
Pretresljiv je bil pogled na obraze, zdelane ne toliko od teže let, kot od najrazličnejšega terorja povojnih let, dolgotrajnih ječ in samic, prisilnega (suženjskega) dela ali zastraševanja. Nekateri so prišli iskat pravice že na večer življenja ne kot hlapec Jernej, ampak le z željo zase ali za pokojne svojce, da bi že enkrat zakonodaja oprala sramoto krivičnega trpljenja ali celo izgubo nedolžnega življenja. Kajti popravilo krivic nikakor ni revanšizem. Le resnica osvobaja tako žrtve kot krivce in zaceli rane..
Radovan Hrastje predstavil program združenja, ki ne misli biti politična stranka, ampak bolj stanovsko društvo tistih, ki žele resnici in pravici priti na dan. Utemeljitev teh prizadevanj pa je podal Viktor Blažič.
Ni bilo časa za življenske zgodbe posameznikov, saj je za to tembolj zaželeno pisno dokumentiranje in tudi vprašalnik, ki je bil vsem na voljo. Vse to zbira tajnica Vera Trampuž na naslov Bilečanska 4, Ljubljana. Na ta naslov se lahko tudi vsakdo včlani v združenje.
Predlagano je bilo tudi krajše ime: Zveza žrtev komunizma. Zagotovljena bo pravna pomoč in organizirano dokumentiranje po vsej deželi. Od Skupščine Republike Slovenije se pa pričakuje pospešeno pripravo tozadevne zakonodaje.
Janez Rihar
n 11 fi n i n 1111111 n 1111111 u 111111111 rrmn
V slovenskih vaseh Buenos Airesa
Gledališki igralec in pesnik Tone Kuntnerje pripravil v Društvu slovenskih pisateljev literarni večer z naslovom „V slovenskih vaseh Buenos Airesa“. Kuntner je najprej govoril o argentinskih Slovencih o njihovim skoraj „norem“ ohranjanju jezika in popolne navezanosti na domovino. Kuntner je bil prek kratkim v Argentini skupno z Ansamblom Slovenija in Kamniškimi koledniki. Poudaril je, da seje med tamkajšnjimi rojaki vedno počutil, kot da bi bil doma. V drugem delu je bral poezijo Franceta Papeža, enega najbolj pomembnih slovenskih pesnikov v Argentini, iz njegove knjige „Dva svetova“. Povezoval je s citrami Tomaž Plahutnik.
Janez Vasle
Kot smo napovedali, sta obe vojni ladji argentinske armade ostali v perzijskem zalivu, da so tam udeležita daljne vojne. Obenem je predsednik Menem izjavil, da je možno, da Argenina pošlje novih sil, ako bi bilo to potrebno, ali če bi prejela kako prošnjo v tem smislu. Rešen je torej ugled vlade. A za kakšno ceno? Spričo dejstva, da večina prebivalstva ne vidi smisla sodelovanja v vojni, je priljubljenost predsednika znova padla. In to lahko počasi postane tragično za vlado, in za njene bodoče načrte.
HUD POTRES
Stvari namreč niso tako enostavne, kot so bile še pred kratkim. Celo ob koncu lanskega leta je bilo na obzorju vse mimo in predsednik je po obisku Busha in hitri zmagi nad upornimi vojaškimi oddelki preživljal najsrečnejše ure svojega vladanja; celo inflacija je tedaj dosegla najnižjo številko, odkar je bil na vladi, in dolar je ležal na tleh kot steber stare, že davne porušene stavbe.
A komaj par tednov januarja je zadostovalo, da se je položaj precej spremenil. Marsikateri opazovalec je že prej kazal na posamezne točke, a predsednik je dejstvo zaznal, ko so je udeležil spopada med tenistoma Vilasom in Noahom. Tedaj so se žvižgi slišali do La Quiake in ni jih bilo mogoče zanikati. Morda je v predsednikovem spominu vstal obisk, ki gaje lansko leto opravil na Ognjeni zemlji. Tedaj so tudi žvižgali, pa jih je Menem označil za „razbojnike“. Nekaj mesecev za tem je v daljni provinci peronizem doživel enega najhujših porazov. In ker je predsednik gluh za marsikatere glasove, a ima izreden posluh za volitve, je sklenil, da mora nekaj narediti.
Zakaj to padanje priljubljenosti? Strokovnjaki javnega mnenja kažejo na troje vzrokov: Indult bivšim komandantom, katerega večina naroda odklanja; udeležba države v perzijski vojni; in pa obtožbo korupcije, ki se zadnje čase množijo. Verjetno imajo prav v tem označevanju. A mi bi dodali še en temeljni vzrok, ki je stalno spodkopaval popularnost vseh vlad argentinske države: nerešena gospodarska in socialna kriza. Pretekli teden 24. t.m. je dolar presegel sedem tisoč avstralov (narastel je kar 20 procentov od 1. januarja pa dotlej). In čeprav to ni povzročilo hudega inflacijskega shoda, je težko, da bi se stabilnost obdržala, če se ta pojav nadaljuje.
In kaj je storil predsednik? Kot svoj čas Alfonsin, je tudi Menem prepričan, da je skrivnost priljubljenosti skrita v uspešnosti političnih iniciativ, kijih more pod vzeti voditelj. Zato je najprej napel vse sile, da bi prikazal argentinsko udeležbo v vojni kot pozitivno, velik korak naprej, domala vstop Argentine v novi mednarodni red, ki je nastal po koncu vojne. Drug korak pa je bil sprožitev hudega spopada proti korupciji, v katerem bo ojačeno državno administrativno tožilstvo; ko bo vsak višji funkcionar moral prozorno izpovedati svoje imovino pred nastopom funkcije, in potem, ko jo bo zapustil; s posebnimi zakoni proti korupciji: s tem, da bodo morale stranke jasno dokazati, od kje in od koga so prejele denar za volilne kampanje; itd.
Da bi znova pridobil na ugledu, je tudi odpustil zloglasnega vodja inštituta socialnih fondov (Barrionuevo), ki je prvi
sprožil ogorčenje proti korupciji, ko je javno zatrdil da „v Argentini nihče ne obogati z delom“. Predsednik je krepko skrčil tudi število svojih svetovalcev: ostalo jih je le petnajst. In podobne ukrepe. Ali bo vse to zadostovalo, da se spet pridobi izgubljeni ugled?
KJE STOJIMO
Poglejmo stvar bolj natanko. Vlada in peronizem se nahajajo v kaj kočljivem stanju. Dejansko, če sledimo političnemu življenju in vsem njegovim odtenkom, moramo ugotoviti, da peronistične (ali justicialistične, kot je bralcu bolj všeč) stranke dejansko ni. Ne obstaja kot organizirana stranka, ki spremlja delo vlade, ki daje zaslombo, medtem ko vlada skuša izvajati program, s katerim je stranka prišla na oblast. V sedanjem stanju je vlada poosebljena v enem samem človeku, in taje predsednik Menem, ki pa ne izvaja programe stranke (je ta stranka kdaj imela resen, izdelan program?) marveč svojo osebno politiko, s katero se ne strinja večina njegovih vo-lilcev. Medtem pa stranka dejansko ne obstaja, saj je edini izraz njenega življenja notranji boj za mesta na listah za volitve.
V takem stanju je razumljivo, da nihče dobro ne ve’, kje stojimo, kje se nahajamo. Zato je predsednik za ta teden naročil kar trem najboljšim argentinskim podjetjem za javno mnenje, da v vseh argentinskih provincah izvedejo čim bolj točno anketo o priljubljenosti vlade, mnenju o sedanjem stanju, in o najbolj priljubljenih osebnostih vsakega okraja. S temi podatki v roki bo pričel načrtovati dokončno volilno strategijo.
Vendar bo tudi ta strategija imela jasno določeno mejo: gospodarsko zmožnost države. Prav te dni smo prisostvovali dogodku, ki je sicer minimalen, a jasno kaže, kako stvar stoji. Odstopil je državni tajnik za socialno varnost ali po domače povedano, državni tajnik za upokojence. Santiago de Estrada je med upokojenci priljubljen mož. Skrbel je zanje za časa vojaške vlade in se vedno potegoval za njihove pravice. Na zadnjih volitvah se je predstavil kot neodvisni kandidat za poslanca v prestolnici, na listah Republikanske zveze, ki je podpirala predsedniško kandidaturo Angeloza. Bil je izvoljen za poslanca, a odstopil, ko mu je predsednik Menem ponudil funkcijo, ki jo sedaj zapušča. A ta odstop pomeni, da bo Menem izgubil precej upokojenskih glasov, in ne le v prestolnici, marveč široko po državi.
In vendar ni drugega izhoda. Santiago de Estrada, bivši argentinski poslanik v Vatikanu, je odstopil, ker je videl onemogočeno vse nadaljnje delo; ko seje naveličal zaman prositi, naj upokojencem namenijo nekoliko več fondov; ko je zaman skušal preprečiti, da bi obdržali upokojenski davek na telefonske tarife, ki sedaj pada v skrinje novih gospodarjev telefonske družbe. Zaman je tudi skušal obdržati višino upokojenskega davka na goriva. Te zapadene davke bi zamenjali z povišanim IVA davkom. A ti novi fondi ne gredo za plačanje upokojencem, temveč padajo v prazne državne blagajne. Utrujen, užaloščen in obupan se je poslovil od vlade eden njenih najvrednejših mož. Javno je izpovedal svoj brezup in brezčutje gospodarskega vodstva. Kdo naj se potem še čudi padanju ugleda predsednika?
DANILO ŽOLGAR
NAPAD IN NAPADALNOST
Odkar je kot odraz absolutne suverenosti zatonila v zgodovini neomejena pravica vsake države, da napade in izzove vojno, ter je človeška miselnost doumela zla, grozovitosti in težke posledice, ki jih poraja vojna, je človeštvo z vedno večjo iskrenostjo pričelo iskati sredstev, ki naj bi preprečila ponovna uničevanja, opustošenja in morije. Čedalje ostrejša politična in socialna nasprotja, ki se porajajo s silnim napredkom ter neenakomernostjo kulturnega in tehničnega razvoja in ustvarjajo nova žarišča vojne nevarnosti, so nujno terjala mednarodno sodelovanje, ne le na gospodarskem, temveč tudi na političnem področju. Mednarodno sodelovanje, zavest mednarodne skupnosti, je zrastla v prepričanju človeštva kot edino orožje za mimo sožitje in rešitev tako nacionalnih kakor tudi socialnih problemov. Doseči ta cilj pomeni ožigosati vojno kot zlo, napadalca za zločinca in napadalno vojno kot mednarodni delikt.
Kdaj govorimo o napadu in kakšne so njegove oblike?
ZDRUŽENI NARODI
Pravni odbor general ne skupščine OZN je na zasedanju v Parizu 1952 začel razpravo o definiciji agresije. Beseda je romanskega izvora in jo slovenimo „napad“. Gre torej za neko dokončno obliko ravnanja. Kaj pa potem agresivnost ali slovensko „napadalnost?“ Napadalnost predstavlja le neke vzpostavitve dokončne oblike, torej ravnanje samo. Napadnost vsebuje lahko več in razne vrste napadov, ki jih uvrstimo v pojem napadalnosti z ozirom na končni cilj, dokončno obliko napadanja. Vzemimo kot izrazito obliko „oboroženi napad“, ki predstavlja le posebno, lahko rečemo skrajno obliko ali še bolje —smoter napadalnosti. Vojna po mednarodnem pravu predstavlja zgolj dejansko stanje, v katerem se nahajajo dvoje ali več držav,. Oboroženi napad pomeni določene oblike vzpostavitve vojnega stanja, dočim napadalnost posega še globje; kaže se kot posebna oblika iniciativnosti, namena, da se vojno stanje doseže. Naj omenim v tej zvezi, da slovenski izraz „napad“ predstavlja zgolj „oboroženi napad“, vse druge vrste napadov, na primer napad s pomočjo tiska, radia, napad na osnovne pravice človeka, itd., so kot takšni posebej označeni ali pa jih —saj so lahko le sestavni del napadalnosti— opredelimo kot nevarnosti oboroženega napada. Agresija, 1'agression v francoskem jeziku pomeni oboroženi napad, dočim rabi francoski l'attaque za druge vrste napadov. Organizacija združenih narodov mora preprečiti že vsako nevarnost, tako da njeno delovanje ni omenjeno samo na primere dejanskih napadov, temveč posega še dalje v vzroke, posega na področje pojma „napadalnosti“.
Ožigosali smo napad kot mednarodni delikt, okrnili smo neomenjeno suverenost držav. Iskanje in opredelitev vzrokov napada, v širšem pomenu napadalnosti, nas ponovno postavi pred barikade zagovornikov državne suverenosti in to predvsem takrat, ko ne gre samo za one pojave, ki jih lahko predelimo kot neposredne vzroke napada, temveč posežemo dalje v odnose navidezno samo notranje političnega značaja. Mislim tu na položaj državljanov
posamezne države v zvezi z osnovnimi človeškimi pravicami. Pakt o človeških pravicah je mednarodnega značaja in kršitev tega ima mednarodne posledice. Kakšen pomen imajo njegove odločbe za države, ki jih formalno priznavajo, a istočasno odrekajo mednarodnemu forumu, ki jih izda, pravico do kontrole uveljavljanja s sklicevanjem na državno suverenost? Listina ZN res da postavlja kot načelo dolžnost nevmešanja v notranjepolitična vprašanja, pozabiti pa ne smemo, da čim tesnejše mednarodno sodelovanje zahteva tem večjo okrnitev tako imenovanih notranjepolitičnih vprašanj. Upoštevati moramo, da današnje politično obdobje še ne dovoljuje globjega posega, vendar mora biti za cilj in namen sleherne države v interesu mednarodnega sodelovanja. Zagotovitev osnovnih človeških pravic, ki jih v krvavih vojnah preizkušeno človeštvo danes terja, pa zato nikakor niso več notranjepolitičnega značaja, ker njih kršitev zavira vsako iskreno mednarodno sodelovanje, zgolj navidezno moralno priznavanje teh pravic z istočasno kršitvijo pa poraja mržnjo, odpor in .ezaupanje ter tako predstavlja nevarna žarišča vojne psihoze.
Na kratko sem poizkusil opredeliti notranji medsebojni pojmovni odnos napada in napadalnosti, a kako je z njuno definicijo? Da osvetlimo precejšnje težkoče, ki so se pojavile v tej zvezi v pravnem odboru generalne skupščine Združenih Narodov, se ozrimo nekoliko nazaj v preteklost, v čas, koje bil po prvi svetovni vojni na mednarodnem torišču z ustanovitvijo Društva narodov dosežen velik napredek v mednarodnem sodelovanju. Glavni namen pakta Društva narodov je bil zavarovanje miru in razvoj mednarodnega sodelovanja. Kot sredstvo za dosego tega navaja pakt sprejem nekih določenih obveznosti s strani držav-članic, da se ne bodo zatekle v vojno. Dejansko je pakt nameraval preprečiti vsako napadalno vojno, vendar ni te niti definiral, niti na splošno sankcioniral. Tedanje politične razmere, utesnjene radi nacionalno-šovinističnih in kolonialno-imperialističnih stremljenj, niso dopuščale niti pravne definicije napadalne vojne, niti splošnih sankcij za vsako napadalno vojno, dasi je čestokrat v členu 10 formalno napovedana. Dejansko sankcionirane so bile le tiste oblike napadalnih vojn, za katerimi je napadalec prekršil določene formalne obveznosti. Kellogov pakt iz leta 1928 je vojno kot sredstvo urejanja medsebojnih sporov izrečno prepovedal. Zopet le formalna, idealna prepoved brez točne definicije in sankcij. Tudi listina ZN ne vsebuje nikake definicije, vendar že vsa njena formalna vsebina, ki nosi pečat neizmernega trpljenja, jasno dokazuje, da bodo zagovorniki strogega formalizma doživeli poraz, saj ona ne podaja le določenih obveznosti, temveč prenaša svoje težišče na področje napadalnosti, kar pomeni, da hoče že v kali zadušiti vsako možnost vojnih spopadov. Dasi bi s tega stališča lahko zanikali nujnost definicije, saj lahko organizacija ZN vsak dejanski položaj oceni kot napadalen ali napad, vendar pa obstoje za definicijo napada in napadalnosti močni argumenti in sicer:
1) velika notranja nesoglasja v OZN, ki bi pri ugotavljanju dejanskega položaja lahko pridvedla do usodno dolgotrajnega in nerodovitnega razpravljanja;
2) s točno definicijo so podani vnaprej vsi elementi, ki državo v primeru kršitve ožigosajo takoj kot napadalko, ne da ta mogla računati na eventuelno spremenjene politične razmere.
Listina, osvetljenja v pravi luči, pa nas opozarja, da nam more služiti definicija le kot opora pri izvajanju kolektivne varnosti, nikakor pa ne sme biti izključno sredstvo, saj bi takšno formalistično pojmovanje izpodkopalo zaupanje v že tako nesigurno bodočnost.
OBRAMBNA VOJNA
Z ugotovitvijo oblik napada in napadalnosti je povezana tudi definicija obrambne vojne, ki jo Listina ZN izrečno smatra kot naravno pravo vsake države pred napadom ter opredelitev kolektivnih ukrepov s strani OZN. Oportunost tega nam izpričuje primer Koreje, ko je ZSSR večkrat ožigosedla kolektivno akcijo ZN kot napad. Vendar lahko mimo zatrdimo, da OZN ne bi obstajala, ako bi njena načela in njeno ravnanje ne slonelo na resnični volji milijonskih množic sveta po miru, volji, ki vzniknila iz krvave preteklosti obeh svetovnih vojn ter zato dvom o uporabi kolektivnih ukrepov zgolj v obrambnem interesu nima osnove. Upoštevati pa seveda moramo tudi način uporabe ter vrsto kolektivnih ukrepov in pri tem si ne smemo utvarjati, da bi bili lokalni politični in gospodarski interesi brez vsakega pomena. Popolno zapostavljanje teh interesov pri uporabi kolektivnih sredstev proti napadalcu v resničnem interesu skupnosti predpostavlja visoko razvit duh mednarodne solidarnosti.
Možnost dvoma in oporekanja upravičenosti kolektivnih ukrepov pa se vedno lahko obstoji in to lahko občutno kali mednarodne odnose. Izogniti se temu, v tem je prednost točne definicije napada in napadalnosti. Mnenja o potrebi definicije, kakor tudi o sami definicije agresivnosti v preje razložnem pomenu, so bila v pravnem odboru OZN mnenja zelo različna. Sovjetska delegacija se je zavzemala za postavitev definicije in njeno absolutno veljavo (definicija naj bi vsebovala vse primere agresije in izven nje bi bila vsa ravnanja dopustna), obratno pa so nekateri trdili, da bi postavljena definicija hromila delo OZN v njenem naporu za očuvanje in obrambo miru.
Razčlenimo pojem agresije v širšem pomenu na agresijo ali napad in agresivnost ali napadalnost. Kdaj lahko govorimo o agresiji ali napadu? Ker razumemo v mednarodnih odnosih pod tem pojmom dejanski napad z oboroženo silo, ki ogroža teritorialno celovitost neke države, odgovor ne bo tako težak, saj gre le za določitev tistih sredstev, katerih uporaba lahko dejansko ogroža teritorialno celovitost. Napad lahko 'opredelimo kot samovoljni nastop oborožene sile ene ali več držav proti drugi ali drugim državam v obliki in obsegu, ki predstavlja ogrožanje teritorialne celovitosti napadene države ah več držav. „Samovoljni“ pomeni napad mimo in brez ozira na OZN in njena načela.
S tem, da smo priznali OZN kot forum, ki naj vpliva na določitev, ali se določeno ravnanje smatra za napad ali ne, smo posegli že v vzroke uveljavanja teh ravnanj. V tej zvezi mislim na uporabo kolektivnih sredstev v obliki oborožene
akcije, ki jo odredi in izvede OZN s posebnimi, njej na razpolago določenimi vojaškimi enotami ali pa z enotami od nje delegirane države ali držav. Oboroženi nastop torej v obliki in obsegu, ki smo ju postavili kot zunanji obliki za označitev napada, vendar pa kot sredstvo OZN za preprečitev napada ali odstranitev napadalnosti ta nastop nima obeležja „napada“, temveč ga označimo za „kolektivno oboroženo“ akcijo ZN. Že preje sem enkrat omenil, sedaj pa ponovno poudarjam, da je vsak sum o napadalnosti oboroženih kolektivnih akcij OZN že s samim obstojem OZN nesnovan. Njen obstoj je utemeljen v želji človeštva po miru, torej v prostovoljnem pristanku vseh držav-članic. Očitati tem državam ali vsaj določeni večini njih, ki po pravilih postopka lahko odloča v posameznih primerih napadalni značaj, bi bilo isto kot označiti voljo človeštva po miru za laž in prevaro, načela OZN pa za sredstva nasilja, z eno besedo: čemu je sploh potreben in ali bi bil sploh možen obstoj te organizacije, če je miselnost človeštva še vedno prepojena z medsebojnim sovraštvom in željami po vojnih pustolovščinah.
SAMOVOLJA
Dosedaj smo vzroke določenega ravnanja omejili le na vprašanje: ali je bilo to samovoljno ali pa je temeljilo na sklepu OZN; tako smo nakazali možnost opredelitve pojma napada in oboroženih kolektivnih ukrepov. Ali pa smo s tem vprašanje vzročnosti dočela izčrpali? Ali lahko določeno ravnanje dobi obeležje le enega izmed navedenih obeh pojmov: napada in oborožene kolektivne akcije?
Samovoljno ravnanje je brezdvomno napadalno. Ali pa utemeljevanje s „samovoljnostjo“ zavisi samo od OZN? Mar niso možni še drugi vzroki, po katerih bi lahko prisodili, ali gre za samovoljno ravnanje, torej za napad? Mislim tu na opredelitev „obrambe pred napadom“. Kakor je bilo vprašanje vzročnosti za opredelitev med napadom in oboroženo kolektivno akcijo enostavno, se znajdemo sedaj na mnogo bolj težavnem in kočljivem področju, o katerem sem že večkrat govoril: na področju napadalnosti. Kakšna ravnanja smatramo za napadalna in kako upoštevati njihov odnos do ravnanja, ki bi ga po obliki in obsegu definirali za napad? Z drugimi desedami: mar naj pri definiciji samega napada upoštevamo tudi vzroke, ki so dovedli do uveljavljanja vojnih dejanj?
Vzemimo samo dva primera iz preteklosti. Nemčija je 1941 opravičevala svoj napad na ZSSR kot obrambno nujnost proti njenemu agresivnemu ravnanju in njenemu dozdevnemu namenu spožitve oboroženega napada. V začetku korejske vojne je Gromiko obtožil južnokorejsko vlado napadalnega načrta.
Nedvomno drži, da bi brez upoštevanja vzrokov dajali potuho podtalnemu rovarjenju, izzivanju in mrzličnemu pripravljanju na vojno z vsemi sredstvi. Vzemimo, da bi šele nastop vojne sporožil mednarodnopravne posledice, da bi mehanizem OZN začel delovati šele takrat, ko bi že prišlo do vojnega stanja. Ožigosati enega, ki je dejansko prvi grozil teritorialni nedotakljivosti, že to je često zelo težko in kočljivo, za napadalca, bi bilo tudi pri takšnem načinu urejevanja medsebojnih Nad. na 4. str.
NAPAD IN NAPADALNOST
Nad. s 3. str.
odnosov pravilno, dasi bi teža morala zaviseti od predhodnih pojavov: od vzrokov napada. Kakor pa lažje odpraviš vsako zlo v njegovih zarodkih, je že pakt Društva narodov, mnogo koreniteje pa Listina teh posegla nazaj v vzroke, ki bi lahko dovedli do dejanskega napada. Zajela je namreč z izrazom „nevarnosti za mednarodni mir in varnost“ široko področje napadalnosti. Ne šele dejanski oborožen napad, temveč žd ravnanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost, sproži mednarodnepravne posledice in opravičuje sankcije s strani OZN. Država, ki se čuti ogroženo, ima pravico in celo dolžnost, da se obme na organizacijo ZN s pošnjo za zaščito in nikakor ne more niti s formalnega vidika svojo eventuelno oboroženo akcijo opravičevati z domnevnimi ravnanji nasprotne države.
Kaj pa, če organizacija ZN noče ali ne more nuditi zaščite? V odgovoru na to vprašanje je vsebovana vsa moč in življenska sila obstoja ZN. Ne le definicija vseh pojavov napadalnega 'značaja, temveč tudi sankcioniranje in dejansko uveljavanje sankcij lahko krepi moč in ugled.
Definicija napadalnosti, ki mora računati z mnogoštevilnimi pojavi in oblikami pojavov, nas postavlja pred mnogo bolj kočljivo nalogo kot opredelitev dejanskega oboroženega napada, in to tembolj glede na razrvanost in heterogenost političnih razmer na svetu. Zaustavimo se samo pri enem takšnih nasprotij, pri teoriji o tako imenovanih pravičnih in nepravičnih vojnah. Nekateri govore o vlogi, ki jo je ta ali ona vojna odigrala na poti človeškega napredka in osvoboditvi narodov. Res, zgodovina nam daje mnogo primerov pravičnih vojn, ki pomenijo zelo velik napredek za človeštvo. Vendar pri tem ne smemo nikoli pozabiti, da vojne ne postanejo pravične glede na to, kakšno ime jim dajo oziroma lahko mislijo o njih tisti, ki jih vodijo. Tako smatrajo voditelji ZSSR, da je vsa zgodovinska pravica na njihovi strani in da vse, kar se upira teh „pravici“, zasluži smrt in prekletstvo. Vsi vemo, da je bila nekoč vojna „časten“ način urejevanja mednarodnih sporov in celo neomenjena pravica vsake države kot odraz njene absolutne suverenosti. Danes pomeni grozo, strah in odpor vsega človeštva.
Nedvomno pa naravno stremljenje človeka po svobodi ne bo obsodilo borbo ljudstva, ki je zatirano, nego bo vsako imperialistično vojno ožigosalo kot nepravično. Z zgodovinske perspektive gledano, lahko opredelimo posamezno vojno, čeprav so tudi pri tem mišljenja lahko dokaj različna. Težje pa je včasih opredeliti vojno s stališča sedanjosti in bodočnosti, odgovoriti namreč na vprašanje: ali ima vojna imperialistični ali osvobodilni značaj, z drugimi besedami —čemu služi vojna? V primeru državljanske vojne pri reševanju sporov notranjepolitičnega značaja na tem mestu ne bom govoril. Omejim se samo na vojno po mednarodnem pravu, ki predstavlja skrajno sredstvo reševanja konfliktov med dvema ali več mednarodnopravnimi subjekti. S posebnim ozirom na današnji razvoj mednarodne povezanosti in politične zaostritve, ko lahko še tako majhen konflikt v kateremkoli delu sveta razplamti svetovni požar, bi vprašanje: čemu služi vojna? obrnil v bolj konkretno stran: za kakšno vojno gre? Za napadalno v preje razloženem pomenu ali za obrambno? Lahko se namreč kdo postavi na stališče, da ima tudi po zunanji obliki napadalna vojna osvobodilni značaj in to utemeljuje s stališča bodočnosti.
SIN PREPEVA V DOMOVINI SVOJIH STARŠEV
Spomnimo se samo na izjavo vodje komunistične partije Francija Thoreza, češ da bi on pozdravil sovjetsko vojsko v Franciji kot osvoboditeljico. S takšnimi teorijami o pravični ali nepravičnih vojni vmešamo v mednarodno sožitje le nesigurnost, ki ima za posledico nenehno vojno psihozo.
Globoka politična razdvojenost, ki se odraza v značilnih dogodkih na mednarodnem torišču, nas opominja ne zapirati oči in se predajati utvaram. Poudaril sem že, da dejanskega napada s strani prizadete države na osnovi njenega subjektivnega mnenja o agresivnih namenih nasprotne države ni mogoče priznati za objektivna. Odločati o tem vprašanju je možno le kolektivno v okviru OZN, kjer gre za mnenje določene količine, čeprav to upoštevajoč razne interese, gospodarske ali politične, praktično skoraj ni mogoče. Toda stvarnost nas opozarja, da tudi takšna odločitev lahko privede do težkih zapletljajev v mednarodnih odnosih. Od obsodbe pa je tudi dostikrat se daleč do dejanskih kolektivnih ukrepov, Iraški napad na Kuvait nam pa dokazuje, da se ti ukrepi včasih kar na hitrico pospešijo.
Raznovrstnost napadalnih oblik že s formalne strani otežkoča definicijo napadalnosti, politična labilnost pa to še visoko potencira. Zahteva po definiciji, pa še tako nepopolni, je utemeljena v dejstvih, ki sem jih že večkrat omenil, posebno pa še v tem, da vsaj deloma združi poedina mnenja in tvori osnovo za nadaljnje sporazumevanje. Vodilna pa mora biti pri vsem delovanju Listina ZN in njenih načel, ne pa zgolj formalna oblika te ali one definicije, ene ali druge pogodbe. Tehnični razvoj kakor tudi odnosi družbenega življenja se razvijajo z vedno silnejšim tempom, OZN pa bo ostala trdna le z eno enotno in nedeljivo silo: z željo po miru in medsebojnem sožitju tako držav kakor tudi poedincev, kateri svobodni razvoj je osnova države in socialne družbene ureditve.
Že nekaj časa je član ljubljanske Opere mlad basist Janez Vasle, rojen v Buenos Airesu v Argentini. Študije je dokončal v operni šoli Teatra Colona. V tem svetovno znanem gledališču je potem več let sodeloval kot solist. V Evropi se je izpopolnjeval med drugimi pri Antonu Dermotu na Dunaju. V letu 1989 je bil finalist mednarodnega tekmovanja Luciano Pavarotti v Philadelphiji. Malo kasneje je koncertno gostoval v Avstraliji, seveda tudi med našim rojaki v Melbournu, Sidneyu in Geelongu. V Ljubljani se je prvič predstavil z organistom Hubertom Bergantom leta 1987 v cerkvi Sv. Družine v Mostah. Potem pa je ponovno nastopal z zborom Consortium Musicum pod vodstvom dr. Mirka Cundermana. Pod njegovo taktirko je marca istega leta uspešno pel oratorij Elija v Slovenski filharmoniji. Malo prej je sodeloval na namški tumeiji pod vodstvom Helmutha Rilinga. Te dni bo izšla v Stuttgartu CD plošča z oratorijem Les beautitudes (Blagri) Cesarja Francka. Rad je odgovoril na nekaj vprašanj:
Vaši starši so po vojni odšli v Argentino, Vi pa se zdaj vračate na njihov dom — kakšni so občutki?
Prijetni. Na ljubljansko življenje se počasi privajam. Prišel sem z ženo Adriano in dva meseca staro hčerkico Marjano. Za ženo bo malo težje, ker je Argentinka in še ne govori našega jezika. Pa že pobira prve slovenske besede. Mislim, da bo moja ljubljanska izkušnja zelo pozitivna. Delal bom veliko in me to zelo veseli, ker pevec obdrži forme le na deskah. Je pa tudi lepo, da lahko nastopam v rojstem kraju svoje mame. Ona je tolikokrat šla poslušat razne opere, verjetno prav tiste, pri katerih bom sam sodeloval. Oče je Štajerec, doma iz Žalca v Savinski
dolini. Tudi on se veseli, da pojem v Sloveniji, na katero ga veže domotožje.
Gotovo je pomagalo, da ste danes v ljubljanski Operi tudi to, da tako dobro obvladate slovenščino.
Brez dvoma. To je tudi zame šola. Danes vidim, kako so imeli prav starši in tudi učitelji v slovenski šoli, ko so nas neprestano spodbujali h govorjenju in pisanju materinega jezika. Kot otrok sem se seveda temu tudi kdaj upiral. Vsi moji sovrstniki so bili ob sobotah prosti, jaz pa sem moral v slovensko šolo. Danes mi pa to, kar sem se naučil, zelo prav pride.
Kot otrok ste doma in v slovenski skupnosti doživljali predvsem slovensko okolje, vse ostalo pa je bilo špansko. Kaj se čutite po narodnosti?
Oboje. Sem Argentinec in Slovenec. V Argentini sem se rodil, zrastel, se šolal ter glasbeno izobraževal. Sem argentinski državljan in pogrešam svojo zemljo, če sem daleč. Po mojih žilah pa teče slovenska kri. Starši so me že od malega vcepili ljubezen od Slovenije, Doma smo vedno govorili in še danes govorimo po slovensko. Pomembnost jezika pa sem spoznal šele takrat ko sem bil prvič v Sloveniji in sem ga slišal na avtobusu, na cesti in v trgovinah.
Kako so vas sprejeli v Operi?
Zelo prijazno. Debitiral sem že konec decembra v operi Tosca. Sedaj pa vadim vloge Don Alfonsa pri Cosi fan tutte in Ramfisa pri Aidi. Poleg tega pa bom še sodeloval pri nekaj koncertih z zborom Consortium musicum. Vsi, ki sem jih do danes spoznal, so me zelo lepo sprejeli.
Pogovarjal se je JANEZ RIHAR.
DRUŽINA, 20. januarja.
Mogoče ne veste, da...
—	da je v nedeljo, 16. decembra 1990 Katoliški delovni odbor, ki vodi organizirano versko dejavnost med koroškimi Slovenci, v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu slovesno obhajal svojo 25-letnico...
—	da po mnenju kakšnega strokovnjaka danes dela v Sloveniji čez 2.000 operativcev v tajnih službah in skoraj 20.000 njihovih sodelavcev...
—	da trenutno najbolj obiskujejo Medžugorje duhovniki z angleškega jezikovnega področja in da jih je neko nedeljo kar 112 somaševalo pri maši v angleščini...
—	da so zadnje čase našteli v Franciji 4.000 stoletnikov in ugotovili, da najbolj podaljšuje življensko dobo mirno življenje...
—	da je bil mariborski škof dr. Franc Kramberger svoj čas zaradi hrabrega obnašanja povišem v majoija jugoslovanske armade...
—	da je bil za novega šefa Službe državne varnosti — dedinje zloglasne Udbe v Sloveniji imenovan dr. Miha Brejc, bivši član Zveze komunistov...
—	da se je medžugorska vidkinja Marija Pavlovič v oktobru mudila na Češkoslovaškem in v Sovijetski zvezi;
druga vidkinja, Vicka, pa je v istem mesecu poromala v Fatimo, kjer je zaman skušala govoriti s sestro Lucijo (je namreč bolna)...
—	da je bil poljski predsedniški kandidat Tyminski, Walensov konkurent pri volitvah, naklonjen temu, da Poljska dobi 100 enome-gatonskih atomskih bomb...
—	daje znani francoski konvertit, akademik André Frossard, izdal knjigo Dieu en question (Vprašanja o Bogu), kjer odgovarja na 48 vprašanj mladih ljudi o verski tematiki, in da je zdaj knjiga izšla v italijanskem prevodu...
—	da si je veliki bojevnik za pravice proletariata Ivan Maček, bivši šef Ozne, dal v Ljubljani zgraditi tako razkošno vilo, da se je lahko zdaj v njej udomil italijanski konzulat...
—	da je znani italijanski katoliški pisec Vittorio Messori objavil v dnevniku L’Avvenire vrsto zanimivih člankov o islamu, v katerem po padcu komunizma predvideva največjega nasprotnika krščanstva v prihodnjem tisočletju...
MLADIKA, Trst, Št. 10; 1991
KOROŠKA
ŠOLSKA AKADEMIJA
Bogato dejavnost na slovenski gimnaziji so prikazali mladi, ki gradijo s tem mostove v smislu sprave med narodoma.
Slovenska gimnazija se je tako kot vsako leto pobrptila z enim izmed slovenskih društev, in sicer z društvom iz Šmihela nad Pliberkom. Poleg nastopajočih in številnih' staršev so jim izkazali primanje častni gostje, med njimi minister dr. Jan'z Dular.
Ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik je v pozdravnih besedah opozoril m’ade, da so stik: pomembni, ker so znamenje sprave med obema koroškima narodoma, da so mladi .most, ki bodo uresničili spravo, katera starejšim ni uspela. Na trgovski akademiji se bo slovenska in nemškogovoreča mladina srečavala enakopravno. Predvidena sta tudi dva obvezna tuja jezika: italijanščina in angleščina, kar zadošča za imenovanje dvojezičn
„TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI“
Ob praznovanju 200-1ebnice uprizoritve Linhartove komedije je Mestno gledališče iz Ljubljane gostovah na Koroškem. Igrali so v Šentprimo-žu, pri Cingelcu in v Šentjakobu.
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Roman Vojna in revolucija, ki ga je izdala SKA v Argentini, je bil doslej skrit v zaprtem oddelku ljubljanske NUK in v slovenski literarni in kulturni javnosti zamolčan. To delo Franka Btikviča je sedaj izdala zasebna založba M in M, ki pomeni skupno angažiranje Mladine in dela alternativnega založbe Magnolija, za založbo pa odgovarjata Marjan Horvat in Franci Zavrl. Vojna in revolucija je označena kot prvi slovenski oporečniški roman, natisnjen v Sloveniji.
LJUBLJANA - Gibanje „Za življenje“ je imelo seminar v Mostah, katerega seje udeležilo 120 oseb. Soglasno so sprejeli sporočila javnosti, iz katerih povzemamo: Načrtno naj se spreminja miselnost, ki je bila načrtno vcepljena, da mora biti mati zaposlena zunaj doma. Materinstvo naj bo cenjeno kot pravi poklic, tudi finančno naj bo to materam omogočeno. Propaganda za splav naj se prepove podobno kakor za droge, alkoholizem, prostitucijo, kajenje. Na televiziji naj bo čim manj tihe reklame za nasilje (vojni filmi, kriminalke, risanke z nasiljem). Spodbuja naj se miselnost, ki grozi, da bo zadušila našo prihodnost, češ da družina finančno in še manj čusveno danes ne zmore imeti več kakor za dva otroka. (To potrjuje padajoče število rojstev in rastoče število psov). Pornografija naj se močno obdavči, naj bo teže dostopna. Nekatere načele tega gibanja: Živim iz prepričanja, da je življenje čudovit dar, zato ga želim razviti v vseh smereh, da bo res „življenje v obilju“ (Jn 10,10). Spoštoval bom vsako življenje od začetka do naravnega konca. Pri mladih bom posebej podpiral dozorevanje za te odločitve: da si ne bodo že v mladosti uničili življenje z napačnim izživljanjem, da bodo dozorevali za pogumen korak v dobro pripravljen zakon, da bodo z veseljem sprejeli tudi kakšnega otroka več, kot to dopušča črnogledo javno mnenje.
LJUBLJANA - Drugačne zvezde nosi naslov druga potopisna knjiga Zvoneta Šeruge, ki jo je avtor predstavil v Cankarjevem domu. Z 80 barvnimi fotografijami opremljena 468 strani dolga knjiga se členi na tri dele: Severna in Južna Amerika, Azija in Avstralija in Afrika. „Drugačne zvezde - z motorjem okoli sveta“ je v nakladi 5500 izhodov izšla v samozaložbi. V njej o dogodkih ob svojem obisku v Argentini molči.
LJUBLJANA - Prešernova družba je v zbirki Vrba predstavila štiri knjižne novosti slovenskih avtorjev: Vzporedno nebo, roman Branka Šomena, Njen modri plašč Mateja Dolenca, Višek Marije Cigale in roman Bazen - Igorja Karlovška.
LJUBLJANA - Koncert zdravnikov je bil v veliki dvorani Narodne galerije. Posvečen je bil zaključku XXI. Plečnikovega memorialnega sestanka in petdesetletnici instituta ter katedre za patologijo. Na koncertu so nastopili zdravniki in študenti medicine kot instrumentalni solisti, komorni sestavi in vokalne skupine. Po podelitvi priznanj in spominskih diplom so program pričeli pevci in pevke mešanega zbora Dr. Bogdan Derč z zdravniško himno (R. Matz: Carmen medicorum).
LJUBLJANA - Koncert Društva glasbenih umetnikov Slovenije iz cikla Koncerti pri emonskih vratih je bil zanimiv glasbeni dogodek, saj sta bili na
njem predstavljani slovenski komor ni noviteti. Ciklus sedmih skladb za različne zasedbe z naslovom Zimska pravljica je izdelal Jakob Jež že leta 1963. Dva stavka te kompozicije (Babica pripoveduje in Sneženi mož) sta tokrat doživela svojo prvo izvedbo. Igorja Štuheca skladba za violino in klavir The Crocks (1990) s stavki: Vase, Bottle, Glass, Window Pane, Skulpture, steklena menažerija, torej katere „razbitne“ skladatelj med seboj razstavlja, razmešča, jemlje stran, razbija in gradi naprej, pa je prišla pred publiko še skoraj vroča.
CELJE - Kabaret 91 avtorice besedila in glasbe Svetlane Makarovič so uprizorili krstno v Slovenskem ljudskem gledališču. Humorno in sarkastično, ironično in brez kompromisno podobo Slovencev so postavili na oder režiser Vinko Möderndorfer in scenograf Štefan Marflak, med drugimi.
LJUBLJANA - S premiero Potohodca Daneta Zajca so zaključili v Mestnem gledališču Ljubljanskem koledarsko leto in obdobje umetniškega vodenja Toneta Partljiča, režiser Mile Korun primerja dramo z Dantejevim Peklom, saj se tudi v Zajčevem delu spuščamo po krogih do dna spoznanja. V prvem krogu vidi psihološko motivirani ljubezenski trikotnik, v drugem prostor kolektiva, družbe, revolucije, v tretjem je prostor smrti in posmrtnega življenja, v četrtem pa vesolje kot prostor zadnjih vprašanj in odgovorov.
ZREČE - Novo termalno zdravlišče so odprli v tem kraju. Zreške terme so šestnajsto termalno središče v Sloveniji, v njih pa bodo ob fizikalni medicini in rehabilitaciji zdravili še paciente po poškodah gibal, revmatične bolnike ter psihično preobremenjene paciente.
LJUBLJANA - Božični koncert so priredili v dvorani Slovenske filharmonike. Nastopil je Komorni ansambel Slovenicum pod taktirko Uroša Lajovica in s solistom Wolfangom Brunnerjem na hammerklavirju. Izvajali so dela Mozarta, Clementija in Righinija. Hotel Lev pa je pripravil božični koncert z ansamblom za staro glasbo 415 International. Izvajali so dela Polarolija, Telemanna in Scarlattija.
Illlllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll
Osebne Novice
Rojstvo: V družini Helene Hočevar in Ricarda Canaveseja se je 25. januarja rodila hčerka Lucija Tatjana.
Staršem naše čestitke!
Smrt: Umrla je v San Justu 23. januarja Adela Cesar. Naše sožalje!
SOBOTA, 9. februarja:
Naš dom San Justo - Velika pustna veselica.
NEDELJA, 10. februarja: Slomškov dom - Pustna veselica. NEDELJA, 3. marca:
Tombola na Pristavi.
NEDELJA, 17. marca:
Tombola v Caparachaju.
_-----
Pravijo, da danes ne dobiš nič zastonj.
A to ni res.
Za vsakih 5 tablic, ki jih kupiš v preprodaji za letošnjo
PRISTAVSKO TOMBOLO
ki bo 3. marca,
dobiš 1 tablico zastonj. Tablice po A 10.000.-Lepi in bogati dobitki se že zbirajo.
Zato ne pozabi: 3. marca na PRISTAVO po lepe dobitke.
In še to: tablice kupi v preprodaji!
COOPERATIVA DE CREDITO “S.L.O.G.A.” LTDA.
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado)
Matrlcula N2 5380
Bmé. Mitre 97 - Ramos Mejia - Pcia. Buenos Aires CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el articulo 31 de los Estatutos Sociales, se convoca a los Senores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizam el dia 16 de Marzo de 1991 a las 19 horas en el locai de la calle Castelli N2 28 de la Ciudad de Ramos ‘Mejia, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIAr
1)	Designación de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea segün el art. 39 de los Estatutos Sociales.
2)	Elección de la Comisión escrutadora de tres miembros.
3)	Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resultados, Anexos 1 y 2, Informe del Sindico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio Econòmico N2 30, iniciado el 1 de enero de 1990 y finalizado el 31 de diciembre de 1990.
4)	Aprobación de la capitalización de la cuenta “Ajuste del capitai cooperativo” y la absorción del quebranto por la Reserva especial, segün la Resolución 615/86.
5)	Elección de los miembros del Consejo de Administración, segün lo determinado por el art. 48 de los Estatutos Sociales. Por dos anos: el Presidente, el Prosecretario, el Protesorero, 3 Vocales Titulares y 1 Vocal Suplente.
Ramos Mejia, 29 de Enero de 1991.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACIÓN.
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA Personeria Juridica: Decreto N2 1933/62 - Registro C 3754/59 CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias, se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizarà el dia 17 de marzo de 1991 a las 9 horas 30 minutos en la sede social de la calle Ramón L. Falcón 4158, Capital Federai, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA:
1-	Designación de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y secretano, el Acta de la Asamblea.
2-	Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3-	Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Cuenta de gastos y recursos e Informe de la Comisión Revisora de cuentas, correspondiente al Ejercicio comenzado el 1 de enero de 1990 y finalizado el 31 de diciembre de 1990.
4-	Aprobación de la cuota social a partir del 1 de enero de 1991.
5-	Elección del Consejo Directivo, la Comisión Revisora de cuentas y el Tribunal de Honor, todos por 2 anos.
Transcurrida una hora después de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizarà, conforme al articulo 16 de los Estatutos, con el numero de los asociados presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO.
"SLOMŠKOV DOM	N
vabi na
pustno veselico
v nedeljo, 10. februarja 1991
^_______________________Igra Wündertone J
MALI OGLASI
Pazimo in oskrbujemo vašega psa med počitnicami - Tel.: 623-8138 ELEKTRONIKA
Elektro Ader — Električni material za industrijo in dom, splošne inštalacije. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947. Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše - tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 -Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459 - Brandsen 2167 -San Justo.
SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 - San Justo -Tel: 651-2176.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“ - San Martin - Tel.: 755-1353. ARHITEKTI
Andrej Duh - načrti, gradnje in vodstvo del v mestu in okolici; nepremičninski posli - P. Moreno 991 - 5. nadstr. „C“ -Bariloche - Tel.: 0944-20733.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840. ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168
-	San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455
-	9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave —- privatne
-	trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 -Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N9 3113 -(1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital (1 kvadra severno od postaje Liniers).
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda —
Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 -Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/ 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Rešitev križanke
VODORAVNO: 1. Potres. 6.Presno. 11. Opaž. 12. Nor. 14. Trak. 15. Lok. 16. Boter. 16. Prt. 19. Oj. 20. Počijem, 22. To. 23. Velikovec.
25.	Obala. 27. Njiva. 29. Kazino. 31. Hangar. 32. Lan. 33. Mir. 35. Aar. 36. Bol. 37. Katin. 39. Rus. 41. On. 42. Maribor. 44. Hi. 45. Marija. 46. Istran. NAVPIČNO: 1. Polotok. 2. Opoj. 3. Trak. 4. Rž. 5. Snoči. 6. Prejo. 7. Et. 8. Srp. 9. Nart. 10. Oktober. 13. Otika. 16. Bolan. 17. Revna. 20. Pelin. 21. Mejna. 23. Vazal. 24. Cigar. 26. Balona. 28. Varuha. 30. Omara. 31. Hribi. 34. Iti. 36. Bom. 37. Kaj. 18. Nos. 40. Sin. 42. Mi. 43. Rt.
Zaradi počitnic v tiskarni bo naslednja številka lista izšla 28. februarja.
VODORAVNO: 1. ni radodaren; 5. raztrgan kos blaga; 9. garant; 14. nobena stvar; 17. brez konice, neostra; 18. vladna koalicija v Sloveniji; 19. rimsko mesto v Sloveniji; 20. zvezda, ki nenadoma zasveti; 21. prostor kjer se igra; 22. samo ena; 23. ena od poslednjih reči; 24. riževo žganje; 25. zdravilo; 26. izloček žlez v ustih (4. skl.); 27. ceste, steze; 28. slovanska boginja zime; 30. kraljevi sedež; 32. zid v hiši; 34. plača z denarjem; 35. sklop roke s trupom; 36. tu imate!; 37. kvaliteta; 41. steklena cevčica; 44. reka v Sloveniji; 45. snov iz vlaken, na katero se piše; 46. mlečni izdelek; 47. malo zmoči; 48. grška črka; 49. majhna; 50. morala (4. skl.);.52. mila ...; 52. zelena žaba; 54. prosi Boga; 55. obmetan s kepami; 56. enojno; 57. odprtina v steni; 58. grenko zelišče; 59. izdelek čebel; 60. slovenski pisatelj; 62. raztrosi seme; 63. predsednik slovenske vlade; 67. čebula; 68. organ v ustih; 69. močvirna jasa; 70. moško ime; 71. eden od glavnih grehov; 74. najmanjši delec snovi; 75. hitra in gibčna zver; 76. reka na Štajerskem; 77. vzor; 78. divja žival; 80. ne biva; 81. drsalec; 82. Seiest; 83. žgoč, strupen; 85. snov; 87. vrstilni števnik; 88. ogoljufan; 90. opravlja delo;
91.	slovenski politik in socialni voditelj;
92.	pot, telesni izloček; 93. pešam; 94. revolucija, upor; 98. gorski prehod; 101. išče živali; 102. dene na vrv; 104. kozje usnje; 105. plava po zraku; 106. posedujeta; 108. ima vrednost; 109. mali kos zemlje, ki štrli v morje; 110. stric; 111. brezoblačen, svetel; 112. mehak; 113.
odmevi; 114. katran, 115. koralni otoki; podporni kos lesa; 117. Mojzesov brat.
NAVPIČNO: 1. visoka, ozka zgradba; 2. zvitek las; 3. izdatki; 4. dvojica; 5. cedilniki; 6. kemična spojina; 7. stasita, samozavestna; 8. merska enota za občutljivost filma; 9. nasprotnik Don Camilla; 10. nanaša malto na zid; 11. ud telesa; 11. osebni zaimek; 12. narod mongolskega izvora; 14. neumna; 15. moško ime; 16. pričakuje; 18. samo po delih; 20. guba zemeljske skorje; 26. biti vzravnan; 27. del noge; 29. nista soglasna, nasprotujeta; 31. veselje; 33. blodi; 34. pokrivalo; 37. psevdonim dr. Tineta Debeljaka; 38. odpad listja; 39. oponaša kačji glas; 40. prestol; 41. prepevam; 42. vzdevki, samostalniki; 43. posmeh; 44. apnenec, ki prekriva stene v kraških jamah; 45. znak nadškofovske oblasti; 48. mehurčki na vodi; 49. rožni venec; 51. strine, sorodnice; 52. slap v Kamniških planinah; 54. ugnetam testo; 55. nižanje morja; 57. mesto v Sloveniji; 58. pazi!; 61. dišavna rastlina; 62. dan v tednu; 63. majhen konjiček; 64. zarjavel; 65. sluga; 66. istoveti; 68. splošen, razglašen; 69. nebesno telo; 71. okras, lepotičenje; 72. tonovski način; 73. mutaste; 76. čez, počez; 78. sedaj; 79. nevestina oprema; 81. danes zvečer; 84. razdejanje zemeljske površine; 85. primerja z enoto; 86. anahoret, puščavnik; 87. pretresel; 89. navzlic, čeprav; 90. kavči; 91. se pomaknem; 93. gostinska stavba; 95. votla mera; 96. tesno prilegajoča pletena obleka; 97. pokojni slovenski kipar iz
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debelak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administración:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N8 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N8 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N8 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino Ae 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigarna Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohotjeve družbe, Viktringer 26.
v Ljubljani: Pri Prešernovem spomeniku. Stavljenje: MALIVILKO Talleres Gräficos “VILKO” SR.L., Estados Unidos 425 (1101) Buenos Aires - TeL: 362-7215
Argentine; 98. predsednik zelenih, član slovenskega predsedstva; 99. izrejanje; 100. vesolje, vsemir; 101. lovilna zanka; 103. se ponaša, se napihuje; 107. izraz pri šahu; 108. ribja koščica; 109. sovražnica železa.