221. številka. Ljubljana, v četrtek 27. septembra. XVI. leto, 1883. Ithaja vsak dan irpčer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstrijsko-ogerske dežele za voe leto 10 gld., xa pol letajjs gld., za četrt leta 4 gld., ^Brt* jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja nadom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 1') kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina cnaaa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če so dvakrat, in p*> 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljitui v Frana Kolmaua hifii .Gledališka BtolbaV D pravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (V. seja dne 25 septembra.) (Konec.) Poslanec Oton Detela poroča v imenu deželnega odbora o zgradbi mostu čez Kolpo pri Vinici in nasvetuje: Slavni deželni zbor vzame naj poročilo o sedanjem stanji zgradbe rečnega mostu odobrovalno na znanje ter naj postopanje deželnega odbora o tej zadevi potrdi in sklene, da se znesek 1194 gld., ki vsled prenaredbe načrta po razmeri Se pripade na tukajšnji sklad, prevzame na deželo kranjsko oziroma na deželni zaklad, in da se to sporoči kralj, hrvatski deželni vladi, kar zbor brez razgovora odobri. V imenu deželnega odbora poroča poslanec Murnik o nekaterih prenaredbah deželnega volilnega reda sledeče: Postava z dne 4. oktobra 1882. leta, drž. zak. št. 142., s katero so se nekatere določbe državnega volilnega reda (postava dne 2. aprila 1873. 1. drž zak. št 41 ) prenaredilc, ima za aktivno volilno pravico v državni zbor druga načela, kakor so ona, ki veljajo za deželni zbor. Po 5. odstavku § 9. omenjene postave imajo namreč v volilnem razredu mest in kmetskih občin razi n druzib tuli tisti občani pravico voliti poslance oziroma volilne može, kateri imajo najmanj 5 gold. direktnih cesarskih davkov na leto plačevati in ki sploh zadoste vsem drugim pogojem volilne pravice v državni zbor. Dokler ni bilo v začetku omenjene postave o volilni pravici volilcev mestnih skupin v državni in deželni zbor, veljavna so bila jednaka načela; z omenjeno postavo se je pa aktivna volilna pravica glede volitev v državni zbor razširila. Deželni odbor je moral priznati, da bi no bilo prav, da — bilo bi celo krivično, ako bi se v deželni volilni red ne vzprejele tiste določbe glede razširjenja aktivne volilne pravice, ki so v državnem volilnem redu. Ker so tudi glede* sestavljanja volilnih imenikov, glede reklamacij zoper volilne imenike in glede razsodeb o uloženih reklamacijah zoper volilni imenik, potem glede izdaje izkaznic za volitve volilnih mož in glede potrdila o postavnosti same volitve volilnih mož, o izdaji in izročitvi izkaznic za volilce in sploh glede same volitve poslancev v postavi od 2. aprila 1873. I. drž. zak. štev. 41. nekatere določbe bolj jasne, kakor dotične določbe deželnega volilnega reda, usoja si deželni odbor predlagati tudi prenaredbo dotičnih paragrafov deželnega volilnega reda. Na podlagi navedenega stavi deželni odbor sledeči predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: „Priloženi načrt postave se potrdi in deželnemu odboru se naroči, predložiti ga v Najvišje po-trjenje." Poslanec Svetec nasvetuje, da se načrt tega zakona izroči odseku .sedmerih udov, ki naj se takoj volijo in naj zaradi pogovora seja preneha za neko • liko Časa. V odsek se izvolijo gg. poslanci: Murnik (na čelnik), Svetec, dr. Vošnjak, Klun, dr. Pokluknr, dr. pl. Schrey (namestnik) in Karol Luckmann. Na vrsto pride poročilo deželnega odbora o vo-litvi deželnega poslanca za meati U.dovljica-Kamuik ia za trg Tržič. Poročevalec je deželni odbornik Murnik in poroča sledeče: Od 319 volilcev tega volilnega okraja udele- žilo se jih je 220 volitve; absolutna večina je torej 111 glasov. Od oddanih glasov jih je dobil g. dr. Mak« Samec, zdravnik v Kamniku 111, g. Gustav grof Thurn, graščak v Radovljici pa 109. Prvoimenovani je torej izvoljen. V volilni zapisnik so se upisale sledeče opazke: 1. Volilcu Vincenciju Citterer-ju iz Tržiča Be vsled sklepa večine ni dovolilo voliti, ker se ni izkazal z izkaznico. 2. Ko se je oddajanje glasov Že zaključilo, prišla je Marija Malh iz Tržiča ter zahtevala svojo volilno pravico; voliica Apolonija Polaj in Kaspar Dornik iz Tržiča pa sta priđla, da bi izvršila svojo volilno pravico. 3. Ker se tem trem volilcem ni pustilo voliti, proteBtovali so trije člani komisije v imenu treh navedenih volilcev iu v imenu voliica dr. Jclovška \z Radovljice zoper to postopanje, ker ti volilci zaradi goječe na zadnji klic, udeležiti se volitve, neso mogli več v pravem času priti v volilno sobo in to tem bolj, ker ni bilo moj zadnjo oddajo glasil in mej zaključenjem volitve Dobenega prestanka. Dva člana volilne komisije ugovarjala sta tem trditvam ter poudarjala, da v volilnem redu ni določbe, vsled katere bi se moralo čakati z zaključenjem volitve. C. kr. volilni komisar potrdil je v zapisniku, da je predsednik večkrat stavil vprašanje, je li Be navzoč kak voliiec, ki se ni volil, in da je fie le potem, ko se nihče ni oglasil, zaključil oddajo glasov. 4. Več volilcev se je pritoževalo, da so se nekateri VOlilci zadrževali stopiti v volilno sobo. C kr. okrajno glavarstvo v Kranji pa v svojem poročilu (dež. olb. št. 4379.) glede te volitve sledeče poroča: LISTEK. Prva ljubezen. (Povest J. C. Turgenjeva, poBl. Ivan P.) IX (Dalje.) Najmanj razumel sem razmero mej Zinajido in grofom Malevskim. On je bil lep, zvit in umen, nekaj sumljivega in kovarnega zapazil sem še jaz, šestnajstletni deček, na njem in čudil sem se, da Zinajida tega ne opazi. Morda je pa tudi opazila to kovarnost, pa se jej ni gnjusila. Nepravilna odgoja, čudna znanstva in navade, vedna navzočnost materina, revščina in nered v hiši, vse začenši s samo svobodo, katero je uživala mlada deklica, do spoznanja, da ona prekosi v duševnih zmožnostih vse ljudi, ki so jo okroževali, razvilo je v njej nekako skoro zaničevanja vredno nemarnost in ne-izbirčnost. Prišel je na primer — Vonifati ter naznanil, da ni sladora, ali zvedeli so kake intrige, ali sprli so se gosti — ona je samo zmahnila z lasmi ter rekla: neumnost! — in nič se zato ni zmenila. Zato je pa v meni vsa kri zavrela, ko je Ma-levski stopil k njej, zvito gugajoč se kakor lisica, oprl se lepo na naslonilo njenega stola in Šepetal jej na ulu s samozadovoljnim in priliznjenim smeh Ijanjem, — a ona dela je roke križem na prsih, smehljala se ter zmajala z glavo. • — Kaj vas tako veseli sprejemati gospoda Malevskega V vprašal sem jedenkrat. — On ima tako lepe brkice, odgovorila je. — Pa soditi o tem ne pristuje nam. — Vi morda mislite, da ga ljubim, rekla mi je drug pot. — Ne, jaz takih ne morem ljubiti, katere bi morala gledati od zgoraj doli. Meni je treba takega, kateri bi me ukrotil ... Pa tudi takega ne bom dobila, Bog je milostljiv! Nobenemu ne bom šla v pest, gotovo ne, ne! — Torej vi nikoli ne boste ljubili? — A vas vender! Mari vas ne ljubim V rekla je in udarila me po nosu z rokovicami. Da, Zinajida se je šalila z menoj. Skozi tri tedne videl sem jo slednji dan — in kaj je ona vse storila z menoj! K nam prišla je ona le redkokrai, pa zato mi ni bilo žal: v našej hiši premenila se je ona v gospodično, v knežno — in jaz sem se je ogibal. Bal sem se izdati pred materjo; ona je po strani gledala Zinajido, skrbno in neprijazuo pazila je za nama. Očeta se nesem tako bal: on tako rekoč ni zapazil mene, ž njo je govoril posebno umno in pomenljivo. Nehal sem delati, ritati — nehal sem se celo sprehajati po okolici iti jezditi. Kakor za nogo privezan hrošč sukal sem se vedno okrog ljubega mi krila, rad bi bil tam ostal za vselej ... pa to ni bilo mogoče; mati moja je mrmrala, včasih me je celo spodila sama Zinajida. Takrat zaprl sem se v svojo sobo, ali pa odšel prav na konec vrta, splezal sem na ostale razvaline visokega zidanega rastlinjaka, obesil noge po zidu, ki je bil obrnen proti cesti; sedel sem tako cele ure in gledal okrog, pa nesem nič videl. Okrog mene frfrali so leno metulji po zaprašenih koprivah: predrzni vrabec usel se je ne daleč od mene na po konci štrleč kamen in žvrgolel na vse grlo, neprestano vrteč se z VBem telesom in razširjajoč rep; nezaupljive vrane kvakale so, sedeč na golem vrhu visoke breze; solnce in veter igrala sta v njenih tenkih vejicah. Včasih slišali so so mirni in otožni glasovi zvonov Donskega samostana — a jaz sem sedel* gledal in poslušal; — napolnjevalo me je neko brezimno Čuvstvo, v katerem bilo je vse: žaloBt in veselje, slutnja bodočnosti, hrepenenje po življenji in strah pred življenjem. Jaz še takrat nesem nič razumel tega, in nikdar bi ne mogel povedati, kaj je vrelo v meni — pa vse se je sukalo okrog jednega imena — imena Zinajide. a) glede M.arije Mally to, kar se je že na- Potrebščina se torej poviša za dve ustanovi vedlo, namreč, da se jej je zaukazalo, zadobiti si vo- po 120 gld. in znaša skupaj 1200. lilno pravico pri volilni komisiji; I KoneČno nasvetuje: b) glede protesta nekaterih komisijnih Članov Proračun deželne sadje- in vinorejske Sole na zarad navedenih štirih volilcev poroča okrajno gla- Slapu za lelo 1884. se potrdi v varstvo, da je predsednik volilne komisije, potem ko potrebščini s....... 7630 gld. 73 kr. 80 oni vohlci oddali svoje glasove, ki so bili navzočni in zakladi s....... 6080 m — m pri branji glavnega volilnega imenika, zahteval od torej s primanjkljajem . 1550 gld. 73 kr., tistih voliicev, ki pri brauji neso bili navzočni, da kateri se pokrije iz deželnega zaklada. naj posledobno oddajo svoje glasove. Na to je nekaj i Doslanec Dežman se protivi ustanovi še dveh volilcev tudi res volilo. Ko so se tudi ti glasovi od-, deželnih štipendij na tej šoli, saj že ni možno oddati dali, vprašal je predsednik, mej tem koso bila vrata dosedanjih ustanov. volilne sobe odprta, večkrat na glas v obeh jezikih, j Poslanec dr. Vošnjak pa pouči g. Dežmana, je-li še kak voldee tukaj, ki še ni volil. Ko pa se; da je treba skrbeti tudi za manj premožne sinove nobeden več, kar jih je bilo navzočnih v volilni sobi' posestnikov, kateri le teško plačajo stroške za obi-in v veži, ni oglasil, zaključil je predsednik oddajo j skovanje zavoda, da so tedaj na novo začasno glasov. Navzočni volilci so se razšli in na to pridejo. utemeljeni ustanovi prav na mestu. Da se ne oddado Marija Mally, Apoloniia Polaj in Kašpar Dornik ter vsako leto vse ustanove, je uzrok ta, da se odda- se srečajo z odhajajočimi pri hišnih vratih. Ako bi ae bilo pa to tudi prej zgodilo, bili bi vsekako prišli že potem, ko se je zatvorila oddaja glasov in bi torej ne bili mogli već voliti. Na podlagi tega, kakor ta stvar res stoji, je deželni odbor tega mnenja, da volilne komisije ne zadene nikaka krivda, da navedeni štirje volilci neso mogli izvršiti svoje volilne pravice ter stavi predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Volitev deželnega poslanca g. dr. Maksa Samca se potrdi. Deželnega glavarja namestnik župan P. Gras-selli prevzame predseduištvo in pozdravi prvikrat v tem zasedanji s tega mesca deželni zbor ter prosi, da bi ga isti blagovoljno v njegovem poslu podpiral. Pri razgovoru se ue oglasi nobeden poslancev in se volitev dr. Same-a potrdi z veliko večino. Nemški in nemAkutarski poslanci glasujejo proti potrjeni u volitve. Poročilo deželnega odbora o volitvi poslanca za kmetske občine Ornomelj-Metlika izroči se veri-fikacijskemu odseku. Dr. Zarnik utemeljeval bode svoj predlog o popravi statutu mesta Ljubljanskega, po predlogu g. župana P. Grassellija, v prihodujej sej; deželnega zbora. Poslanec D e v poroča o proračunu deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu za leto 1884 in nasvetuje: D, želni odbor je za 8 ustanov v proračun postavil po 120 gld., 960 gld.; uvaževaje. da je Slap-Bka šola jedini deželni zavod za pouk v viuo-sadje-reji in tudi v kmetijstvu in da je želeti, da se učenci v obiluejeni številu te šole poslužujejo, da tedaj 8 ustanov ne zadostuje v to svrho, se naj začasno še dve ustanovi dovolite. jajo po letnikih. Tudi poročevalec g. Dev zagovarja predloge finančnega odseka, ki se z veliko večino odobre. Finančni odsek poroča: o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1884, o računskih sklepih ustanovnih zakladov za I. 1882, o računskih sklepih deželnih dobrodelnih zakladov za I. 1882, in o proračunu gledališkega zaklada za I. 1884. in računskem sklepu za I. 1882. Vsi proračuni se odobre brez vsacega razgovora. Konečno pridejo na vrsto ustna poročila finančnega odseka o privatnih prošnjah za miloščino, podporo, povekšanje pokojnine ali podaljšanje pokojnine. Poročala sta gg. Dežman in dr. pl. Schrev, ali sama zase, k večjemu za stenografe; razumeli mi nesmo ničesar. Priporočali bi tema gospodoma, da poročata in citata glasneje in razloČneje, saj njima nikdar glasu ne zmanjka, kadar treba izpodbijati kak slovensk predlog. — Prihoduja seja je v soboto 29. t. m. S »lov«»n*ko-lirvatuSto meje 23. sept. flzv. dop.| Polegli so valovi strasti in vznemirjenja glede izgredov na sosedni zemlji hrvatski in mirno raz-govarjanje si dela zopet pot v pribodnjost, katero nam donese hrvatsko-ogersko vprašanje. — Mi štajerski Slovenci na hrvatskoj meji opazujemo z velikim interesom dejanja, ravnokar se vršeča na sosedni bratovski zemlji in kaže se imenitnost stvarij, ki se zdaj gode, ker kakor znano, upliva le so hrvatske razmere že doslej na naše štajerske in po ozkej zvezi ulede skupnega obrtniškega delovanja in krvne sorodnosti je to čim dalje tem več pričakovati. — Pisalo se je, da je Hrvatska ravno na štajerski meji, kjer so se kmalu po Zagrebški borbi zarad grbov nezadovoljni tlačenci upirali, dobrega ljudstva, katero že po naravi mir ljubi in sovražnosti ne pozna; Ona je vedno igrala z menoj — jaz sera se pa razburjal in tajal; včasih me je porinila proč — in jaz se neseni predrzuil približati se, ne pogledati jo. Še dobro pomuim, kako je oua več dnij zaporedoma bila hladna z menoj ; jaz sem bil ves pobit, s strahom plazil sem se v kueg'ujino stanovanje, prizadeval sem si pogovarjati se samo s staro knegiojo, dasiravuo se je ta zdaj zelo prepirala in kričala; njene menjične zadeve stale so slabo, imela je že sitnosti s policijskim nadzornikom. Jeden pot šel sem po vrtu mimo znaue za graje — in zagledal sem Zinajido: podprta z obema rokama sedela je v travi iu ni se gunila. Hotel sem tiho oditi, pa ona je privzdignila glavo in po-mignila mi. Obstal sem na mestu, kajti nesem jo razumel. Pomignila mi je zopet. Brez opotavljenja skočil sem čez plot ia tekel sem k njej. Ves zmešan nesem vedel, kaj mi je storiti; pal sem na kolena zraven steze. Ona bila je tako bleda, tako grenka žalost, tako globoka trudnost kazala se je v njenih potezah, da se mi je ježilo srce; nehote zašepetal sem : Kaj vam je? Zinajida podala mi je roko, utrgala je neko travo, zgrizla jo iu vrgla jo proč tako daleč, kolikor je mogla. Ali me zelo ljubite? vprašala me je nazadnje. Je-li V — Jaz jej nesem ničesar odgovoril. — Da, ponovila je ona, neprestano gledajoč me. Tako je ! Ravno take oči, — pristavila je ter zamislila se in pokrila obraz z rokama. — Vse mi je zoprno, zašepetala je ; šla bi na kraj sveta, tega ne morem prenašati, tu ne vem si pomagati ... In kaj me čaka v prihod-njosti! . . . Oh, meni je težko . . . Moj Bog, kako mi je težko ! — A zakaj? vprašal sem jo ves preplašen. Zinajida mi ni odgovorila, samo zmajala je z ramama Jaz sem še vedno klečal in z globoko otožnostjo sem jo ogledoval. Vsaka njena beseda zasadila se mi je globoko v srce. To trenutje dal bi bil rad svoje življenje, da bi le ona ne tugovala. Gledal sem jo — in vender nesem mogel razumeti, zakaj da jej je tako težko; na jedenkrat ustala je od ne-j>remagljive žalosti, šla je dalje po vrtu in pala na zemljo, kakor pokošena trava. — Okrog bilo je svetlo in zeleno, veter šumel je po drevji, majale so se veje malinjeka nad Zinajidino glavo. Od nekod slišalo se je grčanje golobov — in čebele brenčale so po redkej travi. Nad nama razprostiralo se je modro nebo — a meni bilo je težko . . . (Dalje prih.) pisalo se je dalje, da je ogerska finančna uprava, stiskanje dačnih uradov vzbudilo usiromašeno ljudstvo do krvavega upora in da je srdito ljudstvo svoje sovražnike, katere je spoznalo posebno mej Židovskimi oderuhi, preganjalo kričeč: »nam ni več moč živeti, s silo hočemo poginiti, da bo saj boljše našim otrokom ; preveč nas je, tlaka je pregrozna —■ Znano je, da so nemiri presegali hrvatsko mejo in da je občina Paradiž na Štajerskem nekaj nezadovoljnežev pridružila hrvatskim bratom. Kdor res žalostne razmere na štajerski meji pozna, ne bo se čudil, da je sosedni klic hrvatski tudi Štajerce vznemiril! Več nego 8 let ni bilo dobrega vinskega pridelka — jedino, iz česar Haložan denarjev dobi; — ako tudi letina ni zelo slaba, vender pridelki nemajo primerne vrednosti; penezi, kar si jih kmet za težko pričakovani sad pripravi, — takoj najdejo zaželjeni prostor v davkariji; pride zima: kmet še ni plačal svojih službenikov, ni še kupil si obleke, že ga stiska vprašanje, od česa živeti?! Kruha Štajerska na meji nič ne rodi, saj mnogo ne, — ubogi viničarji, težaki in mali posestniki si skušajo na Hrvatskem prislužiti borno zrnce, a Hrvatska, sama uboga, težko zmore; — kaj začeti? Kmet ide k Židovu, tam dobi zrnja na kupe, prijazno mu UBtreže Židov, kateri se le v siromašnih krajih na kmetih naseljuje; vagan žita, ki velja 3 — 4 gld., se prosečemu kmetu na upanje da, vender ne po primerni ceni, najmanj stane 6 gld., od teh se plača 20% obresti; ne zadosti : kmet podpiše dolžno pismo, to se uknjiži (zopet troški), več vaganov žita kar hitro znaša sto-tak, Židov posodi za pol, k večjemu za j edno leto; — pride jesen, vino se bodi si sodnijsko ali Se večkrat privatno za ravnokar pred letom narasli dolg 100 gld. sekvestrira, par polovnjakov vzame se za dobroto, Židov še posodi par desetakov v gotovini, to se z nova intabulira, stari dolg z obrestmi vred še nič ni znižan: žalibog, pri računu je kmet drugo jesen polovico več dolžan kakor v prvi itd. Vprašam te, bralec, ki dvomiš, ali ni to turški davek? Je li to boljše nego na Hrvatskem V Ne, menda hujše; — saj se je Žid navadno iz Hrvatskega semkaj preselil, rodbine množe se po zajčje hitro in številno, prva domačija židu ne da dovolj dobička in razpostavi si stari Mozes filialko za mladega, boter se naseli v bližnji občini, strijc materni v drugi vasi iu tako se trosi krivica od kraja do kraja; — Žid, 'lomaj 5 let stanujoč mej svojo tlačeno čredo, si že kupuje kmetska sela, barantuje z vsem, kar drago — po celem svetu; siromašni Slovenec dal mu je prvo podlago za daljše oboga-tenje. Pokazalo se je, da je to istina ; pri zadnjem napadu na „Haloškega Žida pri sv. Barbari" umirilo si je zablodeno ljudstvo svojo krv; — sila je res velika in nepostavno dejanje vredno, da se ostro kaznuje, — vender le je v položaji samem zapo« padljivo. Treba gotovo, da naši ljudje, naši poslanci, naša vlada čisto in čisto gnjilo gospodarstvo pre-naredi po postavnem potu — ali bi se ne dalo odnehati z grozno sekvestracijo in eksekucijo vsake vrste, dokler kmet kaj premore? Ali bi ne bilo dobro, da bi se osnovale vinske družbe, katere domače vino pokupijo za primerno ceno in blago držijo, dokler se dražje ne proda. Ali bi se ne dale osnovati poddružnice deželnega kmetijskega društva, katere bi imele kmeta največje sile rešiti, da mu na bodoče vino denarjev posodijo in mu toliko stroškov prihranijo, ako se čaka, da posestnik vino brez druge sile nabere in dolg poplača? Ali bi se ne dalo po Slovenskem osuovati občinskih denarnih zavodov, v katerih cele občine mej seboj denar raz-posojujejo brez daljšega dobička ter trpe same, kar pride, dobro ali slabo? Izguba ne bi bila mogoča, ker se ljudje poznajo in tako rekoč pri pametnem gospodarenji drug drugemu v žep gleda. — Mislim, da naše mnogovrstne hranilnice, posojilnice ne zadostujejo več sedanjemu žalostnemu času, ker denar preveč stane. Ravno Haloze nas uče, da mestne hranilnice pogubljajo naše kmete. — Stroški s tujega k licitacijam došlih namestnikov takih denarnih zavodov več znašajo, nego tretjina marsikaterega iz virnega kapitala. — O teh zadevah nas uče več-letne skušnje in ni treba biti mož pravnik, da to razume. — Zakaj se ne delajo kmetske hranilnice V Zakaj ni postave, da tudi kmetu mora nekaj ostati za potrebno preživenje samega sebe in uboge nedolžne dece? Jokal je te dni neki kmet, da bo mu vse prodali, ne jedne postelje si ni rešil, — blizu Hrvatskega je in ima več otrok. Vprašal je nekoga, ali bi naj sel živ v zemljo, ali nič ni usmiljenja? Kaj začne tak siromak? Pride modernemu socijalistu v roke: kaj njemu mar, če svet pogine poleg njega, — on nema hiše, nema živeža, tedaj se loti, kar m u za nekaj časa kruha obeta in bodi si to tudi protipostavno!! O mestih se čita, da imajo „eksekutenvereiue"; — mislim, da največji dobrotn k ubogega ljudstva postane dan danes tisti, ki bi osnoval „kmetsko podpiralno ubožno zalogo" in če darujejo naši sovražniki tisoče za hudobni »nemški šulverein" — stopimo mi Slovenci na noge in podpirajmo svoj narod z boljšim: „Snujmo kmetske podpiralne denarne zavode!" bi Francija posedla Anam do Rudeče reke, ostali Tonking pa prepustila Kitaju. Rudeča reka nnj bi bila pristopna trgovini vseh narodov. — F rane o-s k i protipredlog pa zahteva za Francijo posest vsega priustja (delte) in izključivo nadzorstvo bro-darenja do Hanghoa in pa jeden del levega obrežja. — General Bouet je bil na lastno zh h te vanje iz II ai m and a v Pariz pozvan, da vladi osobno poroča o položaji v Tonkingu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26. septembra. Iz Trata se poroča zopet o jednem zaporu političnega značaja. Policija je namreč zaprla izda telja in urednika političnega lista „Albau, ki se je tiskal v tiskarni Morterre. Urednik se imenuje Mi hael Bratos in je bil črkostavec v tiskarni Capri novej. — Takoj po jednodnevnem poslovanji je novi urednik lista aIndipendenteu, bivši sodelavec „Triester Tagblatta", svoj posel odložil izjavljajoč, da ne more prevzeti odgovornosti za vse, kar se v listu tiska. Hrvat«Iti državni poslanci, razen K r e s ti č a, Srama in Derenčina, ki je bil svoj mandat že preje odložil, so se le včeraj podali v Pešto, kjer se ima otvoriti državui zbor. Vender pa se ne bodo udeležili obravnavanj o zadevi hrvatskih grbov, nego nameravajo po jednem zastopniku izmej sebe izročiti v zbornici motivirano izjavo. — V „Agr. Ztg." razvija R. p 1. Rubido načrt za rešitev ogersko-hrva takega spora ter zahteva sledeče: Zasedanje hrvatskega sabora naj bi vsako leto trajalo tri polne mesece, predloge za sabor naj bi hrvatsko ministerstvo neposredno predlagalo Nj. veličanstvu v potrjenje. Nadalje se zahteva, da bi se hrvatski ban nikdar ne smel smatrati „kreaturo" ogerskega mi-nistra-predsednika, nego da bodi izključno le avtonomen zvrsevalen organ. Hrvatskemu ministru naj se doda poslovno ministerstvo ter naj se konečno uredi davčna uprava, na kojo naj bi se dalo uplivati tudi komitatom in okrajem. Vitttiiaj'i* rfržave. Vodja srbskih radikalcev, inženir Pasić, razvil je v Belgradu zborujočim pristašem naslednji program: Radikalna večna skupščine mora pred vsem nastojati, da se ustava pregleda. Svoboda tiska, občine, volitve naj se ljudstvu podeli brez vsake paragrafske zasede. Voliti se ima kontrol-ski odsek, da odkrije skrivni deficit bud-geta; slednji se ima zravnati s štedenjem in od pravo vseh nepotrebnih naredeb, mej katerimi se imenujejo osobito okrajni predstojniki. Stranka nameravaj pred vsem poboljšanje materijalnoga stanja ljudstva, kolikor se da to v sedanjem položaji doseči. Železniško progo Niš-Pirot je oddala vlada nekej družbi brez vednosti skupščine; protiustavne tajne vladine pogodbe pa se ne sinejo nikdar pripoznavati. Glede vnanje politike naj se Srbija varuje, da ne postane torišče, na katerem se tuje vlasti rujejo za nadvlado. Srbija se mora vzdramiti ter delovati za balkansko zvezo. — Navzočni radikalci so povsem odobravali to izjavo ter jej pritrjevali z navdušenjem. Ruski car in carica sta svoj boravek v Ko-danji podaljšala preko 29. t. m., ko se bode obiteljskem krogu godoval rojstni dan princese Tyr e, vojvodinje Cumber'andske. Po tem rodbinskem praznovanji pa se bodo baje odpravili na pot vsi ondu kajšnji kneževski gostje ob jednem. Na povratku se car in cesar Viljem ne bodeta sešla ter se v poučenih krogih trdi, da jednaki sestanek nikdar ni bil resno v misel v/et. Vender pa se tudi trdi, da sta oba vladarja s posredovanjem kneza Dolgoru koga, ruskega vojaškega poverjenika v Berolinu, imela priliko razgovoriti se o najvažnejših vprašanjih Teinps" priobčuje naslednjo, IrancosKi vladi došlo noto: Predlog Kitajske, kateri se je formu lovni s posredovanjem Angleške, gre na to, da Domače stvari. — („Narodni Listy") imajo v 228. štev. uvodni članek z napisom rNaprej lu V tem članku razpravljajo se naše slovenske razmere za nas in naše poslance jako laskavo, zlasti slednjih stalnost iu odločnost se poveličuje in stavi v vzgled. Žal, da je omenjena številka dospevši v Ljubljano našla vso drugačno situvacijo, nego je v navedenem Članku opisana in da zlasti napis rNaprej !u ni nikakor umesten. — (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v petek 28. dan septembra 1883 leta ob 6. uri popoludne v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Personalnega iu pravnega odseka poročilo o slavnega deželnega odbora krauj skega odgovoru glede licealnega poslopja. III. Finančnega odseka poročilo o nasvetu mestnega računovodstva, da bi v mestuej oskrbi stoječe ustanove z letom 1884. počenši plačevale za upravna stroške primerno odškodnino. IV. Policijskega od seka poročilo: a) o podeljenji službe mestne ba bice; b) o lekarja V. Mavra računu o zdravilih za mestne uboge v IV. kvartalu 1882. leta. V. Šolskega odseka poročilo: a) o reguliranj: plač mest nim učiteljem; b) o remuneraciji katehetu eksku rendne šole na barji. VI. Predlogi odseka za o le p £avo mesta: a) o nasadu lip ob straneh Resljeve ceste; b) o nasadu drevesne skupine na travniku uaaproti Kozlerjevemu hlevu; c) o nasadu bukev ob potu, ki drži od Tivolskega grada ob robu gozda proti cesti na Rožnik; č) o spremembi drevesnega nasada na sv. Petra nasipu. VIL Mestnega odbornika V. Petrič'ča samostalni predlog: mestni odbor naj sklene, da je vis. Hoančni upravi izročiti prošnjo za prepuščenje opomniti, katere se pobirajo po ma-gistratnih organih. — (Trgovinska in obrtna zbornica) ima v petek ob pol Šestih po polu dne izredno sejo, v kateri se bo obravnavalo o naplavi javne tehtnice ali vage v Kočevji. — (50 sreček „Narodnoga doma") določil je odbor delalskega podpornega društva v Trstu za dobitke loteri|i, ki je združena z veselico dne 30. t. m. Slovenske Čitalnice in druga društva, i\ prirejajo svojim članom male loterije, opozorujemo na ta resnično praktični način razpeČavanja sreček, ki so vsled svoje cene in upanja na izdatnejše dobitke prav pripravni dobitki za take male loterije. Naj bi našlo delalsko podporno društvo mnogo posnemovalcev ! (Kandidati za mesto bana.) Kombinacije v tem oziru so jako živahne. Do sedaj čujejo se naslednja imena: dr. Sunaj, svetnik magjarskega najvišjega sodišča v Pešti, za Bedekoviea sekeijski načelnik; grof Drašković; predsednik deželnega zbora Krestić; veliki župan grof Khuen-IIedervary; grof Turopoljski Josipović (35 let star) in baron llellenbach. (V Zagrebu) bi!a je včeraj kouečna obravnava proti tistim osobam, ki so sneli grbe z magjarskimi napisi in se udeleževali izgredov. Jeden obtožencev bil je obsojen na jeden mesec zapora. Obravnava se danes nadaljuje. A pri vsej obravnavi ni bilo doslej, niti ne bode odslej najmanjšega sledu kake jugoslovanske ali vseslovauske zarote, tudi se ne Čuje Čisto nič o potujočem rublji in jednakih izmišljotinah Dunajsko-židovskih listov, temveč vsa obravnava suče se o kalj^nji javnega miru po §. 300 in o uporu proti javnim organom. Za Duuajske dopisnike tedaj pri tej obravnavi ne bode — kruha. — (Umrl) je včeraj ob 4. uri na jutro v je ob svojem času tudi načelnik tukajšnje požarne brambe. Bil je kot unet narodnjak in trd značaj priljubljen povsod. Lahka mu zemljica! Pogreb bo v petek ob 4. uri popoludne. — (V prvo mestno peterorazredno ljudsko šolo) upisalo se je v začetku tekočega šolskega leta 476 učencev (lansko leto bilo jih je 454.) V I. razred jih hodi 97, učitelj jim je g. Jos. Majer; v II. a 82, učitelj g. Val. Kumer; v II. b 60, učitelj g. Josip Travnar; v III. 101, te podučuje g. ravnatelj And. Praprotnik; v IV. 80, učitelj g. Jakob Furlan in v V. 56, učit. g. Iv. Bele. V drugo peterorazrednico ustopilo je do sedaj 713 učencev (lani bilo jih je 665). Zapisanih je: v I a razred 82 učencev, v I. b 81; v II. a 82; v II. b 96; v III. a 83; v III. b 85; v IV. a 86; v IV. b 72 in v V. 46. V tej šoli podučujejo letos nasledni učitelji: v 1. a razredu g. Fr. Kokalj; v I. b g. Ant. Razinger; v II. a g. Žumer; v II. b g. Fr. Bahovec; v III. a g. Lavosl. Armič; v III. b. g. Iv. Kruleč; v IV a g. Fr. Raktelj; v IV. b g. Fr. Pavlin in v V. g. uadučitelj Lav. Belar. Na obeh mest. ljud. šolah je vkup 1189 učencev. Veliko dela in truda čaka gosp. učitelje, a tudi veselja. — — (V ljudske mestne šole v Trstu) upisalo se je letos 4407 dečkov, 4219 deklic, vkupe 8626 otrok; v ljudske šole po okolici pa 1425 dečkov in 1156 deklic. — (Za pogorelce v Koritnici) nabralo se je do sedaj 626 gld. 99 kr. — (Vabilo.) Delalsko podporno druAtvo pod pokroviteljstvom Nj. visokosti cesarjeviča Rudolfa naznauja vsem udom in drugim bratskim društvom v Trstu in drugod, da bode v nedeljo 30. septembra slavilo obletnico blagoslovenja svoje zastave in okra-šenje zastave s trakom ženskega oddelka i v zmislu § 28 pravil) na ta le način: Dne 30. septembra točno ob 9l/a uri zjutraj zbero se družabniki in gostje drugih bratskih društev v cerkvi sv. Jakopa, kjer bode slovesna peta maša, pri katerej bo pel društveni mešani zbor in se bode blagoslovil nov trak ženskega oddelka. Popoludne ob 4'/a uri bode velika slavnost in veselicu v dvorani in ua vrtu gostilne,, monte verde" (pri zelenem hribu). Spored: 1. Koračnica „ Napreju, veteranska godba. 2. pl. Zijec „Kolo", poje mošai zbor del. podp. društva. 3. Nagovor predsednika, mej katerim prinese zastavonoša zastavo na oder. 4. D o p utuci j a ženskega oddelka prinese nov trak ženskega oddelka na oder. 5. Go-spodičina A. Kobalova govori v imenu ženskega oddelka slavnostni govor, mej katerim gospodičine pripnejo trak na zastavo. 6. „('esarska himna", igra veteranska godba. 7. J. Tance „Pesem zastav:", poje zbor. rt. ### „Vezilo zastavi", deklamuje gospo-dičiua Muhova. 9. A. L'man „Slovo domovini4 poje mešani zbor. 10. „Potpourri iz slovanskih napevov", svira veteranska godba. 1 I. Žrebanje na 59 dobitkov, mej keterimi je žepna ura, zlat prstan in 50 srečk »Narodnega doma" v Ljubljani, vsaka po 1. gld. — Vrednost vseh dobitkov 100 gld. Po dokončane j slavnosti in veselici bo prosta zabava, to je peti« na vrtu, v dvorani pa ples. Dvorana in vrt bosta okrašena in krasno razsvetljena. — Ustopnina s srečko vred 30 kr. Cisti dohodek veselice je namenjen pokojninskemu zalogu društva. Odbor del. pod. društva. — (Ba /pisane službe. ) V smislu zakona 2 dne 19. aprila 1879, tikajočega se uameščevanja podčastnikov, razpisuje se jedna eveatnvaluo več slu- žeb vojaško stavbenih asistentov pri žemjskih ravnateljstvih. Plača 600 gold. in stanarina. Pogoji: Z dobrim uspehom dovršena višja realka, povoljno trimesečno poskusno delovanje in predpisan izpit. Prošnje do 15. oktobra na državno vojno ministerstvo. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 26. septembra. Cesar vzprejel danes popoludne romunskega ministra Bratiana, Školjej Loki nadučitelj in vodja ljudske šolo g. Id je imel pozneje dogovore z grofom Kalnoky-Lovro Sad ar v 51. letu svoje dobe. Uaujki bil I jem iu nemškim poslanikom princem Reuss-om. Cetinje 27.septembra. Črnogorsko-turška mejna komisija je tu že nekoliko dnij. Sešla se je na Tusi-Planini pri Podgorici. Dela se prično* pri Skadarskem jezeru. Kronstadt 26. septembra. Pri zadnjem viharji potopila sta se pri Borkoe dva torpedna broda. Carigrad 2 6. septemcra. Preteklo noč pogorel je spodnji del Kadikoi-predmestja, v katerem bivajo večinoma Evropci, osobito Angleži. 300 hiš in prodajalnic je upepeljenih, škoda ceni se na šest milijonov frankov. Razne vesti. * (Starost ruskih pisateljev.) Državin umrl je v 73., Žukovskij v 60., Turgenjev v 65., Sumarakov, Karamzin in Dostojevskij v 60., Hercen v 58., Nekrasov v 56., Lomonosov v 53., Gogol v 43., Puškin v 37., BelinBki v 37., Gribojedov v 34., Lermontov v 27. letu svoje dobe. * (Kraljica zarubljeoa.) Vsa posestva srbske kraljice Natalije Obrenovićeve, rojene Keč-kuve v Besarabskej guberniji, za rubila so se po poročilu „Novorosijskega Telegrafa" zaradi dolgov in se bodo prodajala na javnej dražbi. ' Kraljica Natalija ima v Rusiji okoli jednega milijona rubljev dolgov. Poslano. Drugi zvezek Avgusta Ar mina Le-bana „Skladeb" pride pribudoji mesec na svetlo. Zvezek le ta, broječ nekaj me&anih, moflkih zborov in jeden samospev, bode stal po poŠti 40 kr. „Na ogled" se zvezki ne bodo pošiljali. Naročnino prejema urednik in založnik Janko Leban, učitelj v Lokvi (Corgnale, vin Divača, Kiistenland . Vabilo na naroćbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo na zadnje četrtletje, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem ča^u ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.......3 gld. 30 kr. „ jeden mesec...... I „ 10 ,. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 gld. — kr. „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpmvniatvo ,,8loiu -Naroda". M eteo io logično po mri I«i Cas opazovanja Stanje r barometra „ „.„,„,.„ ■g, 7. zjutraj m 2. pop. d 9. i veće r 73874 um. 738*20 mm. 73942 mm. + 9-6" C + 190aC + 12-6" O Vetrovi Nt* i m Mokrimi \ mili. si. vzh. si. svz. si. svz. megla jas. jas. 0-OObmi/ dežja. Srednja temperatura -\- 137°, za 0 2° pod normalom TDiara^jslršt "borza. dne 27. septembra t. i. (Izvirno tciografiitrso porodilo.) Papi ni h renta ... . .. 78 tfld. 25 -Viibrir« r«>ntH .... 78 65 /Ant;\ rentu ... . 100 m 35 5*L marčna renta..... »2 80 Akcijo narodno hnnk'- _ Kreditne akcije 291 25 London . ... 19 9 85 'itibrn . _ \aD0l. . ..... sov, l.'. kr. cekini . s 71 Nemške markf 65 4°/w dižavn« srećke iz 1. 1864 Državne srećke iz 1. I8ti4. 250 trlrt. 120 _ 1/0 zlnti zast. listi . 118 — Prior. oDlig. Kli /iibrtiii«: zapai . železnice 103 25 Fr,-»r. oblig. Ferdinandove se\ . železnice 105 n _ Kreditne srečke..... 100 gld. 168 75 Rudolfove srećke .... 10 „ 19 75 Akcije anglo avstr. banke . 120 . 108 r. 50 I rumuiway-druAt. velj. 170 gld. a. v. 22* r — Slika pesnika S. Gregorčiča, ki.kerAna je bila v zadnjej številki „Škrata", dobiva se na fin in močen papir tiskana v ,,Narod-nej tiskarni . — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Kovačnica, katera stoji poleg velike ceste na Snp-u pod Sinni-ijem, daje se precej v najem. Opomniti je, da daleč na okrog ni kovačnice. — Pojasnila daje Ana Iflazik. (627—1) v Š m arij i pod Ljubljano. Tujci: dne 26. septembra. Pri Slonu* Guukel z Dunaja. Obkircber iz Gradca. Pri MnlU-l: Weber z Dunaja. — Vega, pl. Kahden iz Gorice. — Dr. Thurn-wald iz Licbenaua. Pri b»v»r**keiu dfora t Iiosenbluh z Dunaja. Zahvaljcvajc se svojim čestitim stalnim gostom in slav. občinstvu za dosedanji mnogobrojni obisk moje gostilniee,Javljam, da z 22. septembrom moja gostilnica v g. Spiuderjevi h i S i v Židovski stezi neba in d:i odprem 2&. »epteinbi a svojo gostilnieo na Bregu, v prijaznih prostorih hiše gospe Obrese, tik hiše g. Naglasa. Točil bodem nepokvarjeno, izvrBtno uizdJNko in «lol«mji*lco vino liter po .**« in lo kr. l'nmekar liter po 4M kr. Skrbelo se bo tudi n okusna in cena mrzlu jedilu, posebno za doniaeo kraću in izvr Btne krnujttk«* klobase. — Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem (619—9) JPotei- IStarel, gostilničar. ■V9VAW9V9VAWAV9W//. r% v steklenem salonu kazinskega vrta. O €ld četrtRa 1&7. «o|it«>mbra t) je videti le malo Časa vsaki dan od 10. ure dopoludne do 9. ure zvečer: W <^^^_ Svetovnoznano najlepaa, najmanjša in najmldnejia Človeka Marquis Henri Wolge, 31 let star, je 28 palcev velik in 91/, kile težak. Marquise Louise, 23 let star«, je 29 palcev velika in 10 kil težka. I slo|>iiinu: Prvi prostor SIO kr., d nitji Sfcu kr. — Otroci in vojaki od sikov-n;ka doli plačajo na prvem prostoru kr., na drugem lO kr. Odličnim spoštovanjem 2d-D J. A. Sedelmayer, impressario. pr^j 0S0CZC20OC0OOOOOOO000OOOOCU : ♦ ! : : ♦ ♦ : : ♦ S ♦ ♦ ♦ ♦ Slavni dobitki i 10. 8. 6. 5. ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ 000 goldinarjev 10.000* dobitkov v gotovini izplačanih. 0«kn«> lozu ■amo ♦ t * ♦ ♦ t ♦ ♦ : : ♦ $ : ♦ l 1 goldinar. « IM-PESTAN I Sreekanje v 22. dan oktobra t. I. | 1. glavni dobitek v vrednosti 50.000 gld. 2. glav. dob. v vred. 20.000 gld. | *■ fl'«- J0^ v vred. 8.000 gld. o i . . . tnnnn u i 5. glav. dob. v vred. 6.000 gld. 3. glav. dob. v vred. 10.000 gld. 6 jj|av dob v vred 5000 nadalje 2 dobitka po 4.000 gld., 3 dobitki po 3.000 gld., 5 dobitkov po 2.000 gld. itd., m1( u pat j 10.000 dobitkov = 186.000 goldinarjev. Z odv/etimi 20%, kolikostjo sploh navadnega državnega davka /a dobitka, se bode vsak itek izplačal v ffoloi fni. Po zvršeuem srečkaiiji dostavi se točno in b^esplaćuo vsakemu kupcu Ioeu. uradni spis dobitkov. Lozi jpo li grold.in.sux dobivajo se v MukUMii ..n T loterijskem borean ogerslega Jockej-klnba, (596—8) ar- t« c- 'iMo^rzr^tt - 31- v Budlmpoštanski naoijonalnl kazini. Z Olirom na l/.redno ugoden Igralni plan „ Iv i n es em -1 o tor ijeu se kupovalo! lostov v njihov lastni prid opozarjajo, da „ K i nese m - lozov" ne zamenjajo i od