196. Številka
Ljubljana, v sredo 27. avgusta 1902.
XXXV. leto.
išhaja roak dan svoćer, immSi nedelje <c pmznlKa, ter velja po pofttt ,.r-> ... M *v»«u.o<r»w dcaelo a* vse leto 25 K, za pol iet* li) K, u Četrt teta d K 60 h, «a jadvu Jiiatuu s & dli n. &» Ljubljane brez pošiljanja da dom za vse leto 2H K, m poi leta 11 K, za četrt ieca 6 K BO te, na Jeden meeeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na doni računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežole toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezno številko po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiujatve narucrune se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne patit-vrste po 19 h, Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b is se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se tovoSđ branlrovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pofiiljati naroccm?, rokJamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12
„Slovenski Narod1* telefon ftt 34. - „Narodna tiskarna1 telefon St. 85.
Justična imenovanja na Štajerskem.
S Štajerskega, 26. avg.
Grof Gleispach je bil nekdaj pravosodni minister v Avstriji. Tista doba odlikovala se je z velenemškimi škandali in grof Gleispach sam je okusil od istih toliko, da se, ko se je povrnil v Gradec kot predsednik višjega deželnega sodišča, ni upal na ulico in da seje le še v zaprtem vozu upal voziti v svoj urad. No, razmere so se zanj izboljšale. Možu je šel ta nemški terorizem do kosti in danes je grof Gleispach ljubljenec nemških nacionalcev in Vsenemcev. In po pravici!
Poznali smo viteza Waserja in nje gove poskuse, iz našega pravosodja učiniti politično težaštvo, katero bi bilo vsi-kdar pripravljeno pozabiti na svetost zakona, če se ima opraviti s Slovencem.
A grof Gleispach! Takih imenovanj tudi pod vitezom \Vaserjem nismo doživeli! Grof Gleispach je bil avstrijski minister, a je še danes minister štajerskih Velenemcev in osobito južnoštajerskih re-negatov. Na vsak migljaj, bodisi še tako kilavega nemškega župana iz južne štajerske, je on poslušen in tako izpadajo tudi njegovi predlogi za imenovanja, katera so v dunajskem pravosodnem ministrstvu sveta, kakor evangelij.
Ne samo imenovanja, tudi drugo početje predsednika graškega nadsodišča je tako, da moramo strmeti. Predsednik nadsodišča, kateri ima biti vzornik justične uprave pri skoro miljonu Slovencev, se upa postopati na tak način, kakor bi bil glavni namen njegovega življenja, zatirati slovenski živel), kjer in kolikor mogoče. Taki ukrepi so tista slavna kolonizacija nemških avskultantov v Celje ob času državnozborskih volitev, upeljava slovenskih kurzov za trdonemške avskultante itd.
Najbolj markantna pa so sodna in notarska imenovanja iz njegove dobe. Sodni uradnik, ki je rojen štajerski Slovenec, mora kakor hitro mogoče na Kranjsko. To je vrhovni princip nastavljanja in
imenovanja sodnih uradnikov in notarjev pod Gleispachom. Na ta način se dela prostor nemškim avskultantom, kateri se naravnost vabijo v Celje in Maribor, a za svojo lenobo v mladosti, da se namreč niso učili slovenščine, dobivajo še nagrado. Kako mrcvarijo taki mladeniči, ki naj bi se po Gleispachovem receptu v par mesecih naučili'toliko slovenščine, da bi pravilno uradovali, ta s tako težko silo priučeni in nič naučeni jezik, to se vidi iz takih uradnih spisov, kakršnih je nekaj v zadnji dobi prinesel iz Celja »Slovenski Narod«. Da takove kanibalščine živ krst ne ume, je razumljivo. A to je, kar se hoče doseči. Po pravici potem reče prejemnik takovega spisa, da te slovenščine ne razume in to je tista »Schriftsprache«, katero kujejo uradniki a la Marckhl in Duccas in na katero sklicavati se ob priliki niti ministra ne bode sram.
Slovensko odvetništvo in stranke, katere hočejo pri sodiščih slovenski občevati, imajo v takih razmerah hudo stališče. Saj se lahko misli, kako vse škriplje od notranjega gneva v takem adjunkteku, ako mora uradovati v tem jeziku, katerega ne ume, katerega ne more govoriti, v katerem pa bi moral težavna pravna slovila sestavljati. Misliti se tudi da, s kakovo objektivnostjo vzame takov pravnik v roke akt, katerega mrzi zaradi jezika strank in pri katerem mu potem končno postane glavna reč ne, kaj je po zakonu prav, ali neprav, nego le, kako bi ustvaril odločbo, katera bi se dala vsaj na videz zagovarjati, a tudi če se zgodi krivica tisti stranki, katera se kaže slovensko narodno. Naše pravosodno osobje je več ali manj zastru-Ijeno in kmalu se bo reklo: prazna je puhlica, da ima še sodnikov v Avstriji. O, ima takih sodnikov tu po južnem Štajerju obilo in če pojde tako naprej, postala bodo naša sodišča filjalke za prusificiranje naših pokrajin.
So pa še drugi uradniki, kateri slovenski sploh nočejo uradovati. Vse pritožbe so zaman. Tako imamo v Slovenski Bistrici, v Mariboru, v Ljutomeru sodne uradničke,  ki tudi z obtožencem, kateri
ne govori niti besedice nemški, ne zapišejo nobene izpovedbe drugače, kakor po nemški. S tem se doseže, da tudi državni pravnik sestavi nemško obtožbo, da se vodi cela obravnava v nemščini in se tudi razsodba publicira v nemškem jeziku, a obtožencu, kateri gleda to celo njemu nerazumljivo početje, zatuli se na koncu v odurnem glasu v uho: »Sodnija je spoznala, da boste tri mesece zaprti«. Basta, slovensko živinče, več ti vedeti ni treba!
Da se zamore ta sistem prusificiranja in zakonolomja točno izvrševati, treba je pripravnih oseb. Zato nastane pri vsakem še tako neznatnem imenovanju cel dirin-daj. Seveda naša nemčurska klika pridno porabi vsako priliko. Če gre le za sodnega adjunkta v kakovem kotu, že pritiska takov podeželski župan kljuke pri Gleis-pachu. končno pošlje se še zastopnika politične stranke v boj in vse se izvrši, kakor da bi bil sam Jurij Schonerer justični minister. Ko je šlo za imenovanje nekega adjunkta v Ljutomer, se je pol leta poprej razneslo, kdo da bode imenovan. Sicer dotičnik še ni bil na vrsti, in je tudi z akti bilo dokazano, da nič ne zna slovenski; v mariborskem avskultantovskem kurzu je dobil kljuko iz slovenščine, a grof Gleispach je dal tega protežiranega fanta poklicati v Gradec, ga tam sam, Bog ve po kom, izprašal in fant je postal adjunkt v najbolj slovenskem okraju na južnem Štajerskem. Kako takov mož judicira, se da misliti, a treba je iti samo tje med ljudstvo in malo poprašati in človek se mora čuditi, da je kaj takega mogoče.
V mariborskem okrožnem sodišču dosedaj še noben javni obtožitelj ni spravil slovenske besede črez zobe, razen če je vprašal kakovo pričo v pravi kuhinjski slovenščini. Zato že skrbi Nemanitsch, da se kaj takega ne zgodi. Uradna mesta v državnem pravdništvu so bila zasedena doslej še vedno z renegati in Nemci. Zdaj, ko je zopet enkrat mesto substituta prazno, je hotelo ministstvo, kar brez razpisa popolniti to mesto z nekim Duchatschem, sinom znanega nekdanjega odvetnika v Mariboru.
Končno pa se je mesto vendarle razj pisalo in cela vrsta nadarjenih starejih in bolje kvalificiranih kompetentov se je oglasila, a vkljub temu je že danes jasno, da nihče drugi ne more postati substitut v Mariboru, kakor imenovani gospodek. Tako je že davno odločil Gleispach!
Pri takih razmerah ne zadostuje več stvarna kritika v dunajski zbornici ob času proračunskih debat in stvarna kritika v listih. Ne, v očigled takim razmeram nam morajo na pomoč priti vsi slovenski in drugi slovanski zastopniki. Ako gre namreč tako naprej, potem se bode naenkrat reklo: ruere in perniciem! Tako zelo napreduje ponemčevanje!
V JLJubiJaiii* 27. avgusta. Moderna galerija češka in Nemci.
Kraljevina češka je dobila torej ustanovno pismo cesarja Frana Josipa, glasom katerega pošilja cesar iz svojega žepa dva milijona kron za ustanovitev galerije modernega slikarstva, plastike in arhitekture Čehov in čeških Nemcev. Cesar je podaril galerijo kraljevini češki, imenovali so se predsednik kuratorija ter predsednik češke in nemške sekcije. In tako je bila Češka odlikovana pred vsemi drugimi deželami in mesti monarhije, kajti doslej Avstro Ogrska -še nima zavoda, ki bi gojil izključno moderno umetnost ter bi podpiral tako izdatno umetniško delovanje. Češka dobi zavod, kakršnega so si želeli že davno in po vseh deželah prijatelji lepe umetnosti; in cesar si je postavil s to galerijo nov večen spomenik. Že preteklo leto, predno je prišel cesar v Prago, je obljubil ustanoviti v prestolici češki moderno galerijo; storil je to koncem zasedanja, kakor v priznanje Čehom, ker so prenehali s svojo obstruk-cijo in je mogel državni zbor po tako dolgem času zopet plodonosno delovati. Kajti gotovo je bila zasluga cehov, da ni minila pretekla sezija samo med nacionalnimi konflikti, temveč se je mogel lotiti državni zbor nujnih vprašanj ter jih tudi rešiti. In sedaj, tikoma pred zasedanjem je cesar galerijo faktično usta-
LISTEK.
Po Gorenji Italiji.
Spomini 8 pota.
2. Milan.
(Dalje.)
Nasproti glavnega vhoda v katedralo se dviga velik bronast spomenik Viktorja Emanuela II. (delo kiparja Ercola Rose). Tudi tu je upodobljen kralj v bojeviti pozi, z mečem v roki, sedeč na rezgetajočem konju. Viktor Emanuel v Benetkah dviga svojo roko s sabljo v neokusno parado, kakor bi hotel komu presekati glavo, milanski pa je desnico povesil, kakor da pozdravlja z mečem v boj hiteče čete. Okoli postavka je okoli in okoli haut. relief, kažoč povratek čet v Milanu po bitki pri Magenti. Spomenika Viktorja Emanuela ne pogreša menda nobeno italijansko mesto. Razen v Benetkah in v Milanu sem ga našel tudi v Turinu, Veroni in celo v Vidmu.
A tudi drugih spomenikov se ne manjka v Milanu. Na Piazza della Scala 8e dviga soha Leonarda da Vinci, °a podstavku, na štirih straneh spomenika pa stoje slikarjevi učenci; na Piazza
wS. Fedele stoji spomenik poeta Al. Man z o n i j a , na Piazza Cavour je spomenik državnika grofa Camilla Cavourja, v Via Principe Umberto I. stoji spomenik državnika Agosta Bertanija, na Piazza de Mercanti spomenik podesta Tres-sena na konju, pred Via Dante spomenik pesnika Gius. Parinija, pri foro Bonoparte je bronast kip Garibaldija na konju, na podstavku »revolucija« in »svoboda« ter imena vseh bitk, v katerih je bil Garibaldi; pred justično palačo spomenik Beccarije in končno v javnem ljudskem vrtu (Giardini Publici) spomeniki geologa Stoppanija, generala S i r -torija, pesnika Carla Porte ter Ant. Rosminija in Luc. Manare, dveh piemontskih patriotov.
Poleg teh spomenikov s posameznimi kipi ali celimi skupinami pa je v Milanu še cela vrsta spominskih obeliskov s figuralnimi okraski, med temi najlepši: Monumento delle cinque gior-n a t e.
Da je bil nekdaj Milan avstrijsko mesto, o tem ni najti nobenega sledu, in v vsej Gorenji Italiji ni niti enega spominka na dobrote, s katerimi je Avstrija obsipala ta prelepi del Italije . . . Pač! Široke in krasne ceste ter izvrstne želez-
niške proge, po teh pa lepi kupeji vlakov, to so še spomini na nekdanjo avstrijsko dobo!
Na Piazza della Scala stoji zunaj prav neznatno in preprosto, a slavno gledališče : Teatro alla Scala. Zanimala me je tudi njegova notranjščina, saj si je v tem gledališču nabral nevenljivih lavorik tudi slovenski umetnik - pevec, Josip N o 1 1 i.
Vtisk, ki ga dela notranjost gledališča, je velikanski. Pet vrst lož in galerijo ima ta ogromna stavba, nekdaj svetišče božje, dandanes pa najslavnejše italijansko svetišče umetnosti. 3600 gledalcev sprejme vase to gledališče, sezidano že 1. 1778, a danes še prav tako sijajno krasno, kakor bi bilo novo. Belo in zlato-obrobljeno je zidovje in lesovje, temno rudeče vse baršunasto pohištvo, zastori i. dr. V ložah ima prostora najmanje po 6 oseb, a v sili tudi 10.
Genialni arhitekt Gius Piermarini je ustvaril pač najidealnejše lože, kajti iz vseh je pogled naravnost na oder, ki se vidi od vseh strani in iz vseh kotov ves, od skrajnje leve do skrajnje desne ter tudi do skrajnje globočine v ozadju. Za vsako ložo, ki ima dvoje vrat, da ne prihaja nikak šum ali hrup s hodnikov, je
še poseben, elegantno luksuriozno opremljen salonček. Tako ima vsak posestnik lože še salon, v katerem sprejema poset-nike ter v katerem lahko vživa tudi med predstavo vse najrazlične udobnosti.
Ker je to gledališče namenjeno operi in baletu, je seveda tudi oder velikanski. Garderobe zborov, baleta in komparzerije so pod odrom v dveh nadstropjih, le so-iistinje in solisti imajo svoje garderobe na desni in levi strani odra. Garderoba primadonne je velik salon, čegar vse štiri stene so zrcalaste.
V ozadju odra so štiri vhodi, skozi katere prihajajo na večer vozovi in konji.
Akustika gledališča je baje najpopolnejša, zato mora ostati vse neizpre-menjeno ter si ne upajo dodati niti najmanjše dekoracije, da bi ne pokvarili sedanje idealne zvončnosti.
V vestibulu so velike sohe prvih in najslavnejših italijanskih pokojnih opernih komponistov. Le Gius. Verdi je dobil svojo soho, ko je še živel in celo sam dirigiral svoje opere v tem gledališču. Poleti je gledališče zaprto.
Najznamenitejše poslopje umetnosti v Milanu pa je seveda Palazzo di Brera (Accademia di Belle Arti), nekdaj
novil, kakor đa si hoče s tem pridobiti Čehe, kakor da jim hoče namigniti, naj Tendar prenehajo s svojimi poličnimi boji, naj ne začno zopet z obstrukcijo, katera bi seveda onemogočila vsako koristno delovanje državnega zbora. Torišče Čehov naj bi bilo potemtakem le umetnost, a za politiko naj bi se-ne brigali. Ako bodo sedaj zahtevali svoje, se jim bo očitala celo grda nehvaležnost. »Neue Fr. Presse« n. pr. že dolži v svojem uvodnem članku z neprimerno impertinenco čehe, da so oni krivi vseh nesporazumljenj na češkem, ker ostajajo pri svojih zahtevah in bodo tako razgnali s svojo obstrukcijo iznova ves državni zbor. Seveda, da ho čejo čehi samo svoje, samo to, kar so že imeli in kar so jim Nemci ukradli, tega ne omenja »Neue Fr. Presse«, dočim zahtevajo Nemci, naj bi bil po vsej državi prvi uradni jezik — nemški. In ker se bore Cehi za svoje pred leti jim že povsem priznane pravice, ker zahtevajo le svojo last, zato jim očitajo Nemci uprav gorostasno, črno nehvaležnost. kakršne doslej še ni videl svet. Cesar pa je dal pač obema narodnostima na Češkem migljaj, da moreta tudi v politiki hoditi vsporedno, kakor v umetnosti. Mir v Avstriji je v prvi vrsti odvisen oc Nemcev, ne pa od Čehov, ki zahtevajo nazaj ono, kar so že imeli. Nemški listi naj naslovijo torej svoje pridige na svoje rojake, ki j e m 1 j ej o in vrhu tega še zahtevajo!
Nemiri v Macedoniji.
»Independance Belge« javlja, da postajajo macedonski nemiri čim dalje bolj nevarni. Od 29. julija skoraj ni prešel dan brez praske med ustaši in turškimi četami. Ustaši, katerih je vedno več, so skriti v gorah, kamor jih pa Turki nečejo zasledovati; čakajo jih, da pridejo v večjih ali manjših družbah v vasi, da bi si pridobili novih somišljenikov, orožja itd., ter jih potem tam obkolijo. Tako se je to zgodilo v veseh Gorgopile, Karasouli, Volak, Kalapat, Livada, Pojarsko, Staja-kovo, Litovi i. dr. Sicer pa nimajo ustaši namena, že sedaj biti se ter izgubljati svojih močij z majhnimi praskami: privesti hočejo Macedonijo do splošne ustaje, kar Turki še pospešujejo, ker zapro takoj župane, učitelje, duhovnike in imenitnejše prebivalce vseh onih vasij, v katerih se ne morejo lotiti ustašev. In tako je ljudstvo razstrašeno in ogorčeno ter se pridružuje ustašem. Tudi ravnajo Turki uprav trinoško z Macedonci, kar bo pa privedlo macedonski narod le do končnega cilja, do splošne ustaje, kajti Macedonci upajo, da jim prihite potem drugi narodi na pomoč proti Turkom. Ako bo hotela Turčija nemirne duhove v Macedoniji pomiriti, bo pač morala skrbeti za nove reforme na gospodarskem in zlasti urad niškem polju ter bo morala skrbeti zlasti zato, da ne bo uradništvo zatiralo in tla čilo naroda.
Atentati na Ruskem.
Na Ruskem pokajo v zadnjem času neprestano revolverji. V Beslavi se je do
(od 1651—1775) konvikt jezuitov, danes knjižnica z nad 300.000 tiskanimi in pisanimi deli, muzej novcev (okoli 50.000 različnih) in zbirka slik in kipov. Palača je mramornata in renesančnega sloga. Okoli krasnega dvorišča se razprostirata v ogromnem čveterokotu stebrišči (v pritličju in nadstropju), na sredi pa stoji velika bronasta soha nagega Napoleona I., ki drži v levici dolgo impera-torsko palico, v desnici pa na kroglji kri lato Muzo umetnosti. Soha je slavno delo Canove. Med stebrovjem so postavljene sohe raznih imenitnikov (učenjakov, umetnikov in državnikov).
Zbirka slik je razdeljena po 31 velikih dvoranah. Najstarejši in najmodernejši italijanski in drugi mojstri so tu zastopani. Raffael, Leonardo da Vinci, Mantegna, Bellini, T i-zian, Tintoretto, Correggio, Rubens, Rembrandt, van D y c k i. dr. imajo tu v velikem številu svoje originale. Mesece bi rabil človek, da bi preštudiral vse te danes še prav tako sveže in jasne umotvore, kakor bi bili prišli ravnokar iz atelijejev. Ali eno treba iznova konstatirati: da so bili ti neumrljivi mojstri ne le veliki umetniki, nego tudi marljivi in delavni. Sicer bi ne bili mogli ustvariti toliko čudežnih del večne krasote! (Dalje prih.)
godil zopet atentat; neznan človek je ustrelil policijskega načelnika. Tako se naglo množe atentati, ki so krvav dokument, da na Ruskem res ni vse, kakor bi moralo biti ter da so ti atentati, ki so naperjeni na policijske uradnike, le odpor kruto zatiranega naroda, s katerim ravnajo gubernatorji in policijski glavarji uprav grozovito. Tudi kneza Obolenskega, gubernaterja harkovskega, ki se je zlasti odlikoval v prestrogem brzdanju svobode zahtevajočega naroda, bi bila kmalu zadela kroglja, dasi ga je varovala vedno cela kompanija policijskih agentov. Vkljub silni strogosti, s katero zatro ruski uradniki takoj vsako napornost, vkljub smrtnim kaznim se dogajajo vedno novi atentati, kar pač priča, kako nezadoveljen je narod z birokratičnim postopanjem ruske uprave. Ako bi bilo na Ruskem manje vojaštva in manje policije, a več učiteljev, bi takih atentatov ne bilo. Mirni, tihi in ponižni rus L i narod mora biti pač v strašni fizični in moralni bedi, ako poseza v svojem obupu že po skrajnih sredstvih, po revolverjih.
Najnovejše politične vesti.
Shod nemških katolikov. Župan v Mannheimu je v pozdravnem go voru na zbrane zborovalce med drugim tudi dejal: »V Mannheimu ni konfesionalne borbe, temveč vlada splošna strpnost, in tako toleranco priporočam tudi sedanjemu generalnemu zborovanju; le vsled take trpnosti je naše mesto postalo veliko.« — Poslanik baron p 1. Bu rian, ki se je v zadnjem času večkrat omenjal kot Kallavev naslednik, je bil sprejet v Išlu pri cesarju. — Eksprezi-dent Kruger bo preživel prihodnjo zimo v San Remo, kjer je že najel zase stanovanje. — Trgovski minister baron Call se mudi do konca tega meseca v Pragi, da pregleda vse trgovske in obrtne zavode. — Liga zoper dvoboj. Ministrstvo notranjih zadev je odobrilo pravila »Splošne avstr. lige zoper dvoboj«. — Zmaga. V Buzetu v Istri so 23. t. m. zmagali Slovenci in Hrvatje. Zopet je torej padla ena laška trdnjava.
Dopisi.
Iz Šmartna na Pak i. Popolnoma se strinjamo z Vašim dopisom iz Štajerskega glede »Štajerca« in drugih slovenskih listov, z!a3ti celjske »Domovine«. Ni ga pri nas slovenskega lista, kateri bi si upal početju nekaterih duhovnikov po robu postaviti. Kako zlasti tudi pri nas divja župnik, župan Pirtošek in njegovi pod-repniki, to že presega vse meje dostojnosti. Taka podivjanost, surovost in nestrpnost mogoča je res le pri zagrizenih klerikalcih, katerim je vera le sredstvo v dosego svojih namenov, dobra molzna krava, sicer pa deveta briga.
Dobrega »krščanskega moža« Pir-toška načelo je: »Kar ne gre belo, bo pa črno.« Po teh lepih besedah tudi često ravna. Denunciranje in zahrbtno obrekovanje oseb, katere so njegovi pohlepnosti na poti, je pri njem na dnevnem redu. V dosego svojih ciljev pa zlorablja seveda svoje župansko dostojanstvo. Svoje namišljene nasprotnike hočeta Pirtošek in župnik Kolarič na vsak način uničiti, svoje privržence pa na vse pretege protežirala.
Kdor trobi v farovški rog in Pir-toška po božje časti, sme biti največji lump; nasprotniku pa ne pomaga niti molitev, ne spoved in obhajilo, ne dobra dela, ne cerkev, splošno on je brezverec, tolovaj, bitje, ki se ga sme pobiti kot steklega psa. Tako daleč nas je privedlo moderno »krščanstvo«. Najlepše bilo jo pri nas konci meseca julija, ko smo imeli občinske volitve. O volilnem imeniku in drugih pripravah k volitvi niti ne govorim. Agitacija za župnik-Pirtoškovo stranko vršila pa se je na tako nesramen in podel način, kakor menda še nikjer do sedaj na Štajerskem. Lagalo in obreko valo se je toliko, da ni možno popisati. Ljudem, ki imajo posojila iz Reiffeisenove posojilnice, so se ista kratko malo odpovedala, ako ne volijo s Pirtoškom, ki je načelnik posojilnice. Pretilo se je z denarno kaznijo, nemško šolo, z užitninskim davkom pri vinogradih itd. Neumne ter-cijalke pa se je strašilo, da bodo iz krstne knjige izbrisane. Župnik je ženske, ki so pooblastila že nasprotni strani dale,
v farovi citiral, jih je rotil, z nogo ob tla bil, da morajo preklicati in njemu pooblastilo podpisati.
Navzlic temu se je Pirtoškov županski stolec precej majal. Zgodilo pa se sedaj nekaj nepričakovanega. Dva dni pred volitvijo je dobil Pirtošek baje brezimno pismo, da bodo na dan volitve revolverji pokali in bode kri tekla, če on ne odstopi od županstava!! Ta list je pomagal! Prepisal se je v več Izvodih. Pir-tvšek ter njegovi privrženci — mlečno-zobi, nezreli mežnarjevi fantalini in nekatere druge takšne duševne ničle, letali so z istim pismom po občini od hiše do hiše, češ, taki tolovaji, brezverci so naši nasprotniki, fajmoštra in kaplana hočejo iz fare pregnati. — Rma izboren volilen manever!
Navzlic takemu pritisku teh surove-žev bila je zmaga jako klaverna. Nič se je prav ne vesele. Seveda se je proti taki volitvi vložil rekurz in se je zaradi istega pisma napravila pri c. kr. sodniji v Šoštanju ovadba. Bilo bi res zanimivo izvedeti, kdo je to pismo pisal.
Pri vsem tem čuditi se je najbolj našemu staremu župniku, da zastavi ves svoj ugled in vse svoje moči za moža Pirtoškove vrste. Mesto da bi župnik kot pravi oznanjevalec Kristusove vere, kateri je v prvi vrsti podlaga ljubezen do bližnjega, blažil in pomirljivo vplival na razburkane ljudske strasti, pa sam najbolj neti prepir. No, pa mož je star in vsled tega že otročji, zato mu odpusti Bog, saj ne ve, kaj dela.
Čuditi pa se ne smemo, da se je pri takih razmerah tudi pri nas »Štajerc« tako udomačil in pridobiva vedno več privržencev. Saj ga nimamo lista, kateri bi si upal o takih vnebovpijočih razmerah le besedico spregovoriti. Seveda se zatečejo ljudje tja, kjer upajo dobiti pomoči, torej v sili tudi k našim narodnim nasprotnikom, kar imajo z obče človeškega stališča tudi prav. »Tisti mi je brat, kateri mi pomaga rad.«
Zaveden, posamezen inteligenten človek pa se mora v takih brezupnih razmerah od teh klerikalnih brezvestnežev z gnevom obrniti, — saj se ga tira naravnost v nasproten tabor. Postati mora — ako že ne renegat, vsaj narodno indi-ferenten.
Rimski klerikaiizem
in še to in ono.
XXIII.
Sedaj imajo čitatelji menda jasno sliko o bistvu rimskega klerikalizma in vidi vsakdo, da je klerikaiizem politični sistem, ki hoče pod plaščem vere biti absolutni gospodar vsega sveta, absolutni gospodar v vseh posvetnih zadevah.
V cerkvi sami, to je mej duhovščino samo, se je sicsr oglasilo že dosti bistrih glav, ki obsojajo klerikaiizem in bi radi predrugačili vero, ali doslej je še vsak moral umolkniti. Po julijski revoluciji je nastal takozvani katoliški liberalizem, ki je imel tudi v Avstriji vnetih zastopnikov, kar se je zlasti pokazalo na vatikanskem koncilu, ko so ti katoliški liberalci pod vodstvom kardinala Rau-scherja nastopili proti papeževi nezmotljivosti. Njih govornik je bil vladika Strossmaver.
Pozneje se je v Ameriki začelo neko gibanje za času primerne reforme v katolicizmu. Rodil se je takozvani ameri-kanizem. Nekaj Časa je bil papež Leon XIII. amerikanizmu prav naklonjen, ali kmalu je svoje mnenje predrugačil, čim je namreč spoznal, da je amerikanizem naperjen tudi proti posvetnemu gospodstvu cerkve. Papež se je izrekel proti amerikanizmu — dihnil je, in ni ga biio več.
Nemški bogoslovni profesor Sch ell se je predlanskim oglasil s knjigo, v ka teri je zastopal podobne misli kakor amerikanizem, v kateri je pobijal klerikaiizem in se zavzemal za primerne reforme v cerkvi. Schellova knjiga je našla mogočen odmev, kakor tudi podobna knjiga dr. Miillerja, ali prišli so jezuvitje in — Rim je prisilil Schella in Miillerja, da sta vse preklicala.
Gibanje za času primerne reforme v katolicizmu s tem še ni ponehalo. Znani krščansko-socialni drž. poslanec prelat dr. Scheicher se je že večkrat oglasil v istem smislu, a to gibanje je dobilo posebno jasnega izraza v knjigi »Der Ka-tholicismus und das 20. Jahrhundert«, ki jo je spisal prelat dr. Ehrhard, bivši profesor bogoslovja na dunajskem vseučilišču.
Ehrhard je veren katoličan in gotovo mu  gre vse priznanje, da je imel
pogum izreči odkrito besedo o duševnih in nravnih slabostih katoliške cerkve, da je imel pogum obsoditi čarovništo in hu-dičevanje, ki se goji še dandanes, obsoditi zatiranje znanosti, grozovitosti, proti-reformacije itd. itd., dasi se cerkev na vse načine trudi, da bi s spretnim grupiranjem gradiva, z advokatsko dialektiko in pačenjem dejstev oprala črno svoje perilo. Toda Ehrhard je v veliki zmoti, če pripisuje slabosti cerkve le slabostim njenih organov in uplivom barbarstva, kajti res niča je, da tiči zlo v sistemu, vtem, da se je vera postavila v službo posvetnemu  gospodstvu cerkve.
Reformistiško gibanje v Avstriji je že zadušeno Ehrhard je zapustil Dunaj in odšel v Nemčijo, shod tistih duhovnikov ki so se v najponižnejših mejah zavzemali za neke reforme v cerkvi, pa so škofje prepovedali.
Te dogodbe pač pričajo, da iz cerkve same ni pričakovati n i-kake reforme, vsaj toliko časa, dokler bodo imeii Lahi in Španci odločilno besedo v cerkvi. Lahi in Španci so poglavitni nositelji tistega političnega katolicizma, ki straši danes skoro po vseh katoliških deželah, ki si pusti svoje glasovanje o državnih zadevah plačevati s klerikalnimi koncesijami, ki vpije, če se neklerikalcem da le mrvica tega, kar jim gre po zakonu in po pravici, ki vedno govori o svobodi, pa misli pri tem le na svobodo, zatirati in preganjati vse, kar ni klerikalno. Ne, iz cerkve ne izidejo tisti možje, ki bodo kupčevalcem z vero prevrnili mize in razgnali tiste druhali, ki zdaj v cerkvah, v parlamentih in na shodih v imeni vere ljudstvo slepe.
Težko je odgovoriti na vprašanje, če je sploh še mogoče iz katoliške cerkve izločiti klerikaiizem. Mnogo jih je, ki so mnenja, da se to zamore doseči, drugi zopet zastopajo stališče, da je to nemogoče. Nam se zdi, da je najbolje pogodil profesor dunajskega vseučilišča Friderik Jodl, prijatelj prelata Ehrharda. Jodl je pred nekaj tedni obelodanil brošuro »Ge-danken iiber Reform Kath Jicismus«, v kateri je zastopal nazor, da ostane katolicizem tudi v 2 0. stoletju to, kar je postal za časa sv. Avguština, kar je postal za časa tri-dentskega in vatikanskega koncila, ker se katolicizem sploh ne da refor m i rat i inpri 1 a g o d i t ino v i dobi. Zategadelj, pravi prof. Jodl, je treba osredotočiti vse delovanje na to, da pride do zmage prepričanje, da država in cerkev nimata ničesar skupnega, da je popolnoma stvar vesti vsacega posameznika, kake vere hoče kdo biti, kaj hoče verjeti in česa neče verjeti in da mora država biti popolnoma objektivna glede verskih vprašanj, ker je ta vprašanja nič ne brigajo. Če je cerkev božja ustanova, če je zidana na tisto skalo, ki je še peklenska vrata ne bodo podrla, potem ni^ potreba, da jo čuv.j i žandarji, potem ni potreba, da jej država po policajih zganja vernike, kakor se godi dandanes, marveč se lahko zanese na vpliv svoje božje ustanovitve, na svoje propovednike in pisatelje, na privlačno silo svojih zakramentov in svojega kulta; seveda, če cerkev sama misli, da je minljiva ustanova in da lahko izgine in propade, ako nima posvetne moči, potem je umljivo, da se trga za posvetno gospodstvo, a potem tudi ni druzega, kakor navadno društvo in nima nobene pravice učiti, da je božja ustanova.
Dnevne vesti
V* Ljubljani, 27. avgusta.
— Osebna vest. Realčni profesor v Ljubljani g. Emil Z i a k o vv s k i je iel v pokoj in dobil tem povodom naslov šolskega svetnika.
— Občinski odbor v Podkraju na Vipavskem je v seji dne 24 avgusta t. 1. soglasno izvolil zi častna občana deželnega poslanca g. Ivana B o -ž i č a in deželnega odbornika g. dr. Ivana Tavčarja in to za zasluge, ki sta si jih pridobila s tem, da sta izposlovala deželno in državno podporo za napravo dveh mostov čez Belo v tej občini.
— Nedeljski počitek. Vladna odredba glede nedeljskega počitka je v prizadetih krogih obudila veliko kontro verzo. To je naravno, ker se gre tu za različne interese: Na jedni strani so interesi trgovcev, na drugi strani interesi trgovskih nastavljencev. Ti interesi si nasprotujejo in tako je nastal sedanji konflikt. Mi si štejemo v dolžnost, da damo prostor t a k o z a g o v o r n i k o m trgovskih interesov, kakor zagovornikom interesov trgovskih nastavljencev in smo prepričani, da bo vsak dostojno misleč človek priznal, da je naše postopanje lojalno. Danes smo dobili v tej zadevi zopet dva dopisa, ki jih v naslednjem prijavljamo. Glasita se:
I. Slavno uredništvo »Slov. Naroda«. Znana nam je nepristranost Vašega cenjenega lista, zato prosimo, da na včerajšnji dopis o nedeljskem počitku sprejmete naslednji odgovor: Razmere v Libercah in v Ljubljani se res ne dajo primerjati. Ako se bogati industrijski okraj izreka zoper nedeljski počitek, toliko odločneje se moramo ljubljanski mali trgovci, katerim je biti ljut boj za obstanek, odločno obsojati vladno naredbo glede nedeljskega počitka. Kdor razmere v ljubljanski okolici pozna, se lahko prepriča, da Bi nabavlja večina naših delavcev, bodisi tesarjev, zidarjev itd. ali onih. ki delajo pri opekarnah, ob nedeljah svoje potrebščine. Ali se more zahtevati, da naj si tak delavec pri svojem skromnem zaslužku odtrga dan, da nakupi potrebno, ko v nedeljo stori svojo versko dolžnost in obenem še druge potrebne reči kupi v mestu? Vzemimo ne primer, koliko klobukov prodajo proti veliki noči klobučarji. Vsako nedeljo neso ljudje iz okolice zavite nove klobuke, bodisi zase ali za svoje otroke. Ta ku čija se vrši ve činoma ob nedeljah. Dežnikarji napravijo ob nedeljah najboljše kupčije posebno ob nepričakovanem dežju. Koliko pridnih rokodelcev, katerim je čas denar, kakor mizarji, krojači, črevljarji in drugi si kupijo ob nedeljah, kar potrebujejo, da ne zamude dneva v tednu. Marsikateri trgovsc šteje nedeljo med najboljše dneve tedna, so-sebno isti, kateri ima odjemalce v okolici. Trgovčev namen je, postreči ljudem in si pridobiti novih odjemalcev. S tem, da bo praznoval nedeljo, odpodil bo svoje kupce. V šiški bodo ljudje dobili isto ko v Ljub ljani, ker tam ne velja nedeljski počitek. Šišenski konkurent bo torej dobro prodajal, ljubljanski trgovec bo pa pri prazni skledi praznoval. Oni gospodje trgovci, katerim se zdi premalenkostno v nedeljo prodajati, naj le praznujejo nedelje in zapro proda-jalnice, nam m a 11 m trgovcem je pa vsak, tudi najmanjši zaslužek pri naših skromnih zadevah dobro došel in hvaležni smo za vsako, tudi malo kupčijo. Z uvsdbo nedeljskega počitka prizadeti so najbolj mali trgovci. Te zadene najhujši udarec. Dočim je drugim trgovinam strogo zapovedan počitek, so izvzeti trafikantje. Zanje ne velja ta naredba, in vendar tobak ni neobhodno potreben za življenje. Trafikant odpre zjutraj prvi in zapre zadnji v mestu svojo kupčijo, torej ima največ ur na dan v prodajalni tičati in požirati nezdravi tobakov zrak, a on je izvzet od nedeljskega počitka, zato ker prodaja erarično blago. Če pogle damo naredbo, spoznamo nje pomanklji-vost na vseh kcncih in krajih. Mnogih izjem za razne kraje ne more nobeden pameten trgovec odobriti. Postava naj da vsem enake pravice, bodisi da kdo prodaja manufakturnoga blaga ali živila, ali prodaja svete podobice, svetince in drugo. S tem se dajo nekaterim koncesije, da zatirajo druge. Vedno se kaže na Angleško Tam je uveden nedeljski počitek. A kako se tam praznuje nedelja? Vse gostilne, vsi obrti, vse tovarne so uravnane, da počiva v nedeljo vsako delo in delavec je plačan v soboto dopoldan, da je popoldan prost. To velja za vso deželo. Kako in kdaj bo pri nas tako? Naši predniki so bili dobri kristi-jani in bogati trgovci, aii v nedeljo se niso branili prodajati, in ta stara navada se ne da nakrat odpraviti. Upoštevati se mora navada ljudstva in naše skromne razmere. Trgovca primerjati uradniku je nesmisel. Uradnik ima svojo plačo in zagotovljeno penzijo. Trgovec je navezan na razne okoliščine in ako onu spodleti, trešči v propad. Upamo, da se ta za male trgovce škodljiva naredba premeni, saj se vlada mora ozirati na tolikanj zatirano malo trgovino, ko je vendar v njenem interesu. Krepek srednji stan je steber države, in iste pravice, katere uživa trgovec na deželi, sme zahtevati dosti bolj obre menjeni trgovec v mestu.— Več malih trgovcev.
II. Praznovanje nedelj. Zadnji ponedeljek je »Slovenec« prav po klerikalni šegi denuncira! in klical vlado ter magistrat in stražnike na trgovce, ki imajo ob nedeljah dopoldne kake 4 ure prodajalne odprte, in ki se trudijo, da poštenim potom pridobe, da zamorejo plačati visoke davke, se višjo stanarino, uslužbence itd. Ti ijudja okoio »Slovenca« so hujši od bričev. Zakaj pa stražarja ne kličete, kadar enemu ali drugemu eksekutor za davek preži? Za nedeljski počitek se brigate. Zakaj pa ne daste vašim mežnarjem ob nedeljah in praznikih prosto, da ne bodo binglali z mošnjo po cerkvah, saj so reve počitka željni, ko se vsled napornega dela v dve grbi drže. Pametno tudi napravite, da za tiste, ki bodo oškodovani vsled jim odvzetega zaslužka od »ofraa, plačati za njih davek. To se da na prste šteti. Vsak trgovec skupi, recimo, čez leto dan ob nedeljah po najmanj 10 gld., to je na leto 520 gld. To ima že nekaj za franke in stanovanje. Dsjte jim Vi, dobri ljudje, po magati. Ali meni škofov list, da je Ljubljana Dunaj? Na Dunaju so vse drugačne razmere. Žaba pa vol nista enaka . . . »Slovenčavi« gospodje nimajo čisto nič izgube, oe si trgovci zapro, in vsa trgovina preneha. (K večjemu kaka Urhova kramarica bi ne smela zapreti.)   Zato pa
z veseljem kličejo policijo. Vprašamo »Slovenčeve« špicelne: zakaj se gre, da nas trgovce špiclajo vladi, magistratu in stražar jo? Ali gre za vero, ako imajo trgovci kake ure dopoldne odprto? Odkrito povejte, da ne. Poglejte dopoldanske nedeljske službe. Kako so v jutro vse cerkve vernih domačinom, okoličanov pre napolnene, in po službi božji gredo ljudje, da si potrebno nabavijo. Tudi marsikateri ljubljanski krčmar bo trpel škodo, ako se strogo zapirajo prodajalnice. Ali je »Slovencu« za trgovske uslužbence, ki hrepene po nedeljskem počitku'? O ne, to dobro ve, da nob»den im za minuto dlje ne bo V cerkvi, ako bo sploh v cerkev hodil. Kolikor so nam razmere znane, so uslužbenci v trgovinah suknenega blaga več ali manj vse leto ob nedeljah prosti, špecerijskim uslužbencem bode pa z novo postavo prokleto malo pomagano, in ravno ti najnujnejše potrebujejo kak odmor. Zakaj se pa potem »Slovenec« peha in h ujaka? Iz same hudobije, zakaj mesto je v dobrih liberalnih rokah, in klerikalci menijo, da so s tem nekako orožje v roke dobili, če pa hočejo gospodje okoli »Slovenca« ie kaj zvedeti, tudi lahko zvedo, kajti otroci teme so dandanes tudi toliko kunštni kot otroci luči. — Eden v imenu prizadetih.
Nasprotno se nam piše iz kroga trgovskih nastavljencev:
Slavno uredništvo! Blagovolite priobčiti kratek odgovor na dolge litanije o nedeljskem počitku: Vsak človek potrebuje vsaj en dan v tednu, da se odpočije. Delavci vseh strok imajo nedeljski počitek, samo trgovski nastavljenci naj bodo prikrajšani. Na Kranjskem ga ni trgovca, ki bi ne mogel utrpeti nedeljskega zaslužka. Vlada naj premeni svoj ukaz tako, da morajo biti ob nedeljah sploh vse trgovine zaprte. — Trgovski nastavijo n e c.
— Člani slovenske drama zaključijo svojo tournejo 7. septembra v Cerknici s predstavo igre »Ženski Otelo«. Ta igra si je stekla na vseh gostovanjih občnega priznanja. Gostovalo se je v Ribnici, na Vrhniki, v Škofji Loki, v Železnikih, v Brežicah, v Kranju, v Kamniku, v Vipavi, na Bledu, v Črnomlju in v najstarejšem gledališču Avstrije, v Idriji. Pri komersu v Vipavi je napijal grof Lanthierv s slovensko besedo napredku slovenskega gledališča in intendanci. Gospod grof, ki je videl mnogo gledališč in umetnikov, si ni nikdar predstavljal, da stoji slovensko gledališče že na taki stopnji. — Na Bledu posetil je predstavo med drugimi Pražan, sodni svetnik g. N. in se je izrazil: »Pri nas v narodnem divadlu igrajo ravno tako.« Isti vspeh so imele igre: »Na kosilu bom pri svoji materi«, »Kdor se poslednji smeje« in »Srečno novo leto«, v Kranju, v Železnikih in v Brežicah. Žal, da se predstave niso mogle vršiti vsled pomanjkanja časa tudi na Štajerskem in na Koroškem, kajti sedaj se prične v Ljubljani resno delo, katero naj bi imelo iste vspehe kakor gostovanje.
— Umrl je v Bovcu ondotni dolgoletni narodni župan g. Matija Jonko. Bodi mu prijazen spomin!
— Deželnozborska dvorana v novem dvorcu. V novi dvorani se izvršujejo zdaj podobarskmizarska in slikarska dela. Vsa ta in ostala dela bodo do spomladi dovršena. Dvorana bo moderno opravljena, le žal, da bodo vanjo hodili sest tudi ljudje, ki na foteljih še sedeti ne znajo in ji tudi ne bodo v kras !
— Podiranje licealnega poslopja« Ta teden so podrli staro straž-niško poslopje ob Vodnikovem trgu. Vodni in notranji trakt sta se pričela včeraj podirati. Do konec oktobra bode podiranje končano.
— Velik požar v Trstu. Poroča se nam iz Trsta: Danes ponoči že po 12. uri je nastal v veliki Dreherjevi pivovarni ogenj. Zgorelo je obširno kakih 8000 štir-jaških metrov obsežno skladišče, v katerem *e je shranilo oglje, sode in druge reči. Ogenj se je čudovito hitro razširil. Ko so prišli mestni gasilci, je bila že vsa streha v plamenu. Po stari tržaški navadi je bil vodovod nerabljiv. Nekaj časa je bila vsa tovarna v največji nevarnosti, vendar se je posrečilo, omejiti ogenj in rešiti vsa druga poslopja. Škode je kakih 200.000 K. Lastnik tovarne Dreher, se je bil par ur pred požarom odpeljal iz Trsta. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno.
— Iz Šiške se nam piše: Prosimo, zabeležite v svojem cenjenem listu, da v nedeljo »pri Kankertu« ni bilo pretepa, kakor se je poročalo.
— Cirku« Enders. Včeraj je bila otvoritvena predstava, ki je privabila jako mnogo občinstva in se je prav dobro obnesla. Artisti, ki so nastopili, so vsi jako dobri, konji so krasni in izborno dresirani, a tudi balet je občinstvu ugajal. Posebno priznanje so želi jahalec g. Gustav, jahalke gdč. Mariana, Enders in Stutz-bart, plesalki na vrvi gdč. Bianka in Angelina, akrobatje The Palos z dresiranim psom, klown Zauder in zlasti ravnatelj g. Rieffenbach, ki je vodil dresirane konje. Prav posebno zanimanje je vzbujal ruski žrebec Abugres, ki je v istini čudovito dresiran in pleše bolje, kakor marsikatera baletka. Občinstvo je bilo prav zadovoljno s predstavo.
— Tatvina „pri angeljnu". Danes ponoči okoli 11. ure je opazil policijski stražnik Franc Erklavec, da je prišel iz gostilne »pri angelju« neki človek, ki je nekaj skril pod dvoriščna vrata in potem spet odšel v gostilno. Stražnik je šel gledat pod vrata in našel tri bankovce po 20 kron in dva bankovca po 10 K. Nato je šel stražnik v gostilno iskat človeka, ki je denar skril in je dobil v gostilni hišnika Henrika Jenčiča. Le ta je takoj priznal, da je on denar dal pod dvoriščna vrata, toda dejal, da je vse le šala. Denar je vzel učitelju Rudolfu Krenu z Dunaja, s katerim je skupaj pil. Ko je ta pri mizi zadremal, mu je izmaknil listnico in jo izpraznil. Ko je stražnik pozval Jenčiča, naj gre ž njim v sobo, kjer je bil Kren, je skočil pri veznih vratih ven inje zbežal, kar pa mu ni nič pomagalo, ker ga je stražnik poznal in tudi vedel za njegovo stanovanje. Danes zjutraj ga je ujel in odpeljal na magistrat.
— Na električni železnici je bil danes dopoludne na Starem trgu pred hišo št. 21 oviran promet. Na vozu, s katerim je peljal Matevž Breskvar iz Samas-sove tovarne železo, se je strlo kolo in je voz ostal na tiru. Dokler niso voza odstranili, so morali pasažerji presesti iz jednoga voza v drugega.
— Psa povozil je včeraj zvečer na Zaloški cesti električni voz. Pes je bil Dolinarjev v Vodmatu.
— Nezgoda. Služkinja Antonija Dermota v Pristavskih ulicah štev. 8 je danes zjutraj razpenjala vrv za razobe-šanje perila in pri tem padla s stolice in si desno roko nalomila.
— Tatvina- Urarju Francu Čudnu na Mestnem trgu je ukradel neznan tat iz prodajalne težko zlato verižico s prav dolgimi udi, vredno 120 kron.
— «# Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 120 oseb.
* Najnovejše novice. Umorjena misijonarja. Potrjuje se vest, da sta bila v najnovejšem času na Kitajskem v provinciji Hunan umorjena angleška misijonarja Bruce in Lewis. — Tržaški škof dr. Nagi zasede jutri slovesno stolec sv. Justa ter prime za tržaško škofovo palico. — Eksplozija. V Gahardu na Francoskem se je razletela lokomobila pri mlatilnem stroju ter ubila 4, ranila 14 oseb. — Požar. V Nižnjim Novgorodu na Ruskem je zgorela največja tovarna na petrolej. Škoda se ceni na l1/, mil. rubljev. — Dvorni operni pevec K. Grengg. Umetnikova bolezen se ni doslej obrnila na bolje. — Obesil se je v bolnici usmiljenih bratov v Pragi 541eten delavec Ivan Barta radi neiz boljšljive bolezni.
* Tatvina tobaka. V Temesvaru je izsledila policija veliko tatvino tabaka v stanovanju paznika tobačne tovarno Nikolaja Boszormenvi. Našli so še pri njem več stotov najfinejšega tobaka, drugo je že prodal.
Društva,
— Pevsko društvo ,Ljubljanac
opozarja še jeden pot vse prijatelje pevskega društva na II poletno veselico, katera se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. v Švicariji. — Objednem se naznanja vsem pevcem, da se društvo udeleži korporativno slavlja 201etnice pevskega dru štva »Lira« v Kamniku, katero se ima vršiti dne 7. septembra t. 1. — Odhod iz Ljubljane je ob 7. v jutro z državnega kolodvora.
— Prostovoljno gasilno društvo v Gameljnah priredi v nedeljo, dne 31. t. m. na vrtu Gr. Jerasove (Šra-jeve) gostilne v Dolenjih Gameljnah veselico s srečkanjem, petjem in prosto zabavo. Svirala bo mengiška godba. Začetek ob polu 4. uri popoludne. Vstopnina prosta. Čisti dohodek je namenjen v poplačilo dolga za gasilno orodje. — Blagovoljne dobitke za srečkanje hvaležno sprejema načelstvo.
— Prostovoljno gasilno društvo v Kropi priredi povodom blago-■lovljenja novega gasilnega orodja v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. veselico, ki se v slučaju neugodnega vremena preloži na dan 7. septembra t. 1.)
Književnost.
—Narodnogospodarski Mestnik". Glasilo slovenskega trgovskega društva »Merkurja«. Vsebina 5. številke: 1. Nedeljski počitek v trgovinskem obrtu. — 2. Kranjske deželne finance. Spisal r—. — 3 Kapital in obresti. Spisal V. Kukovec. — 4. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. — 5. Društvene vesti. — 6. Raznoterosti. — 7. Listek. Adut. Spi»al Rado Murnik. — 8 Itpre-membe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. — 9. Tržno poročilo in tržne cene. — 10. Oglasi.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 27. avgusta. »Allg. Corr." poroča, da se bodo nagodbene konference nadaljevale šele začetkom prihodnjega tedna, ko se vrne trgovinski minister baron Call s Češkega. Tudi na tej konferenci se nagodba končno še ne dožene, nego se to zgodi šele v seji pod predsedstvom cesarja, ki pride v Budimpešto.
Trident 27. avgusta. Tirolski učitelji in učiteljice so imeli tu shod, na katerem se je sklenilo, da učitelj stvo ne bo čakalo več izboljšanja plač, nego prepusti vso odgovoraost'za posledice vladi. Učiteljstvo hoče skratka štrajkati, ako se kmalu ne povišajo plače.
Berolin 27. avgusta. Italijanski kralj dospe danes sem in bo jako slovesno sprejet. Potoval je preko Švice in sicer oficialno, ne inkognito, kakor preko Tirolske. V Goschonenu ga je pozdravilo odposlanstvo švicarskega zveznega sveta s prezidentom na čelu, ki je pri obedu povdarjal, da je kraljevo oficialno potovanje preko Švice dokaz dobrega razmerja med Švico in Italijo. Kralj se je peljal preko Curiha in Basla. V Magdeburgu so kralja sprejeli cesarjevi odposlanci in se od tod peljali ž njim v Berolin, kamor dcspe vlak danes ob polu 6. popoludne.
London 27. avgusta. Na seji v Utrehtu je Kruger odstopil kot vrhovni glavar Burov ter je bil enoglasno izvoljen Louis Bo t h a, vodjo burske stranke v Južni Afriki. Kruger se poj de zdravit v Mentone, njegove spomine pa izda baje monakovska „AUgemeine Zeitung".
Poslano.
»Slov. Narod« z dne 25. t. m priobčil je iz trgovskih krogov poslani z —n. šifriran članek proti »nedeljskemu počitku«. Včeraj in danes ustavilo me je na cesti več trgovskih sotrudnikov in se mi s »primernimi« besedami zahvalili za »sočutje«, katero imam s trgovskimi uslužbenci. Ker se torej mene popolnem po krivem sumniči, kakor da bi bil jaz duševni oče onega članka, in da se mi ne bo trebaše nadalje braniti, prosim najprvo slavno uredništvo, da blagohotno konstatira, da jaz nisem v nobeni zvezi z omenjenim člankom.*) Nadalje us >jam si pa tudi izjaviti, da sem bil sploh vedno za nedeljski počitek, ker sem mnenja, da zasluži vsakdo po šestih dneh trudapolnega dela jeden dan počitka in sem radi tega načela prišel že pred več leti »pri zvezdi« v neljubo kontroverzo z nekim veletržcem. To potrjuje tudi dejstvo, da imarn svoji prcdajaluici ob nedeljah in praznikih že vsa leta svojega tukajšnjega bivanja zaprti. Dalje fakt, da sem zadnjo nedeljo — ko je neki trgovec v večji družbi pravil, da on »revež« prodajalne ni odprl, »bogataš« g. X. Y. je bil pa prvi, ki je prodajalnico pustil odpreti, in so se na to čule besede: »škandal« itd. — rekel, da bi moral magistrat strogo proti takim trgovcem postopati. In ako še navedem, da sem bil lansko leto v deputaciji društva »Merkur« pri njega ekscelenci, visokorodnem gospodu dež. predsedniku baronu Heinu, katera deputacija je prosila za sedaj priobčeno deželno-vladno naredbo, menim, da sem dovelj ovrgel zgoraj navedena sumničenja in gospodje trg. sotrudniki iščejo naj avtorja onega članka med onimi gg. trgovci, ki so imeli zadnjo   nedeljo  odprte trgovine.
V Ljubljani, dne 27. avg. 1902.
Viktor Rohrmann.
*) Opomba ured.: Izjavljamo, da gosp. Rohrmann dotičnega članka ni spisal in sploh ni ž njim v nobeni zvezi.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 27. avgusta 1902.
Skupni državni dolg v notah  .... 10180
Skupni državni dolg v srebru .... 101'70
Avstrijska zlata renta....... 121 55
Avstrijska kronska renta -1' , .... 100'15
Ogrska zlata renta 4°/........ 121 15
Ogrska kronska renta 4°/0..... 98 —
AvBtro-ogrske bančne delnice  .  .  .   . 1686'—
Kiaditne delnice ......... 68350
London vista.......... 239 26
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 95
20 mark   .   .   ;......... 2341
20 frankov........... 1908
Italijanski bankovci........ 94 40
C. kr. cekini........... 1126
Žitne cene v Budimpešti
dne 27. avgusta 1902. Termin.
Pšenica za oktober .... za BO kg K 6 63 Rž        „ oktober ....   „ 50 „    „ 585
Koruza   ,. maj.....„ 50 „    „ 534
Oves      „ oktober .   .  .   .   „ 50 „    „ 543 Efektiv. Nespremenjeno.
Darila.
Upravnlštvu naSega lista so poslali: Za  Kettejev   nagrobni  spomenik. Škofjeloška mladina 120 K. kot Cisti dohodek veselice v prid Kettejevemu nagrobnemu spomeniku. — Živeli mladi čestilci pesnikovi!
Narodovo zdravilo, laso se sme imenovat bolesti uteSujoče, mišice in živce krepčujoCe, kot mazilo dobro znano ,,Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ 1, Tuchlauben 9. V zalogah po dežeh je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in pod pisom. 2 (12—12)
Se dobiva posedi §
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje asotte čiste, 1»ele in z-drat e.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. avgusta: Anton Vitez, kaznenec, 44 let, Sodnijske ulice Bt. 5. okrvavljenje pljuč.
Dne 25 avgusta: Mirko Ferkula, frizerjev sin, 1' ., mes., Poljanska;cesta it. 23, črevesni katar.
Mćtecrologično poročilo.
Višina nad morjer: inr.-% m. Srednji srsčiii tlak 7S6-0 mta.
Avgust |	Čas opazovanja	Stanje barometra 9 mm.	Ž S? a g Si	Vetrovi	ti Nebo    5" 2" 1 '
26. 9. zvečer 27. 7. zjutraj . | 2. popol		735 1 735 6 35 3	17-9 13-0 270	si. jzahod:   jasno g a brezvetr. soparno " sr. jzahod ^ del. jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 196*, nor-male: 17'7°.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod
Andrej Leskovec
trgovec in posestnik
včeraj ob 5. uri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dražega rajncega bode v četrtek, dne 28. avgusta, ob l/,9. uri zjutraj v Škofji Loki.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. (20411
Nepozabnega rajncega priporočamo v blag spomin in molitev.
Škof j a Loka, 27. avgusta 1902.
Ana Leskovee roj. II o man. soproga. — Janko in Anton !.♦•«.-kovee, sinova. — Jurij in Franc Leskovec, brata — VIarija Slabim« roj. Leskovee, 9Iinka lla-konfg roj. l<eiikovee, sestri.
Priden učenec
in dobro izurjena (1997—3
prodajalka
zmožna slovenščine in nemščine, sprejmeta se takoj v manufakturni trgovini
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5.
11 ll
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-159.
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
Ces. kr. avstrijske
državne železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven ed dne 1. jnnija 1902. leta.
v* a'io»s 1% IijablJ&no j i. kol. Prog* .,m jtrbift. Ob 12. uri 24 m po notfi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno: Cet Selzthal v Ausuee, Solnograd, če« Klein-Reiflhig v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 in zjutraj oaobni vluk v Trbiž, Fon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, če? Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabe', Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastem, Zeli ob jozeru, Lao-most, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz ; čez Klein-tteitiing v Steyr, Line, Bndejevice, Plzea, Marijine vare, Heh, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne » Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. i-roge v l$ovo*neato in. v M&ouevjc. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m njutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob I. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. DKi 08 n zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod 7 ILdubljano juž. kol. ?ra>.. is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in 11. razreda;, Inomosta, Frar-ze^stesie, Solziograda, Linca, Stejra, Aasseea, Ljuba*, Ceiovca. Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjntraj osobni vlak iz Trbiža, — Ob L L. uri 16 m dopoldne osobni vl&t £ Dunaja čez Amstetten, is Lipska, Karlovih varcv. aet)a, Marijinih varov, Plznja, Buuejevic, Solnograda. Linca, Steyra, Pariza. Geneve, Curica, Bregecca, ino-mestii, Zeiia ob jezera, L&zid-všaeteLjabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. mri 44 rn popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Seizthaln, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, PontabJa. Ob nedeljah in prazmkih ob. 8 uri &> m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. or= 51 m zvečer csobn' vlak z Dunaju, iz LipgKega, Prage, Francovjh varov, Karlovih varov, Heba, Jdariji/nn varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Belja.ia Celovca Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga is Hovega raketa In Kooevj«. Osobni vlaki: Ob H. ari m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, cb ;. uri 'aH tu popciuuae iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 'do ax nčtei, istotako. — Odhod is L-J t i« ». cA koL v nlk. Mešani vlaki: Ob i aa »d in sjatza}, ob J uri '„ m popoludn-3; ob o ari JQ m in ob 1'0 uri £o u> suečer, poaiednji viak ie ob nedeljsh in pramisib.
— Frlbod v Ljv.i* .tat; drž. kol. is Kaoinifee. Mešani vlaki: Ge 6. ari A.Ž m zjutraj, oh 11. uri 6 ux oovoiauije, ob t-, •2r« ru in ob 9. uri 55 m Kvečer.  poslednji vlak  »e ob  nedeljah ic pašnikih
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517)
jMijiIi" sledilna ognjišča
za domaCije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko 8e pri&tedi na kurjavi. (780—43)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna šte&iinih ognjišč ,Triumph4 S. Goldschmidt & sin
Hrela na Gorenje Avstrijskem.
Glavna slovenska posojilnica in hranilnica v Ljubljani   (2035—i)
iš£e moia s strokovnim znanjem kot
komptoarista.
S potrebnimi  spričevali opremljene ponudbe je vložiti do 7. septembra t. I.
Xra iz, t^o !
Dve deklici (učenki) ali pa dva fanta (dijaka)
iz dobre rodbine sprejmeta  se pri
boljši družini na hrano.  Glasovir na razpolago. — Posebna soba. Ponudbe pod „A. 1867"  na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (1953—3)
G. kr. rudniški zdravnik in zobozdravnik v Idriji
MPFr.Karfik
bivši sekund, zdravnik deželne bolnice in asistent porodniške šole v Ljubljani
se je vrnil
in ordinira zopet od 8.—9. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne.
(2037—1) II. uro dop. 4.    „ pop.
Za zobe °„? t
Nedosežno
po   svoji   lepoti in natančnosti so moje pristne švicarske
briljantne črne jekl
:lene
Savonnet - remontoir -ure, dvojnato krite 8 trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi [triletno reelno jamstvo), s patent notranjo   uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliščeČG fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščanska trrdka.   UstanoTljena 1. 1S60. ODod in kronica so iz pristnega double-zlata.   Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi.
Cena ae atauitjem ff 6.—.
Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako fini izpeljavi, gld. 7—. K leni uram primerne srosposlte In damske verižice Iz doune-zlata  z obeskom gld. »••>«*.
Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3"—. Pristna silberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 5—. Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike.
Jožef Spiering
na Dunaju, I., Postgasse št. 2 c.
Velik ilustrovan cenik ur. verižic, prstanov itd gratis in franko. (1283—13)
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—77)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
Podpisani prosim ctjt. trgovce in naročnike, naj blagovolijo naslovijati pisma in drug« meni namenjene poštne poši-ljatve   zopet  na   pošto Prestranek,
ne v«6 v Postojino. (2023—3)
Ivan ŽnideršiS,
v Matenjivasi, pošta Prestranek.
2 trgovska učenca
s primarno šolske izobrazbo, sprejme
Anton Cvenkel, (2on-3)
trgovec v Št. Petru v Savinjski dolini.
Lepo meblovana
mm soba z balkonom
odda se s 1. septembrom t 1. v Židovskih ulicah št. I, I. nadstropje.
Več se izve v I nadstropji. (2039—1)
Boljše stanovanje J
za dve deklici, v dobro -rodbino, se išče. Potrebuje se tudi glasovir.
Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.
z dvema elegantno opremljenima sobama se odda (1989—3)
na Tržaški cesti št. 45.
SUčenca
krepkega, z lepo pisavo, če je mogoče tudi nemščine zmožnega, poštenih stariiev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
Vencelj Arko, Šmartno pri Litiji.
Aloliliiiitelfi
želi mesta v trgovini, posojilnici  ali hra-
! nilnici.
(2(319-3)
Ponudbe  na upravništvo »Slov. Naroda« pod „absolvent".
Stavbišče
v najlepši legi na Tržaški cesti v Ljubljani, v meri 33 154 m-, proda v celoti ali tudi v malih parcelah
Konrad Stocklinger (2033-1)
Rimska £»«t«*"«-. IT.
IERS
Lattermanpov drevored. Danes v sredo, dne 27. avgusta
predstava
z bogatim vsporedom.
Začetek ob 8. uri.
(2040)
m
Toplice cesarja Franca Jožsfa
Eaški trg
7, W
na južni železnici (postaja za brzovlake) 7 ar od Dunaja — Za zdravljenje otvorjeno vvln leto. (1879—6) Sobe, v katerih se da kuriti In restavracija. Najtoplejši vir na Štajerskem (3873° C). Enako učinkujoče kakor Gastein, Pfaffers v Švici. — Največji komfort. — Električna razsvetljava. — Dva prostora za tennis-igre. — Znatno prenovljeno in izbojšano. — OgftJlkokisliene kopeli. — Izborna lega za peščene kopeli.
Topliški zdravnik Med UMV. dr. Rudolf BeCk, Lastnik:
ta čas na Dunaju L, Haarhof 4 TfiOdOr GlMk6l.
7r\i\ +ormo!r»o \ir\r\*% iz vrelcev cesarja Franca Jožefa to-
Z-UdJ se pije samo ICI llldllld VOUd pIic _ Najb0ljša in najcenejša, bakterij prosta, okrepčevalna pijača. — SkladiSCe za Dunaj in Nižje Avstrijsko pri
M. Willischu, Dunaj, I., Fuhrichgasse IO.
Naravnost pa razpošilja oskrbništvo cesarja Franca Jožefa toplic v Laškem trgu.
—b—ihmLii......uiiiirirniiinTiiii'TTTrnrTr-i'gffmTi ^ ^"r-TTririrt
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-lTew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila toCno in brezplačno (1228—20)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
3918
2370