List Tečaj XL VIX I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v « tiskaniici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol letal gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. 10 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 25. februvarija 1891. h i Obseg: Priprava za pokončevanje gosenic Zemljepisni in narodopisni obrazi. Skrb za plemene moške živali. Naši dopisi. — Razne reči Vprašanja in odgovori Novicar. GospodarNki^ «tvari. Körüsijeva priprava za požiganje goseoic stoji Priprava za poi(ončevanje gosenic. tf Izmed mnogih bližnjih pomladanskih opravil 80 kr. Kdor jih kupi doset na enkrat, dobi eno po vrhu. prodaj jih ima izdelovatelj 1 ki Na Griesgasse 33. A. Körösi v Gradci, jih bode opraviti sadja pokončavanje razne mrčesj i ff zalege po drevji. Najboljše in najhitrejše sredstvo je uže od nekdaj priporočano požiganj gosenica mora poginiti jena dobro, in to tem bolj požiganje zelo ročno, zato drevo prav nič ne trpi, in je Vsaka le malo osmo t zato je to sredstvo vrlo Skrb za plemene moške živali. Zelo je napačno moške plemene živali slabo krmiti ker se da hitro zvrševati. Ker je ali jih celo pustiti stradati, ker s tem izgube plemensko Prav taka je pa ' napaka, ako jih pitamo, pa ne to velika prednost mimo odrezavanja go seoičnih >r predko ker se moč pravilno krmimo Debele, tolste živali se polenijo iz- gube iskrost in postanejo jalove. Lahka in primerno sestavljena krma, ki pospešuje menjavo snovi ter ohra- je najboljša. Glede množice krme dobiva, kolikor 4 se debelila. pri moči nijo žival držati se je pravila da žival toli potrebuj da ostane životna, ne da Zmes od ovsa, rezanice in dobrega travniškega sena ajboljš i • t krma za žrebce, bike in ovne. Po leti je da jati bikom in ovnom ludi zelene krme, a zgoli take pa tudi ne. Soli pa celo ne smeš zabiti dajati bikom in ovnom Slabi nasledki nepravilnega krmlj se pa še Podoba Podoba • • Djim so i prav • v • uniči ko dobre o rodnega lesa. Za požiganj e živali ne pregibljejo navada, da imajo bike neprenehoma privezane v hlevu in merjasce zaprte po pomnože, ako se moške plem na planem, ^al. da pri nas zumili zoano gosenično dobra. baklo. Ta bakla sicer a ima vendar nekaj slabeg Anton K v Gradci je. pa izumil novo pripravo, ki je res izvrstna, veliko boljša od navadne bakle in razen tega temnih svinjakih ter jih le tedai puščajo na dan, kadar plcmenijo. Vse pregibanje teh živali je vstajanje in po- leganje ter prežvekovanje in dihanje. Potem se pa ču- dimo če se »kr ali svinje nečejo plemeniti Cud no tudi ue draga Ta v i pripra je posoda kakeršno kaže podoba je vtak Posoda polni s petrolejem, in stenj ki v cev pri str ani posode, obešena na vilast roč se prižge Posoda je premično katero se lahko natakne drog # # KI ima tuljavo > v tako prižgano in na bilo, če bi bilo drugače, kajti take živali, če jih tudi pravilno krmimo, postanejo debele in trebušnate, meso postane tanko in mehko, dihanje slabotno, in vsa plemenska moč ter iskrost jih zapustita. Najboljše plemene živali mine ob takem ravnanji volja za sajeno pripravo podoba smodi ,8e gosenična alega ; kakor kaže oploi( takih pogostokrat ali popolnoma izostane plemenitev, in Mladiči živali 80 slabotni in ozkih prsi. Lepe mladi 5§ vzredimo le od krepkih in zdravih živali. Ako hočemo biki J po zimi pa pelje vsak par po enkrat na dan moški živali sposobnost za plemenjenje ohraniti, skrbeti gnojnico na senožeti. Po teh krajih so izkušali, da je moramo, da so zadosti pregiblje zunaj na planem, naj biku prej ko mogoče dati obroček v nos in da jih je si bodi žrebec ali bik, ali merjasec. Sedaj pa hočemo pričeti najkasneje s poldrugim letom učiti voziti. posebno popisati, kako je ravnati z biki. Kjer ni za Obroček se vtakne v hripelj, ki loči nosnici 5 IQ bika paše ali primernega kraja, koder bi se prosto pre- sicer pod nosnim hrustancem. Ako se primeš sam za gibal 5 tam naj opravlja vpiežen s kako starejšo, močno svoj hripelj vidiš, da je spodaj debel, pod hrustancem kravo ali z volom manjša dela, kakor na pr. dovaža pa tanek. Tako je tudi pri biku ) in v ta tanki del naj zeleno krmo, gnojnico itd. Vpregati pa ga ni te- vtakni obroček. Obročkov imamo dve vrsti 1 in sicer, žavno, ako ga zgodaj in z razumom privadimo in če mu kakeršne kažeta podobi m o. Pri obročku pod 4. vtaknemo v gobec obroček. Nedavno nam se je opo- sname se vijak in se odpre kakor obroček podobe 5. rekalo, da bi bilo" to mogoče, zato danes zopet govorimo o tej reči. Ako denemo biku v nos obroček in ga potem prvi teden prepeljavata vsak dan dva moža. Ostri konec se vbode v hripelj, obroček potegne skozi z vijakom zapre, in potem vijak odlomi. Obroček na vsaki njega, podobe 5. je pa z vzmestjo zaprt. Vzmet b se dvigne. ček ? uvidi bik svojo onemoglost in se uda. Ako ga pa Obroček strani po eden z napeto vrvjo, ki je privezana za obro- obroček se odpre, in konec e se porine skozi hripe j. se potem zapre in vzmet se zaskoči. C. kr. kmetijska družba v Ljubljani prodaja obročke z vijakom (podoba 4.) po 55 kr. in z vzmetjo (podoba 5.) po 90 kr. s poštnino vred. » c Razne reči. Kako v vinu odpraviti zagatnost. Črnemu vinu je zagatnost potrebna » belega zagatnega vina pa ne maramo. Vendar je mnogokrat belo zagatno, in sicer zato ker je predolgo vrelo na tropinah, ali pa sta bila valjarja grozdnega mlina prebliz skupaj > da sta Stria tudi grozdne pelke t Podoba (peške), katere imajo veliko zagatne čres lovne kisline v sebi. Takemu vinu Pelj eden za tako vrvjo, gre, če postane divji gatnost 9 ako vinu odvzameš narediš za vsak hektoliter proti vina sneg iz dveh do štirih beljakov Sneg naj bode svojemu sprevodniku, tedaj pa obroček nič ne pomaga, potem na hladnem toliko časa in bik spozna svojo moč Ce je bik divji , da postane ves tekočin če tudi Tekočo beljakovino precedi skozi platno ter jo prav pozna moč obročka, služi vendar le tedaj obroček, ako dobro zmešaj vinom Čez nekaj dni postane vino motno ga en sam možak pelje na palici, ki ima na ko pono (karabinar) zatakneno v obroček. za Ako nima več zagatnega okusa in slednjič se učisti. pa vino še vedno zagatno, prideni še enkrat beljaka a . _ Pri nas seveda ni navada, bike na sprehod goniti pazi, da ne preveč, in ravnaj potem z učiščenim vinom ali jih vpregati ) zato se naša priporočila mnogim zde po pravilih umnega kletarstva a peljiva, a mejo naj SI za Pravilna debelost cepljenega drevja. Za stalno mesto vzgojena drevesca morajo imeti ravna in od krone vzgled druge de- proti koreninam zmerom debelejša debla. Pripeti se pa, je od korenin . To sedlo žele z enakimi raz- da nekatero drevesce vzraste } ako 5 da merami, KI pa imajo vzgledno proti kroni zmerom debelejše, namesto drobnejše prihaja od tod. ako se z nakladom ali tudi na živinorejo. Tam cepijo prešibki divjaki s cepiči takih dreves, ki imajo Podoba Podoba 5. ima vsak bik ob- uže po naravi bolj debele mladike. Žlahtna cepil roček v nosu m dik a sploh bolj debeli nego debelce divjakovo mla- pod tudi se pregibljo prosto vsak dan po določenem in ograjenem cepljenim mestom. Nepravilno debelost provzročuj prostoru, ali ga pa vpregajo. Po planinskih deželah na to, ako se drevesca cepijo predaleč (previsoko) od ijo- pr. v Švici to res ni v navadi, a tam pa gre bik s celo renin, ako se jim ob deblih ne puste stranske mladike čredo vsak dan na pašo, kar je seveda še najboljše, ako se ne pencirajo in potem ob deblu prav ne obre ako je to mogoče. Podoba 3. nam kaže v voz vprežena zujejo. Treba je toraj, da se drevesca, ki imajo debele ? dva holandska bika, kakor je to običajno na severno- mladike, cepijo z nakladom na bolj močne (skoraj kakor nemški grajščini Tapiau. Tam zvažajo vso zeleno krmo prst debele) divjake, drevesca pa, ki imajo drobne ce- I 59 r h i _ piče pa na šibkejše divjake Prešibka dre ne smelo bite v hiši proste Vam utegne kedaj dob služi m delati krone prav precej, ampak šele, kadar i malo bolj odebele, ker prešibka drevesca priklanj sapica tlom ako niso priv debelca Priporočamo Vam odstraniti vlago, potem pa strob v kleti z deskami obiti ter ometati, prazni prostor nad s kakšno suho rečjo, ki ne pije vlage ka količem. Hitro in deskami pa poprej ? tanko rastočim drevescem je treba lub prerezati J to je zamašiti. na tankem kraj proti korenini narediti zarezo, da de bel bolj debeli Fr Klina Viiramnje 31. Imam zemljišče z globoko zemljo in Na to zemljišče menim saditi proti vzhodu viseče leg Vprašanja in odgovori. jablane in hruške nastopnih vrst: Zlato zimsko parmeno, veliko kaselsko rejneto, Blenheimovo rejneto in rdečega štetinca. Izmed hrušek pa tepke in veliko mačjo glavo. Obnebje je pri nas sadjarstvu ugodno. Ali bi te vrste Vprašanj 29 moji hiši je po zimi po sobah na takem zemljišči ugajale? (T v Sv. G.) močno moker zid, nabira se srež, in kadar je jug, kar teče po zidu Ali je mogoče, to vlago odstraniti? Eno sobo sem od Odgovor: Gotovo bodo te vrste ugajale, ker zlasti prve tri vrste jabolk povsod dobro rode. Za rdečega znotraj celo s cementom ometal, pa ne štetinca bode pa svet tudi dober, ker to drevo hoče pomaga dosti. Svetujejo mi od zunaj ometati s cementom, giobukj zemlje. Enako je s hruškami, pa 8e bojim, da tudi ne bode niC basnilo. Zelo mi ustre- ^ . 32. Na kakšno zemljo tudi ne bode nič hasnilo. Zelo mi ustre žete, ako mi kaj svetujete, da vsaj nekoliko mokroto spravim iz hiSe. (J. v S.) Odgovor: Vlage po Vaših sobah je lahko dvoje krivo, ali je bila malta delana s slabo vodo, ki je imela kakšno strnišče je sejati ruski lan in keaaj ga je čas sejati? v Sv G.) v sebi veliko solitrovo-kislih soli in klorovih spojin, ali je pa svet okoli podzidj Vaše hiše moker prvem slučaj se narede iz apna, klora in solitrove soli spojine » ki vodo iz zraka vlečejo, v drugem slučaji pa zid nepretrgano sesa iz pod zemlje mokroto. Ker je hiša uže narejena, je radikalna pomoč težavna. Če je podzemeljska voda vzrok, da se prav dobro pomagati z dreniranjem, . napravijo se podzemeljski jarki, podzidje pa omeče Odgovor: Kar se tiče zemlje, časa itd. je z ruskim lanom enako, kakor z domačim, ravno takrat se seje in tisto strnišče mu prija kakor domačemu. Lanu prija najbolj ravno preorano deteljišče, sejejo ga pa tudi na okopavine, katerim je bilo dobro pognojeno. Zgodnji, lan je čas sejati pd konca meseca marcija .)do sredi meseca aprila 9 od meseca maja do sredi junija pa pozni lan Drugi odgovor na 22, vprašanje: Priden, zanesljiv in t zelo dober sodar je Ivan Tišlar na Vrhniki s cementom in obloži s strešno lepnico (Theerdachpappe). To delo Vam izkušen zidarski mojster najbolje opravi. Ako je malta vzrok, potem seveda je pa težko. V takem Mi Brilei Tretji odgovor na 22. vprašanje Tu pri imamo jako izvrstnega sodarja, ki dela izvrstno hrastovo posodo slučaji priporočajo to Zid se okruši do opeke, ozi- Naslov mu je: Franc Kante ) sodar v Šmarij pri Aj z roma do kamecji, in sicer v najtoplejšem letnem času, kolikor mogoče suh. Okrušeni zid se od lep- tam. dovščini. kadar Vprašanje 33 Kj dobim za seme novega dobro omeče, na novi omet pritrdi strešna niča, lepnica še enkrat s katranom pomaže m mehko lupino na Goriškem.) in esljivo kaljivih? (J. L v Smariji, mandljev z v Rifenberku « Koder se stikajo posamezne pole, zamažejo so dobro s Odgovor : Iskali smo po vseh cenikih, ki jih imamo katranom. Ob ta zid se potem prizida še en droben zid a našli smo, da prodaja raznih mandljevih vrst seme in od peke in sicer tako, da se opeka postavlja po robu. rastline Take sobe naj se tudi potem ved pridno račijo tvrdka „Fratelli Maupoil a Dolo, Provincia na Laškem. Posamezne rastline, katere bi Vprašanje 30. Imam kkt nad katero je soba ki bim, ker je zelo nizka. Strop med sobo in je pa ne r£ kletjo je pribit na bruna iz dvojnih desek di Venezia" Vam bolje priporočali nego seme, stanejo po 75 cen tesimov. Ker pa Vprašanje 34. Kakšno mazilo naj rabim in se soba po zimi zelo m in se porabi za kurjavo preveč dobi tako, s katerim se maže konjsko kopito, ako si je kuri J sodim da je mrazu vzrok tanki strop Prosim konj v kopito kako reč zabodel in se mu potem gnoji 9 m i svetovati, ali naj dam strop ometati, ali klet zasuti ali pa spodaj pod bruna v kleti pribiti deske, vmes pa . v M.) Odgovori Kolikor bolj ali manj se zabüde konj dejati pepela ali oglja in strop v kleti ometati. Omenjam, kaka reč v nogo, toliko bolj ali manj šepa konj ter je da je Hoba v kotih , mokra in da lovico id emlj (B v Kr.) « kleti več nego po- nevaren vbod, vselej pa je prav zelo opasen, ako sq rana ne zdravi pravilno Odgovor Vlažna stanovanja so vedno mrzla, in je L) zabodena reč se ven potegne 5 pa se vbod tako 2.) ločeni rog se od morda tudi pri Vas vlaga bolj kriva mrazu, nego klet reže in 3.) rana od vboda se odpre. Vsa reč pa ni nič od podaj katero loči tanek strop od sobe. Priporočamo kaj priprosta Vam zato brati gorenji odgovor Ako tudi klet zaspite, viti more ; zato je ne kaže tu popisovati, veščak. Gotovo je v Vaši bližini ker zdra kateri mislimo da ne bode dosti premagalo, razen tega zgu kova 1 ki se je izšolal v podKOVski šoli v Ljubljani, on v • oo IQ gnoj zdravljenja, ker je vsako odlašanje silno nevarno. Vam bode kmalu pomagal. Samo z mazanjem se pa nič opomin vsem cerkvam, katere so se ali se kanijo iden-ne da ozdraviti, ker je neobhodno potrebno rano odpreti tifikovati z državno oblastjo. Tako se počasi suši cari- odpraviti. Priporočamo Vam tudi, ne odlašati grajski patrijarhat kakor deblo, katero nima dosta soka, da oživlja svoje vernike. Zato se mej njimi opaža velika nevednost duhovensta in slaba nabožnost svetov-njakov. Grška cerkev je pala na same obrede brez srca in duše. Sedaj jo je začela zapuščati tudi dosedanja zaščitnica, turška vlada, kakor znamo. Omenim pa naj, da so Grki na kraju Velike Perske Poilui'iif^ i^tvari* Zemljepisni in narodopisni obrazi. % 1 Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 212. Kristjani v Carjemgradu. Ulice zgradili prekrasno cerkev od prebelega mramorja, in jo znotraj olepotičili z umetelnimi pozlačenimi rez- barijami in divnimi slikami svetnikov, in svetnic, m to > • v latinskem ukusu. Ali kar so Grki izgubili v cerkvenem pravcu, tisto skušajo nadomestiti v šolskem. Kamorkoli se obrneš v Carjemgradu je več kristjanov kakor Mohame- Carjemgradu in po okolici, vidiš krasnih hiš za vsako- danov. Vele, da jih je najmanj 600.000, ä vseh stanov- vrstne šole, bogoslovne, svetske, v katerih uče grški nikov okoli miljona. Mej kristjani so zopet najznameni- učeniki v gršiiem jeziku. Taka hiša lepša tudi grško tejši Grki. Ko je Mohamed IL 1453. 1. osvojil Carjigrad je kot lokav državnik tako ščiiiti njihovo vero, šole, brez. izdatne > začel da J e največjega protivnika latinske cerkve, Gennadicsa, dal od nekolikih duhovnikov in svetovnjakov izbrati patri- a predmestje Fanar. Ali jim bodo te verske pomoči, obrodile željenega uspeha, pokazati hoče prihodnost. ( Katolikov raznovrstnih narodov je v Carjemgradu « . do 35.000, kateri so sedaj pod apostolskim vikarjem v jarhom. Z^i metropolitsko cerkev mu je odločil cerkev štirih färah raztreseni. Glavna fara je San Spirito na sv. Jurija v Fanä'ru, kjer so od nekdaj stanovale plemite Pankaldu, druge so na Peri in v Galati pod upravo obitelji grške Od slej 1 zlasti pak v 17. in 18. veku frančiškanov in dominikanov. frančiškanskej fari na igrali so Grki veliko vlogo v turškem cesarstvu kjer Peri, ki ima do 4.000 duš, oznanuje se beseda božja po 80 jih odbirali za državnike, dragomane in gospodarje nemški, ) italijanski, francoski in poljski, v znak Vlaške in Moldavske, a patrijarh jim je bil po volji turškega cesarja ne samo cerkvena, temveč tudi politiška popolne cerkvene slobode narodov. > Izmej katoliških cerkva v Carjemgradu je najzna- glava, pod to jedino pogodbo, da ga sultan na predlog menitejša za uas cerkev sv. Jurija, katero je po letu njegovih vernikov imenuje. Tako je grška cerkev osodo 1784 Propaganda izročila bosenskim patrom, kateri so svojo ozko vezala z največjim dušmaninom krščanstva. Duhovništvu, zlasti višjemu, 9 . poleg nje postavili tudi samostan njim je prej bila bilo je jako ugodno pod spojena tud bol > • turško vlado. Patrijarh se je pod njeno zaščito smatral avstrijska ječa ca za upravo triiske moruarje, in velika vidno glavo vse grškovzhodne cerkve, a škofom je bilo teh I strijska vlada patrom 4.408 gld zavodov je plačevala na leto Tem patrom dopuščeno dreti nižje duhovenstvo in siromašno ljudstvo, so izročili v Carjemgradu bivajoče Hrvate. Leta 1882 je Zato se grška cerkev kratko in malo ni zavzemala niti te zavode in te zgradbe kupil od nemški misijon za slobodoum težnj iste porte, katere so se razode- za 83.662 gld. Ta misi pa se se 1856. 1. Ali ker se je ta je bil že popreje začel svoje potem utrdil, ko so prišle in v Hati Humayumu od usmiljene sestre, katere so bile vsled znane borbe proti cerkev vezala s cesarstvom, katoliškej cerkvi pregnane s Pruske. Sedaj je ta misijoa vale v Hati-Šerifu Gülhaue pod Abd ul-Medžidom 1839. delovanje, leta v Tanzimatu od 1840. morala se je podvreči vsem njegovim nadlogam 16 usredotočen okoli rečene cerkve sv. Jurija, in ima bol- • i veku že se je odcepila od nje Ruska, utemelji jarhat v Moskvi. Isto tako se je odtrgala 1821 oblasti carigrajskega patrijarha. Nj patri- Grška posnemala 1836. leta tudi Srbska grške. rogla nifnico, sirotišnico, pa šolo deško in dekliško pod vod-stvom usmiljenih sester. i Postoji pa v Carjemgradu tudi avstrijska meščanska svojo cerkev neodvisno od šola, katera je bila s prvega katoliška, ali je od takrat, Pa tudi grško vzhodni kristjanje avstrijske cesa vine 80 dobili Leta 1865 cerkve od c L848. izrekel odkar so v Avstriji zavladale nove šole, postala brez- svojega patrijarha v Karlovcih. verska. Dobila je za ravnatelja protestanta, kateri je vse knez rumunski neodvisnost svoje križe in carigrajskega patrijarha. In leta 1870 so dobili Bolgari, katere so Fanarioti nemilo stiskali in drli s sultanskim fermanom lastnega cerkvenega glavarja. podobe svetnikov in svetnic odpravil iz šole, da ne žalijo nabožne čuti judovske dece, katera jo v velikem številu obiskuje. I bila v obče za katoličaastvo v Carjem- Slaba Gledite 5 toliko čepov pila grška cerkev gradu, da se zaoj na vso moč ne zavzema Francoska, 1 Bog zna, na koliko se jih bode še. To pa bodi živ katere delo se osredotočuje okoli Cerkve sv. Benedikta 61 r i I I k i f f V Galati. Sedaj deluje tam do 18 francoskih misijonarjev, kraje, in na Grmu dne 25. marcija za osredujo Dolenjsko f kateri s pridigami in poukom v francoskem, italijauskem, za okolico Novomeško. tem f da je deželni odbor nemškem in grškem jeziku vzdržavajo katoliško svest tečaje na več krajih odredil, je hotel doseči obilno ude budno. Po vrhu imajo vsakega leta po osemkrat duhovne ležitev gradnikov, katerim preti po trtni uši v gospo- vaje za možake in žene, vodijo Marijine bratovščine in darskem oziru tolikanj nevarnosti. opravljajo duhovska opravila pri usmiljenih sestrah. Dne C. kr. vladni svetnik in zdravstveni poročevalec za -o. avgusta 1883. 1. je posvetil bolgarski nadškof Nil Kranjsko spisal je kujižico „Egiptovska bolezen na očeh se boriti zoper njo." no in je dobro in po- ln sredstva, s katerimi je moč De- Izvoorov, ki je večino svojega življenja služil v cerkvi sv. Benedikta, lazarista Mladeoova za škofa unijatskih Knjižica je pisana dovolj popular Bolgarov. Temu misijonu, pa tudi politiškemu društve- trebno, da se kolikor mogoče širi med, ljudstvom, nemu uplivu Francoske v Carjemgradu se ima pripisati želni odbor je glede na to, da se je Egiptovska bolezen da je francoski jezik v višjih društvenih krogih do ce- pokazala na več krajih Kranjske, kupil 650 izvodov te lega izrinil italijanskega, kateri se samo v nižjih slojih knjižice in jih poslal c. kr. deželnemu šolskemu svetu, potika po Galati. Usmiljene setre, Nemke in Francozinje, da jih isti razdeli ljudskim šolam. vzdržavajo v Carjemgradu pet bolnišnic, dve sirotišnici Deželni odbor podelil je P. P. Glavarjeve ustanovo in dve lekarni za siromake. Po vrhu imajo tri zavode, za uboge Janezu Kosu iz Zval, Frančišku Regina iz kjer se do 40.000 siromakom zdravniki zastonj. na leto dajo zdravila in iz Radnjevasi, Neži Godec iz Zavrha. v. Občini Dol v Brdskem okraji se je dovolilo po- Ako so tako sijajni uspehi katoliškega delovanja > hiranje 35 7 o priklade na neposrednji davek za občinske katero se tiče vere in del krščanske ljubezni, niso nič potrebščine in za razširjanje šole ) manj znameniti oni. kateri se. tičejo pouka. Po vrhu občini Ilirska Bistrica pa 20 % priklada na jezuvitskega bratov . kolesija o sv. Pulherije, kolegija Šolskih užitnino za občinske potrebščine. t • m velikega kolegija usmiljenih sester Notre Na podstavi § 24. zakona z dne 28. julija J Dame de Sion, povzdignila je bratovščina sv. Vincencija dež. zak. št. 17, je deželni odbor dovolil za cestne po- Pavlana nastopne naučne zavode: Kolegij sv. Benedikta trebščine sledeče priklade na' neposrednje davke, pod Lazaristi, kj^r se do 140 dečkov v francoskem je- sicer : in ziku temeljito poučuje ; semenišče za katoliške duhov- « • nike ; penzijonat in eksternat pri istem kolegiju za deco skladovnem cestnem okraji Ilirska Bistrica 14 o ? v skladovnem, okraji Lož 16 Vo v skladovnem od 4 do 7 let staro, da se pripravlja za duhovnike; siro- okraji Logatec 20 o/. / o ? v skladovnem okraji Skofja Loka .« tiŠDica z bolnišnico La Paix, kjer se do 100 sirot vsaise 12 O O 1 V skladovnem okraji Radovljica 20 o o ? v skla- narodnosti odhranjuje; pet šol za 1.100 deklic pod dovnem okraji Kamnik o o f v skladovnem okraji Litija usmiljenimi sestrami; naposled sirotišče za žensko deco za 15 o o ) v skladovnem okraji Radeče 20 o o ) v skladovnem 160 sirot. Reči se mora, da katolištvo v Carjemgradu okraji Mokronog 12 o o 9 v skladovnem okraji Črnomelj pod zaščito Francoske v vsakem smislu lepo napreduje. Tudi pruski protestanti so že v znatnem številu načeli se naseljevati. Ker se silno vrivajo v trgovino, in imajo zaveznikov v turškej vojni, zato bodo kmalu prišli do velike moči, katera se že sedaj v tem pokazuje. o 1 v skladovnem okraji Metlika 20 20 y okraji Žužemberk 25 Lašiče 20^^ o o 1 v fekladovnem o o ' v skladovnem okraji Velike L arodno-go^podar^ke reči. da mnoge odličnejše obitelji carigrajske svojo deco I nemški poučujejo. (Dalje prihodnjič.) Deželni odbor. Deželni odbor je v seji dne lo. februvarija t. Trgovinska in obrtniška zbornica. VI. Gospod zbornični svetnik, Fran Hren poroča o prošnji občinskega zastopa v Šmartnem pri Litiji, da c. kr. deželna vlada dovolila dva nova semnja za blago in živino, v torek po sv. Valentinu (dne 14. februvarija) « in v torek po sv. Jarneji (dne 24. avgusta). Občina Smartinska štela je pri štetvi 1880. 1. 2357 prebivalcev našteli so v občini oklenil, da ima vodstvo deželne vinarske, sadjarske in in 36 vasi in selišč. Konec 1889. poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu letos v 67 konj, 3 bike, 256 volov, 359 krav, 404 mladih goved, štirih krajih Dolenjske prirediti tečaje za poučevanje 162 ovac in 161 koz. Ker rede susebno veliko mlade vinogradnikov v požlahtnenji ameriških trt in sicer v živine, imajo pa malo travnikov, morajo gledati f da Leskovcu dne 8. marcija t. 1. za vzhodne dolenjske vi- jo kmalu prodado, kar pa ni lahko po bližnjih semnjeb, norodne kraje, v Črnomlju ali Metliki dne t 15. marcija ker hodi na nje navadno le malo ljudi. Na ^sedanja dva za južne, oziroma belokranjske vinorodne kraje, v semnja v Šmaitinu pa priženejo 500—700 živinčet brez severne viuorcdne drobnice. Zato in ker je blizu,železniška postaja litijska, Št. Rupertu dne 22. marcija t. za f. rrihajajo tudi kupci iz Laškega ia Tirolskega, ki kupu jejo posebno mlado živino, razen njih pa tudi mesarji prisedoiki iz naslednjih gospodov: Josip Ogorevc, Adolf Pauser, Ivan Sure, Ivan Krajec, Viktor Durini, Adolf i/, raznih krajev. Zoper dovolitev so se oglasili semeojsKe občine Zagorje, Justin trgovci v Novemmestu. Predlog se jo sprejel. Radohova vas Lukovica, Moravče, Št. Rupert in Novomesto. Glede teh ugovorov omenja c. kr. oijrajno glavarstvo Litijsko, da ležita Zagorje in Radohova Vas daleč od Šmartina, da zahaja tjakaj jako malo iz Šmartinske občine zaradi težavcih potov, in to C. kr. o drugih občinah, ki ugovarjajo. ljudi jö tudi reči okrajno glavarstvo je za dovolitev živinskih semnjev zaradi tega, ker bi se ž njimi povzdignila živinoreja, z i semnje za kramarsko in drugo Dlago se pa ne vnema ker zadostujejo sedanje kramarije potrebščinam kmečkega prebivalstva. Odbor c. kr. kmetijske družbe ne Naši dopisi. Iz Železnikov, 2L februvarija. (K ljudskem štetju Volitev.j naši občini je bib dne 31. decembra 1890 leta 311 strank; mošKega spola 519, ženskega pa 539 oseb. vkup 1058; toraj teh je 817 domačinov, 241 ptujcev; brati in pisati jih zna 566 (53 odstotkov); samo J brati pa 103 4 odstotkov). Živali se je naštelo » da bi Smartinska občina morala drug dan izbrati. ugovarja zoper zaprošeno dovolitev semnjev, misli pa da občina Moravska po pravici ugovarja enemu semenj- 9 suemu dnevi, t. j. v torek po sv. Jarneji, tedaj misli, Leta 1875. prosila je občina Šmartinslsa dveh novih semnjev za blago in živino v ista dneva (torek po 14. februvariju ia torek po 24. avgustu), a zbornica je v seji z dne s&leuila vladi predlagati, da se doba, Tudi Konj 29, goved 98. kozi 2, prašičev 9, čebelskih panjev (uljev) pa 27. Prvotna volitev mož, ki bodo 3. marca šli v Kranj volit državnega poslanca za gorenjske kmetske občine, se je vršila v naši občini včeraj, 20. t. m. Vdeležba ni bila obilna, izid pa kaže o mišljenji volilcev. Izvoljeni 80 bili gg župnik M., župan K. in učitelj L. Kakor 30. decembra 1875. odkloni. Od tistega časa je sedaj preteklo 15 let, ki je gotovo vplivala na tamkajšnje gospodarstvo, občina Šmartinska je spoznala veliki pomen živinoreje in zato v preteklih 15 letih bolj marljivo gojila živino, kar spričujejo navedene številke. Ozirati se je tedaj na prošnjo za pomnožitev sem njev zato, ker treba sKrbeti, da se tudi lahko spečava živina, ako naj bo reja tudi uspešna in koristna. Te reči kažejo pomnožiti semnje povsod, kjer je prebivalstvo vneto za pravi in istiniti blagor Avstrije, tudi pri nas srčno želimo: izid volitev v državni zbor tak, da naj bil konečni se vresničiti za-mogel zgodovinsko znani izrek presvitlega vladarja in cesarja Franc Jožefa I. do grofa Taaffe n Naredita mir med mojimi narodi!" Za pravi mir pa nam porok edino le konservativna stranka, ki nosi na svojem praporu napis: „Zdk vero, cesarja in domovino!" L. J Železnikov, 19. februvarija. (Javna zahvala.) bodo druge semenjske občine imele Blagorodna gospa Marija Pirnat, posestnica v Ljubljani škode. Odsek tedaj meni, da se preprečijo vse navskriž- in tukajšnja rojakinja, je poslala za potrebščine naše toda f ako se nosti, ako ne za semnja odmenita druga dneva. On tedaj šole lepi dar gld. Da je za sedanji hudi čas, ko predlaga: Zbornica naj se izreče za dovolitev dveh novih stariši otrokom težko oskrbujejo potrebna učila, ta pod semnjev v Smartinu pri Litiji, toda s tem pogojem > da pora posebno dobro došla, je nedvomno. Naj bo torej blagi je namesto nameravanih semenjskih dni predlagati dva dobrotnici izrečena s tem najtoplejša zahvala. druga, katera bi ne bila navskriž s semnji po bližnjih občinah, oziroma preblizu skupaj. Zbornični svetnik, Janko Kersnik, podpira Josip Levičnik > učitelj in načelnik kraj. šol. sveta odsekov nasvet, izreka pa željo, da bi se uže zdaj iz- reklo > da nova šmartinska semnja z Lukoviškimi in Moravškimi ne bili v navskriž. . -i' i- Ko zbornični tajnik omenja, da se bode o tej stvari še enkrat v zbornici obravnavalo, ako se bode slavna C. kr. deželna vlada ozirala na nasvet zbornični predlog odsekov sprejel. 1 se je Iz Igub^jane.— Ljudsko štetje v Ljubljani, Ljubljana šteje po zadnjem ljudskem štetji, ki se je vršilo 31. decembra 1890. L, 30.505 ljudi, kateri so po posameznih mestnih oddelkih tako razdeljeni: V šolskem oddelku stanuje 4.011 ljudi, v Šentjakobskem C.406, v dvornem 8.710, v železniškem 7.774, v predkrajih 1.433, in C. in kr. aktivnega vojaštva je 2.171 mož. Po obče- . K : VIL Gospod zbornični^svetnik, Vaso Petričič valnem jeziku je 24.200 Slovencev, 5.127 Nemcev, 17^^ poroča o dopisu c. kr. okrožnega sodišča v Novem Čehov, 27 Hrvatov, 13 Poljakov, 3 Rusini, 167 Italijanov mestu, da je čas prisednikom trgovskega sodišča Adolfu in 789 tujcev. Po veri je 30.162 rimsko-katoličanov, 202 Pausen Josip Ogorevcu in Ivanu Surcu, pretekel in protestanta, 10 grško zjedinjenih, 53 pravoslavcev, 1 an- da je prisednik Anton Kalčič umrl. Treba je po visoki gličan. starokatoličan in 76 Židov. Pri ljudskem štetji ministerski naredbi od 2. decembra 1864. 1., drž. zak. leta 1880. štela je Ljubljana . * 26.284 ljudi, in po ob št. 89, novega predloga. Gospod poročevalec nasvetuje čevalnem jeziku bilo je 18.845 Slovencev, 5.658 Nemcev v odsekovem imenu, da se nasvetuje > da se izbrali 136 Cehov, 5 Hrvatov, 7 Poljakov, 172 Icalijanov J Ru C3 munec in 1.460 tujcev. Število ljubljanskega prebivalstva pomnožilo se je tedaj v zadnjih desetih letih za 4 221 Naša avstrijska vojska šteje pešcev 11.322 čast- nikov in 560.082 mož, lovcev 57.296 mož, kavalerij ima ljudi Domačih koristnih živali šteje Ljublj 2.376, in 51.786 mož v 42 polkih, bojna artilerija 260 baterij z sicer 943 konj vojaškimi vred), 940 goved o mul ) 1912 topovi, trdnjavska artilerija se je pomnožila za 144 mezgov in oslov, 23 koz ovac in 448 prašičev. Tudi častnikov in 4464 mož. čebelarstvo je zastopano v Ljubij vilo panjev 246. in sicer znaša šte Iz Zagreba četrtek dne 19. t. m. umrl rdinal in nadškof Zagrebški. Bil je posebno radodaren Državiiozborske volitve. Včeraj popoludne ob ter je r^^lil še. smrtjo vse svoje imetje, sicer pa centralni ni bil treh snidel se je v mestni dvorani Ljubljanski volilni odbon za katerega je dobilo vabilo 84 mož iz vseh je go t. okrajev dežele. Načelnik pripravljalnega volilnega odbora prflju rilTubl le nič vnet za hrvaštvo in dovanstvo, povsod biiiat: grško jen Ogrom t državi i ■ • . " ki ga m zato je laKQ ob smrti njegovi jako ces. svetnik Mu rnik je navzoče pozdravil in nasvetoval, časte in slave. Stolni, kapitelj je izvolil SÄofa Gasparič da se izbere predsednikom shoda centralnega volilnega za generalnega vikarja zagrebške stolne cerkve. odbora, starosta poslance 9 gosp Luka Svet Temu i ( v se pritrdi. Gospod Svetec prevzame predsedništvo povdarja v svojem govoru /ažnost volitev Murnik poroča o poročilih zaupnih mož. Iz Budapešta Doslej je bival in posloval svetnik ogrski primas v mestu Ostrogo J poslej pa bode ime J došlih volilnemu r svetuje odbora menovane odboru in i centralnega oglasi pozdravlj centralnega volilnega odbora ito svoj sedež v Pešti. Tako žele Ogri, in sam naučni mi nister grof Csaky je izjavil, da je to v interesu države aega primasa Si- imenu odbora v današnjem oklicu ^^ katoliške cerkve. Naslednik pokoj kandidate. Kmč,no Gr a ssell m se radostno mora bode toraj stoloval v Pešti. vladala posvetovanji Ogri 80 pred nedavnim časom sklenili ^napraviti •.ft po vsej državi otročja zavetišča katera bodo šiloma složno tudi volilci nega nega poštenemu vsakemu članu central-sploh pa vsakemu zavednemu in odoliubu prva skrb delati za edinost med odbora da jih bodo laže ^SSad Zoper ^iečloveško namero je protestovalo 600 lovili otroke drugih narjadposti janii volilci in za discipli zlas upo^ljaj.^v»ak svoj vpliv ? da slovensk(K.novijaarstvix^eb te edinosti » nego solidarno pospeševalo izvolitev kandidatov, katere priporoča odbor. državno-zborskih ob. Rumuncev iz Temeškega komitata na posebnem shodu. Sklenili so z vsemi postavnimi pripomočki delati zoper zvršitev tega zakona. italijanski finančni minister je Iz Rima. Novi in domač žem zastavimo svoje miruj vsaj zdaj m zdru zmago narod idej začel pridno hraniti. Vsled njegovega nasveta je mini sterstvo sklenilo, postaviti v proračun za vojstvo in po I morstvo 19 milijonov. za notranje reči 2 milijo manj. hraniti. Pri drugih rečeh menijo še 29 milijonov lir pri Novičar iz domačih in tujih dežel. Pariz Pokojnega nemškega cesarja Friderik cesarica udova biva uže nekaj dni v Parizu. Francozi Dunaja Bivši vojni minister Bylandt-Rheidt jo povsodi jako prijazno pozorno vsprejemljejo. Temu je umrl v soboto po dolgi, mučni bolezni. Bil je jako izvrsten general in velezaslužen vojni reorganizator. Ministerski predsednik grof Taaffe je zbolel za vendar mu je že odleglo. obisku pripisujejo politiki veliko važnost. Bismark se pa jezi zaradi njega Najbrž se bodo razmere med Nemci j^^^^dim plučnim katarom, Nadvojvoda Franc Ferdinand je zopet na Dunaj. Iz tega povoda piše n % Fremdenblatt povrnil se '': Sijajni in Francozi nekoliko ublažile. Te dni se je sešel najviši delavski svet pod sedstvom trgovinskega ministra. pred- svet bode razmo traval, kako razsojati prepire med delodajalci in delavci Ta in prisrčni vsprejem na ruskem dvoru je razveselil ne skrbeti delavcem za delo, potem o plačilnih raz- le našo državo, ampak gotovo tudi napravil najboljši ^erah in o ustanovitvi delavskega urada v trgovinsken vtis povsod, koder ljubijo mir. Ru^ki car Aleksander in miuigterstvu. Minister je izjavil, da dolžnost državi vsa carska obitelj prejeli so visokega gosta na tak varovati čast in življenj delavcev vsled novih obrtnih način, ki jasno kaže kakšno prijateljsko razmerje je razmer med obema dvoroma in kateri bode gotovo to razmerje ^e bolj oblažil in utrdil. Jako zanimiva novica je zaslovela, da • ^ • » ' reč ruski car Aleksander vsled povabila našega presvet lega cesarja o^pxlhodnj prav lahko mogoče, kajti vojvodi Franu Ferdinandu eliki časti Avstriji To je izKazali nad- j delavci pa da morajo tudi sami skrbeti, da se jim zboljša položaj. Iz Belegagrada. ročilo 20. t. m. svojo ostavko zato, da se osnuje kabinet ki bode vsled svojih razmer do skupščine lahko uspeš Ministerstvo Gruičevo je iz- nej opravljal državne posle ? bile 80 nenavadno velike in Ruska. V Krimu ob Črnem morji na Ruskem gotovo pričajo o političnem pomenu njegovega potovanja f na Rusko. »• poginili je od mraza oiioli 20.000 ovac. Eq sam ovčar jih je izgubil 16.000. v 4 i s K \ - \ C4 ragi rojaki! Danes zbrani centralni volilni odbor 9 obstoječ. IZ podlogi poročila pripravljalnega volilnega odbora, katero se zaupnih mož vse dežele, priporoža na naslanja na izjave zanesljivih volil cev in drugih veljavnih narodnjakov iz vseh okrajev t naslednje kandidate za državne poslance : kmetskih občinah (liu f). iiiarcijci Zatičina: 1.) Za sodiške okraje: .Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica 1 Litija m g ospod Karol Klun kanonik in deželni poslanec v Ljubljani 2.) Za sodiške okraje: Kamnik 7 Brdo 1 Kranj 1 Loka Tržič, Radoljica in Kranjska gora prevzv. gospod grof Karol Hohenwart tajni svetovalec Nj. Veličanstva, 3 / predsednik najvišemu računskemu dvoru in grajščak v Ravnali na Notranjskem. .) Za sodiške okraje: Postojina, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož in Idrija: 4.) Za sodiške gospod dr. Andrej Ferjančic, C. kr. državnega pravdnika namestnik v Ljubljani. okraje: v Novomesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika gospod Viljem Pfeifer posestnik, deželni poslanec in župan v Krškem 5.) Za sodiške okraje : Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog g ospod Fran Povše deželni poslanec, vodja kmetijske šole v pokoj i in posestnik v Ljubljani 6. marcija : mestih in trgih dne ) marcija t. 1 j Za Fjubljano, ki voli o. marciia in za trgovinsko in obrtniško zbornico, ki voli dne gospod dr. Jos. Foklukar deželni glavar in posestnik v Ljubljani. Za Novomesto, Višnjogoro, Krško, Kostanjevico, Črnomelj, Metliko, Kočevje in Ribnico S ospod Fran Suklje C. kr. profesor in deželni poslanec ^gtiN^e^WitiVW*:«^txa v Za volilni okraj gorenjskih in notranjskih mest in trgov centralni volilni odbor se ni mo-gel postaviti kandidata, ker v tem volilnem okraji bil je do poslednjih dni kandidat gospod deželni glavar dr. Poklukar Ker SI ga je pa gorenjsko-notranjskih mest in trgov poročil centralni volilni odbor proglasil. ana za svojega kandidata izbrala, treba je, da si volilci izbero druzega kandidata, katerega bode na podlogi došlih m II i /i « Centralni volilni odbor se nadeja, da se bodo volilci po^ tem n^ vse strani dobro premi sljenem. priporočilu ravnali in složno glasovali za priporočene kandidate, ki so v vseh narodnih in veiakih vprašanjih solidarni in se vsi brez izjeme drže programa, določenega na shodu slovenskih poslancev dne 2. oktobra 1890. Volilci, pokažite, da vsi složno delamo za naše svetinje, za korist in blaginjo našega na roda ) naše dežele. t > ona nas dovede do zmage! TT ^ L slogi je moč, — Ljubljani dne 24. februvarija 1891. Za centralni volilni odbor: Luka Svetec- predsednik. Dopise na centralni volilni odbor pošiljati je v Ljubljano, gospodu ces. svetniku Ivami Murniku. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki. i \