Leto IVE Mb 65.
v UüMirnii, v um 19.
ceno Din rsu
bala vsak das poaoldat, livsaaasi nadalje ia praaalka. — Iaaaratfj do 33 petit a 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklic! beseda 2 D. — Popust po dogo-oru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod«* velja leino v Jugoalaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D.
i
DaravBlštvo: Sna nova slioa itav. S, prltllAJe* — Telefon atav. 304, trasslatvs: Snaflova nllaa &U 5, L aadstroai*, — Telefon A*?t. 34
eW~      Poltnlita plačama v gotovln?*
V amislu § 14. družbenih pravil se sklicuje
redni občni zbor
delniške družbe Narodne tiskarne v Ljubljani na ponedeljek 30. marca 1925 ob 17. uri v uredniške prostore, Knaflova ulica 5.
Dnevni red:
1. Nagovor.
2. Poročilo upravnega odbora o poslov* nem letu 1924 in predložitev letne bilance ?a dan 31. decembra 1924.
3. Predlogi upravnega odbora glede po* rabe čistega dobička I. 1924.
4. Volitev novega upravnega odbora.
5. Volitev novega pregledovalnega od« bora.
6. Spremembe praviL
7. Slučajnosti.
O » o m b « : § 16. družbenih pravil: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnico.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
še enkrat: Razveljavljeni mandati.
Po vsej priliki bo tudi Plenum narodne skupščine zavzel napram mandatom Radičeve stranke isto stališče, kakor ga je zaključil verifikacijski odbor. 2e prej je namreč zagrebško sodišče izdalo odlok, da ne more uničiti kandidatnih list HRSS in da prepušča odločitev glede izvoljenih poslancev narodni skupščini odnosno verifikacijskemu odboru. Zdaj je verifikacijski odbor in bo narodna skupščina v smislu tega sodnega izreka tudi postopala in interpretirala znani zakon o zaščiti države tako, da se uničijo mandati HRSS.
2e včeraj smo poudarili, kako blagodejno bo vplival ta sklep na razvoj m ozdravljenje hrvatskega političnega življenja. Radičeva politika že skrahira. Radič bo temeljito zaprt, kakor tudi zasluži tako nespodoben in ničvreden politik, ki je po celem svetu sejal strup proti lastni državi. Odveč le, da danes naštejemo, četudi na kratko, grdebije, budalosti, protfzakomtosti, ki jih je uganjal ta demagog po svetovni vojni in proti narodni, jugoslovenski državi. Radičeva politika ne samo da ni bila uspešna, ona je bila tudi smešna! To mora priznati vsak objektiven politik. Smešna je bHa Radičeva taktika, idijot-sk! so Rad:čevi programi! Sklepal je izdajalske zveze, vabi! Italijane na Hrvatsko, Bolgare v Makedonijo, Madžare v Vojvodino. Po Londonu in po evropskem Časopisju je pobijal našo valuto in se končno zvezal z boljševiško Rusijo. Se celo opozicijonalno časopisje, ki je Radiča smatralo za svojega številčnega zaveznika, ni podalo članka ali izjave, s katero bi bul prevzeli opozicijonalni voditelji dr. Korošec, Davidovič ali dr. Spaho kakršnokoli odgovornost za Radičeva dejanja ali pa za kako njegovo programatično točko. Le opozicijonalni voditelji so bili, ki so Radiča spraviti na noge, sicer bi bila država že davno z njim obračunala. Ti voditelji so razgrnili preko njega plašč pozabe in ga ščitili pred državno oblastjo zgolj, ker jim je bil številčni pomagač in oproda v beo-gradskem parlamentu. Da ni bilo tega ozira, že davno bi ga bili sami opozicijonalni voditelji pahnili stran in mož bi ostal brezpomemben, kakor je bil. Opo-z'cTja ga je dvignila na politični pfjedl-stal in mu omogočala vlogo zadnjega ča-čas, dasi ni imel nikoli trohice zmisla, razumevanja, ljubezni in pripravljenosti bodi za narodno skupščino, bodi za hrvatske pokrajine, bodi za celokupno državno življenje.
Ne glede na pravno utemeljenost razve! avl jenih mandatov se moramo vprašati, aH zasluži stranka tako postopanje, aii se niso morda odtegnile parlamentu sposobne, strokovne sfle, nadarjeni politiki, delavojjnl poslanci, skratka ali je parlament izgubil na svoji delazmožnosti s t€m, da & razveljavil mandate HRSS?
Po vsem tem, kar je naši javnosti znano o Radičevi stranki, o njenem programu, o njenih vodilnih možeh« ja
Vlada pripravljena na obstrukcijo opozicije v skupščini.
Opozicija grozi vladi s tehnično obstrukcijo pri verifikacijski debati in pri razpravi o proračunskih dvanajstinah--Razdvojenost v opozicijonalnem bloku.
— Beograd, 18. marca. (Ob 12.) Do* nes je vladala v narodni skupščini in v političnem življenju izredna živahnost
z ozirom na bližajočo se plenarno sejo narodne skupščine, ki je določena za soboto 21. t. m. ob devetih dopoldne in na kateri se razvije izredno živahna, burna in odločilna generalna debata o verifikaciji poslanskih mandatov.
Ker sta voditelja JMO in intimna prijatelja dr. Spaho in dr. Behmen, da« nes zjutraj prispela iz Sarajeva, je bil danes ob desetih dopoldne omogočen sestanek širšega izvrševalnega odbora takozvanega »Bloka narodnega sporaz* uma in sejaške demokracije«. Sestanku so prisostvovali vsi člani tega odbora. Seja odbora še traja. Vaš dopisnik jc imel dopoldne priliko govoriti s čla* nom tega odbora in je izvedel, da opo* zicijonalni blok sedaj razpravlja sploš* no parlamentarno in politično situacijo, zlasti premotriva vprašanje, kako tak* tiko naj izvaja v plenumu skupščine povodom razprave o poročilu verifika* cijskega odbora.
Velja pripomniti, da sta poročeva!* ca večine že skoraj izdelala svoje poro* čilo k verifkaciji poslanskih mandatov. Tudi posebni odbor manjšine izdeluje poročilo. S tem, da je manjšina sklenila sestaviti posebno oddvojeno poročilo za verifikacijski odbor, je in direktno priznala svoj popoten fijasko in potom v verifikacijskem odboru. Abstinenčna taktika opozicije do danes ni še nikjer uspela. Opozicijona^ci semi so zelo raz* dvojeni in raztepeni v glavnih vpraša« njih taktike so needini in je naravno, da je vlada proti taki opoziciji zelo močna in trdna. En dan zanuščajo par* lament, drugi dan prihajajo zonet na seje in s tem kažejo svojo popolno ne* odločnost.
Ideja popolne parlamentarne absti* nence ni kdo veka j simpatična gotovim voditeljem opozicije, Na popolno ab* stinenco je prav malo upanja. Ara drugi strani pa je vlada samozavestna in v posesti ponolne parlamentarne moči.
Danes je odpotoval v Zagreb član hrvatske zajednice posl. dr. L, o r k o v i o z namenom, da se sestane v sodnih zanorih s Stjepanom Radijem. Od Stjcpana Radiča naj bi dr. L.orkovič prejel nadaljna taktična navodila za skupni nastop HRSS In HZ.
Radičevski poslanec Rudo B a S i n 1 6. k! je pobegnil v Itaülo, je sedaj poslal narodni ekupSöini iz Trsta svoja poslanska pooblastila.
Kljub temo, da opozicijonalni blok na zunaj skuša ahraniti navidezno kompakt-nost. je treba ugotoviti, da vtada v njem velika razdvojenost nazorov o taktiki.
, Na drugi strani vlada intenzivno In mirno pripravlja delo za skupščino. Danes, dopoldne so bila zelo živahna, posvetovanja v predsedstvu ministrskega sveta. Ministrskega predsednika so posetlli mnogoštevilni ugledni politiki in ministri. O važnih stvareh sta se posvetovala ministrski predsednik Nikola Pasič In minister dr. žerjav. V ministrskem predsedstvu sta se z glasila tudi blvži skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič In predsednik ve-rlfikacijskega odbora dr. MIlan S r s k I e*.
Za danos ob 17. je sklicana plenarna seja mlniBtrskega sveta. Na dnevnem redu so zelo važna aktuelna parlamentarno politična vprašanja,
Opozicijonalni krogi danes še vedno upajo, da plenum narodne skupščine ne raz-
veljavi vseh mandatov HRSS. Iz taktičnih ozirov, da bi opozicija dosegla le delno r:izvelsa\ ijenje, napovedujejo opozicfjotialni Osti, da blok Narodnega sporazuma in seli aške demokracije prečita na prvi seji na-rodne skupščine vsebino takozvanega »sporazuma* in pa svečano izjavo HRSS, da prekinjuje vse zveze z Inozemstvom, oso-bito s IU. seljaSko internacijonalo v Moskvi. S tako izjavo računa opozicija, da doseže zaželeni uspeh, ker bi ta izjava popolnoma — tako trdijo in računajo opozicijonalci — ovrgla vse dokumente in obtožbo državnega pravdnika o zvezah HRSS s komunisti.
Danes vprašanje Radičevih mandatov še vedno zanima vso politično javnost. V prvi vrsti zato, ker parlamentarni krogi ventilirajo nove volitve za ona volilna okro žia. kjer so bili radičevski mandaii razveljavljeni. Naknadnih volitev po razveljavlje-nju takih mandatov volüni zakon striktno ne predpisuje. Možne pa so naknadne volitve. Večrna parlamentarcev je za to, di so razpišejo nove naknadne volitve. Vsi me-rodajni parlamentarci obenem zagovarjajo načelo, da se mcia'o v teh okrožiih vršiti naknadne voli ve samo za razveljavljene mandate. Kandidatne liste se postavijo samo za število razveljavljenih mandatov. Volitev pa se imajo pravico udeležiti vsi vjlil-ci, torej vse stranke, ki so pr! prvih volitvah postavile svoj* lis:e. Na ta način računajo vladni k o;,«, da bi se mandaii Narodnega bi. Ko znttno pomnožili.
CPede .11 kratki rok. do katerega Je še ve1 javen v 'nrisk1 skupščini sprejeti driuvni pj-. račun, j. do 1. aprila, vlada zelo in-tc zivno raz.noti Ive vse metode, m pod-hgi katerih ji M omogočeflo prvič \ pie-numu nur dn-e skupščine izvršiti verifikaciio mandate v v usiavnr določenem roku in na to izpostava*] v skupščini sprejem proračan-sk'h d^annist'.n. Rok do L aprila je res kratek. Vlada je na vse pripravljena. Kakor znano, je v skupščini določena generalna verifikacij*^ debata na 6 dni. Prvi dan za resporn- in zadnjih pet dni za spone mandate. Po končani debati ;n verifikaciji mandatov se voli in konstituira definitivno predsednic rvo narodne skupščine in se obenem Izvolijo skupščinski odbori med njimi najvažnejši finančni odbor.
Opozicija že drnes !nd*re*tno oaoore-daj9 najo~treJši parlamentarni boj v verlfi-kacltskl razpravi In le torel v plenumu računati s tehnično obstrukcijo opozicij' n-I-nega bloka.
Za vlado fe zelo važen državni prora-ču, ki poteče 31 .marca t. 1. Do tega roka je torej potrebno, da prvič novoizvoljeni finančni odbor sprejme od vlade pred'ozene dvanaistine in da se v plenumu skupščine o dvanajstinah razprava konča do 1. aprila. Stremljenje vlade je, da ßnaCni odbor sprejme proračunske dvnnajsiine po zelo kratki debati najbolje v 24 urah. Vlada je od'oce-na forsirati proračunsko razpravo z vsemi sredstvi.
Opozicijonalni blok tudi kaže razpoloženje na ostro tehnično cbtrukciio proti proračun ki m dvanrjs.inam. Na ta način misli opoz-'clja spraviti vlado v zelo mučen položni, ker ne bi I. apr'la mogla vlada razpolagati s potrebnimi krediti in bi nastal v našem proračunu ex lex.
Vse parlamentarne stranke se torej za prihodnje dni pripravljajo na eno najod'o-čilnejših in nailjutejšth parlamentarnih bitk.
BOLGARSKA VLADA PROTI KOMUNISTIČNIM POSLANCEM.
— Beograd, 18. marca (Izv.) Ia Sofije danes javljajo, da je pravna komisija proJ-ložila bolgarskemu sobranju zakonski pred. log, da se razveljavijo vsi komunistični mandati, med drugimi mandat posl. Saiia. rova, dr. Maktimovt, Makova, Gratanova in tovarišev.
jasno, da ta stranka ne predstavja v našem parlamentarnem in državnem Življenju prav najmanjšega pozitivnega faktorja ali duševne sile in da jrre samo za skupino mož. ki so se večinoma dali zapeljati od RadiČeve demagoške zgovornosti, brez pozitivnega programa tako v državnem oziru, kakor za pokrajinske hrvatske interese. Ti politiki niso hoteli Hrvatski dobro, se niso brigali za hrvatske gospodarske In sel jaške interese, so bili skozi šest let skrajni ne-gativisti in protidržavni defetisti. S političnega stališča ne nastaja torej prav nobena škoda, ko se taka stranka izloča iz našega državnega in javnega življenji. Dobro Jo in smiselno« da neresne
politične formacije In nezdravi ostanki svetovne vojne čimprej izginejo z jugo-slovenske politične obzornice!
Mi smo globoko prepričani, da pomeni unrčenje mandatov HRSS za hrvatske pokrajine začetek novega življenja, povratek k realnosti In k pozitivnemu delu! Hrvctfski seljak, kakor meščan, veletrgovec, tovarnar in kulturni delavec komaj Čakajo, da se rešijo fantastičnih sanjaril in prekucuških buda-losti Stepana Radiča in njegove do skrajnosti samovoljne diktature, ki jo Je izvajal Šest dolgih let nad hrvatskimi krogi. Te demagogije bo sedaj konec! In sicer za celo državo! V tem e&stoiä njena splošna korist!
Konferenca Male antante.
Odgoditev konference do maja radi Grške? — Vstop Grške v Malo antanto?
— Dunaj. 18. marca. (Izv.) Današ* nji jutranji listi javljajo iz Bukarešte:
Za 23. t. m. v Bukarešto sklicana konferenca držav Male antante je preložena do 1. maja. Po izjavi romunskega zunanjega ministra Duke se šesta-nejo ministri Male antante v Sinaji. Po* ročila iz Bukarešte dalje pristavljajo, da je razlog odgoditvi vprašanja vstc= pa Grške v Malo antanto. Grška po* preje še sklene prijateljsko zvezno pos godbo t Jugosfawjo, o čemer so bita pogajanja začeta T. marca t. /., a so bila pozneje prekinjena radi seje sveta Društva narodov v Ženevi.
— Beograd. 18. mar^a dzv.) širijo fo različne vesti In komblnarije o odgoditvi konference Male antante. Te vectl niso tu nradno potrjene. Res je, da se v merod^j-nlh krofih Male antante mnogo razpravlja o vstopu Grške v Malo antanto. To vprašanje Se ni razčiščeno in torej ne definitiv, no rešeno. Kolikor je gotovo, se konferenca vrfti koncem teg*a meseca. Ministri Male antante se ne sestanejo v Bukarešti, mar-več v Temešvarjn na Sedmograškem.
NAŠA MODRA KNJIGA.
— Beograd, 18. marca (Izv.) Z ozirom na premišljeno in rafinirano kampanjo, ki se je začela v angleškem in nemškem tisku o krivdi naše države in nje odgovor, nosti za svetovno vojno, je vlada pripravila ves materijal ln vladne dokumente za modro knjigo, ki Izide v najkrajšem ča^u in se objavi v vseh važnejših svetovnih jezikih. Iz dokumentov, k! niso bili še nikjer objavljeni, je razvidno, da ne zadene našo državo nikaka krivda, torej tudi ne sood. govornost na evetovni vojni. Poslovnemu odpravniku v Londonu Gjorgiju Todorovi. čn je vlada naročila, da uvede primerno protlkampanjo in da obenem posreduje pr! angleški vlad!, da brani interese našo kraljev Ine kot zavezniške države.
Garancijski pakt.
Angleške solze za pokopanim ženevskim protokolom-
— Pariz, 17. marca (Tzv.) Pariški Jn londonski listi priobčujejo poleg uradnih, Iakoničnlh poročil razne intimnosti ia sestanka obeh vodilnih državnikov Chamber-Iaina in Herrlota. Sestanek 1$. t. m. je trajal popoldne od 15. do 17. Ko se je Cham, berlain od Herriota poslovil, je vljudno pristavil : »P rihodnjič se snideva v Londonu !« Herriot je odgovoril: »G o-t o v o ! x Francoski ministrski predsednik je izjavil, da je dobil najlepše vtise iz razgovora s Chamhorlainom ter je srečen, da je v gotovih bistvenih vprašanjih dosežon sporazum. Uradno poročilo pravi o tem sestanku, da sta si Herriot In Chamberlaiu Izmenjala misli o različnih problemih zunanje politike, zlasti o vprašanju varnosti in da se bodo najprisrčneje vodila nadaljna posvetovanja v dosego rešitve, ki bo za obe državi sprejemljiva. Pri-čno se tudi pogajanja z ostalimi zavezniki.
V angleškem poslaništvu je Chamber-ialn podal zastopnikom ilska kratka po-Jasnila k uradnemu poročilu. Chamberlain je izjavil: Z g. Herriotom sva obravnavala vprašanje ženevskega protokola. PotočM ienr< nekaj ao?za nad grobom protokola. Sam se tega protokola nisem dotaknil. Precej obširno sva obravnavtla vprašanje nem. Ikega garancijskega pakta. Obravnava tega vprašanja se nadaljuje ter proučimo, kak§ne koristi Imamo iz nemških predlo, gov in kakšne protipred^ge imamo staviti. Vstop Nemčije v Društvo narodov je odvisen od Nemčije same. Nemogoča je obnova Evrope brez sodelovanja Nemčije v Društvu narodov. Eventualna pogodba pe-torice z Nemčijo vred bi varovala vse meje, lrt so lahko ogrožene.
Glede razorožitvene konference v Wa-shlngtonu je Chamberlain Izjavil, da Je Anglija pripravljena sodelovat! na vsaki konferenci, ki prinaša kake pozitivne uspehe. Anglija je vedno zato, da se ohrani svetovni mir. Chamberlain je dalje izjavil, da Anglija nI nikdar pozvala Poljske, da prične diskusijo o vprašanju gdanekega koridorja.
Na vprašanje nekega novinarja, 6© obstoja predlog, da pristopita tudi Poljska In Češkoslovaška pogodbi petorice, je Chamberlain previdno izjavil:
sče mislimo na varnost Ln o tem razpravljamo, mislimo tudi na vse meje, ki bi Wie lahko ogrožene. Potrebno pa je točno premotri vanje o garer»:; &ij ' > -M ono »pecijelno mejo.«
Herriot nasprotno nI mnenja, da 5%
ženevski protokol pokopan In da so že po«, točili za rsjim solze, marreč je prepričan, da pride razprava o protokolu ponovno na dnevni red septemberske skupščine Dru« Štva narodov. Poljska se tudi no sme vzns* mirjatl, ker nima za to nI kakega povoda F^ncija Jo nje lojaint in odkriti zaveznik. P . ka kot velesila ima pravico, da so ak. tivno udeležuje posvetovanj o garancijskem paktu.
POSKUSEN ATENTAT NA SOVJETSKO VLADO?
— Lvov, IS .marca (Izv.) 1% Rostov* ob Donu javljajo o poskušenem atentatu na sovjetsko vlado. Po končanem kongresu osrednjega izvrševalnega odbora sovjetske unije v Ttfllau so se člani vlade v po, sebnem salonskem vozu vozili proti Moskvi. Zarotniki so sklenili, da poženo veliki železniški most pri mestu Knjah" v zrak rar. no v trenotku, ko b! vlak s člani sovjetsks vlade vozil čez most. Vedno čuječa ^čeka• je pravočasno izvohala zaroto in je takoj polov!ln več zarotnikov. Vodja zarote se Je v zaporu takoj še pred zaslišanjem zastru« pil, ostali aretirane! odklanjajo t«ako Iz* javo.
Borzna poročila«
Ljubljanska borza«
LESNI TRG Hrastovi frizi od 25—65, 4, 5, 6, T, 8, 3
I. in II. vrsta, frco Postojna, 3 vagone: de~ nar 13S0, blago 13S0, zaključek 1380; brest krljf, sveži, od 3—6 m dolžine, od 23 cm premera, frco meja, za 100 kg: denar 50: hrastov! plohi I. in II. vrste, obrobij., od 2.60 m 53 mm, frco meja: denar 1450; bukovo oglje, la. vilano, frco meja: denar 118,
ŽITNI TRG. Pšenica, domača, par. Ljubljana, blage, 475: otrobi, pšenicni, drobni, juta*vreče, fcos Ljubljana, blago 210; otrobi, pšeničnt, drob* ni. pol juta, pol papirnato vreče, fco. Ljub* Ijana, blago 205; otrobi, pšenični. debeli juta*vreče, fco. Ljubljana, blago 257.-50; ko« ru:*a. nova. prornptna, fco. sremska postaja, blago 18230; koruza, neva, april, maj, juni> fco. Postojna, trans., blago 260; koruza, no* va, promptna, par. Ljubljana, blago 225; koi ruza. okrogla, medjimurska, franko, medji: murska postaja, blago 230: koruzni zdrob, fco. Ljubljana, blago 400uajda, siva, fco. sta« jerska p., bi. 2S7.50; proso, fco. Ljubljana, denar 300; bučne pečice, reš., fco. hrvatska postaja, blago 500; bučne pečke, rešetane, fco. Reka, neocar., blago 525; krompir, rdeč« kast, fco. štajerska postaja, blago 163; krom> pir, bel, fco. štajerska postaja, blago 140; krompir, rumen, fco. štajerska postaja, b!a* go 130; čebula, fco. štajerska postaja, blar go 360.
2Vt9.9 drž. renta za vojno škodo dert 155, blago 159; 7% in vest pos. iz leta 1921 cienar 65, blago 66; Celjska posojilnica dd. denar 2J9, blago 213; Ljubljanska kreditna banka denar 235; Merkan:ilna banka denar 110, b'agollO; Prva hrvatska štedionica de-denar 838, b'ago 847; Slavenska banka denar 73. Kreditni zavod denar 190, blago 200? Strojne tovarne in livarne blago 135; Trboveljska premogokopna družba d^nar 430, blago 440; Združene papirnice denar 100, bi 110, Stavbena denar 275, blago 285; 4% kr. dež. pos. iz leta 1SSS blago 22.50, 4V2V0 kr. dež. mel. pos. iz leta 1911. bkigo 22.50, 4V2V« kr dež. pos. iz leta 1917 blago 22.50.
Zagrebška borza«
Dne 18. marca. Sprejeto ob 13. Devizo: Cuiih 12.04—12.14, Praga 184.375—187.57», Pariz 323—328, Newyork 62—63, Londoi 297.83—300.83,- Trst 253.50—256.50. Berli» 14.805—14.955, Dunaj 0.0873—0.0893.
E e k t i: 7% invest. p. 1921 64.—64.50. 2%^o drž. rente 156.50—161, Ljubljanski kreditna 235.— —.—, Centralna banka 16— 17, Hrv. e skompt. banka 123.50—124, Kreditna ba^ka Zgb. 105—106, Hipotekama banka 65.50—66, Jugobanka 110—111, Pra* štedkma 841—845, Slavenska banka 74.-n —.—, Eksploatacija 50—51, Sečerana Osf-jek 705—720, Isis dd. 58.—f —.—, Nihaš 45 —60, Gut man 500, Slavcks 170—173, Slavo, rrija 58—o0. Trboveljska 410—420, Ur.ion, p ar o mlin 485.
Inozemske borze.
— Curih, 18. marca. Današnja borza. Beograd 8.325, Pariz 26.90, London 24.795, Newyork 518.60, Milan 21.125, Praga 15.4* Dunaj 0.007305.
— Trst, 18. marca. Borza: Beograo 39.17—39.35, Pariz 125.75—127.75, London 117.55—117.65, Newyork 24.50—24.60, Čarih 473—475, Praga 72.75—73.75, Dunaj 0.0345—0.0350.
_ Dunaj. t7. marca. Devize: Beo
grad 11.35—IL39. London 33.97—34.07, Mi lan 28.94—29.06, Newyork 709.35—711.85, Pariz 36.54—36:70, Praga 21.07—21.15, Curih 136.75—137.25..
Valute: dolar 704.6O—7O8.60, dlnu
II. 29—11.35. Ura 28.P:-2914, češka kron* 20^4—21.06,
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD* dne 19. marca 1925.
Stev. 64
Dve generaciji.
Ob času, ko akademski klub Orjuna razvija svoj prapor in s tem dokumentira svoje jugoslovenstvo, o katerem so vzrastle vse naše napredne akadem* ske generacije pred vojno, čitamo v nekem leposlovnem listu pesem nekega Dizme, ki ob Krekovem grobu kliče ona dva titana, žalostno zamišljena sklonjena ob grobu, da naj vstaneta in naj dvigneta svoje pesti proti... Proti komu? Ne proti izdajalcem jugoslo* venske misli, marveč proti onim, ki so prišli k nam, kakor da bi nosili svo« bodo in smo jim zdaj »kakor sovraž* niki«. Pesnik vprašuje na koncu, kako dolgo bosta še slonela ta dva moža brez boja in čitatelj prav lahko razume, kaj je hotel pesnik povedati. Ako po vojni ni bilo vse tako, kot smo si predstavljali, niso temu krivi same oni, ki so nam prinesli svobodo, marveč pred* vsem oni, ki te svobode niso razumeli. Govoriti o ljubezni in bratstvu, zraven pa hujskati zabavljati na vse — s tem ne pridemo naprej ne na političnem, ne na kulturnem polju.
Jugoslovenstvo dr. Kreka bi se bilo preskusilo šele v povojni dobi; kakor vidimo, je naše jugoslovenstvo to pre» skušnjo slabo prestalo: ne samo v na* rodu, tudi v inteligenci in takozv. kul* turni delavci so bili celo prvi, ki so začeli boj za avtonomijo. Dočim so le* ta 1917. ko so šli češki kulturni delavci v prve vrste narodnega boja, naši mož* je in delavci precej molčali in je tudi prevrat prešel mimo brez velikih do* kazov v naši literaturi — smo doživeli zadnja leta ravno iz teh krogov hud odpor proti naši državni misli. O tem se v javnosti mnogo govori in dalo bi se pisati marsikaj, toda stvar je sama na sebi dovolj žalostna.
Onadva titana ob Krekovem grobu dobro vesta, zakaj molčita. Govorila bo zgodovina. Ona četa. ki se zbira pod praporom Orjune, je odmev naših bojev I. 1917. — to je ono Jugosloven* stvo, ki smo ga kazali svetu med vojno in smo ga proglašali za edino rešilno. Drugi — in to so fudi nasledniki drja. Kreka — mislijo danes drugače. Tudi
pesnik Dizma, M* pa vemo, d* to rod\ v propast idejo, ki jo je dr. Krek pro« glasil v imenu nm*ih politikov L 1917. To čutimo danes prav dobro, zato se zbirt mladina pod or junaški prapor, da reši ob času splošaega zanikavanja. ma!odušrosti in raz di ran j a, s svojim nastopom, ki pomeni pozitivnost, vero, akcijo rved propadom tisto idejo, ki so jo 1. 1917. proglasili za rešilno ih je bila reš'!na. Zakaj bi ne bila rešilna danes? Zato, ker je morebiti niso vsi prav razumeli? Ali nekateri zlorablja« lir' Kaj pa je na drugi str ni? Kaj je tam tako vse sveto in čisto? Pesnik Dizma pravi, da j- bilo m i dvanajsti* mi enajst Iškarijotov. Pa dobro vemo, koga misli. Ne tist?, ki so danes proti narodnemu edinstvu, marveč one, ki so zanj. Kaj pa so izdali in koga? Svoj narod, ki je bil rešen z edino rešilno idejo jugo slovenskega nacijonalizma? Ali svoj jezik, ki je šele po tej rešitvi prišel do svoje univerze!
Pesnik Dizma pravi, da smo spre« jemali svoje rešitelje s slavoloki pa smo bili prevarani v veri, upanju in v ljubezni. Slavolokov je bilo bolj malo. Pač pa smo poslali Srbe takoj na Vrh= niko, da so šli napodit Italijane, in po* tem smo zahtevali od njih vse, vse... Oni pa so prišli komaj iz vojne... In ker niso mogli vsega dati takoj, smo bili prevarjeni seveda. In danes smo razočarani in nečemo ničesar več. — Konec je vere in upanja in ljubezni. In kakor smo čakali včasih kralja Matjaža, da nas odreši — ker ga le ni bilo, je to namesto njeßa morala storiti armada živih ljudi, Srbov in prostovoljcev — tako bomo zdaj klicali titana ob Kre« kovem grobu, naj nas zopet osvobo« dita in rešita, ker smo baje tako ne« srečni. — Difficile est... Pa boste rek* Ii: to je samo pesem. Toda s pesmimi dela politiko Stipa Radič in Slovaki. Zdaj jo začnemo še mi. Seveda — pro« tidržavno. Zato je prav, di akademska Orjuna povzdigne svoj prapor in svojo pesem, ki je tako neprijetna njim, ki so bili — »prevarani«.
7?
Češkoslov. Gbec" v Ljubljani.
(Občni zbor.)
Preteklo soboto, 14. t. m. je Imela »Če* škoslovenska Obcc* v restavraciji »Zvezdi« svoj občni zbor. Udeležba je bila tako šte* vilna. da je bila prostrana dvorana skoro pretesna. Mesto obolelega predsednika tn* špektorja Jana R u ž i čk e je vodil zborova* nje podpredsednik g. Avgust Ludvik, ki je po daljšem govoru očrta! uspešno društ* veno delovanje v preteklem letu. Na to so podal društveni funkcijonarji 6voja poroči* la, ki jih je zbor sprejel z odobravanjem na znanje. Iz teh poročil posnemamo: Društvo je štelo 4 častne člane. 9 ustanovnikov in 380 rednih članov. Društveni dohodki so znašala 37.753 Din 22 p, stroški pa 25.526 Din SO p, da je bilo torej prebitka 10.226 Din 42 p, odnosno ako se odpiše 15% na inven* tarju in knjižnici v znesku 7.106 Din 45 p, le 3119 Din in 97 par. Iz poročil je rudi razvidno, da 9o se naši češkoslovaški bratje živo zanimali zlasti za zgradbo Sokolske* ga doma na Taboru. Po posredovanju Csl. Gbce v Ljubljani so darovali za ta dom Čsl. Obcc v Beogradu 1000 Din. osi. Beseda v Sarajevu 100 Din. Čsl. Beseda v Splitu 800 Din, Csi. Obec v Zagrebu 250 Din in dr. Mičatka za Čehe v Novem Sadu 200 Din. torej skupaj 2350 Din. Društvena knjižnica obsega 803 zvezke. Vsem dništve* nim funkcionarjem je obč. zbor podelil ab? solutorij. na kar so se vršile volitve no* vega odbora. Izvoljeni so bili gg.: za pred* sednika: vseuč. profesor dr. ing. Miroslav Kasal, za. podpredsednika v. žel. inšpektor Avgust Ludvik, za odbornike: prof. dr. Vac* lav Burian, Jos. Barsn, Fr. Wich. Jaroslav Klapalek* Bohuslav Kyncl in Rud. Kypka. za namestnike pa Vaclav Skrušn?, Vil. Ses quart in inž. Jan MullertPcfrič. V odbor so bili kooptirani gg.: gen. konzul dr. Otokar Bene?, 1. Horkf, Gab. Jurasek, Jar. Kreidt, Fr. Kovoirty, Ed. Skopek. prof. Iv. Vax'po* tič, VI. Vrigl in Vlasta Horakova. Za pre* glednike sta bila izvoljena gg. Jan VanČata in Stan. Hlusička. V Osi. Svaz v kraljevini SHS je bil znova delegiran inŠp. Jan Ru* žička.
Članarina se je dvignila od 1 Din na "5 Din mesečno. Med splošnim odobrava« njem in navdušenjem je bil nato Szvoljcn g. Jan Ružička v priznanje njegovih zaslug za društvo za Častnega presedniha, kar mu sporoči, ker je obolel, posebna deputacija. Po krasnem govoru g. gen. konzula drja. Beneša jc novi predsednik dr. Kasal zaklju* čil lepo uspelo zborovanje z željo, da bi bilo delovanje obce v bodoče se bolj plodonos* no, kakor je bilo doslej.
Železniška nesreča v Zidanem mostu.
Snoči ob 21.10 se Je dogodila na postaji Zidani most težka železniška nesreča, ki k sreči ni zahtevala nobene Človeške žrtve, pač pa ie materijalna škoda precej velika. Na tiru št. 1 je stal na postaji mariborski osebni vlak št. 626. pripravljen za odhod v Ljubljano. Ker je imel vlak zamudo, je dežurni uradnik menil, da se je vlak že odpeljal in zato je bi vozni signa! obrnjen na »prosto«. Istočasno pa je pri-vozil na postajo brzotovorni vlak št. 741. ter se zaletel v osebni vlak. Strojevodja tovornega vlaka Je v zadnjem trenoiku opazil pretečo nevarnost, ni pa več mogel vlaka ustaviti. On In kurjač sta Se pravočasno skočila z lokomotive tej akorda tako,
. ušla gotov! smrti. O nesreči nam poročajo: ! Trčenje obeh vlakov je bilo silno in Je lo-5 komotiva s tremi vagoni tovornega vlaka takoi skočila s tira. Službeni voz je skočil s tira, se dvign'1 nad tender ter pad^l na tla in se popolnoma razbil. S tira so skočili tudi zadnji trije vagoni osebnega vlaka, na katerem so popokale vse šipe. Med potniki v osebnem vlaku je nastala silna panika, vendar so se kmalu pomirili. Železniško osobje Je takoj odpelo deloma poškodovane vagone osebnega vlaka, potniki so prestopali v ostale vagone, na kar je mariborski osebni vlak nadaljeval vožnjo proti LJubljani Imel Je približno 80 minut zamude. Kakor smo že omenili, ni nesreča zahtevala človeških žrtev, pa pa je bil lažje poškodovan zavirač tovornega vlaka Gradišnik, ki Je nesrečno skočil z vlaka. Med potniki si je Franc Straus zvi! nogo. Obema poškodovancema je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Vidmar iz Radeč, ki je prispel na kraj nesreče.
iz Ljubljane in iz Maribora so bili v Zidani most takoj odposlani pomožni vlaki s tehničnim personalom in orodjem. Promet je bil za nekaj časa prekinjen na tiru št. 1 in št. 2, dočim se Je na tiru št. 4 redno vršil. Pričeli so takoj proso očiščevati in bo verjetno promet že danes dopoldne vzpostavljen.
Kakor nam javljajo, je bil tir številka 2 danes dopoldne popolnoma očiščen in ob 10. je bil že vzpostavljen redni železniški promet.
Ü/Üsterijozna samomorilka v Tomaževem.
T o m a č e v o, 18. marca 1925.
Prijazna posavska vas Tomačevo Je tekom včerajšnjega dne doživela senzacijo posebne vrste, kf je provzročila veliko razburjenja fn še več ugibanja.
Okoli 10. dopoldne je prišla v gostilno Se m raje pri Sv. Križu neka žena, ki ji je moglo biti okoli 45 do 50 let. Oblečena je bila v plašč temne barve, a na glavi Je imela rdečo šerpo. Obuta ie bila v preproste sandale. Naročila je merico žganja in ga hlastno popila, plačala m naglo odšla dalje proti Tomaževemu. Ker se je žena nekam zagonetno vedla ln delala vtis slaboumne. aH napclpijane ženske, so Smerajčevi Dohiteli za njo na praž in videli, kako omahuje po cesti.
Ko je šla skozi vas, se za neznanko ni nihče zmenil, ker so Tomačevci pač vajeni raznih tujih obrazov, ki dnevno prihajajo v vas beračit itd.
Šele ljudje, ki so v produ nakladali mivko, so postali pozorni na tujo ženo, ki je z mrzlično naglico hitela mimo njih z v tla vprtimi očmi.
Ker se jim Je zdelo, da neznanka namerava kaj sumljivega, je stopilo kmetsko dekle Mamova Mici za njo in ko jo je dohitela, jo je nagovorila: -Kam pa greste, žena? Burja vleče fn ob Savi Je zelo mrzlo. Pojdite raje z menoj domov, da se po-grekte. Toplo rmamo pri nas doma!« Neznanka na te besede ni odvrnila ntčesar, marveč je dekleta samo grdo pogledala. Dekle se je ustrašilo. »Pa menda vendar ne nameravate skočiti v vodo?!« Je zaklicalo dekle. Mlsterijzna ženska pa je zamahnila nevoljno z roko tn zamolklo zagodr-njala: »Ah, kaj, samo nekaj srrem pogledat k Savi!« nakar je odšla po poti med grmovjem. Dekle se je vrnilo nazaj k onim, ki so nakladali mivko. Kakih deset minut za
tem se Je začni onemocel klic: »Jezus, Marija!«, kl Je prihajal pomešan s šumenjem valov od Save. Dvoje moških je vrglo lopate od sebe in pohitelo proti Savi. Po kratkem iskanju sta zapazila na »škarpi« ob vodi odložen plašč temne barve, rdečo šerpo in sandale. »V Savo Je skočila!« sta zaklicala oba hkratu in se zagledala v valove, ki so se nemoteno, kakor vedno, zaganjali v breg in šepetali posmrtnico pravkar sprejeti žmi...
Se tisto popoldne je po Jaršah m To-mačevem spraševal neki boljše oblečeni, mlajši moški, če so ljudje videli tako m tako Žensko. Povedali so mu, da je neka ženska okoli 11. dopoldne skočila v Savo. Neznani človek »e obledel ln brez slovesa odhajal od ljudi. Nihče se ga ni upal vprašati, v kakšni zvez! je s samomorilko.
Tako je Sava v Tomačevem letos še pred kopalno sezono zahtevala prvo žrtev, ki je bila — prostovoljna.
so najboljše  in ra!cenef?e kajti trpežr.ost enega para nogavic z žigom in znamka (rdečo, modro ali zlato)
„kfjuc
je Ista knt treznost štirih dru^ ^ parov. J
Politične vesti.
= Kako lažeio. V narodni skupščini odnosno v verifikacijskem odboru je poslanec Smodej govoril o »nasiljuc proti klerikalni stranki v Ljubljani in je trdil pred neinformiranimi poslanci, da so prišli na znano skrahirani volilni shod dr. Korošca v januarju v dvorani hotela Uniona »dr. Zeriavovi četaši z bajoneti«. Tako grdo laž si ura posla-necSmodej govoriti pred verifikacij-skim odborom. Ali ni to vrhunec predrznosti in lažnivosti!? Poslanec Smo-dei je tudi katoliški duhovnik! Ali sme duhovnik tako temeljito lagati?
= Prva spomladanska lastovka Je zletela na prvo stran včerajšnjega »Slo* venca«, kjer priznava slučaj volilne sleparije v občini Savci bl:zu Ormoža, o kateri pravi sramežluvo: »Zupan (pristaš SLS) je prinesel na volišče res ne« koliko starejši volilni imenik, ker je pred kratkim izmenjani župan novejšega nekam založil!« — Nekam založil! Res nekoliko starejši volilni imenik! Pa bodo Še druge stvari prišle na dan. Sedaj pa pomislimo na tisto hinavsko kričanje o volilnih sleparrah in terorju, Vi da Jih je baje ugamal Naci-jonalni blok po državi in zlasti v Sloveniji! Najbolj žalostno pri tem slepar-jenju je še to, da se najdejo inteligentni ljudje, celo univerzitetni profesor, ki so že prej nekoč temeljito nasedli v Ptuju in ki Še vedno nasedajo klerikalni farbariji z naprednim terorjem, dočim klerikalci sami izvršujejo neverjetno drzne sleparije ter se pri tem poslužujejo skrajno nemoralnih laži. Dokaz za prvo: samopriznanje »Slovenca* glede občine Savci, glede drujrega poslanca Smodeja nastop v verifikacijskem odboru, kjer je trdil, da so na razbiti Korošcev shod v Unionu prišli četaši z bajoneti! Toda klerikalci so ipak »častivredni možje«, kaj ne, g. dr. Ravniliar e compagnia bella?!
— Proces proti Stjepanti Radiju, Preiskovalni sodnik dnevno redno poziva na zaslišanje Stjcpana Radija, da odgovarja k izpovedbam zaslišanih prič. Stjepan Radič, čeprav rptimist, računa s tem, da bo moralo za njegove grehe in zločine odgovarjati tudi ostalo vodstvo HRSS, ki je odobravalo vsak njegov korak. Kakor smo že včeraj javili, je vest o razveljavi jen ju mandatov njegove stranke delovala nanj rorazno. Materija!, ki je zbran proti Stjepanu Radiču, je zelo obsežen, aKti od dneva do dneva naraščajo. Preiskava je dobila tak obseg, da bo težko končana v treh mesecih. Po poročilu zagrebške Riječi« je beogradska vlada na podlagi razveljavljenja mandat. HRSS dala nalog, da se uvede proti dr. Mačku in tovarišem ponovno kazensko postopanje in to na podlagi novega-zbranega obte-žilnega materijala. Internirani dr. Maček in tovariši se v kratkem izroče preiskovalnemu sodniku. To se izvrši danes ali jutri.
= SocijaHstf, komunisti, kat. cerkev pa Škof Jeglič. V boju proti lajicizmu so francoski kardinali in škofje podali v javnosti dolgo izjavo, v kateri pravijo med drugim, da vera pušča svobodo vsakemu, da je lahko republikanec, ro-jalist ali imperijalist, ker so te razne oblike vlade z njo združljive, ali ne dopušča nobenemu svobode, da ie socialist, komunist ali anarhist, ker so te sekte obsojene od vere ki cerkve. Tako se postavlja katoliška cerkev na Francoskem v odkrito nasprotje s socijalisti in komunisti; vera in cerkev prepovedujeta biti socijalist ali komunist in za-branjeni so stiki z njimi. Nato vprašamo, kako je bilo pri srcu našemu ljubljanskemu škofu,- ako Je čital izjavo francoskih kardinalov in škofov z dne 10. t. m.: On Je odobril zvezo slovenske katoliške stranke s socijalisti in koma«
nlstl ter prednjačtl pr! volitvah s svo-fim vzgledom za pripadnike »sekt«, ki so zavržene od vere in cerkve po sodbi uglednih francoskih kardinalov ln Škofov. Nevarno igro z vero ln cerkvijo igra Bonaventura in njegovo Časopisje brani in Ščiti pristaše strank, katere na Francoskem in tudi na čehoslovaškem izključujejo iz katoliškega udejstvova-nja, naglašajoč, da so t vero nezdružljive socijalistične in komunistične težnje. Francoski kardinali in škofje nočejo ne socijalistične in ' ne komunistične vladne oblike, pri nas pa so »katoličani« zmešali v eno skledo socijalizem, komunizem, republikanizem in monar-hizem. pa se še ponašajo s svojim ne-stvorom. dasi se jim smeje vsak razsoden evropski politik. Na Francoskem hočejo varovati vero in cerkev in imajo jasne pojme o državni obliki, pri nas pa so oblatili »katoličani« vero in cerkev s politično brozgo, ki jima ne more koristiti, in glede državne oblike uganjajo neumnosti, ki kažejo vso neres-nost ljudi, ki se napihujejo kot žabe in predstavljajo za hipsrmoderne politike, pa so votli in prazni v svoj! notranjosti. Cas teče svojo pot In razmere se jasnijo pri nas ugodno za državo ln njeno ljudstvo ter neugodno za one, ki iščejo samo svojega strankarskega gospod-stva. Vršeči se boj porazi slednje gotovo že v doglednem času. Ako bosta pod tem vera in cerkev kaj trpela,^poiščite krivce okoli liublianskega Scn-klavža!
^ Bn
134 T
K E
OB mm
ROKE MESTNI TRtl 5 ERNATOVIC
izpred sodišča,
vi
Rodb!n"kl prizori iz Zelena Jame.
Železniki nadsprevodnik Fr. Brinovec je bil že nekoč obsojen na 14 dni zapora, ker Je svojo ženo s stolom pretepal in Ji 2lomIl nogo. Kazen pa ga ni poboljSala, temveč Je zopet obtožen, da Je neki večer bred božičem polil svojo ženo z vrJo kavo, vskd česar ie dobila hude opekline na prsih, rami in levi roki, kar je zdravnik označil za težko telesno poškodbo. Večni prepiri v hiši so zato, ker mož ne da ženi za gospodinjstvo skorai nič denarja. 2ena trpinka se je vkljub temu odrekla pričevanju, kar je blazino vplivalo na obsodbo. Mcž je dobil samo 1 mesec težke ječe.
Braniielj pličarjev v Mestnem loga. Čevljarski pomočnik Avgust SlapniČar, opetovano predkaznovan, je na novega leta na Opekaiski cesti nahrulil stražnika, Id Je ustavil dva p'icarja, obenem pa za-krcal aretiranem »Ti si neumen, če greS
s  tem prokletim k..... Jaz  ga bom ob
Ssttžbo spravil.« Obsojen Je bil po § 104 na iy dni zapora ln takso.
Kortrpcifa na magistrata. Adolf Praček, znan kot plesni učitelj, je očital s pismenimi vlogami in v gostilniških družbah mestnemu ma&isira'u in dvema mag. uradnikoma, t. j. obrtnemu referentu dr. K. In oficijalu K. kr-iüpcijo, pristranost ln pod-kjpljivost. Obtoženi Je brez pravdnega obrtnega dovoljenja Izvrševal elektrotehnično obrt, vs^ed česar mu Je mestna obrtna oblast /apria delavnico. Pri okrajnem gla\ar^tvu je svoječasno dobil obrtni list za tovarniško obratovanje, ker Je pravil, da ima v Razdrtem pri Šmarju mehanično tovarna, dejansko pa ie Imel tam najet le maihen prosior s staro železnino. Vkljub obšimemn dokazanemu materijalu obtoženec ni möge1 dokazati svojih očitkov, zato fe bV obsojen na 200 Dhi globe in takso.
Star slepar. Jernej Skodlar, zidar ?z Hrastnika pri Kranju, je star slepar, tat in pretepač, ki ie bil že 19krat kaznovan Tam fkrog Božiča je v Medvodah posestniku J. izvabil raznih živil ln gotovine za 1071 Din, češ, da mu pripelje prašiča, ki ga pa se-vc ni imel. Tudi je pravil, da kupuje še eno hišo, dasi spioh ničesar nima. Obsojen Je bil na 4 mesece težke ječe in na povrnitev Škode.
Nesrečen zakon. Angela Podržaj, mlada, delomržna in goljufiji podvržena Žena ;e zaradi slabih lastnosti, posebno piianost!
ločena oJ svojega moža. Ker je sedišče otroke prisodilo možu, si Je moral ta poiskati zanesliivo osebo, da mu vodi gospodinjstvo in vzgaja otroke. Tej gospodinji ie Podržajeva vsled ljubosumnosti grozila, da jo bo zaklala. Obtožena Je bila zaradi nevarne grr.žnje. a jo Je sodišče oprostilo, češ, da se n;enih groženj ni resno bati — Huda obdolžitev davčnega uradnika. Fr. Tomažič, računski nadporocn4k v pok„ stamijoč v Domžalah, je lani napravil ovadbo na delegacijo mojstrstva financ, kjer je trdil, da se da neki davčni uradnik v Kočevju po trgovki Mariji Pirkovič iz Velikih Lašč podkupovati z blagom m živili, zato pa gre trgovki na roko pri odmeri davkov. — Z ovadbo se Je čutil prizadetega davčni nadupravitelj Fr. Kratner, ki je vložil tožbo proti ovaditelju, pri razpravi sijajno ovrgel vse klevete ter dokazal, da je vse, kar je prejel iz Vel. Lašč. redno plačal. Ozadje ovadbi so zapletene rodbinske razmere. Trgovka Firkovič je ovadlteljeva tašča, to je mačeha njegove žene. Tomažič in njegova žena sta huda na taščo, oziroma mačeho, ki bi morala po njunih dokazih prepustiti trgovino rn polovico posestva njima. Ker pa se tašča temu upira, delata Toma-žičeva proti njej vsakovrstne ovadbe, na primer zaradi krivega pričevanja, umora itd. Tudi ovadba zaradi podkupovanja je bila naperje"^ poglavitno le proti njej, ne pa toliko proti a^Čnemu uradništvu, toda obtoženec je preveč elitno obrekoval, zato je bil po § 104 srb. zakona obsojen na 300 Din globe, oziroma na 6 dni zapora in takso. Prijavil je ničnost.
— čuden občinski redar. Takega redarja pa menda nimajo nikjer, kakor na Vrhniki. Je to mvalid. k! mu manjka leva roka. a tudi desno ima pohabljeno, vendat pa se hvali, da dela red po gostilnah. Na svojo sposobnost in važnost je tako ponosen, da prezira in mrzl orožnike. Tako Je dn-e 18. januarja nahruvil rra Vrhniki orož-nlško patruljo, »naj gre hudiču v r...«. Obsojen Je b;i z ozirom na invalidnost m revščino samo na 50 Din globe in 50 dinarjev takse.
Moda v Parizu
Posetnlki Pariza naj ne zamudijo prilike ogledati si znamen to zalogo najfinejših čipk svetovne tvrdke Compagni« des Indes (Georges Martin & Cic), rum de Richelieu
BSa 80. V isti trgovini na idejo prekrasno zb rko žepnih robcev, ešarp, namiznega perila, zaporov, posteljnih preerinja! i. t d. 732
Julijska krajina.
— Proslava aneksljske obletnice na Reki se je vršila v ponedeljek. Občinski komisar Piva je izdal na meščanstvo manifest, poln navdušenca za Italijo. Bila je dopoldne v stolnici služba bož;a, potem je šel sprevod na grobove onih, ki so padli za »osvoboienje« Reke, popoldne je svirala vojaSka godba, zvečer je bila slavnostna predstava. Pre-fekt je razdelil med dobrodelne zavode in društva 30 0C0 lir, 5000 lir je dobTla
.občina za reveže. Poklali so vdanostni brzojavki kralju in Mussolinfju. Navdušenja ni bilo nobnega. Umevno, saj je celo prof. Susmel pred kratkim v javnosti zopet bridko tožil, kako propadata reško mesto in pristanišče.
— Iz Gorice. Tradicijonalnl trg sv. Je. lerja v ponedeljek ni bil posebno živahen. Na izvoznem in živinskem trqu je bilo mnogo kmetskega ljudstva. Cene semenskemu krompirju, ki so ga iskali kmetovalci, je bila od 80 do 100 lir za stot. PrcŠi.e so proda* jaliza kg 5—6 lir, preSiči za rejo komad 100—I4C lir. Kramarji in trgovci so prodali malo. — V četrtek 19. t. m. se penovi v Trgovskem domu komedija »Poslednji mož«. Prva predstava je dosegla popolen uspeh. Pričakovati je obilne udeležbe tudi v četr« tek. — V nedeljo 22. t. m. bo gostoval v Trgovskem domu dramatični krožek Iz Trsta, ki vprizori -amenito Nicodemi je vo trodejanko »Scampolo«. — V Bil j ah je pri* redilo v nedeljo »Tamburaško in pevsko društvo« dramo »Krivoprisežnik«. Dvorana je bila nabito polna. Pri predstavi je bil na» vzoč tudi poslanec dr. VVilfan. katerega je občinstvo prisrčno pozdravilo.
— Postojna. Glavni postajenacclnik cav Riuscetti je premeščen na Reko. Te dni je odSel na svoje novo mesto. — Prof. Umber* to UrbanazaL^rubanl je bil lani imenovan za sodnega tolmača srbo*hrvatskega jezika, le* tos jc imenovan tudi za slovenščino. Faši* stovska organizacija, katere delovanje je ■* glavnem politično, predlaga prof. Urbana politični oblasti za občinskega komisarja ▼ Košani.
— Svojega prijatelja zaklal. Iz Ajbe no Kanalskem poročajo, da je 35 letni Jakob škarol dobil v prepiru z nekim svojim prijateljem take poškodbe z nožem, da jim je kmalu na to podlegel. Prijatelj je pobegnil.
— V Kojskem v Brdih so proslavili v nedeljo obletnico smrti fašista Srečka Četr* tiča, ki je bil žrtev neke eksploziie. Prosta« vo so vodili na pokopališču fašisti iz Gorice, navzoč je bil občinski zastop, šolska deca in mnogo občinstva. Bilo je več govorov, proslavljajočih fašizem in Italijo.
— Antituberkuloznt zavod v Trsta. V
nedeljo je bil otvorjen v Trstu v nazvoč-nosti oblastnih zastopnJkov anMtuberkuloz-ni zavod z elloteraničnim oddelkom. Zgradbo je postavila tržaška bolniška blagajna v ulici Massimo d' Azeglio. Tako se omogoča delavcem tako zdravljenje, kakršnega so bili doslej deležni le premožnejši sloji. Na kupljenem obsežnem zcmliiSču se zgradi tekom prihodnjih let velik zdrav-rveni zavod za člane bolniške blagajne.
— /z Idrije. Rudarjem so končno neko. !iko zvišali plače, in sicer bodo dobivali: delavci sami ali vdovci brez otrok 2.20 lire na dan, poročeni in vdovci z otroci od 2.70 lire do 6.10 lire, kolikor pač je otrok. To zvišanje se prišteje k dosedanji dnevni 51ir* ski dokladi. Otroci so všteti do 14. leta. — Rudarji so zahtevali precej več
— Telovadni akedemtjat katero jc pri« redilo po dolgem odmoru telovadno dni* štvo v Idriji, je uspela izborno. Prireditev je vodil načelnik brat Krčnik. Proste vaje. orodna telovadba, vaje s palicami, vaje na drogu; ves spored je bil izveden odlično. Mladi telovadci in telovadkinjc so želi obil« no priznanje s strani številnega občinstva. Prireditev jc bila pri Didiču.
— Nov odvetnik. Na prizivnem sodišči v Trstu je napravil te dni odvetniški izpit gospod dr. Boris F u r 1 a n.
Sokclstvo.
— Sokolsko društvo v Stepanll vas\ priredi v nedeljo dne 22. marca v druš.veni telovadnici burko v treh dejaaj h ^Ne-besa na zemlji«. — Začetek ob 19. urL Zdravo! Odbor. 591/a
— Družabni večer na čast Pep-:am in Jožefom priredi v sredo dne 18. t. tn. zvečer Sokol I. v društver-ih prostorih na Taboru. Vstopnine nI. Vabi se članstvo in društveni prijatelji. Zdravo! 5S7-n
— Sokolsko gledališče v RadovUfd vprizori v nedeljo dne 22. t. m. ob 8. zvečer na praznik dne 25. t. m. In v nedeljo dne 29. t. m. ob pol 4. popoldcte dramatizacijo velikega romana »Ben ITurc. Dejanje se vrši v Kristusovih časih v Jeruzalemu m Antliohfjl. 589-n
— Sokol "Vič priredi v četrtek vem\ družabni večer na Čast vsem Jožicam m Jožefom na Viču. Koncertna godba, petje, ples. Vabljeni so vsi prijatelji ln članstvo« 684-0
Stev. 64.
»SLOVENSKI NAROD« čmm 19. mirta 1935.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
Sreda, 18. marca: »Misel«. Premi jera. Red F. Četrtek, 19. marca: »Hamlet«. Izven.
Opera: Začetek ob 20. zvečer. Sreda. 18. marca: »Traviata«. Red A. Četrtek, 19. marca: Ob 15. popoldne »Don Juan«. Predstava pri znižanih cenah. Izv.
e e •
Slovensko Marijonetno gledališče v filsdiki. (Ob priliki nedeljske uprizoritve ^Čarobnih gosli). Za tiste pišem, ki še niso bili v tem gledišču in za tiste, ki mislijo, da je to samo za «otroke»! In tudi ni samo za smeh. ampak v resnici še veliko več, ka» kot vedo začetniki in prireditelji tega ple* fnenitega gledišča. Na kak način ožive tiste podobice na odru, da niti trenutka ne po* mislimo, da to ni res, ampak, da se samo godi nekaj izven človeka in da je pravza* prav človek samo posrednik tega življenja med bogovi in lutkami. To je miniaturni svet človekov, kar ugaja vsem nam, da ga gledamo, kakor nam ugaja gledati stare bo* gove z našimi strastmi in zmotami. Sredi« šče je Gašper ček, hrepeneča natura, ki m o* ra postati humoristična v takem miniatur* nem svetu, ki ga ženejo velike sile prirode, kakor se med ljudmi godi, priklicati iz gro* ge strahov, sramote in vseh naših prvin »mesno stran, kot balzam, da se tem bolj vidi na nek način pričujočnost nadnarav« nih stvorečih sil. Zato se vidi, da vedno sredi najbolj malenkostnih razmer zraste vesela cvetka humorja, sredi muk požene končno moč, da je sploh neizmerno možno« so in nepreračunljivih moči in da muko ne zadu$e vedno življenja. — Kako hvaležni smo pravzaprav «Ateni». da nadaljuje to nad vae srečno podjetje. Mimogrede se lahko omeni, da je uprava poskrbela za vse, kar more služiti udobnosti cenj. občinsvu, da Je poskrbela za galerijo i. dr. Cehi imajo v Pragi kar tri taka gledišča in je državi v prijetno dolžnost podpirati njihova strem; Ijenja in delovanja, -— J. Šter.
— Repertolr Slov. marUonet. gledališča »Atena« v Mladiki. Četrtek, 19. marca ob pol o. popoldne in ob pol 6. zvečer: »Čarobne gosli*. — Nedelja, 22. marca ob pol 3. popoldne ta ob pol 6. zvečer: »Doktor Tau st«.
— VjJoHnski vlrttioz in Konservator! jsM jjtoI. Jan Slais sodeluje dne 19. marca na slavnostni akademiji, ki jo priredi akademska Orjuna v Filharmonični dvorani. Odllč-sj nmetnik in izvrstni pedagog si je izbral za svoj nastop dva komada slavnega skla^ datelja Wieniavskega in sicer Romanco ter Mazurko. Na klavirfu ga spremlja prof. Janko Ravnik fn oba odlična umetnika nam jamčita popolen umetniški užitek. Akademija se začne ob 10. uri ter so vstopnice na razpolago v Matični knjigarni, 586/n tom na vpogled,
— Trancosko predavanje, V soboto, 21. marca t. I., bo predaval ob 6. zvečer v veliki dvorani univerze g. prof. M a r t e 1 o ^ženskem vplivu v francoski umetnosti 18. stoletja« (L'Inluence feminine dans Kart francais du XVIII 1 siecle). Vsi prijatelji francoskega jezika in slovstva se uljudno vabijo.
— 251etnica Pecija Petroviča. V Narodnem gledališču v Zagrebu proslave dne 1. aprila 251etmico književnega delovanja Pecije Petroviča, ki je najpreje nastopil s svojimi povestimi iz Iičkega življenja. Povesti m pripovedke so bile pisane v obliki feljtona v raznih zagrebških listih. Pitar Petrovič - Pecija je kmalu postal eden najpopularnejših književnikov in dramatikov ter se odlikuje zlasti kot kome if jograf. V svoje komedije je vpletel izrazito narodni slog fn narodni humor. V 25 letih je napis-il okoli 200 prrpovedk tn 10 dramatičnih del. Povodom 251etnice igrajo v Zagrebu ijesio-vo komedijo »Cvor« (»Vozelj«), katero komedijo vprizore v kratkem tudi na ljubljanskem odru. Obenem s proslavo v Zagrebu proslave 25letnico Pecije Petroviča vsa narodna gledališča v ostalih kulturnih centrih države. Njegov hrbilej proslave tudi vsa jugoslovenska književna in kulturna društva.
— Pater Kajetan — roman, Veridlcns:
Malokateri roman, izhajajoč v »Jutru« v lepem jeziku, je dosegel med čitateljl toliko uspeha, kakor ta, ki je zajet iz resničnih dogodkov v Sloveniji koncem minule-
ga veka. V ared'5ču stoji Idealen slovenski duhovnik, ki hoče po Kr is to ve m vzora vršiti svoj vzvišen! poklic, širiti kulturo in koristiti narodu le z deli sočutja in plemenitosti. Toda njegovi najvišji gospodarji ga silijo, naj bo predvsem političen agitator in hujskač. Namesto ljubezni ln spravljivostl zahtevajo od njega le sovraStva in prepira. Slovenska klerikalna stranka se organizira po farovžlh in kaplanijah, idealnega kaplana Svetilna se hoče moralično In fizično ubitf, ker se ji noče pokoriti. Svetlina pre-ganfajo iz kraja v kraj, da pošiljajo v gorsko puščavo, ščuvajo ljudi proli njemu in ga poženo v samostan. A niti tu ne najde miru. Končno po krivicah in bolesti, k! jih pretrpi med propaliml samostane!, uteče v svet in si ustanovi pravo srečo v zakonu s poltenim slovenskim dekletom. Roman podaja dolgo vrsto dobrih m slabih duhovnikov in samostancev, klerikalnih huj-skačev, naprednih mož in žen, ki se zna-čajno in nesebično bore in žrtvujejo za narod. Dejanje romana je vseskozi napeto, psihološko razpredeno ter je slika podivjanih razmer po deželi po krivdi fanatičnih župnikov in klerikalnih priganjačev, ki se vršf že tisočletja ter povzroča med ljudstvom največ pohujšanja. Ker Je avtor svo| izredno zanimivi roman v knjigi Se razširil, bo roman dobrodošel tudi onim, ki ga poznajo deloma že Iz »Jutra«. Senzacijo-nalni roman se sam priporoča. Manjkati ne sme v nobeni knjižnici. Cena 30 Din, vezan 40 Din, po pošti 2 Din več.
— Prijateljem naroda. Sva pitanja dru-šrvenog života, k lasna I socijalna, tehnička i industrijama, finansijska, privredna i tr-govačka zaštičena su naročitlm organizacijama, ko je ta pitanja rješavaju, promiču i privode u život. Samo je jedno područje ostalo bez ikakove zaštite i organlzovane snage, ko ja bi ga unapredjivala. prepušteno samome sebi i vlasti slučaja, naime moralno i etičko područje narodnog života. A jer su moralna svljest öovjekova, njegov dun i karakter glavne poluge ljudskoga napretka i osnov, bez kojega nema ljubavi \ mira medju ljudima, očito je da se današnji opči haos t društvena poremečenost imaju nužno dovesti u vezu sa nedostatkom čudoredja i morala u pojedinačnom i društvenom životu. Treba onda potražiti nove puteve i organlzovanim silama preči na rad oko pročiščavanja naših duša i upostavljanja prirodrrijih i etičkijih odnosa, kako bi vrednote srca i uma iz svog podredjenog položaja, u koji su zapale prevlašču snrovog materljalizma. iskrslc na površinu i zauzele dostojnije mjesio u ljudskome društvu. Pošto se ovde radi o sigurnosti 1 sreči narod-noj, a napose o uzgoju, koji je eminentno društveni problem i koji bi trebao u poro-dici, društvu i školi dožlviti svoju obnovu u stvaranju kulture srca i duše, treba da se za ta pitanja eainteresuju svi pravi prijatelj t>voga naroda a jednog na drugi kraj domovine. Stoga potplsarrt u cilju rb'.izetija moralno konstruktivnih duhova i eventualno njihove organizacije, sazlvamo javni kongres n Sarajevu za 9., 10. ! II. augusta o. g. sa Željom d« grad, u kome je planula
varnica za naše polkičko oslobodjenje, udari takodjer osnov moralnom preporodu i duhovno! obnovi našega naroda. Kongresa može pristupiti svak, bez obzira na pleme, vjeru, spol iti stalež, ko Ima samo volje, spreme ili smisla da pridonese svoj dio izgradnji naše narodne etičke kulture. Učes-nici kongresa imaju najaviti na vrij2*ne svoj dolazak, kako bi se u današnjoj stanbenoj krizi blagovremeno pripremflo konačišta. Pisma u pitanjima kongresa Imaju se upra-vlti na uredništvo »Uzgajatelja«. Sarajevo, SkerHča ul. 7. Sarajevo, 10. marta 1925. Milien ko Vidovlč, urednik »Uzgajatelja«; irtsp. Stanko Pavičic. profesor; Šalih Ljubimec, nastavrclk; Emil Petrovič, književnik: David Levi, nastavnik; Jovanka ŠKja-k, pred-sjednica Mjesne zaštite djece: dr. Šačir Si-kirič, profesor; dr. Bruno Curinaldi, Ijekar; mž. Djordje Vidovlč, profesor; Jela V.Osto-jič, tajnica Zenskog pokreta; profesor Ante Odlč, direktor »Napretkac; Gabriel Jurkič, akad. slikar; Stjepan Jankovlc, profesor; dr. I. Tnrfna, InžirHr, šef Rudarskog odsje-ka; ovanka čubrilovid, predsjednica Zen-skog pokreta; dr. Matija Lopac, profesor; dr. J. Cremošnik, profesor; dr. med. Izidor Izrael.
— Branlslav NuSIč,   Narodni poslanec.
Komedija r »rsi d;Jan,fh. P«.*Icvjni, Vr: n Govckar. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1925. Cena D*n 18.—, « poštnino 75 para več. Kot deveti zvezek *Odra«, zbirke gledaliških iger je IzSel za jubilej najboljšega   srbskega   komediografa Bratislava
NuHča njegova «ajuspelejsa soeljalno politična komedija »Narodni poslanec*. Nobena Nušičeva komedija nI bila tolikokrat igrana po srbskih in hrvatskih odrih, saj Je vedno aktualnejša. Komedija Je polna najbolj učinkovitih komičnih situacij, izvrstno naslikanih značajev in od začetka do konca napetega, velezabavnega dejanja. Borbi za skupščinski poslanski mandat med različnimi kandidati, čistimi, inteligentnimi in med koTuptnimi, analfabetsklmS, volilna borba, v kateri si stoje kot nasprotniki ne le tast fn zet, taSča in h«, nego tnd? strici ta tete, raznovrstni agitatorji, revolverski novinarji m podkupljivi policisti, je podana s toliko dramatično silo in humorjem, da zanje »Narodni poslanec* povsod naivečja uspeh. Ta komedija ie najvemejša slika volitev po Srbiji okoli devetdesetih let, velja pa Se za marsikateri volilni okraj današnje Jugoslavije. Igralci imajo v tej igri najbolj hvaležne uloge, publika pa ob nji ne prihaja !z smeha. Hkratu Je komedija literarno najbolj posrečena politična satira v vsi jpgoslovenski dramatik!. Zato bo vsem našim odrom posebno dobrodošla ln jo naj-topleje" priporočamo! Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št 54.
— Zbori Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e t o v e c. Izšla je 3. številka, v kateri sta objavljena St. P r e m 1 o v moški zbor »N a I e gore« in E. A d a m ei č e v rroški - mešani zbor »Kaj ti je, Mojca«. List vsem Jugoslo-vemskim pevskim zborom in ljubiteljem lepe pesnr! toplo priporoa-Čmo v naročbo. Naročila sprejema po dopisnici pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
— Vino ln voda. Prepir med njima v spevih. Za 3 g!asni zbor in dvospev a spremljevaniem klavirja ali harmonija. Priredi A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču ob Dr. — To Je naslov skladbe, naslanjajoče se deloma na narodno melodijo, ki si bo radi svoje melodljoznosti in lahke spreme na mah osvojila srca naše mladine. Cena par:lturl 12 Din, besedilu in navodilu pa 3.25 Din. Dob! se pri skladatelju v Središču In pri vseh večjih knjigotržclh. Šolam in izobraževalnim društvom to de'ce toplo priporočamo v nakup in tudi izvajanje.
— Nove poljske opere, Nova poljska operna dela, ki prideio na oder v Varšavi še le los, so: Szymanovskega »Krol Roger«, Joteykov »Zygmant August« In Noskow-ski - Guzewskega »Zemsta o mur graniez-ny«.
— Književna repnMilta, januarska številka, prinaša članke Krležele. Advokat Mi-jo Radoševič kan pučki trtbun in pamfletl-sta, Djure Dfrrroviča Bas - Čelfk, nadalje članek Cesarca, Teater na novim putevima, Vašič, Zavera protiv kralja Aleksandra Ob-renoviča.
— Cerkven koncert v etolnfcf priredi v ponedeljek 23. marca ob pol osmih zve, čer stolno Cecilijino društvo. Na sporedu so izbrane orgelske skladbe, ki Jlb bo izvajal ravnatelj ato!nega kora Stanko Vr»-mrl. In pevske točke. Izbrane starejie in novejše, postu prmerno cerkvene pesmi de. loma ä capella, deloma z orglami, ki jih, bo pel stolni pevski zbor. Vstopnice in spo. redi s besedilom ee dobivajo v nffosloven-akl knjigarni. 579-a
— »Jagoslavenske Njive« 6. br. od 16.
marta donoslo prigodom Masarykove 75-godlšnjice članak dr. D. Prohaske o utje-čaju Masarykovu na našu omladinn koncem prošloga vljeka s obzirom na skreta-nje narodnog jedlnstva t rada u narodu; za-tim konac Vojnovičeva članka vSpljet pred šesdeset godlna« i početak opširnije zasnovane radnje dra Grge Novaka o odnoša-ju Italije prema jugoslavenskom jedlnstvu. Od novela nalazi se o ovom broju svrše-tak Nazorove »Vode* i S:munovičev »Pr-stenak«. Pjesme su objavili Stanislav Si« mič, Jovnn Radulovlč i L. Trtak. — Obi-an pregled donoslo članke o knjigama B. Ko-vačevlča, I. .Mamuziča, C. Zoie, M. Bega, Br. Coslča 1 dr., zatim vi Jesti iz kazalista, nauke i politike od A. Kovača. I. Mamuziča, A. Barca, N. Tedorova, dr. M. Kusa i. t d.
—Ivan Matičke: »V robstva«^ roman tuge ln bolf. Založila Uč:te1jska tiskarna v Ljubljani 1925. Strani 255, 8°. Cene trdo vezani Din 46. Avtor znane knjige »Na krvavih poljanah* je napisal roman, v katerem je simbolizirana prestresljiva tragika suženjstva: plamen tn bič, škrtanje zob. jok, obup, gnev, ljubezen, sovraštvo, usmiljenje, nasilje, kletev, molitev, tajnost, goščave, umorstvo, strahovi, grobovi, brlogi, zverine. Glavna zamisel drame je obupna, a trda borba Človeka prot! Zlobi, pravice pTOtl nasilju ter Iskanje resnice, živo prikazana trda borba neoboroženlh in slabotnih proti
oberoftnfm tu nasilnim. Izviren simbol jad-nega naroda, ki potrebuj« uteha tn ljubezni, katerega treba prikovati na rodno grudo, poglobiti značaj. V knjigi je tragično Izražena strahota suženjstva, taca največjega zla na svetu. Dejanje je skozi ln skozi skrajno napeto, kar čitatelja vžge m priklene nase. Zato bo prodrla knjiga v najširše sloje In srca našega naroda.
— Dr. I. Plečnik: RepetlterlJ AnatemL Je, IV. Obtočila. Splošna knjižnica It. 4X. V Ljubljani 1934. Založila Zvezna tlakama in knjigarna. TJ. atranl. Cena brc«. Din 22. — V nadaljevanju eerlje »Kratkega repetito, rija Anatomije Je pravkar Issel četrti zve-sek, ki obravnava obtočila. V kratkem *le-dlta še ostal« dva zvezka, namre. V.: živ, čevje in VI.: čutita . tako da bo ves si. ste m anatomije v šestih zvezkih zaokrožen. Is povpraševanja po prvih zvezkih se di. aklepatl, da Je bil ta kratek repetltorlj anatomije potreben in praktlčen-
— »Socfjalnl preporod«. Pravkar je tzSIa dvonia številka lista, ki ga Izdaja kot svoj službeni Ust ministrstvo sa socljalno politiko. Uredništvo se nahaja v rokah mšp. tega rnimstrstva g. Dušana Jeremiča. Ta dvojna številka se predstavlja z zelo bogato vsebino. Nahajamo med drugi n č!anke: TJ. Protlča, Duhovna kultura v kraljevini SHS po svetovni vojni, dr. Rado-savljeviča. Vzgoja novega pokolenja, Vcr-nerja, Uporaba zakona o zavarovanju delavcev Itd. Slede zanimivi soclfelrrf pregledi. Ta na5 najboljša sodjakti časopis stopa sedaj v peto leto ln izhaja enkrat mesečno. Prinaša članke o soc!jamih vprašanjih od piscev tz cele države, Oa toplo priporočamo!
— Ševčikov kvartet v Madrida. Kvartet Čeha Ševčika se mudi v Madridu, kjer Je na koncert'h nastopil že dvakrat s sijajnim uspehom.
— Otvoritev Židovske univerze v Jeru. zalemu. Zunanje ministrstvo Je dobilo !z Londona potom našega poslaništva oficljel« no obvestilo, da se 1. april« 1035. t Jeru. zalemu otvorl s svečanim predavanjem Bal-fourja fcldovska univerza. Naša vlada je po-ETana, da odpošlje tja svojega delegata.
Predavanje o dobrovoljskem pukretu.
— V društva »Soči« je predaval v soboto zvečer g. prof. Jeras o dobro-voljskem pokreta pred številni n občinstvom. Uvodoma po pozdravu Primorcev je omenil predavatelj narodno gfban-e dijaške omladlne okrog leta 191* . ki se ie zbiral v Mestnem domu. L. 1910. je prepotoval kot dijak v družbi dveh sošolcev pes Hrvatsko, Slavonijo* Eosno ki Srbijo. V Beograd so došH prav na dan, ko ie ori-spelo tjakaj pevsko drj$tv") »Ljubljanski Zvon«. Pri tej priliki sa 83 seznanili s pokojnim polkovnikom Vukasovic^m, vipavskim rojakom (klici: Slava m.t!), kateri »e ves srečen v družbi mla Itd slovenskih dijakov prtpovedoval takrat, da ie pred 45 leti odvrgel urrfforrno avstrijskega vojaka ter odšel v Srbijo hajdak »vat v drnžbi bla-gopokojnega kralja Petra za osvobojenje zasužnjenih bratov izpod rurskesa ?artra. Razumljivo, da je to znanstvo nare-dflo na nje največji vtis. — OS l^brnnu Mtkanske vojne je hitelo mnogo Slovencev ta Hrvatov preko meje, da se bore ramo ob rami z brati Srb! za osvoboditev ju-Zne Srbije. Njim na čelu pokojni starosta Sokolskcga Saveza dr. Oražen, dr. SHjmer m drugi (klici: Slava jim!). — Zmage I igoslovertov so bile trn v peti Germanom In Madžarom. Pričeli so rovatl zlasti proti Srbiji: in v poletju leta 1914. je bruhnil iz ''emi.na proti Beogradu avstrijski top, oni strel, ki je vžgal svetovno vojno. Takrat je bil p~e-davate1! v Valjevu, kamor je d^Sel nek».j prei Tu se je zbirala ko-nitska ^eta ped vodstvom kapetsna Vuka P^poviča. Bilo jc 500 mož »različnih stanov in rtarostl: Jl'-
Ziaforog mil« ima visoke čist lin« moC, je tako izdatno ii zajamčeno neškodljivo. Zato zahtevajte vedne le Zlatorog milo!
•4L
la\-ci, kmetje, mtel!?enti, popi, vsi oboroi ženi do zob, eni v vojaški, drugi v čitiški aH civilni obleki. Predavatelj se js takoj javil kapetanu, ker ie smatral to za svoj* dolžnost. Dobrl je puško in aabo«e ter ostalo opremo. V turistovskf obleki In onnnk^h ?e je prelevil s šajkačo v krmita. Četa yi hitela proti Dr?ni na srb^\-> nejo pred regularno srbsko vojsko. Ko so se po te/kik Izgubah morali umakniti -ved avstrijska premočjo, zadivjale so pijane mrJčarske horde po teh zapuščenih krajih. N.ipili so se rakije v srbskih kočah, prebivalstvo pa poklali. Ko je srbska vojska pozneje potisnila Avstrijce zopet čez Drino, je bil priča groznih prizorov: povsod požgani domovi, mrliči. Kako so divjale te tolpe nad rtbos'ni srbskim narodom, naj s!užirn dva primera: Iz napol razdrte koče se je širil nezno^e» smrad. Pri vstopu se je nudil grozen prizor. Nagrornadenih je bilo polno trupel, starci, otroci, nasa ženska trupla z ndi'eza-ftftrti prsi. Na dTevesu je visel obešen srbski konritaš. Ncbroj ran na telesu, grozno spačen obraz je pričal, da so sa avstrijski divjaki mdmo grede z bajoneti nabad/^i. P<> dokazih take posurovelosti in nečloveškega divjanja pa ie število komitašev le rastlo; rrnogo Cehov, Slovencev in Hrvatov, kt so prešli ob ugodnem trenotkn na srbsko stran, je vstopilo v dobro vol jske čete. — So pa bili zal tudi taki, ki so govorili: Sem Slovenec toda ostanem Avstrijec! — »Avstrija bo ostala, Franc Jožef bo živel« itd., tako so trdili — in ostali %ojrri vjetnlki naprej. Kotnitske Čete so vedno naraščale. Spomladi leta 1915. so došli prvi dobro* voljci iz Rusije, med njimi mnogo Cehov. Ko se je srbski narod umika! preko Albanije, so bile komitaške čete zadnje, braneč do zad-njesra srbsko zemljo. V poznej&k srditih bojih na Dobrudži bili so po izjavi nekega angleškega državnika dobro-vCTljci »najboljši jez« proti germanskemu »Drang naen Osten*. — Ko so se na Ruskem jele formirati češke dobrovoljske legije, vračali so se bratje Čehi med svoje oddelke,
Končno je bila prebita s^unska fronta k'er so se nevstrašeno borile dobrovoljske divizije, sestoječe Iz Srbov, Hrvatov Sa Slovencev ter fz 30.000 ameriških Jugoslo* venov, ki so se ramo ob rami junaško borili za osvobojenje svoje stare domovine,
Dobrovo!jci, kateri »o vse SJrtvovaU, rred njim! tisoči življenje, so se vračali po-samno v svojo odrejeno domov-kio, zmuče-nl, brez sredstev. Nihče jih ni pozdravil, brez sprejemov so se vrnili na osvobojeno slovensko zemljo, niso pa imeli zanje razumevanja slovenski avstrijakanti; zakaj prav v tem času se je ustanovilo »Društvi* bivših avstrijskih oficirjev^, katero je končno vlada po dolgem obotavljanju vendarle razpust?!a. Predavatelj je obžaloval, da se dobrovoljce v javnosti vse premalo vpo-števa, toda to jih ne odvrača od nadciljne-ga dela. ker jih bo Jugoslavija še potrebovala. Kakor na srbskfh poljanah, v Dobrudži fn na solunski fronti, ramo ob rami Srb, Slovenec n Hrvat, tako bodo vedno delovali za resnično ujed:n;enje jugoslovenske-ga naroda. Korono je g. predavatelj še c menil jugosTov. dobro voljstvo na ItaMjan-ski fronti, katerega je oiganlziral dr. Pivko (klici: Slava'). Pfvkove knjige — poudarja govornik — bi morale biti v vsaki narodni hiši. — Dr. M a r u š i č je oprosta Staneta VidmaTja, ki bo v kratkem posebej predaval o dobrovoljstvn na italijanski fronti. Ob zvokih orkestera je g. S i i ligo j zaključil lepo uspeli večer ter se za« hvaMl g. predavatelju.
B. Drenik-
OSKAR H.:
(0^a%pad c ar si o a
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Ko je stopal po stopnjicab doli na dvorišče, da se vsede v voz, je jemo škripal z zobmi:
*Histerična ženska, pride čas, ko te ozdravim od takšnih kapric!«
Ko je kočija v naglem diru drdrala preko prašne ceste, je vprašal adjutanta, ki mu je sedel na Je vi:
»Kaj pravite o grofici, grof Wolkenstein?«
Častnik je ravnodušno pripomnil: iPolnokrvna ženska najživahnejšega temperamenta, cesarska visokost, kakor vse Madžarke. Toda njena strastve-nost se nji zdi kakor bleščeč žaromet, ki se takoj razprši. Bolj mi ugajajo nemška dekleta z njih Pristno, vstrajno, srčno toploto. Jaz nimam nobenega nagnjenja za eksotične ženske.«
Nadvojvoda je nagubančil čelo.
»Vi ste čudak, Wolkenstein. Okostenel samec ste, ki se mu ne more očitati niti najmanjšega gre-! ha. Kakšno sodbo izrekate o ženskah! Pa nekaj Vam povem: Jaz imam eno izmed nemških žena. ki jih Vi tako povišujete. Pristne, vstrajne, srčne toplote nisem našel pri njL«
Nadvojvoda se je zakrohotal in ni opazil, kaVr> so pod plavimi adjutantovimi brki jezno zatrepetale ustnice, ki so jih trdo stiskali blesteči zobje. Vitka, a močna roka je krčevito zgrabila za ročaj ob sablji. Njegov glas je donel spremenjeno, skoraj prožeče, ko je odvrnil: O njeni cesarski visokosti gospe nadvojvodinji pač ne smemo rabiti takšnih prispodob. V svoji ženski časti pač stoji previsoko, da bi jo mogli imenovati pri takšnih prilikah.«
Nadvojvoda je bil še vedno pri najboljši volii. No, no, Wolkenstein, nikar ne igrajte tako užaljenega kavalirja, sicer bi moral misliti, da ste zaljubljeni v mojo ženo. Hotel sem samo ugotoviti popoln nedostatek srčne toplote in v to sem kot srečen soprog tudi upravičen.«
»Cesarska visokost, ali mi dovolite ponižno pripombo?
Nisem hotel spravljati v razgovor kneginj, marveč sem hotel samo označiti muhavo razpoloženje gospe grofice. Grofica Aranka Sztaray se semtertja vede, kakor kakšna koketa.«
»Vkljub temu me je spodila, Wolkenstein. Spodila me je. kakor dečaka, ker sem bil malo prestra-sten, ker sem hotel imeti kar vse. Vrag naj razume to žensko. Tako strastveno je koketirala z mano in nujno povabila na lisičjo lov je vendar bila že pravzaprav obljuba «
Grof Wolkenstein se je brezbrižno ig-al z zlatim portepejem na svofl sablji.
»Ako sem prav opazoval, cesarska visokost, je veljala koketnost grofice Aranke v prvi vrsti knezu Herbersteinn. Ta že zdavna lazi za grofico, vendar pa se neče nikdar končno izjaviti. Grofica pa se mora v kratkem orno*Iti, zakaj njeno posestvo ie čez in čez zadolženo. Cesarska visokost bi naj bili kot priprega, da bi se kneza spravilo iz njegove neodločnosti«
Ni imel posebno pametnega izmra Otonov obraz, ko je poslušal to tajnost.
»Ali je mogoče ?« je spregovori! zategnieno, tega ne morem verjeti Kje pa ste to zvedeli, Wolkenstein?«
»Deloma iz lastnega opazovanja, deloma pa mi je to povedal Herberstein sam. ki je moj prijatelj. Zateleban je v grofico, toda ne zaupa ji popolnoma. O nji krožijo najrazličnejše govorice. Smatram nh za pretirane in grofico vkljub njenemu ekscentrič-nemu vedenju za bolj nedolžno, kakor se kaže. Da, tako krčevito išče bogatega moža, tega so krive njene imovinske razmere.*
»Tod« saj je vendar ü menoj koketirala.« je vstrajal nadvojvoda. ^Zaljubljena je bila vame rn samo dogodek s »farjem« danes zjutraj jo je osupnil. Mislil sem že, da Jo osvojim v prvem zaletu.«
»S tem grofica ni računala, cesarska visokost. Kot dama se je čutila vama pred Vami in ie hotela kneza napraviti Ijubocumneca.«
Nadvojvoda je neverno zmajal z glavo. Grofovo pojasnilo mu ni ugajalo. Vso nadaljno pot sta molčala. Na kolodvoru, kjer so potniki morali šc čakati na prihajajoči vlak, se je nadvojvoda sprehaja! z grofom na peronu, dočim je služinčad pripravljala prtljago, da jo zanese v vlak. xMahoma je nadvojvoda obstal in vprašal: ^Povejte mi vendar, Wolkenstein, zakaj me niste svarili, ako ste poznali grofičine namene? Potem bi se ne bH tako nerodno zapletel v njene mreže.«
Za hip je oblila jedka rdečica grofovo lice. Zdelo se je, kakor da bi se vleglo neko dušeče čustv& negotovosti na njegovo bisvto, ki ga je sicer miej popolnoma v oblasti. Nato je pripomnil:
»Cesarska visokost, ste bili naravnost navdušeni, ko Vam je grofica poslala vabilo. Ne bilo bi umestno, ako bi se jaz vmešaval v stvar. Poleg tega sem vedel, da pričakuje njena cesarska visokost gospa navdvojvodinja svoj težki trenotek, ter se zavedal, da se mora Čuvati prd vsakim razburjenjem. Projektirani lovski izlet je bila torej ugodna prilika, da se zasigura v palači popoln mir.«
Nadvojvoda je obstal. »Z eno besedo, Wolkenstein, spravili ste me z Dunaja, da bi moji soprogi preskrbeli mir. Ako bi ne bili tako izrazit sovražnik ženskega spola, bi moral v resnici misliti, da ste zaljubljen.c
Zopet je grofa oblila rdečica, vendar si je bo* " is treneta* zadrege m lahkim *rrrtilhitm
Dnevne vesti.
¥ Lmbaanh
cmladlna in naša javnost«
tjsti marec bo praznik na* cijonaine oni lad i ne ljubljanske univerze, bo dan čistega in mladeniško ncpo* kvarjenega veselja. Tega dne namreč razvffe ne svečan način akademski klub *Or}una« svoj prapor, simbol vzvišene nacjjonelne id-Je. Zbrale se bodo ta dan ▼ beli Ljubljani čete nacijonalistov s svojimi voditelji na ce'u, da obnove prisego bratstva in složnega cela za tmago ideje!
Toda ne veselje, nego predvsem resno in pozitivno delo mora biti ona vez, ki druži nacijonaüste, še posebno pa fcscijonalistično omladino, iz vrst, iz katerih izidejo bodoči javni in ku!* turni delavci ter poUtični vodje naroda. Zato smatram, da ni odveč, ako našlo* vim tek par vrstic i na omladino i na našo narodno javnost.
Naša predvojna omladina, ki je bi* u nad vse delavna, polna borbenega duha in prekipevajočega nacijonalnega navdušenja ter idealizma, ki je dobro razumevala najiskrenejse želje in mor* da nezavedne težnje narodove duše po politični osvoboditvi in narodnem ujc* dmjenju. ki nam je dala borec, kot so bili Endlicher, Jenko in dru^i in ki ie slednjič v uresenčenje svojih idca'ov v vrstah junaških dobrovc^jcev, ob rami a junaškimi vitezi Čumadije in zspad* nlmi zavezniki pre'i'a svojo mlado kri ali pa trpela po ratohHh ječah in tabo* rišcih —^ ta omladina bodi vedno svetit Vziilerf in jasno viden kažipot tudi cla* našnji omladini. na kojo so žal, fcskdf akoro na ves narod, kvarno vplivale vojna in razdrapane povojne razmere.
Da usmerijo našo om'adino s po;i Strankarske in nacMonolnornolitične ne* orijentiranosti, apatiie np.nram vsemu, kar je repe ca in YavÜaHega, in s poti materij a: tz m i — topel pravo pot pozi* * fivne^a nacijonalnorku!turnega in soci* Jitnf*jT| dela. Idealizma in borbenost!, gato Sd se osnovale akademske Orrmc!
V ttjiai naj V7ras'c, kakor v rkrbno "gOjcT/vm sad-ovniaku t>?cmeri i to sadje, !K?>: gcfterttcije srs*e?:?k*"ua!cev s šircr* kirr« — iu^osiovenskim, slovanskim in občs -Clovt. čanskim obzorjem, rjenerac:* ja jeklenih, neustrašenih značajev, idc* adruh riarodovifi preporod i te! jev ter m«>r&Int» nad pokvarjenost io naše do* hc visoko stoječih resničnih demokra* Sov. Da pa vi?ra^o narodu t&ki borbeni in samonikli žttatč&jL ki povedo lepši bodočnosti nss*>~oti — ?a*o je potreb* Tto> intenzivno celo v akademskih k*u* bih Orjune, ki pn morajo v doseco svo* Jih. Idealnih strem »jen j naj Li ^o'eg mo* ralne tudi tfffiolftO nodnoro s strani na* rodnega občinstva! Akademska om!a* dir\a ssma p« se mora posvetiti č'm in'.:.isivnejšemu strokovnemu študiju In Čtm večjemu naobraženju, ker bo rnog'a ideji, narodu, državi in našemu ugledu v širnem kulturnem svetu kori* stiti le x res sfrokovnm znrnjem in požrtvovalnem delom. Zato kličem na* cijonalni omladini JurJos'avije v teh dneh veselja: »Poinozi Bog omladincil Na delo!«
• • *
'— Ö fw^stove^sV! fgäg+fltfir&KtSfl rti toleranci p:Še beograjski dopisnik »Neue Züricher Zeitunc:« v svojem sestavku »Belgrader Dild^r« nastopno: »Povsod najPubeznivejši sprejem, r»ai-pri.aznejŠa vljudnost, dobro vpliva:oča slovanska gostoljubnost. Stara generacija govori dobro nemško, mladina hoče aovoritl le francosko. Toda vedno, na vsako vprašanje in v vrakem evropskem jeziku sledi prijazen odgovor, o Šovinizmu ni ne duha ne sluha. Polrg ciriliških napisov francoski, celo nem-?kl na oficijelnih poslopjih: nobenemu človeku tu ne pade na misel, da bi smatral v takih zunanjostih morda ogrožen slovanski državni značaj. Ta nacionalna toleranca v?ada tudi v vsem življenju te države, na ulicah povsod. Tu nosijo sVoie slovanstvo kot religijo v srcu, kot skromno vero v Upanja polno, edinstveno jug^slovensko bodočnost.« — Tako sodi Švicar — kako brezpametno pa kriče v svet le prečestokrat naši domaČi Nemci, ra tudi naši — hurasamo-slovenci in hurasamohrvati?
— Gremja trgovcev v Liwb'Janl ?zred-ai občni zbor zahtevajo nekateri ljubljanski trgovci. Da ne bo slepomišenja in zavijanj, Je treba pribiti nekoliko dejstev. Og. Jela-čm ml.. Uran, Debelak ln drugI, ki sedaj agitirajo za izredni občni zbor, so bili na «adnjem občnem zboru navzoCi In Jim ni n ti na rn^el prišo movprjati pravi'rostl sklicanja zbora ali protestira i pro'i nepravilni volitvl. Bili so Čisto zadovoljni h so lepo volili In vse je bilo v redu. Tudi v določenem §tirlna.;stdnevn:m roku niso podali pritožbe proll volitvam. Šele ko Je izreklo nace'stvo nezaupnico, Je pris o stvar v tek, O. Jelačfna mT. ta nezaupnica peče bolf, kot vse ostale in hotel bi ta ma« dc2 izbrisati. Ve, da ie to tudi najboljše sredstvo za potrebno rchabilkacijo. O. Jelačin ml. je bil Šest let trgovski bog S!o-ven'jc. On je govoril, zastopal in reprezen-tiral v imenu trgovskega stanu. Ugovora ni cul nikdar. Nikdo se ni upal nikoli na* a* aa j*
IS. marca t925.
to s precejšnjo pofcTfo samorascs'nost! In
domišljavosti. Zdaj ko fe dobi 11 n.zaup» nie, ču J, da so mu izpodkopai tla sod no* gami in ve, da gre te za eno. Ali odlei ca vekomaj iz javnega    trgovskega življenja
a!i pa mora on zmagati In pognati vse nasprotnike. Zaveda se g. Jelač n mL resno* s ti položaja hi dela, dela z vso paro In vsemi s lani, da se ohrani. Najvažnejši mu Je ljubljanski trgovski gremij. In tu Je hotel zadati vsem enim, ki so mu zaklca i, tako ne gre dalje, odločilni udarec On bi hotel pognaJ pri ijub!jan>sk.m gremij u vse tlsle može, ki so mu odkrito pogledali v obraz in povedali, kar mu Je šlo. To ga fcoli. Zato morajo U vs: pasti, da vstane na hjvo nad njimi g. Je!ačin ml. In začel Je tis o lajno o poii.iki, o nevtralnosti trgovskih prostorov po celi Sloveniji navijati, da bi odvrnil m -sel od tiste velike krivde, ki jo ima. Kako pa je bilo takrat, ko Je prinašal Trgovski list pod Jelaeinovo komando oklice na zr-govsivo o priliki vo.Lev in takrat» ko je kandidiral g. Jelači;] m1, v občinski svet, je tila gremijafna pisarna ljubljanskega gre-mija Jelačinova vollna pisarna. Takra , ko Je cn polLiziral, je bilo vs3 debro. Ugo o-vi.i je treba, da je g. Jelačin ml. prvi zanesel politiko v strokovne organ zaelje. Ko ]z dobil g. Jelačn mi. v ljubljanskem gremiju formalno nezaupnico, povsem nepjli.ično, le ker se mu Je odrekla spocbnost za nepristranskega in nadstrankarskeza voditelje, tedaj }e napel vs« sile, da poŽen2 gospode, ki so si dovolili obsod ti ga javno. Kcf se
ne da pravino izvo jen.h funkc Jonarjev kar tako odstrani i, zahteva sedaj pod pretvezo nepravilnosti zadnji hvc ILev izredni občni zbor. Mls i, da so Ijrbljrnski trgovci toiiko omejeni in n^informlrani, da bodo kar lepo nasedli njegovi tako n:dr!žni Zahtevi, ki pa ima edino ozedie: novi gre;ui-ia'nl odbor naj g. Jelač na ml. z: p M r.ha-bi iJra. Kz)'i če bo g. Jelačin mT. v Ljubljani zopet trdno sedel, potem meni ugnati tudi ostale. Treba Je ugotovili, da je vse os.a-lo, zakar zahtevajo neka.eri izredni občni zbor, le krinka in gre vprašanja le: za a'i proti Je'acinu ml^ln začeli sa po Ljub'jaM pod raznimi pretvezami nabirati podpise. Nekateri trgovci, ki so dali povsem n.infor-miran? svoj podpis, so ga prekliea i, čim so dozna'i za kaj gre, večina pa izjavlja, da so nasedli raznim lažem In pretvezam, s katerimi se Je pri nabiranju postopalo. Znanih in izpričanih slučajev Je toliko, da na željo lahko, če kater! izmed tistih gospodov to že-T, javno utro:ovimo in ožigosamo metode in izjave in zapeljevanja, s katerimi so pos opali. Poleg šefov so podpisova i tiste pole in pritiskali štam? ljke tudi neupravičeni podpisovale!, so rudniki in konto-ris inje in taki, ki so v konkurzu in k! nimajo ni.i obrti. Tako so nobra'1 menda 375 podpisov za prazen nič. Posebno so se iz* kazali pri tem nekateri klerikani trgovc', ki ^o pripravljeni pridobiti g. Jelacinu mL stari ug'cd in zahtevajo zalo, kot mal nko-stno protiuslugo, da se jim izroči Ijub^jan-sk' gremij. T| gospodje uganjajo sedaj poli iko, zakaj v boj za gospoda Je'aelna mL so šli sedaj le klerikalci in pa grupa g. dr.
Rav niha rja.
— Soireja pri nalem dunajskem posla.
nlku. Dunajski listi poročajo o soirejl. lit Jo Je te dni priredil naš dunajski poslanik Milosevic a soprogo. Soireje so ae udeležili najvišji predstavniki avstrijske republike s predsednikom Hr.inlschem In soprogo, nadalje ves dlplomatičnl kar. Pri koncerinem delu so sodelovali Ju^oslovenskl umetniki, Nikola Zec je pel arije iz čajskovskega in Verdija, prof. Trost je predvajal Rachma-cinovo preludo in Choplnovo polonezo, pevka Kummer t Ljudske opere pa Je odpela nekaj srbskih pesmi. Po souperju se je vršil p!es, pr; katerem so opazili dunajski poročevalci veliko lepih žen !n deklet.
— Težr.ja severnih in južnih Slovenov. O tej zanimivi temi bo predaval glavni urednik Rasto Pusto9lemšek v pes tek 20. t. m v »Mestnem domu« ob 20. — Zlasti obširno bo govoril o držovnoprtvnem uiedinjenju Čehotlovakov tn Stovenccv v XIII. stole flu, ko se je ta slovanska država razprostirala od Krkonošcv do Jadranskefa morja. Po predavanj« predvajanje krasnih slik — okrog> 50 — ki so skoraj vse v živih naravnih barvah. Na"e narodnomislcČe ob» činstvo opozarjamo na to prireditev
— Javna zahvala LlubPanl. Povodom gostovanja v Ljubljani dne 5. marca t. L, ki je bilo združeno s proslavo 251etnice mojega igralskega delovanja, sem sprejel toliko čestitk rn vidnih dokazov simpatij cenj. ljubljanskega občinstva, da rrisem utegnil radi svoje nenadne bolezni, da se za nje osebno zahvalim. Čast ml je javno zahva* lit! se: kr. velikemu županu g. dr. Dal-t i c u, gerentu mesta Ljubljane g. dr. P u -c u, g. dr. M. Z a r n i k u, upravi Narodnega gledaliSČa, dramaturgu g. O. Zupančiču, režiserju g. O. § e s t u in zastopniku ljubljanskih akademikov g. C. Debev-c u — za njihove iskrene Čestitke, odiosno javne pozdravne govore, s katerimi so po-veličali moj jubiiei. Velika hvala cenj. po-setnikom lož. Splošnem ženskemu društvu, »Klubn Primork«, ljubil, mest. odboru Udru-ženja gledaliških Igralcev SHS, gojencem kr. muzičke akademije iz Zagreba — za krasne darove, kakor tudi vsem ostalim ljubljanskim darovalkam Tn darovalcem vencev in rož — svojim drag'm tovarišem in tovarfSicam — ki so me t njimi obsuli na odru. Hvala pa tudi ljubljenemu občinstvu, prijateljem m znancem, ki so počastili mojo proslavo. Dolžnost mi nalaga, da se tu spomnim še nesreče, ki me je v sreči dohitela, svoje telesne poškodbe In g. dr. A v r a m o v I č a, ki mi je v pozni nočni uri po jubileju nud'1 prvo zdravniško pomoč. Hvala mu najlepša, a pravtako tudi pflmariju klr. oddelka državne bolnice g. dr. D e r g a n c n. **• ftinko Nučič, redatelj Narodnoga kazališta a Za* grebu.
— Obsodba radlčevskega novinarja. SodrH stol v Zagreba je včeraj obsodil Pra-as »Mati ecfideika »Hrvatska Svfestfc».
ki je glasilo l?adičeve stranke, na pet mesecev težke ječe radi raznih tiskovnih delik-tov in radi zločina Izsiljevanja. Slavlč je v svojem listu hujskal Hrvate na plemensko roržnjo, Ščuval proti enotni državi ter je pisal lastniku igralrrlce »Pistolet« grozilno pismo, v katerem zahteva 30CO Din, da :ic ofcjavt v listu gotoviU zanj, sramotnih stvari.
— PoŠtn! čekovni zavod v L'uM'an! je
spremenil svoj nazfv ter se na podlagi tozadevnega odloka g. ministra za pošto in brzojav odslej imenuje »Poštna hranilnica kraljevine SH3, podružnica L jubtjrt-a«, ozlr. »Poštna šted-ionica kraljevine SHS, filiala Ljubljana«. Enako sta spremenila svoje Cfsedanje nazive tudi ostala dva poštna čekovna zavoda v Zagrebu In Sarajevu.
— Zazlužr.a detavka za če§*:o-jirgos!o-vensko vzafenmoit. Te dni je praznovala svojo 60 letnico ga. Zorka Horokova v Pragi, ki si je pridobi'a s svi.jim neumornim delom velike zasluge za b'i^nje spoznavanje Jugoslovenov ,zlasti Srbov med Cchcsiovaki. Ga. Hovcrkova j2 rodom Sib-kinja, vnukinla znanega bsrca za srbsko svobodo Količa, ki so ga Madžari ul ili. V svojem 18. letu se je poroč;'a s češkim zdravnikom dr. Hovorko in je skupno ž njin delovala za pogfobllcnje sikov med Cehi in Jugosoveni. Njen g s oljubni dom je bil vslkdar otvorjen vsakemu Jug slo-venu. S Češčine je preložila celo vrs o del za Srbsko b b iotek \ s srbski.ie pa na češki jezik več gledalskih iser, zlasti Nuš> čevih. Najzus užnejSe njeno d>.lo \z b lo prireditev rr^stave »Srbskih žena« L 1(>19 v Pragi. Hi'a je prcdscd::iea osred jega drus.va čeških žen in je odborniea Češkoslovaško jujroslovLnske Li^e. Češki dnevnik: se spominjajo njenega jt:bikja In s pohvalo omcnjtjo požrtvovalno delo za češkoslovaško jugoslovcnsko vzajemnost.
— Nova pravoslavnea cerkev. V Da-njaluki začno v kratkem graditi novo pravoslavno cerkev, ki bo stala sredi mesta. Canialuka dobi z novo ccrkvLo eno najlepših zgradb.
— Program kolonizacije. V ministrstvu agrarne retormc je izdelan podrobni načrt letošnje kolonizacije. Kolonizacija se začne šc ta mesec v kosovskem okraju. V aprilu se bo nadaljevala v bregalniskem okraju, v juniju in juliju v okolici Subctice. v avgustu wi septembru v okolici Os\icka in v oktobru v kumanovskem okraju. V ta namen je izdelan posebni pravilnik o razmestitvi kolonistov.
— Profesor Wassermann umrl. V Tor-linn Je v starosti 50 let umrl profesor rlr. Avgust Wassermann, k! je odkril no njem imenovano Wassermannovo tnetollo. s katero Fe da točno ugotovi'i v človeškem telesu sifilis. Njegova Iznajdba je bila v medicini epobalnega pomena. Sele ta me-toda je dala zdravniški znanosti možnost, da se je mogla z nado na uspeh posvetttt zdravljenju te strašne boleznf. S to meto. do se je dokazala zveza med sifilisom ca eni in med paralizo in tubesom na dru^l strani. Pokojni "Wassermann, je bil tudi sicer kot sdravnik kapaciteta. Njegova raz. Iskovanja glede pobijanja raka s kemičnimi sredstvi eo vzbudi'a v zdravniških Krögis velik Interes, in kdo ve, ako niso pokazala edino pravo pot pri zatiranju tega strašne.
-ga človeškega morilca. Wassermann je bil sotrudnlk prof. dr. Ehrlicha, ki Je, kakor znano. Iznašel sredstvo proti sifilisu. Rodom je bil Bavarec, zapustil Je ženo Du. najčanko In dva sina. Dil Je eden natvečjih diagnostikov vseh časov in njegovo Ime bo zapisano z zlatimi črkami v knjigi medicin-ske vede.
— Krediti za kHnüto v Zr^re??n. Na pred'o? ministra za narod-io zdravje ic ni-ristrski svet odobril Izplačilo kredita v znesku 10.162.000 Din, da zgrade kliniko za notranje bolezni na medicinski fakulteti v Zagrebu.
— Dne 1$. cprfla t. I. s erlČVkom os 10. ari se po.om Javne d raube odda v zakup pri sreskem poglavarju v Brežicah 1 >-višče občine Pletcrjc, sr.z Drežice v Izmeri približno 13^7 ha 11 si-cr za d Ki od 1. maja t. !. do 33. aprila 1031. Vse druge pogoje se zamore vpogledali pri navedenem sreskem poglavarju.
— Ang*eSka volna tedja v Novem Sada. V soboto popoldne Je prispe'a po Donavi v Novi Sad ma'a angleška topničarka »Gloworm«. Na tej lac'J» Je bil leta 1921 prijet cesar Karl, k" je skišal utečl.
— Srmon-or morilca. Včeraj zjutrrj si Je v selu Sarvas* pri Osij-ku kmet Ivan Kasper z nožem prereza! vrat. Dejanje Je iz-
vršil v trenotku, ko so vstopfi v hišo orožniki, da ga aretiralo. Kaspar je, kakor smo že poročali, dne 10. t. m. med prepirom umoril svojo ženo.
— »Društvo iinančnih kcneeptnlh uradnikov na Slovenskem« ima svoj redni občni zbor dne 21. marca t. 1. ob 23. url pri Mraku v Ljubljani, Rimska cesta 4.« 588/n
— Deo s tremi rokami. V sc'u Mi ja-v*ce pri Mostarju v Hercegovini J2 seila-kinja Anda M. rodila moSko dete s tremi rokami. Tretja roka deteta se nahrja na plečih. Mati je vslcd težkega poroda umrla. Dete je v ostalem slabotno in nI verjctr.o, da bo živelo.
— Živčno bclnim tn duševno potrtim poskrbi izredno mila priicdna grenčica »Franz*Jcsef« dobro pret. avo, čisto g'avo Hi mirno spanje. Po izkušnjah slovitih živc.iih zdravnikov jz najnujneje priporočati ribo ved^ »Franz-Josef«. — Dobiva se v lckir* nah in dreg^rf juh. 45 L
— Proiicče na našem J-drrmi. tto*d »Miram.re*, Crikvenica. Tople i h! dne morske kupke. Soba sa celom cskrlom od Din 93—. 3I9-n
— Proti odebclelos'1 deluje s kolosal-nim uspehom samo »VILFANOV CA I*. Dobiva se v vseh lekarnah dr^erijab. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagrco, Prilaz 71.
Nobeden več ni u tau
glede k* k n vos i in cen t r vet ke izb re mamifaktur-nega blag-', katrro se dobi pri tvrdki
JOS. SNOJ v LJubljani
(z Ljubljane.
— Za kcl'ko Je L-ubVana od prevrata sem na-as!a? Od leta 1919. do danes se je pomnožiTo število prebivalstva Ljubljane za 70C0 oseb (brez vojaštva), tako da Štejemo danes v Ljubljani okroglo 54.000 ljudi. Leta 1914. j h je bilo s Spodnjo £i*ko vred 46.600. Zzod»i'o pa se je od leta 1923. v mestnem pomeriju: 47 vil ter 54 eno- in večnadstropnih ter pritličnih hiš, 3 tovarniška poslopja,
I tiskarna, 1 akademski dom, 1 državno poslop;e za carinarno, 1 za stanovanjski urad. Deželna bolnica se je razširila za dva objekta. Izmed novozgrajenih poslopij sta največja: Palača Kreditna banke ob Dunajski cest! in Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici. Ca<nke in dru.Ti denarni zavodi so zgradili skupaj 10 uradn-ih in stanovanjskih po^topfj. Izmed telovadnih društev je dal Pokol I. zgraditi na Taboru svoj Sokolskl dom. V kratkem sledita temu doma Sokola
II In Sokola v Spodnlj SiškL Adaptiralo se je v staanvanjske Ln trgovske svrhe 08 lokalov.
— Stevl'o stanovaTcev v fefeznlšklh vagonih znaša danes še vedno 50 druiln. Na en vagon odpade po 5 do 8 oseb.
— Zafvorlena ulica. Staro »Barvarsko stezo« med Sv. Petra cesto m hasipom (za Rohrmanovo Hšo), radi katere se jc bJ 2e v treh občinskih svetih toj za rje odpravo, so v zadnjem času vendar zaprti za vsak promet, v kar je bil že zadnji č^s. Pa bi nič ne škodovalo, ko hI magistiat dal zatvo-riti še sosedno »Dolinsko stezo«.
— Umrla Je včeral v Ljubl'ani po daljšem bolehanju ga. Josiplna G o m 11 š e k, vdova po nadzorniku Južne železnice. Svoje otroke, med temi tri učiteljice, je vzgo-j la v strogo narodnem duhu. Bodi ohranjen blagi pokojnlci časten spomin! Pogreb se vrši v četrtek 19. t. m. bo pol 16. z Rimske c. št. 19 na pokopališče k Sv. Križu.
— Gradbeni odc't Sokola Mosto naznanja bralskim društvom v okolici, da priredi dne 1. Junija 1925, v slučalu slabega vremena eno nedeljo pozneje, Javno tombolo. 482-n
— V dmštv« »Soča« predava v soboto dne 21. t. m. v salonu pri »Levu« vsem simpatičen in pri'iubljen predavatelj g. prof. Joško B a č I č. Za temo si je izbral »Vc-necija in mi ali borba za Jadransko morje«. Zelo lepo in aktualno predavanje. — Vabimo S-očane in prijatelje društva. Ura navrx!.na. Vstop prost. 585-n
Na Čast Joslpinam In Josipom se vrši na praznik v kavarni Leon v ko^dvorskl ulci koncert clranske godbe tn sizer po-poludne od 3.-7. ure prcdskuŠnja, zvečer od 8.—I. ure pa koncert. Pos rezalo se bode z mrzlimi in gorklml Jedli ter pristnimi dolenjskimi in štajerskimi vini. Se priporočata Leon ln Fani Pogačnik. 592/n
— Ceskoslovenska obec ▼ LJubljani. V
patek, dne 20. t. m. pofädä Jihoslovan^ko-československa* Liga v Lublani pfednašku redaktora Rasto PustoslcmSka na thema: Sni. h a severnleh a jižnih Slovanu p) sjed* noceni« sc svčtelntfmi cbrazv t Ccsk slo-venska. — Mestni dom o osrne" hodinš večerni. Členovč sucastnčte se! — V sc bo u, dne 21. t. m. pratelskä schüzka ve »Zvezde« se Züiimavym programem hudebnim — Dcstavte se v počtu co nejhojnejsm a dokažte tak züjgr.i pro naši společnou včc.
— Podp. rno drušlvo železniških ti^luz-beneev v LJubljani je na Svojem obenem zboru dm 15. tebruarja 1925 sklenilo sledeče spremembe. Od 1. aprila 1925 mdi'Je plača vsak član mesečno članarino Din 3 50. Od 1. maja 1925 do preklica ba društvo za vsak smrten s'ucaj pravnim naslednikom izplačalo povišano denarno podporo D n 3000. Zadevne informacije se polzvedo pri društvu, gg. zaupnikih in na letnem poročilu na vseli postajah nalep jeno. 573/n
— Dva požara. Včeraj popoldne oko?! pol 15. so se vnele saje v diirmrku hiše fct. 6 na Sv. Jakoba trgu. Ker se je ogenj Že deloma razširil na podstrešje, je bila pozvana na pomoč požarna bramba. Gasilci so ogenj po polurnem gašenja popolnoma udušill. — iTnoči okoli 2). je bila požarna bramba pozvana v Moste, kjer se je pri kemični tovar.i vnel neki brzojavni drog, OasÜc! niso stopil v akcijo.
Iz Celja.
—e Glasbena Matica v Celja fe priredila v nedeljo cb Vtll. dopoldne V. mladinski koncert v ma'1 dvorani Celjskega doma. Izvajale s~> se sledeče točke: L S^tx Bachov D-mol koncert za glasovir In d/«jje gesli, Zd. Fibichova »Se'anka za klarinet in Rlarevif, SI. Os'crcev »Nokturno« in »liumoroka« za godani kvartet, R. Sitvi-nov »fme:uieszo« 1. in 2. za gosli in &ia-sovir ter Sic\ko Osterčeva »Serenada« za goüaini kvartet. Izvajanje posamnih točk je bilo izvrstno in eksaktno. Namen teb koncertov Je, da se občinstvo kolikor mogoče seznani z deli domačih kakor tudi tu« jih sklada.eljev. Nedeljski k neer- pa js imel namen seznan'ti m'adino s klarinetom. Na VI. mladinskem koncertu, ki se bo ▼ kratkem vršil, se bodo izvajale komorna skladbe.
—c Go.-p~.dinJ:-ka Sofa r Celja Je bila
v tekočem šolskem letu radi premajhnega števila učeidc ukinjena.
(z Maribora.
—m Požar v skof'iT. Včeraj zjutraj J« nastal v škofiji požar, ki Je bil k sreč! takoj opažen im v kali vdušen. Vsled preveč; zakurjene peči v II. nadstropju poslopja se je vnelo tramov je, ki se dotika peči. Od tu se Je požar razširil na žagovino« posipano v vmesn-em prostoru med tramov-jem in parketom. Žaganje js tlelo precej živo ki je bila nevarnost, da se vžge parket. Požarna bramba je takoj stopila v akcijo hi preprečila nadaljnje razširjenje ognja.
—m Vlom pri gledališkem Igralen. Včeraj zvečer je neznan storilec vlomi! v sta« novanje gledališkega igralca R. Železnika ter mu odnesel različno garderobo v vrednosti 8^03 dinarjev.
—m Poroka. Preteklo soboto sta se \ frančiškanski cerkvi poročila dr. Trae 2 g e č, asistent na zagrebški univerzi za pedagogiko, ln gdčna. Marija K r i v a n e k Bilo srečno!
—m Predavanje 1'ndske univerze. V ponedeljek 23. marca bo predaval v Ljudski univerzi konzervator dr. Fran Stele o arhitekturi, plastiki ki slikarstvu na Slovenskem.
PERI S »SAMOBELIN« AVTOMATOM!
Turisfika in šport.
— Občni zbor SPD. podružnetca Mart« bor, se vrši z običajnim dnevnim redom dne 25. marca t. I. ob 9. uri v Narodnem domu, restavracija. Člani se pozivajo, da poravnajo članarino za leto 1925 (Din 23) pri tajniku g. Ivanu Volčiču, Slomškov trg 11-!.. soba št. 16 (tinančno ravnateljstvo). — Odbor. 590-n
— V nedelja 22. marca ?e vrtita na Ijrišču Ilirije dve prvorazredni prrenstve-ni tekmi. Ob pol 3. isra Jadran proti Mariboru, ob 4. pa nastopi Hermea proti Pri. morju. Hoj za točke bo vsekakor zanimiv.
Zahvala.
V naS« tc?kl sčnl bo*es'i vslcd nenadne Irguhe ra*€ Sffio ju^ene soproge, hčcike, teste, svakinje
In tele, ne*?e
Tončke Škrdla
amo ffvJcH mno*»o Izrcdn h dokazov Iskrenega so-Culja. kaf nam la Ša našo nelzmcno bol.
Zi tt» t »iažbo izrekamo našo iskreno, globoko zahvalo vsem dragim 5orod ikom, prijacijcm in rntn-cm, darova'ccm krasnih vencem in c*e ja, pcv-I:emu zbi ru Jngo^lov. železn ča Jev za «enll|.vi žalostinkl. končno v sem, ki so blagopoRojnico opremili na njeni zadnji roti*
V Ljubljani, doc 18 marca 1925.
m i Globoko žalujoči ostal!.
»RAZPAD CARSM«
je roman zadnjega avstrijskega cesarja
ki kaže v pravi tti?i r»zl<o5jc In moraVo pokvarim >st habsburških mogotcev. Čila te to senzacijona'no d 'l->. da spoznate, kaklrn ?e bii v resnici ma ik, ki so se mu mor*r k'anj.^i avstrijski narodi. Ne zamud te naročiti se na nas list. d i Vam mur^mo dostavi1 i začetek tega poučnega lu izredno zanimivega romana. Nove naiočnike sprejema uprava
»SLOVENSKEGA NARODA"
Za spomladansko sezijo
se priporočam čenj. damam in gospodom v napravo k«slu« w$ obtok, povratnikov Id. po najnovejših vzorerj in zmerni ceni. Delo toč io in solidno.
ALOJZU LOItlBAR
krojaški atoljo sa doma la gospodo
Spodnja Šiška.
7s7 >
Prager Presse
za Jiigoslssljo.
Ta najbolj informirati in najboli razširjen dnevnik t Češkoslovaški republiki in v tuiini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*««
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t, d. drža*
Male Antaote.
«tev. 64
»SLOVENSKI  NAROD« dne !9. marca 1925.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Milan Dular:
Gospodarske krize in njih zgodovinski razvoj v 19 stoletju,
{Konec).
Ustanovili so se številni kreditni zavo* 63, katerih tri četrtino so izdajali novčapice. Ker je šlo leta 1S3<5. veliko zlata v Ameriko, je hotela angleška banka (Bank of England)
pridobiti rezervo zlata z zvijanjem diskom ta. To so ji pa Izjalovile manjše banke, ki so začele izdajati še za 50 odst. več nov* čanic kot poprej. Velika inflacija je privedla do krize. Z falimentom ene velcbank se je začel naval na angleške banke, ki so izda* jale novčr.nice. Pri tem se je izkazalo, da je bil obtok novčanic krit samo z eno šestino. K še  težji  krizi  pa  je zopet pripomogla Amerika, ki je bila gospodarsko popolno« ma navezana na Anglijo in je bila tudi tam uvedena nesolidna  izdaja   novčanic. Leta 1S37. je propadlo v Ameriki 618 bank. Ta kriza, ki se je sicer počasi ubTazeva!a se je ponovno obširneje razvila leta 1847., katere glavni vzrok je bila slaba žetev krompirja na Irskem in žita v Ameriki, ki je upropa* stila vso predhodno špekulacijo Sledila jc desetletna doba razvoja in blagostanja, do* ba železnic in pamikov, odkritja zlatih rud* nikov v Kaliforniji  in  Avstrartli.  doba iz* seljevanja Ircev in Nemcev v Ameriko. Tu* di je blagodejno unlivala ukinitev angleške žitne Importne carine na ameriško agrarijo in angleško industrijo. Ta čas se je tudi na kontinentu razvila  prekomerna podjetnost zlasti v nemških državah in Franciji, kjer se je čez noč ustanovilo na stotine bank in kreditnih zavodov.
Leta 1957. pa je prišlo do velike krize, Hha'ajoce iz Severne Amerike. Preveliko število bank je dalo povod nezaupanju vla* gateljev. Zbog navaTa upnikov je propadlo v nekaj dnevih 18 bank in 16 železniških družb, velike tovarne pa so ustavile svoje obrate. Kriza se je prenesla v Angino vslcd trgovskih in poslovnih zvez. Bančni faHmen* rJ so povzročili propad rudniških podjetij, v katerih je že takrat dominirala Nemčija m s tem potegnila tudi to državo za seboj. In še ni bilo dovolj: kriza se je prenesla v Skandinavijo in vse nordijske države. V Nemčiji je prišlo najpoprej do sanacije in to samo radi odločnih vladnih ukrepov. Vla* da je ustanovila takozvano Warenvorschuss* kasse m Administrationsverfahren. To jc obstojalo v tem, da se je upnikom, katerim so dolžniki izjavili kasnejša plačila in po* ravnavo, dalo na razpolago administrativna mesta v teh zadolženih podjetjih Blagajna pa je z krediti podprla najuglednejša pod= Jetja.
Gospodarska kriza leta 1873. je bila največja in najhujša v 1Q stoletju. Ldila je Iz dunajske borze ter se je mahoma razpre* -trla čez Italiio, Pmsijo, Severno Ameriko, Nemčijo, Anglijo. Holandsko, Belgijo in ce* to Južno Ameriko in Avstralijo. Kriza je vplivala na celo svetovno industrijo, zlasti pa na železno, premogovno, tekstilno, kes mično in živilsko in tudi na železnice in pa* roplovbo. Čeprav je izšla ta velika kriza iz Dunaja, je bilo nje ognjišče v Nemčiji, ki se je politično osamosvojila in se združila v velik gospodarski kompleks s skupno za* konodajo. Obrtna prostost, zakon o delni* ških družbah, denama reforma, plačanje državnih dolgov z francoskimi milijardami, previšek kapitala, zaupanje v lastno mož* nost in stremiienje, gospodarsko doseči An* "lifo m Francijo, je dalo povod velik! pod* jetnosti in mamji ustanavljanja kot še ni* koH poprej. V treh letih od 1870. — 1873«. fee je ustanovilo 958 akcijskih družb s skup* Inim kapitalom 3600 milijonov mark. Na jtrgu je bilo nebroj industrijskih in bančnih papirjev, vaba za borzno špekulacijo. Pro* päd je izšel, kot že omenjeno, iz Dunaja, [kjer je špekulativna manfja po sklenjenem .miru leta 1866. tudi močno divjala.; V Avs strij! se je ustanovilo v tek-: šestih* let 796 tkcijskih družb s skupnim kapitalom 4000 bilijonov forintov. Leta 1873. sc jc javilo čez 10O podjetij insolventnlm. Posledica temu so bile neprilike na nemških borzah. Papirji so se prodajali za polovično ceno In po došlih neugodnih vesteh iz Amerike še za manj. Kriza se je prenesla na veliko število držav, širili bo se falimenti, cene fabrikatom so padale, zniževale so se mez* de. Kriza, ki je trajala dolgo časa, se je polagoma sanirala z reelnim gospodarstvom, solidno trgovino, organizacijo konzumne^a trga, pridobitvijo novih tržišč, zlasti za teh* nično industrijo, z uvedbo organiziranih vzorčnih in blagovnih velesejmov.
Krizi v letu 1882. in 1890. sta bili manj* lega pomena in omejeni le na Francijo. Po* vod jfma je bila ustanovitev velike Union Generale, s katero se je nameravalo upro* pastiti kapitalno premoč zidov na evrop* skern denarnem trgu (finančna skupina Rotschild). Ker je bila cela akcija te usta* novitve nesolidna, je propadla in potegnila za Eeboj večje število drugih podjetij.
Ameriška kriza teta 1893. je nastala >bog raznih ponesrečenih eksperimentov s srebrno veljavo, kar je oslabilo kredit Arne* rike v Evropi. Razen tega je sledilo še ne* kaj polomov goljufivih trustov in s tem je bil podan začetek borznemu krahu, katc* remu so sledila tudi druga podjetja. Začel se je splcršen rv?n na ban':e- Propadlo je v kratkem čas j 75 železniških družb fn tudi cena s-ebru je padla za polovico. Ameriško £ospc -stvo se je opomoglo šele z zmago Sount*Money stranke, ki je zadobila za* upanje z novo denarna veljavo tn a uspelo vojno proti Španiji.
Nemška kriza teta 1900. je bila manj* bega, lokalnega pomena in je nastala vsled številnih špekulacij s papirji Južno*Afriških rudnikov. Kriza pa se je hitro preokrenila v velikanski napredek v gospodarstvu, bla* j stanje se je širilo in to zlasti radi tega, keT ima v tem času Nemčija zaznamovati svoj največji napredek v elektrotehniki in
pridobitvi novih konsumnih tržišč v vzhod*
no*aziatskih pokrajinah po rusko*japonski ▼ojnL
• . •
Obrtniško zborovanje v Celju.
Občesloveasko obrtno društvo je na 13. t. m. sklicalo v celjski Narodni dom obrtniško zborovanje, da ae obrtnikom po* jasnite dve zelo aktualni zadevi in se Jim da prilika, da v teh zadevah zavzamejo »ve* je stališče. Na razpravi ste bili tidc točki:
1. ) Kredit za male obrtnike z ozirom na najnovejšo akcijo Narodne banke.
2. Stanovanjski zakon a posebnim ozi* rom na nameravoo spremembo določb glede obrtniških poslovnih lokalov.
Na zborovanje je došlo prav lepo Šte* vilo zborovalcev, kateri so restavracisjke prostore Narodnega doma napolnili do zadnjega kotička. Predsedoval je zborovanju društveni načelnik gosp. Ivan Rebek. ki je v prisrčnih besdah pozdravil zborovalce, po* sebno obrtnike iz krajev izven Celja in za* stopnike sosednih bratskih društev.
K prvi točki dnevnega reda je poročal zadružni nadzornik gosp. Založnik, ki je podal pregled dosedanjega dela posameznih organizacij za dobavo kredita malt obrti. raztolmačH razpis Narodne banke od 16. ja.* nuarja 1925.. s katerim se je v navedene svrhe dal na razpolago Sloveniji kredit v znesku 800.000 Din, je to~lo priporočal, da se obrtništvo, ki je kredita potrebno, po* služujc te prilike, in končno stavil več predlogov. Po izvršeni debati, katere se je ude* ležilo veliko število obrtnikov, so bili spre* jeti sledeči sklep;, ki sc nanašajo na pred* met:
1. ) da s>e za Slovenijo določeni kontin* gent 800.000 Din z ozirom na število slaven* skih obrtnikov 25.000 in njegove nujne potrebe zviša kar najizdatnejše;
2. ) da se za posameznega obrtnika do* ločena kvota zviša na najmanj 10.000 Din;
3. ) da sc v eskontno sekcijo vsake bančne podružnice v Sloveniji pri reševa* nju obrtniških posojilnih prošenj pritegneta najmanj dva obrtnika:
4. ) da se postopek pri reševanju prošenj kar najbolj pospeši;
5. da se opusti zahteva sog'asncga skle* pa eskontne sekcije pri dovoljevanju obrt* niških posojil
6. da Narodna banka odstopi od za* hteve, da bi se morala menica vsake tri mesece obnavljati, ker to povzroča obrtniku preveč stroškov,
7. da se iz določenega kontingenta za Slovenijo da obstoječim dobro poslujočim obrtniškim kreditnim zadregam na razpola* go zadružnim okolišem odgovarjajoča svo* ta, iz katere bi zadruge dovoljevale poso« jila izključno obrtnikrrm svojega oVoliša pod pogoji, ki jih določi Narodna ban^'a.
8. da sc ne odobrava predlog Trgovs3:e m obrtniške zbornice ljubljanske za Narod* no banko, naj bi se namestu dvh porokov zahteval podpis denarnega zaveda na kraju prošnjikoveg* bivališča, ker bi t3k postopek posojilo ie podražil in bi noben denarni za* vod ne da! svojega podpisa brez posebne garancije s prošnjurove strani, katera ga* rancija bi najbrže zopet obstojala v podpisu dveh žlrantov. Zbornica se prosi, da innak* ne svoj tozadevni predlog.
Vsi sklepi so bil sprejeti soglasno — Obrtniki so z zadovoljstvom vzeli na zna* nje, da se je vendar enkrat Narodna banka odločila podpreti tudi slovensko obrtništvo v njegovem eksistenčnem boju, ter so iz* rekli nado, da bo to vcle&oristno delo nadaljevala in izpopolnjevala v smislu upraviče* nih obrtniških zahtev.
določbah sonet omogočena. Vlada Je pred kratfcim potrdila pravila dveh povsem pri-vatnih trgovskih akcijskih drutb a kapitalom po 150000 rubljev. Sledile bodo ee drug-e. V vsej notranji trgovini a« obeutl redno bolj udeležba privatnega kapitala.
—g Itattfansko*ru*k1 kongres v Milana. Tekom letošnjega milanskega vzorčnega semnja se bo vršil itaHjansko*ruskI gospo* darski kongres, ki bo služil razvoju trgov* skih stikov med obema deželama. Rešijo se tudi vprašanja o financiranju nekih podje* tij. Ruska delegacija na kongresu bo Ste* villna,
— g Zlati cervene» Is Moskve poro. öajo da mora biti po naročilu državne banke do 1. oktobra i. 1. koranih za SO milijo, nov rubljer zlatih čerroncar. Tekom pri. hodnjega leta se porabijo vse zaloge zlata v drŽavi banki za kovanje zlatih červon-osr.
—g Kakö siarost dosežejo lokomotive? Na to vprašanje prinaša ameriški list *Ma< schinery« odgovore, po katerih znaša po* prečna starost lokomotive družbe PennsvN venia Railbroad 29.4 let. pri Chicago Mil* waukee in St. Paul Rallröad 33J let. Števil* ke, ki jih navajajo druge družbe, se gibljejo v mejal obeh navedenih.
—g Dobave. Direkcija državnih želez, nie v LJubljani razpiauje dobavo bluz ra hlač ter čevljev nä dan 21. marca 1925. — Vzore! tn natančnejši podatkj se dobe rrl ekonomskem c lenju te direkcije v Ljub. Ijanl. — Direkcija državnega rudnika v Ljublji sprejema do 20. marca t. I. ponudbe glede dobave S kompletnih garnitur klose. tov. Oglas v pisarni trgovske ln obrtniške žarnice v Ljubljani na vpogled. »--- —————^—————■>
Kakao Van Kaster!
To in ono.
Taksa na mrtve
Občinska uprava v krajn VillaframÄ r Italiji Je Ze dlje časa naraišljala takso na mrtve. Komoden sistem, ker mrtvi ne protestirajo in »e ne udeležujejo voTit^v.
Občinski svet Je določil takso 7 lir za vsako veliko truplo m 2.50 lir za vsako malo truplo, kakor je to razvidno in objavljenega renskega razglasa. To velja za občino Vi frama. V bližini se nahaja frak. ci?a S. Antonio. Sa vsako truplo lz te frakcija, prineseno r»3 občinsko pokopališče, se ima plačati 100 lir. oni ptt, ki si že naprej zagotovi evoje leZi5č»» na pokopališču, plača 50 lir.
Ko je izvedelo prebivalstvo za te takse, ee Je odločno uprlo od prvega do zadnjega. V občinski urad prihajajo prot J In nihče nI pripravljen, plačati tako davščino. Sedaj pravijo, da se Je uvedla tvrsa v glavnem zaradi te okoliščine, da je frakcija S. Antonio upravno prlktopljena k občini Dusino. v cerkvenem ozira pa spada pod Villaframo; zato pa zahteva občina Villafrania, da naj frakcija plačuje novo takso ali pa naj se odcepi od občine Dual, no in pripoji k Villaframl.
Vsem, ki hočejo d bro kavo piti, pripo* rocamo  Izvrstno  našo  pavo domačo
Kolinsko
ciko-njo. i
Prekletstva.
V Salgonu na potovanju po Vzholu je umrl pred kratkim francoski novinar Andrea Tu^esq, znan po svojih poročiTIa Iz inozemstva v pariškem Journaln. Imel je komaj 40 let.
Neki njegov prijatelj je pos!al k njegovi pmrti v Pariz zanimivo poročilo. Malo pred smrtjo je poklical Tudesq k sebi nekoga svojega znanca in mu mod drugim povedal to-le:
Bliža se smrf Nič se Je ne bojim . . . Povem ti, da so na sveto sveti kraji, katerih se ne sme profanlrati. Nadzornik rüge vin v Angkoru Je Bel nekcč v neki tempelj s kramr»om izkopavat zaklade, shranjene tam že skozi stoletja. N«*kl duhovnik pa je videl in proklel. čez nekaj dni so |ra nagli strašno razmesarjenega. Lord Nort^-cliffe ln generalni guverner Indokltajsko Long sta z menoj vred ndrla Iz radoved-
nosti v nebostaro svetišče, skrito v gozdu, O drugem predmetu dnevnega reda je j čeprav ee je sivi fakir trud*!, odvrniti nas
od svetišča. Ko emo prestopili prag. nas je proklel in nam vsem trem napovedal zgodnjo 6mrt- Takrat smo bili rsi čili in čvrsti, da se nismo zmenili za njegovo kleter. —■ Lord Northcliffe Je Ze nekaj časa pod zemljo, Long je umr! v Colombu, ostal sem le se jaz. Prekletstvo starega fakirja me tež5t kakor svinec . . .
Napoved takirjevm se je nreeničila-
predaval isti poročevalec. Podal jc prcglzd dosedanjih določb stanovanjskega zakona, v ko!fkor se nanašajo na poslovne prostore in višino najemnine, ter nato navajal toza* devne doloobe osnutku za novi stanovanj* ski zakon. Debata v tej točki jc bila izvan* redno živahna in mestoma burna, kar je bi* lo z ozirom na delikatnost obravnavanega vprajanja tudi pričakovati. Prišle so do temeljitega razjasnila tako zahteve obrtnikov hišnih posestnikov, kakor obrtnikov najem« nikov in se mora priznati, da ni mogoče od* rekati utemeljenosti niti enim niti drugim pritožbam. Naravno je bilo izključeno pri tako nasprotujočih si tntersih doseči kak soglasen sklep. Kljub temu je pa razprava dosegla ponolen uspeh, ker so sc razčistila mnoga medsebojna nasprotstva. Soglašali so vsi govorniki le \- tem. da je nujno potreb= no pospeševanj s gradbene podjetnosti in I pa zakonito znižanje obrestne mere in mno* go previsokega najmarinskega davka.
Predsednik g. Rebek je ob zaključku zborovanja mog^l z zadoščenjem konštati* ratr, da je bila debata vseskozi stvarna, ter je izrazi! zeljo, da bi se obrtništvu večkrat dala prilika, da se na ta način v svojih orga* nizacijah razgovori o važnih stanovskih zadevah.
—Z Tedensko poročilo o prometa na novosadski blagovn? borzi. Stalno padanje cen rra ameriških tržiščih je vplivalo tudi* na naš blagovni promet, ki je znaša! zadnji teden skupno 500 vagonov. Pšenice je bilo prodano 48 vagonov. BaSko vajronsko blago te notiralo 455—450 Din, banatsko 445 ranko Novi Sad. Srbifansko boljše kva» litete 425 paritet Beograd, staro blago 460. TurŠoice je bilo prodane 412 vagonov. Prodajale so samo velike eksportne tvrdke, kupovali pa večinoma špekulatntf. Marec-april baško blago Je padlo od 200 na 190— 187.50 Din, marec na Begi 185, april - maj na Tisi od 205 na 195, vagonsko na 192.50 Din. Maj - junij od 215 na 200 Din. Moke je bilo prodano 23 vagonov. Cene notrrajo *0« 60. »2« 600, *5« 550, »6« 467.50 In >7a 400 Din. Mekin je bilo prodanih 18 vagonov. Baske v vrečah notirajo 155—160, sr-bljanske, pariteta Beograd. 175 Dm.
—g Privatne akcijske družbe v Rusiji. Ustanavljanje akcijskih družb s privatnim
kapitalom Je v Rusiji po novih mMknüäk
StoletnikL
Ljudje, ki dožtve sto let. so res redki, vendar pa to rA taka posebnost, kakor se nam zdi, ko č<umo poročila, kako je ta ail oni dočakal Izredno visoko starost 106 ali pa Se več let Na Pruskem so našteli leta ibSS — 232 stoletnikov. Vlada le imenovala posebno zdravniško konrsijo, ki naj bi pregledala te stoletne osebe fn o vsaki poročala. Komisija Jc ugotovila, da Je b;1»i 91 oseb (24 moškii. in 67 žensk) starTn 106— irv let, dočmi sta b'li starejši samo dve ženski in sfcer ena 110. druga pa 113 .tt. Večiia njih jc 5tv a \ slabih gmotnih r:iz-tnp-r^h. \sl pj s ■ ?ivcif vedno zelo solV'ux Jedli so večinoma samo mleko, kruh, zelenjavo in sadje. Meso so videli na nizi bolj redko. Pravijo, da fe bilo v «;ar'ii časih • eprimerno v »ž stoletnikov, ne*o dandanašnji. Zdi se pa, da to nI res, ker število stoletnikov neprestano pada. odkar vodijo ljudje uradro slatistiko in redne matrike. To seveda ne pomeni, da stati :tl<-ka slabo vpliva na ljudsko zdravje ter krajša ljudem življenje, neao da so blH statistični podaji v starih časih samo pribori ln nezanesljivi.
Zanimiva je slika, ki fo nudi statistika glede na razmerje med Številom zelo s a-rih moških In žensk. Stoletnih žensk Je namreč vedno in povsod več. nego moSkih, in sicer baS na kmetih, kjer morajo Ženske fizično prav tako delati, kakor moški. Lahko bi kdo mtslfl, da |e temu kriv alkohol in tobak. Pa poznamo več slučajev, ko so ženske prav tako podvržene temu strupu kakor moSki in vendar dožive splošno višjo starost, nego moški. Statistika je dalje ugotovila zanimivo dejstvo, da dočakajo visoko starost večinoma lastniki skromnih prihrankov aH rent Tako skromno premoženje zadostuje ljudem, da ne trpe po-manjkanja in da jim na stara leta ni treba skrbeti za vsakdanji kruh. vendar pa občo*
stl niso tako visoke, da W si lahko dovolil razkošje, ki nrjbolj škoduje zdravju. Ze'o redko še pripet:, da dočakata visokf starost oba zakonca. Vdove ln vdovci so ort ton: pos« bno sr^č••!, ker dočakaio na»vK}o :tarost. Narsva ima svoje večne z.ikon-.*, po katerih sc mora človek ravnari, 5e lioče dolgo živcu. Kdor živi vse ziv'jenie v zakonu, ima preveč dobrega, kdor je pa prijatelj celibata ali asketizma, ima zopet premalo rj življenja in tako se narava v obeh slučajih maščuje za ncpokoršč;no. Statistika nas namreč uči, da dočaka;o vdovci in vdove povprečno viSio staros\ nego zakonci ali nsketi. Pri vseh stoletnih moških so ugotovili, da so po 80, aH RS letu omejili svoje življenjske potrebe na minimum in da so preživeM svoja zadnja leta zelo solidno. Mnosl ljudje bf lahko dočakali visoko starost, če bi poslušali glas svoje vesti in živeli tako, kakor Jih uči priroda sama.
Visoka starost pa ni vedno znak se-nilnos l. Nekateri od'icni možje, kakor na pr. Chevreul, so slavi'j svojo s oletnlco čfi, zdravi, vese1! in m'ados'no razpoložena Res je takih člih stoletnih starcev malo. Običajno so taki ljudje potrti, pesimistični, duševno in fizično utrujeni; žele si samo smrti, v kateri v:dijo edini spos iz neprijetnega položaja, ker se iim zde ljudje in vsa oko'ica tuja, nerazumljiva. Vse je odvisno od tega, kako dolgo si stari ljudje ohranijo duševno bodrost, veselje do življenja in zdravi humor. Veselje Je sploh najboljše sredstvo proti prezgodnji starost1. Duševno bodrost si pa ohranjo d^lgo oni, ki so golili vse življenje svrj? duševne zmožnosti. Tak je bil na pr. slavni Fon-tel'e, ki je dejal neki krasotlci, ko ji pri posetu kavalirsko poljubi roko: »Ah, ko bi bil star samo 70 let!« Bil je namreč siar že 102 leti.
Pomladanske uisira
m  obleke  najfinejšega  angleškega sukna, izd?lane po mojstT-.wih najmodernejših kro* jih, si naročite priznano najceneje pri
DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
Pomladanski kostimi.
VeVki pariški modci saloni j-o dolgo tajili, kakšni bodo letos pomladanski kostirm. Pariški modni listi so prinašali iz kraljestva mode vse mogoče, Ie o pomladanskih kostimih so previdno molčali. Zdaj pa, ko so inozemske modne trgovine že nakupile blago v Parizu, so tudi premeteni Parižani pokazali svojo pravo barvo. Dame, M hočejo nositi lanske kostume, so lahko vesele. Lanske kostime lahko nosijo brez spremembe. Tudi letos so v modi precej kratki žaketi, v boku ozki, v pasu nekoliko šlTŠi, na prsih odprti. Krila so kratka In ozka. Taka obleka se dela iz najrazličnejšega blaga. K ža-ketom spadajo letos bluze ali pa svileni telovnik z rokavi. Taka obleka se lahko nosi stalrto. Poleg tega pa se nveijavlja v letošnji pomladni modi tudi dolg! žaket, ki je zelo sHčen kratkemu plašču. Med letošnjim kratkim plaščem in tem dolgim žaketom rti skoraj nobene razlike. Kratko krilo se vk!I :zpcd žaketa in plašča komaj dobrih 10 cm. Pod tem dolgim žaketotn se nosi obleka, ki tvori z njim harmonično celoto. Zaket je ves ozek ali pa se spodaj zvonesto razširja. Nekateri dolsi žaketi se spredaj sploh ne zapenjajo.
Kostirri z dolgimi žaketi so večinoma rz lažjega tenkega blaga. Kostimi s kratkimi žaketi so pa lahko iz poljubnega tanjšega m močnega blaga. V prvem slučaju je zelo priljubljena tudi svila. Najbolj priljubljena je rjava barva, zlasti v sveteljših rdjansah. Tudi črna barva je še vedoo v modi. Črni svileni ali volneni kostimi so zelo elegantni. Druga stalno priljubljena barva je temno modra in svetlo siva. Za mlada dekleta ima Paoiz leios bogato zalogo sverlordečah in temnozelenih kostimov. Zelo moderno je letos progasto in kockasto volnego blago, zlasti velike, tako zvane škotske kocke. Tu-d; žaketi se delajo iz tega kockastega blaga. Tudi razni okraski še niso prišli ob veljavo. Zelo priljubljeni so zlasti mali gum-biči, ciašrti v kratkih ali dolgih vrstah. Sploh predpisuje letošnja pomladanska moda čim več našivov fei priveskov, ki so damam Itak vedno najbolj pri srcn.
Od šoferja do diplomata.
Število pustolovcev vseh vrst se je po vojni silno razmnožHo m kronike svetovnih listov poročajo dnevno o senzacionalnih aretacijah drzaiih mednarodnih avanturi sto v, sleparjev, goljufov in druge slične, človeške družbi nevarne sodrge. Tak pojav je tudi Madžar Desiderij Veles, tip ženljalnega zločinca, imenovan kralj pustolovcev. Predvsem je mož uganjal sleparije z Žerritbami, nastopal je kot aristokrat in diplomat ter je večkrat prevaril razne ugledne osebnosti. Radi njegovih avantur so ga zasledovale kriminalne oblasti skoraj vsesa sveta.
Preiskušdna z dr & vila
največkrat
aspirinov? tablete *Qapk
ae mnogokrat ponarejajo. Do sc obvarujete pred ponarejenimi izdelki, tahtCVajtC vedno te originalni zavoj ~Ä»T* " fptoičnati kartoni s Ö ali 20 tab etar i)  M modro-belo-rd-čo varstveno znamka*
Odklanjajte vse druge zavoje*
Visoki, elegantni mož, simpatične zunanjosti je imel nenavaden dar govorništva
In je znal zmešat: tudi resne ter razsodne ljudi. Pojavil se je pred desetimi leti v Budimpešti ter si pod imenom baron Varav najel sofco v raje'e^a^tnejsem hotelu. 2 vel j- kakor ptiček na zeleni vejici, zahajal le v visoko družbo ter se tu seznanil z neko bogato vdovo, s katero se je tudi kasneje zaročil. Potem ko si je izvabH lepe vsote denarja, je izginil kakor kafra. Naknadno so ugotovili, da je pod različnimi imeni oškodoval celo vrsto trgovcev. Njegov drzni beg pa ni uspel, zakaj nekaj dni kasneje le bil že prijet na Dunaju in prepeljan v Bu* dimpešio, kjer ;e odsedel večmesečno kazen.
Komaj je prišef Iz zapora, se je kot baron Sztereny seznanil z neko bogoto damo, s ko.k> je imel dalje časa ljubavno razmerje; nekega lepega dne je vlomil v stanovanje svoje ljubice, odprl omare ter pobral vse dragocenosti. In zopet je izginil. Nekaj mesecev zatem so ga ponovno prijeli.
Za Časa prevrata je Veles pobegnil It kaznilnice ter odšel v Ameriko. V Washi-ng-tonu se je nastanil v najuglednejšem hotelu ter je takoj drugi dan pod ime; om avstrijskega diplomata zaprosil za avdijenco pri predsedniko WHsonu. Eil je res sprejet ter je predsedniku predložil namišljeno mirovno ponudbo centralnih držav. Naravno da je avdijenca povzročila nenavadno pozornost in je bistveno pripomogla pustolovcu do ugleda in kredita. Pri hotelskem vratarju si je izposodil precejšnje zneske ter se obenem pritožil pri VVilsonovem tajniku, da njegova denarna pošiljatev še ni dospela s Dunaja. Dobi! je lepo posojilo za poplačanle dolgov v hotelu, toda od tega dne ga sploh ni bilo več na spregled. Izginil je...
Malo zatem se je pojavil v Mehiki, kjer se je poročil osemkrat povrsti. Tud! v Mehiki so rr.u kmalu postala tla prevroča hi vrnil se je zopet v Evropo. V srednjeevropskih mestih je takrat kar mrgolelo tujih častnikov in tako si je znal »mehfkanski kolonel« Varay kmalu pridobiti popolno zaupanje.
Zdel pa se je sumljiv nekemu poliet;« skemu agentu, ki ga je navidezno spoznal. Zahteval je, da se Varay legitimira, nakar je ta cgorče-r.o protestiral, vseeno pa je uradniku sledil na kriminalni urad. V neo-paženem trenotku pa se ie od tam Izmuzal ter se vsedel v avto ki je stal pred poslopjem. Mirno se je nato odpeljal proti češkoslovaški meji. Obmejna straža ga je sicer skušala ustav'ti, lopov pa je pognal avto v največji dir In srečno utekel, dasiravno je straža streljala nanj. No kmalu se je pustolovec pojavil v Hamburgu, kjer Je izvršil nebroj sleparij. Prijeli so ga, a zopet je pobegnil. Vse varnostne oblasti v Evropi so sedaj prejele točen opis zlikovca, ki je izginil, kakor da bi ga požrla zemlja. Ni Izključeno, da se potepa kje po Jugoslaviji.
•
• Smrt pod stopali rlnocerosa, Tz Kali
robija, glavnega mesteca angleške vzhodne Afrike poročajo, da je dohitel znano irsko lovko, gospo Green tragični konec V družbi domačinov je bila prebrodila skoro vso centralno Afriko od belgijskega Konsa pa do gorovja Kenya. V Nairobiju Je počivala s karavano nekaj dni in hotela pri ti priliki splezati na goro Kenya. Ko se je b'I-žala gori, se je izza neke žive meje nenadno pojavil ogromni rinoceros. Gospa Green, ki je slučajno imela slcbo puško pri scM, je z 8 streli ranila žival. Vendar Je ni mogla ubi.i. Težko ranjeni rinoceros je planil dalje In pobil vse, kar mu ie prišlo naprot'. Dospel ie celo do velike deželne ceste, ki vodi v Nairobi. Tu ie srečal angleškega stotnika z ženo, ki sta se pc'ja1a na izpre-hod v avtomobilu. Ker je bila pot precej ka-meniia, !e zastajat avtomobil. Stotnik, videč nevarnost, stopi tz vozila, da brani ženo pred razljučeno živaljo. Rinoceros pa vrže stotnika na tla in ga ubije. Prestrašena žena še pravočasno zbeži z avtomobi* lom in si reši življenje.
• Izredna avtomobilna nezgoda. V de-
partementu Gersu v Franciji se je pripetila Izredna avtomobilska nezgoda. Zdravnik Druilhet se je vračal domov zvečer v Ca-zanbon. Na cesti se je pojavil zajec skočil ves oslepljen od avtomobilove luči na sedel poleg šoferja, ki se je seveda prestrašil. Zajec je nato hotel skočiti skozi steklo. Šofer je napačno zavil fn voz je padel v jarek. Zdravnik se k sreči ni nič poškodoval, zajee pa je bežal kot nor čez polje.
• Mednarodni kongres za nezgode s« bo vršil v Amsterdamu začetkom septembra tL Deset let je že poteklo od zadnjega takega kongresa. Društva zdravnikov v službi zavarovalnic proti nezgodam so prijavila svojo udeležbo In sicer iz vseh dežel Evrope in Amerike. Na kongresih se jc razpravljalo doslej samo o nezgodnomedi-cinskih vprašanjih, na letošnjem kongresu bo govor tudi o poklicnih boleznih. Kongres bo imel izključeno zdravniško-znanstveni značaj. _
mmmmm—■*■*.**——*
Glavni urednik:
RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPU&
Strm 6.
»SLOVENSKI NAROD« dno tft. marca 1985.
StPv. 64
«
Specijalna mehanična delavnica za popra?o pisalnih, računskih in dragih strojev LUPOV1K BARAGA. Ljubljana, Selenburgova ulica
n»iiMA«i7 "   parktUr ~
■J FI III II f 11 In
rilUlUlIL mtMrgfcl mojater
L lab I Jana, Trnovski pristan 4
se priporoča za dobavo in polaganja hrastovih in bukovih parketov. popravljanje in struženje starih podov in vsa v mizarsko stroko
spadajoča dela, sia
Modni salon M. SEDEJ - STRNAD yssy.*M
.    .____Ä-   _   ae priporoma velecenl. damam za
!e"° spomladansko seziio
Žalni klobuki vedno v zalogi
M. KRISTOFIÖ - BUČAR, L,ub,,-"Äri—9
BLUZE
ravno doile najnovejšega
kroja.
Cene zmerne.
Velike) Izbira.
■ell eeteel. m etatffe v
pocredovalns Im socialne  namen« občinstva, vsak« fc—<■ SO rsr.
■ajmanjel zneeek Din B.
Zsnftve, dontovanl« ter oq asi strogo trsov« aketii znac«ta, vsaka b9t?d« Din I"-.
Najmanjši zneaak Din 10
OTROŠKE OBLEKICE, PLAščKE
Najcenejše in največje skladišče d vu koles, motorjev, o trosk'h vozičkov,  šivalnih   strojev,  raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajtiran e in pon klanjedvo oles, otro5 <ih vozičkov. Šivalnih strojev iid. Prodaja na obroke. Cen ki franko.
»TRIBUNA", F. B. L. tovarna oWes ig nam fozifto?
LJubljana. Karlovska 4
itm et. 4.
4S L
STajnovejši d umski klobuki
dosti v modnem salonu
Sda Skof~Wanek
Pod Trančo 2
Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje
se izvršuje točno. bi h,
Za prodajo dobro idočega predmeta, potrebnega hiši brez razlike, so l*čo
krajevni agent
okreten in vešč. Posel lahek, zaslužek dober. Ponudbe na «oravo Slov. Naroda pod „V-814".
Zdranicadr. wL mm nvamum
do objave no ordinira. m
Industrijska, obrtniška In trgovska podjetja, ki nudi;o popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, fUele posojila ozir. družabnike ali kap o o. Ponudbe •prejema in pojasnila daje
fiospodarska pisarna, dr. z o. z.
19 let
priznane , Larueln" pilule n*?-^igumeje ozdrav jo kapavic »<Trip->er). — Dobiva se po vseh lekar nah po 20 Dn «kat'ia. poŠti r*z™oS ia lekarna B I u m, Subotirn. 115, L
•s
»Opeka
porvovistne zidake priporoča
opekarna
„Em on a" d. d.
v  LjubHani. — Tovarna na Vita (Brdo). — Pisa na v Pra-ž«kovi ulici 3, prtllCie.
Elafsajnič rka
se spre j.ne takoj v re* stavraciji na glavnem ko* lodvoru v Ljubljani. 82.5
Išče se trgovski soiradnik
vešč slovenščine in nem* ščme — za manu fakturno trgovino v Beljaku. Na* stop takoj sli v 6 tednih. — Pon"dbe s T>repisi iz* pričeval na: Johann Tom* sehe, Beljak (Villach\
761
KoviroSrus^če
(Metallschleifer) traži od* mah »Aneica« talionica kovina, tvornica armatu* ra i metalne robe u Za* greh'!, Palmotičeva ubva br. 68. 800
I    Vrotem I
Vsa oprava za trgovino
z mešanim blagom se po "g^dni ceni proda — Ponudbe pod »Pudel in police/794« na upravo »SI   Naroda«. 794
Naorod'j
65 cm širine polnojarme* nik z vso opremo, nov, za 60.000 Din: 5') cm si* rine poravnalnih (Ab* richtmaschine> — z vso opremo za 10 000 Din: 50 cm širine trist^ans' i sUobelni stroj za 30.000 dinarjev. Vse v dobrem stanju. — Pon-dbe pod »Polnoja-^ienik/7^5« na upravo »Slov. Nar «.
I    JCu m
Svilene ktobake
okrašene, od 200 Din na* prej v raznih barvah — prodaja Minka fIo«*v.it, modistka, Ljubljana, Sta* ri trg. 62 L
Ugodno nrodam
hrastove spalne oprave s psiho ali umivalnikom' za 5000 Din, smrekove snažne oprave, fine, vsa* ke barve, po 3000 Din. — Na žel'o jih dos+avim na dom. Za solidno in tr*> n-žno d *lo se jamči. — Naslov pove uprava Naroda«. 796
Srebnre krone
k*'T>im. ■— Ponudbe pod »Pia"am dobro 6S/L na upravo »Slov. Naroda«.
I   Starovrira |
2 reMovm soSi
z eno postelio ter ele1'* tricno razsvetljavo — od* dam. — Naslov pov« uprava »SI. Nar.«. £07
I   T* I
Matematiko
poučuje za zmeren hono* rar at*ademi,<. — Pon*"d* be pod Ma"-matiT:a S10 na upravo »SI. Naroda«.
I JfcTcmičnia? |
Kapitalisti!
Večja tovarna v Slove* niji, tako vpeljana, da ne more toli':o izdelati, kolikor ima naročil, brez konkurence, želi poveča* ti obrat. Potreben kapi* tal Din 5^0.000.— proti vknjižbi ali pris*op kot družabnik z esebnim so* dv'nvanjcm. Sprejme se t-di inostranski kapital, l/spešno posredovanje >;s h°norira do dogovo* ru. — Pon'dbc pod »To* varna 125/777« na upra* vo »Slov. Naroda«-
Parna žaga
^anrodai po nizki ceni. Lokomobila 46—50 IIP; kuri se z žaganjem. Pol* nojarmenik 75 cm širok, cirkularna žaga — vse v d 'brem stanju, malo «*ab* Ijrno od leta 1923. — se odda radi preselitve. Ta* kojšnji nastop. Cena »a vse skupaj Din 500.fK»0. Od zeWnice d°set mi* nut oddaljeno, ob okraj* ni cesti, krasna lepa, pro« s*ora dovolj za les. — Pismene poordhe pod »Nizka cena'^04« ra upravo »Slov. Narodi«.
I Dopisovanj
oženil bi se rad. Katera me hoče — naj niše na upravo »S!ov. Naroda« rod »Raj/819«.
Pe^ca!
Vse najboljše Ti želi k Tvojemu imendanu Tvoj Rudi. b20
«Toš!io!
Jutri je Tvoj god, up.im da me poseti^. da Ti če* stitam!  —  Tvoja Rc7i
S21
Najceneje,
se podpletajo raznovrstne novevice. — Pred Škofi* jol,L 60 L
Dvignite p?sma
up~avi »Slov. Naroda«: »Blagajna 733«: »Fina šivilja 711«: xTrma«: »Mir 662«;
Popolno varnost 632. »S S
»Svoboda«; »Tovarna 125/777«.
Resna ženitev
Premožna vdova s svo* jim stanovanjem si želi nevo življenje r značaj* nim gospodom, državi ir t uradnikom ali kaj s*iCne» ga. starim 40 do ^0 let. Vdovci t enim otrokom t.iso izključeni. — Resne ponudbe s polnim nislo* >*om pod »Sumostoina 823« na upravo »Soven» sK.ega Narodi«.
Gospod
želi- znanja z ^o.^ooclično ali vdovo primerne srčne kulture. Namen: kot ob is čajna znanstva, nosebno skupni izleti. — Le resni dopisi pod »25 322« na upravo   »Slov. Naroda«.
Predtiskanfe
rornih del najmodcrnci» ših vzorcev po izvanred* nc nizkih cenah. — Pred
Škofijo I/L 61/1
Ivan Msgdlč,
krojač, Ljubljana, Gle* dališka. t:lica 7 — se p'i* poroča za spomladno 5e*
zono. 67/L
Stare slamnike
sprejema v prcoblikova» nje, beljenje in barvanje. Ccns nizke — Se pripo» roča — J. Stemberger, Ljubljana, Dunajska ees sta 9. 763
Naznanilo«
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz stoj. niče Jesin — na ljudska stojnico in se priporo* čam za nadaljni obisk. — Centa Alojzij, mesar, bli
Inkasiranje
terjatev prevzema »PO* SREDO VALEČ«. Ljub* ljana, Sv. Petra cesta 23.
16/L
Knjigovodstva
vpeljuje  in  revidira te
sestavlja in revidira bi lance po lastnih strokov* njakih. — Gospodarski wserna, družba z o z. l Liubljani, NVolfova ulici št  I. II. nadstr. 41/1
v Ljubljeni, Wolfova ulica Ml
28 L
RAST   L A 8   ZAJAMCUJE ..LEDA«'
sr
fakonito ni^iteno sredstvo proti plc&avoati, frpart8n)u las fn prtiTJafu. Dobiva se v vseh lekarnah, dreserljah. brivnieah aH po povsetfu za 100 dinarjev ■ In 10 dlnarev poitnina> razpošilja Koz mat. laboratorij „LED*", Zagreb, Nilrelicava 1. 29 C
Jraca Holländer (Subotica)
preporučuJM bogato skladište perja za joreane t jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
posluha. m t
Sanatorium Dr. K. Szeso
za odratle 1 djecn. — Abbazla (Italija).
Dietno liječenje za debljanje 1 krepljenje« Prvorazredn zavod za bolesne na «reu, na ovapnenju žila. — Protnjene ^Stoffwechsel) sa ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se ! bez pratnje. 69 T
pe^ebnega obvestil*.
en
Vsa neskončna ljubezen nam n! mogla ohraniti najblažjega materinega srca. Zapustila nas je danes 17. L m. ob polu 11. dopoludne naša zlata mamica, gospa
Josipino GomiKek
vdovi nadzornika Južne žel.
v starosti 77 let po težki, mukepo'm" brlezn*. vdana v svoje trpljente in se preselila, spravljena z Bogom, k Vsegamogočnemu.
Pojyreb nenadomestne, nepozabne mamice se bo vršil dne 19. t. m. ob poiu Štirih iz biSe žalosti, Rimska cesta 9, odkoder jo spremimo k večnemu počitku k Sv. Križu.
Mase zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Ljubljana, dna 17. marca 1925.
Ljudmila, Dragica, Tonfcl por. Škof, Mlmlca, Vladi, otroci. — Miro, vnuk.
Pozor, šivilje!
Pilslranje vreh vrst aiurl-r^nja,  antlanjo tn preoblečene gumbe izd. u e najcenejše in naj h i tre e 37
BEUHAR i VELEPlč
UutHjana. sa. Joka. Icledmska at 150. Rajata raja« slssentka/
•""Wa i nanu
delarafca |
Ivaa BricalU Donaaka c. \2t
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.        ' 1798
Kajboliši   šivalni stroji
mm ffVaw 5:0 ed:no le
Josip Petiunca
znamke
Gritsner tn Adler
za roc!i>'**s*rc» in obrtno rabo
9 l    L nbl'ana
blizu Prešernovega spomenika fSF*aef*« • n>«*ssV w ^tf»«»a «^»%a
Robert Smielooshi
arUtokt « In mastsd atavboalk
Hlm»sf« cesta 2
iivrSuje načrte In eroracune, prevzema stavbna dela vseh vrat, kakor rodi presojevanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in na t ugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, pri* znana kot najboljša kakovost, n od skladišča, Opekarska cesta 18 ponajnižji dnevni ceni.
L.
Pozor I      STOLE      Pozor I
vrtne zaklopne in navadne gostilniške stole, kakor tudi zaklopne mize, dobavl:a vam najboljše in
nn-cenejše
JAKOB PUCXO, mizarstvo, Ptuj
Ormožkd cesta. 815
PiSite po cenike! Delavni zastopnik' se sprejemajo.
Makulaturni papir
sjaf   a kg Din 5.—
prodaja
uprava »Slovenskega Naroda'!
f
Popolnoma varno raiožlte denar v
i
Ljubljansko posojilnico
i Ljubljani, Mestni trg Ste*. 6
ker Ima že nad
1OtOOO.O0O P'w iamstwene olaiwwiog.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Po-oiila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in pioti poroštvu.
Telefon 5tev. 9.
33 L
Telefon Stev. 9.
Razpis nooe sfaslis
Zn^anstM Z e I f m M s razpisale nooo prffllCno s*aabo iole doorazrcdnfce. flačrl le razgrnjen o obtfnstil plsamlcl na Horentem Golem, fntere* resentotn o cpog!ed od 15. marca do *5. aprila. Javna dražba se orli ta. aprila na Golem na
licu mesta. 79?
SPOMLADANSKE OBLEKE
iz prvovrstnega In najboljšega angleškega blaga izdeluje po meri in po najnove šem kroju
ŠTEVO   G O M B O C
modni salon nn gospoda
Ljubljana, Aleksandrova cesta 9/11«
Oglojto si bogato Izbiro I Zahtevnjta proračun I Dajem tudi ns obrobni
Točna izvršitev! sos Nizke cene!
ROYAL MAIL LINE
Kt angleška poštna parohrodna Mulja — Oeneralno zastopstvo ta Vr»-Ijevino S. H S. Zagreb, Trg. !. itev. 17. 1855
Itedovltl ootnlikl orometi
Hamburg.Cherboarq*5outhampton n
New York in Kanado
Chorbouro-Liverpool-Southampton n
Južno Ameriko.
— — Rio de Janeiro, Santo«, Montevideo, Buenos Aires, SsnrHK>I«. — — Odnrava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Podaaatonatvai
Beoerad. Karsgjorgieva ulica 91. — Ljublana. Kolodvorska ulica SS. — Veliki Beckerek, Kralja Aleksandra u. 4 — BUolf, Bulevard Alekaandra 1^3. Brzojavni naslov za gori navedena podzastopatva „Roymaiiaao".
Za Bosno. Haraoaovlno, Dalmacijo In Crnogorot
Sroska Prometna banka v Sarajevu in Oru*u. Brzojavni na»iov: „Promttnu banka".
WBT     Dopisovanje v vseh jezikih.
Latinina  in tisk  »Narodne tiskaruao
6