246. številka.
Ljubljana, v sredo 28. oktobra.
IM leto, I8M.
Iinaja vsak dao »večer, iziuiSi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za av8trij«ko*ogerske dežele za vso letjo 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u jodon mesec 1 «ld. 4 o ki. — Za Ljnbljano brez poail)anja na dom *& vse leto 13 gld. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po
10 kr. za nieaec, po - 0 kr. za č.-trt leta. — Za tnje deželo toliko več, kolikor poltnlha zna An. Za oznanila plttcuje ie od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5kr., če se dvakrat, in no 4 kr.. će so trikrat ali večkrat tiska. Dopioi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo.  Uredništvo in tlpravnistvo je v Rudblia KIVbiaA hm, ^Gledališka Btolba". Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oziianila, t. j. vse Administrativne stvari.
Vabilo na naročilo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L j u b 1 j a n s k e naročnike brez pošiljanja na dom:
7a vse leto........13 gld. — kr.
\\ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Ža pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........&  „  — „
„ Četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 ,,
ZJpravn4Stvo „8lov. Naroda",
Ameriška konkurencija.
x. Kadar se govori o propadu Kmetskoga stanu in sploh o nevspešnosti poljedeljstva v Evropi, kaže so na konkurencijo, katero je začela delati Amerika v novejšem času s svojimi poljskimi pridelki. Cena žita se je v poslednjih letih znižala malo da ne do polovice tiste cene, katera je veljala še do 1875. leta. Pa ne le s pšenico zalaga Amerika Angleško in deloma Francosko in Nemško, tudi meso v čim dalje večji meri uvaža v Evropo, in če bo trtna uš uničila naše vinograde, ima Amerika proti tej pošasti stanovitne trte in se pripravlja, da nas tudi oskrbi z vinom.
In tega izvažanja preobilne poljedeljske produkcije ne bo Še kmalu konec. Prebivalstvo res raste v Ameriki v takih razmerah, da se v severnih ameriških državah množi vsako leto za tri milijone in da bode koncem tega stoletja že štelo 100 milijonov ljudij namesto sedanjih 5G milijonov. Pa toliko je še neobdelane zemlje, da tudi tačas ne bo le dovolj živeža za domače prebivalstvo, temveč ga še dosti preostajalo za izvožnjo.
Pri sedanjih nizkih žilnih cenah pa se celo v Ameriki ni več izplačevalo delo in zato se je v tekočem letu za 3 milijone akrov zemlje manj s pšenico zasejalo, kakor lani. Iz te številke pa vidimo, da je jedino od Amerike odvisna žitna cena.
Kako pa je mogoče, da Amerika postavlja svoje žito za tako malo ceno y Evropo? Razlogi so različni. Prvič so zemljišča po ceni, torej je uloženi kapital majhen in ne zahteva velikih svot za obrestovanje. Ako se dobi „acrea zemlje, ki bi pri nas veljal ISO do 200 gld., za 10 do 20 dolarjev, treba pri nas računati 750 do 10 gld za zemljiško rento, v Ameriki le 1 do 2 gld. Zem-Ijiščnegu davka ne poznajo ali ga dežele nalagajo le v tako majhnih zneskih, da ni nobene primere z našim zemljiščnim davkom, podvojenim po deželnih in občinskih prikladan. Delo tudi v Ameriki ni ceneje, kakor pri nas, a rabijo se vsakojaki polje-deljski stroji in zemlja, ker še ni izpita, ne potrebuje gnojenja. K vsemu temu še pridejo nizke železniške tarife za prevožnjo blaga in ljudij.
Nikjer na svetu se železniška mreža ni razvila tako čudovito in velikansko, kakor v Ameriki. V Zjedinjenih državah je blizu 200.000 kilometrov železniških prog, torej toliko, kolikor na vsem drugem svetu Bkupaj. Te železnice so lastnina 1500 delniških družeb in reprezentujejo kapitalno vrednost 16 milijard gold. Družbe so ves kapital same uložile in država je k večjemu pripomagnla tako, da je družbam prepuščala zemljo za progo in ob obeh straneh. S to zemljo so družbe potem delale velike kupčije, ker so jo oddajale naseljencem ali z oddajo in prodajo še čakajo na višje zemljiške cene. Ker pa so se železnice hitreje zidale, nego je rastel promet, delale so si mej seboj divjo konkurencijo, in mnogo družeb je prišlo na kant. Od leta 187G do 1883 izgubili so delničarji 1476 milij. dolarjev v železnicah uloženega kapitala, pa to jih ni prestrašilo, da so le v letih 1880 do 1H83 zidali 45.000 kilomotrov novih železnic in da se je v tem času investiralo v železnice nad 2000 milij. dolarjev. Lani je zopet bila huda kriza in prišle so mnoge Železnico pod sekvester.
Za stranke pa je takšen konkurenčni boj prav koristen, ker se vsled njega znižajo tarifi ne le do
tiste meje, pri kateri še more shajati železnica, temveč še nižje. Zgodilo se je, da so železnice samo da bi uničile konkurenčna podjetja, zastonj prevažale blago in ljudi in jedenkrat se je celo prigodilo, da se je plačevala, umeje se da le za par dnij, premija potovalcem, da so se vozili po neki železnici. Ravnatelj te Železnice je imel namreč ukaz od upravnega odbora dotičnega delniškega društva, da mora svoje tarife za en dolar niže postavljati kakor konkurenčna železnica in ko je konkurenčna začela voziti zastonj, dajal je ravnatelj, strogo se držeč odborovega ukaza, potnikom še dolar povrhu.
Vsled tega konkurenčnega boja prevaža se žito od glavnega ameriškega trga v Chicagu do New-Yorka za 48 kr. kv. in od New-Yorka do Li-verpoola za 46 kr., toraj znašajo prevozni troški za vso daljavo od Chicaga do Liverpoola le 94 kr. in ameriški poljedelec, katerega stane produkcija pšenice le 530 kr. kv., ima še dobiček, ako pšenico proda v Evropi za 7 do 8 gld. v zlatu.
V Ameriki, to je v Zjedinlenih državah pridelalo se je še 1. 1869 le 27 milj. kv. pšenice, leta 1877 že 98 milj., 1. 1881 pa 120 milj. Izvažalo pa se je v Evropo 1. 1877 24 milj. kv., 1. 1880 že 60 milj. Izkaz o ameriški trgovini v dobi 1884/85 kaže, da se je izvažalo pšenice za 72 milj. dolarjev, pšenične moke za 52 milj. dol., koruze za 28 milj., rži za 2 milj. in ovsa za milj. dolarjev, torej za vsem za 156 milj. dol., blizu toliko, kolikor v dobi 1883/84, v kateri so jo teh produktov izvažalo za 158 milj. dol. Dalje je Amerika preko morja poslala v Evropo mesenine za 83 milj. dolarjev, namreč svinjine za 42 milj., govedine sveže in slane za 14 milj., slanine (špeha) za 22V9 milj. dolarjev. Amerika je torej dobivala za živež, poslani v teku jednoga leta v Evropo 239 iniljonov dolarjev, lep denar, kateri bo morala Evropa v gotovem in sicer v zlatu poslati v Ameriko, če no bo tjakaj izvažala svojih pridelkov in fabrikntov.
Proti takemu uvažanju tujih pridelkov pa so brani Amerika z visokimi carinami, s katerimi dosega dvojni namen: da omogoče razvoj domačo industrije in da iz carine dobiva znatno zneske v državno blagajnico. Industrija se je vsled te obram-
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoristiSki roman. — Češki spisal Svatopluk Oecb.) (Dal)«.) XVII.
Vojteh se je zaljubil v istini v krasno devo iz mlina. Za Doga, rečete morda, kaj je pozabil že po polnem na uboga Katarin-? Kaj ni dosti na tem, da so jo obsencili — vsaka le za kratek čas — povabna udova, Vesna, Emilka v zajetem, njegovem srci? Kaj budi v njem čute ljubavi vsaka primprno ustvarjena ženska, s kojim ga zapeljuje pot ži-venja? —
Ne recite tako! Ne majajte z glavo! Vzpom-nite se časa, ko ste bili v dobi Vojtehovi, izprašajte vest in vzpoznajte, da vam je i z vsakim pogledom na lepo žensko pala iskra ljubezni v zajetno srce in da so samo okolnosti užgali to ali ono iskro v močnejši, stalnejši plamen.
Po gostem so jo umikal Vojteh naslednje dni z obličja gospoda Stoklase in lazil okoli plota, ki je delil vrt Prochazke od vrta mlinarjevcga. Čakal
je tam tako dolgo, da se je sneg cvetočih vej na drugi strani razdelil in mej njimi so laskavo z"sve-tili očesi Liduneine. Tako srečavanje početkom od njene strani slučajno, zmenilo se je nakrat v redni sestanek. Jedenkrat odločil se je Vojteh dlje in pre-lezel plot. Potem prihajal je že do lese sosednjega vrta in konečno bil je v mlinu vsakdanji gost. Mlinar in mlinarica nista imela nič proti tem pohodom, temveč pozivala sta mladeniča prav prijazno. Tako se je mogel često zabavati na samem z -le-kletom. A zabava bila je iz cela nedolžna. Vojteh govoril ji je največ o češki in svetovni literaturi in ji predčitaval svoje pesni iz kartačnih otiskov, ki je je za njim na kmete poslala tiskarna za korekturo.
Ona pa je popolnovala navadno prestanke njegovih predavanj z veselim smehom.
Stoklasa ni imel toliko časa, da bi zap.;zil pota mladega prijatelja. Bil je obkoljen z ninogo-stransko delavnostjo. Včasih je naredil daljše izlete do prirode, od koje se je vračal jako razjarjen. Običajno pa ga je drugi dan bolela glava.
Rad se jo bavil z ribarstvom: ostavil je včasih za rana postel — na pod je pozabil — in hitel z velikim trnkom k najbližjemu potoku, obkoljen s tolpo
otrok, od dne do dne naraščajočo. Sedeval jo tam po senčno vrbo na bregu, metaje oprezno trnek v vodo in daval z denarjem in drugimi darovi prijaznim otrokom veselje, da bi okoli njega igrali svojo navadne igre, pripovedovali vsakojaka otroška re-j cila in pevali pesni. Žal, da ni javila vatla njegovega trnka jednako privlačnost na vodno žival, kakor njegovi krajcarji in sladčice na vaško mladež. Ni pa se omejeval .10 na deco. Ustavil se je tudi pri vsaki priliki pri odraščenih vaščaniii, pogovarjal se z njimi na odkritosrčen način in utikal se v posebnosti njihovega živenja in v globino njihovih čutov; karal je je, zakaj so odložili bujni stari kroj in pozabili običajev, pesnij in bajk svojih dedov; učil jih je mnoge krasne prostonarodne vraže, recila in zagovarjanja, kakeišna je bil spoznal iz ne!:oliko tiskanih zbirk. Razume se, da mu je pripravilo tako počenjanje hitro pri vaščanih veliko spoštovanje in da je bila osobnost njegova vselej predmet simpatiške pozornosti.
Vender nastopki njegovega delovanja niso bili dobri. Jedenkral na primer jo pozval po krčmarji v vasi vsakega, ki bi hotel na določeni nedeljski dan k svobodni razpravi o različnih okolnostlh narodnih in vseobčnih v plesnimi dvorano, največ! taki
bene carine res tako povzdignila, da se jej ni več I treba bati tuje konkurencije, doneski iz carine pa | so bdi tako visoki, da se ž njimi ne le obresti državnih dolgov pokrivajo, marveč se tudi dolg amor-tizuje. In tako bode Amerika v 10 ali 15 letih brez državnih dolgov, držeč se starega Jeffersono-vega načela, da mora vsaka generacija pokrivati dolgove, katera je naredila. Ker se računa za generacijo 33 let, amortizovati se mora vsak dolg v 33 letih. Pametno načelo, po katerem bi se naj ravnale vse tležele in ne manj vsaka družina. Potem bi kmalu bil konec tistim ogromnim bogastvom nakopičenim pri majhnem številu kapitalistov in prvi korak bil bi storjen za urejenje nezdravih socijalnih razmer.
Konkurencija ameriška pa bo čimdalje hujša, ker pri nas vsled rastočih državnih dolgov in troš-kov za vojaštvo davki rastejo, v Ameriki pa, će se ne znižujejo, vsaj jednaki ostanejo. Dokler se je iz Evrope v Ameriko pošiljalo toliko ali še već blaga, kolikor smo dobivali živeža in drugih produktov iz Amerike, bilo je nekako ravnotežje. V poslednjih letih pa se kaže za Ameriko ugodni položaj, da menj uvaža, nego izvaža. Zlasti v dobi 1884/85 znašal je uvoz 577 milj., 1. 1883/84 še 667 milj. dolarjev, nasproti pa je izvoz blizu jednak ostal 726 milj. 1884/85 in 724 milj. li 1883/84. V poslednjem letu se je torej za 149 milj. delarjev menj uvažalo, kakor izvažalo in ta znesek so morali Ev-ropci pokriti po drugem potu. Zato se ni čuditi, ako beremo v poročilo statističnega urada ameriške vlade, da ae je upeljalo zlata 26Va milj. dolarjev, izvažalo pa le 2'7 milj.
Amerika je tedaj v svoji bilanci na vse strani aktivna in če bo tako naprej šlo, postala bo stara Evropa sužnja mladi Ameriki, ker le Rusija jedina še more prenašati ameriško konkurencijo.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Daljo.
3. Za tarifino št. 10!). „Barvilni les"; b) zdrobljen (t. j. rašpan, senilet, razrezan). Leta 1M78 urejena znižana uvoznina za »barvilni les zdrobljeni" (t. j. rušpan, senilet ali razrezan) z gld. T06 na 50 kr. metercent uplivala je na to obrt, česar bc je bilo že prej bati, zelo škodljivo. Bojazen se je minola leta, žal! še preveč potrdila, kajti vsled znižane carine pomnožila se je uvožnja od severa neizmerno, tako da preti uničiti to obrt popolno, ako se ne najde opouioči.
Take odpomoči bi 88 smeli prizadeti krogi s toliko večo opravičenostjo nadejati, ker jo ukazno zahtevajo ne le skušnje zadnjih let iu veleva nujna premena v izdelovanji, povišanje uvoznine napravo razmerje z izločki barvilnega lesa, ampak ker more tudi carinska novela nemške države, zaščit, s katerim se je ona opasala proti tuji uvožnji, prisiliti vendar le Avstrijo, da premeni uvoznine tako, kakor so nepodesno potrebne v zaščit avstrijske trgovine, obrti in kmetijstva.
Take odpomoči treba najnujnejše obrtni stroki, ki se bavi z drobljenjem barvilnega lesa iu barvil-nih korenov, ako neče, da se zatre po tekmovanji od severa, in posebno v južnih pokrajinah cesarstva,
kamor se mora surovina iz Trsta dovažati, bilo bi nemogoče, da se vzdrži.
V kaki meri se je pomnožila uvožnja zdrobljenega barvilnega lesa iz Nemčije, odkar se je znižala uvoznina, kažejo uradni izkazi desetletja 1875 do 1884. Poleg teh iznaša uvožnja na metercente:
reko Trsta:		iz Nemčij e
1875:	161	5.323
1876:	105	4.576
1877:	70	5.698
1878:	42	6.377
1879:	118	7.010
1880:	383	9.603
1881:	210	10.590
1882:	220	13 448
1883:	231	13.956
1884:	—	14.812
tedaj, odkar se je znižala carina, pomnožila se je uvožnja od severa za blizu 300 °/o-
Ta množitev je rasla neprestano; vsled znižane carine gospoduje nemško tekmovanje že sedaj avstrijskim deželam, ki največ rabijo barvilnega lesa: Ceski, Moraviji in Šleziji; tudi že zdaj sili v srce našega cesarstva — v kronovino Dolenjo-Avstrijsko in se bode še od leta na leto širilo, ker so nemškemu tekmovanju razmerja mnogo ugodnejša nego avstrijskemu.
Nemško tekmovanje ima že po krajevnih in prevoznih razmerah preogromno prednost nad avstrijskimi izdelovalci. V Hamburgu, ki je po svojem urejenem in obilnem plovnem prometu z vsemi deli zemlje pred vsemi odločilen, so pogoji nakupovanju ne le glede kolikosti, ampak tudi glede boljšega kupa mnogo lagotnoji, nego se avstrijskim izdelovalcem nudijo ; štajeiski, kranjski ter primorski pa morajo dobivati barvilen les v kosili in bar-vilna korena le preko Trsta. — Vrhu tega so na severu ugodna prevozna razmerja v severne avstrijske kronovine po od leta do leta cenejših plov-stvenih razpošiljatvah po Labi in Odri in pa severni prevozni zavodi, ki opirajo obrt in trgovino v vsakem obziru po vsemožnib sestavab. Celo v odpravi barvilnega lesa po železnici v najvažniše potrošivne kraje severnih avstrijskih pokrajin ima Hamburg veliko prednost izdelovalcem južnih pokrajin nasproti. Po železnicah se razpošilja prav redkokrat in izjemno, navadno se odpravlja blago s sestavljenim plovnim in železničnim tovorstvom, in kake razlike so glede prevoznih stroškov v prid Hamburga, razvidijo se iz sledečega kazala, iznašajoč za metercent:
od Hamburga:
s Hcst:i\ IjiMiiin plovnim in železnim tovorstioni 1
*     ii. m.
H. V.
I, 63 1,25 a 60 s. 1,72 1,50 „ 2,32 3,22 „ 2,20 2,09 „ 2,55 2,48 „ 2,32   2,26 „
■    =4,15   4,84 „ preko Trsta: v Liberce:  gld. 3,05 „ Prago:     , 2,84
Brno:
Krnov: „ Belsko: „ Opavo: „ Lvov: „ (Dalje prih.)
gld. 1,96 „ 2,40 ; 2,46 ti 2,67 ■ 3,86
z železnim tovorstvom n. m.
v Liberce 2,72 a 60 s. = „ Prago 2,78 „ = „ Brno 3,86 „ = „ Krnov 3,67 „ = „ Belsko 4,26 „ = „ Opavo 3,86 „ = „ Lvov    6,93    „ =
gld.
!l. V.
-,75 — 90 1,93 1,25 1,49 1,36 2,90
Politični razgled,
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 28. oktobra.
Državni zbor odložil je svoji- zborovanje, ki je trajalo pet tednov. V tem času je zbornica poslancev imela 15 in gospodska zbornica 6 sej. Največ časa se je porabilo za adresno debato. Poleg tega so se rešile nekatere neodložljive predloge zakonov, kakor budgetni provizorij, zakon o nabiranji vojaških novincev, izjemni zakon in nekaj družin predlog. Več načrtov zakonov izročilo se je odsekom v pretres. Inicijativnih predlogov stavilo se je 32, od katerih sta se pa še le dva rešila. Interpelacij stavilo se je 15, vlada je še Ie petim odgovorila. Kakor se govori, snide se državni zbor še le 22. januvarja.
V kratkem se bode imenovalo za bogoslovsko fakulteto v Pragi več profesorjev, ki bodo predavali v češkem jeziku. Kadar bode na tej fakulteti dovolj Čeških profesorjev, hode se pa ustnno-vila samostojna bogoslovska fakulteta in tako bode popolno Praško češko vseučilišče.
I nanje <lr/.«ive.
Konferenci se snide še le koncem tega tedna v Carigradu. Mej vlastmi se še ni doseglo nikako sporazumljenje. V tem so sicer velelasti jedine, da ima Turčija pravico ustanoviti v Ilumeliji status quo ante, a proti temu, da bi se Turčiji naročilo poslati svoje čete v Vzhodnjo Rumelijo, pa imajo razne velevlasti pomisleke. Angleži bi rajši videli, da se prizna zjedinjena Bolgarska, zato pa povekša Srbija in Grška, nego da turške čete udero v Vzhodno litiinelijo Blizu jednacih misli so Francozi. Zadnje dni se je sicer zatrjevalo, da je Italija jednacih njisllj s cesarskimi vlastmi, kar se tiče vzhodneru-melijskih zadev. Toda javno mnenje v Italiji je j"ko odločno na strani Bolgarov. Dan na dan zatrjujejo italijanski listi, da je pravica narodov, da sami odločujejo svojo osodo, višja, nego vsi dogovori sve„a. Kakor sedaj stvari stoje, je gotovo, da bodo velevlasti jedine, da naj se ustanovi status quo anie, ako se da mirno ustanoviti. Ko bi pa zato bilo treba turške sile. tedaj se bosta Francija iu Angina odločili od Nemčije, Rusije in Avstrije. Tudi Italija v tem slučaji ne bode več podpirala politike cesarskih vlastij, kajti ko bi to storila, bi palo minister-stvo Depretisovo, ki ne stoji baš na trdnih nogah. Kaj da se bode zgodilo, ko bi se Bolgari uprli sklepom konference, se še sedaj ne da sklepati.
llolgui'e je nagovor avstrijskega cesarja v delegacijah jako potrl. Zgubili so poslednje upanje, da bi Avstrija podpirala njih težnje. Bolgarska vlada je na to takoj odpoklicala z Dunaja Načoviča, katerega je bila poslala tja, da bi skušal Dunajsko vlado pridobiti za Bolgare. Prodno je odpotoval ta diplomat z Dunaja, imel je pogovor z dopisnikom „Pokroka." Dopisnik ga je vprašal, kak utis je napravila izjava v cesarjevem nagovoru, da bodo vlasti skupno postopale, da ustanove prejšnji red na B°l-kanu, na bolgarsko vlado in če je on že dobil kako poročilo o tem. Načovič mu je odgovoril, da ne more tajiti, da jako bolesten utis. Če tudi so zastopniki Rusije Bolgare že dovolj poučili, da Rusija ne mara za nikake premembe na Balkanu, vendar je ta nagovor jako potrl Bolgare, kajti s tem je njih poslednje upanje razrušeno, in on ostavi z žalostnim srcem Dunaj.   Na vprašanje, kdo je temu
prostor v vasi, in je tudi dostavil, da plača za vse zbrane s .svojimi lastnimi potroški. V določeni dan sešlo se je gostov, da jo jedva zadoščala dvorana. Početkom imel je zbor obečajoč obraz. Vsi so po- j slušali, pijoč molče, razkladanjem gospoda profesorja; j toda h koncu začne se prepir in slednjič i ruvanje, pri kojem je bil mimo drugih tudi Stoklasa, nedvomno neopaženo, vržen skozi dveri.
Drugi slučaj.   Kar se mu ni posrečilo pri splošnosti, poskusil je profesor posamično.
Na jednem svojih izletov do prirode seznani se v osameli krčmi s človekom, ki je njegovo poučevanje zanimivo poslušal, iu plača zanj račun. Od tega časa se je sreča val z njim često; ta človek je prisede! vselej k njegovi mizi in poslušal pozorno njegove besede, če treba polu dne, in izpraznil vsako čašo na njegovo zdravje. Vide ptistopnost in zdravo jedro, koje se je skrivalo pod zanemarjeno in raztrgano vnanjostjo, usmili se ga Stoklasa, da uresniči nad njim davno obećano misel. Zmenivši se s tem človekom, zvanim v obče „ trapasti Lorenc", gre z njim k vaškemu krojaču in zahteva, da bi mu vzel mero za častitlive jirhaste hlače in sploh za vso starejšo vaško obleko. Toda mož igle, ki mu je Stoklasa že prej nekak ukor dal, da širi popa-
čeno tujo nošo in otrovlja prirojeni samorastli ukus ljudstva, zavrže to zahtevo in pridene, da šiva samo po najnovejših uzorcih. Profesor moral se je obrniti v bližnje mesto in tam stoprav je preskrbel svojemu vaščanu nekaki idealni, po lastnem ukusu sestavljeni narodni kroj, sestavljen iz jirbastih hlač, širokega izšivanega pasii, do vratu zapetega telovnika in dolge, z velikimi gumbi posajene suknje modre barve, visokih črevljev in po jedni strani obrobljene polhovke. Ko konečno naš učenjak ugleda pred seboj »trapastega Lorenca" v vsej tej slavi, stopijo mu v oči solze radostnega ginenja in v srci se ukrade nadeja, da morda ta uzor zavrne i ostale k dobremu staremu okusu. Toda prvi nastop uzornega vaščana na javnem uvede vso vas v predpustne burke. Ves nedorastli zarod ga je obsul s krikom in tudi do-rastli so ga pozdravili z nebrzdano veselostjo, da je hitro utekel pred temi izgredi v gostilno; a i tja se je drevila razuzdana druhal in uganjala z njim, upijaje ga, predpustne burke, da si je konečno uzorni vaščan, dobro napit, dovolil grobe šale in na noč so ga vrgli v občinsko ječo.
Ali kakor to podjetje Stoklasino, jelo se je motati i predeno Vojtehovo. Vračaje se s sprehoda zagleda nakrat na podkraji lesa na ovinku poti,
vedeče do vasi, presenečen obraz Josipa, lokaja gospoda Skočdopola, odetega na pot v polno, skrbno osnaženo livrejo in nesočega ob strani različne torbe, j Ko se oba pobereta iz uzajemnega presenečenja in j prijateljski pozdravita, pripoveduje lokaj po poti v vas Vojtehu, da se njegovi gospod, kakor vsa velika gospoda, na poletni čas preseli in sicer baš v to vas in da ima tu i izbrano (lokaj razodene to Vojtehu pod pogojem, da molči) jako bogato nevesto.
Lokaj bil je v naši vasi cel burkež. Vse se je drevilo v gostilno, kjer je pričakoval ta parasit pri steklenici piva svojega gospoda in gledal z napetostjo, nasproti bodočnosti. Čez malo časa prijezdi pe cesti od lesa na konji v elegantni jezdeški opravi, z nrobmm bičem v roci gospod, kojega telesne prednosti in uglajeni takt so učinili na vaščane globoki vtis. Skočdopole najel si je, prebivši noč v gostilni, poletno stanovanje v jedni iz najlepših hiš vasi in se je udal nekaj časa gonenju zajcev z okolnimi lovci in drugim kavalirskim zabavam. Pozor cele vasi bil je obrnen izključlivo nanj, da je stopil i Stoklasa v ozadje. Pripovedovala so se čudesa o njega velikogospodskim razveseljevanji in vedenji, o njega visoki družbini stopinji in bogatstvu, pridevali 80 mu i plemeniti rod, in to tem raji, ker je lokaj
kriv, zmajal je s prva Načovič z ramama, čez nekaj ČaBa pa odgovoril: .Slovani." aAli hočete s tem reči, da Rusija in Srbija", vprašal je nadalje dopisnik, na kar mu je Bolgar prikimal. Ko ga je še dalje povpraševal dopisnik, mu je odgovoril, da Rusija sprva ni bila proti združenju, toda to je trajalo samo nekaj dnij, zlasti, kar se tiče ruske diplomacije. Ko so Rusi videli, da bi Bolgarska utegnila biti samostojna, bilo je s prijateljstvom pri kraji. Ko ga je dopisnik še vprašal, kaj se je potem zgodilo, odgovoril je, da mora kot diplomat in Slovan molčati. Potem sta se začela pogovarjati o odnošajih mej Srbijo in Bolgarsko. Načovič je v pogovoru primerjal ti dve državi, dvema hčerama, kateri hoče oče peljati na ples. Ker pa nema dovolj denarja, da bi obema napravil novi plesni obleki, pusti obe doma. Nadalje je rekel bolgarski agent, da njegov narod trpi zaradi Srbov. Bolgarsko združenje pospeševati imela bi bila Evropa vsaj jeden uzrok. Sklicevala bi se bila na to, da je to volja bolgarskega naroda ki želi združenje, in da so Rumelijci klicali Aleksandra. Drugače je s Srbijo. Ko bi bili Srbi podpiliali ustajo v Stari Srbiji ter bi biio tamošnje prebivalstvo kralja Milana poklicalo na pomoč, bila bi evropska diplomacija lahko opravičevala kompenzacije Srbiji. Bolgari bi ne bi!i nič imeli proti okupaciji stare Srbije, še radi bi bili dali nekaj bolgarskih vasij, da le rešijo združenje Ker bolgarski narod trpi zaradi Srbov, če tudi ti neso začeli vojne, bode se ga polastila velika nevolja na Srbe. Na vprašanje, kaj boftfl z Južno Bolgarsko, odgovoril je Načović, da združenje se more sicer nekaj časa zadrževati, a nazadnje ne bode le uresničilo Bolgar ni zastonj zapustil svojega dela, in prijel za orožje. Carigradska konferenca se bode popolnem zatrla bolgarskih teženj. Ideja združenja se bode še marljivejše gojila. Naj prevzame upravo kdor koli, bolgarski narod ga bode iz srca sovražil, kajti videl bode v njem nasprotnika združenju Nevolja na zatiralce bode vedno naraščala in nikdo naj se ne čudi, ako se narod, ki je že toliko trpel, posluži sile. Diplomacija pri zelenej mizi more nekaj časa zavirati združenje bolgarskega naroda, naravnega hoda stvari), ki zahteva združenje, ne bode zavrla, zato jej manjka moči. Sedaj imamo škodo, rekel je ta diplomat, a nazadnje hode vendar zmaga naša, s tem upanjem ostavim Dunaj. Nek veljaven politik avstrijski mu je nekdaj zagotovil, povedal je nadalje Načovič, da bi Avstrija ne bila proti združenju, da le Srbija dobi kako odškodovanje To pa je seveda sedaj drugače in uzrok temu je iskati v Kromeriži. Združenje ima le jednega prijatelja. To je Anglija, Anglija Salisburv jeva. Kdo bi se bil to mislil 1879. leta. Tako se menjajo časi, jako žalosten ostavim Dunaj, a mislim, da se vidiva v ugodnejših razmerah, končal je svoj pogovor ta bolgarski diplomat.
Kakor se zagotavlja, bode se Srbija takoj razorožila, ko bi vlasti sklenile popolni status uuo ante. Ko bi pa vlasti dovolile le najmanjšo spremembe v prid Bolgarov, bode Srbija takoj zabtevala kake kompenzacije.
Angleški vojni minister Hamilton izjavil je pred včeraj v nekem političnem društvu, da vlada namerava v dveh letib napraviti devet novih oklopnic.
IliriiiuiiNki kralj je na angleški ultimatum neki žr odgovoril s silo. Več indijskih čet je že dobilo povelje, da imajo takoj odriniti na birmansko mejo.
Domače stvari.
— (Imenovanja.) Davčni nadzornik dr. Benno pl. Possaner-Ehrenthal in finančni koncipist Anton Tomassini imenovana sta finančna komisarja,
imel pri vsi udeležitvi okoli svojega gospoda nekaki nimbus tajnosti, kakor bi bil to kaki knez, potujoč incognito.
Vse to bi mu bil Vojteh prav rad prepustil, toda Skočdopole začel se je obratno približevati miinu in njegovi zali vili. Počastil je včasih mlinarja s kratkim razgovorom pred hišo, povzpel pa se je i do te mere, da je stopil tudi noter, in konečno je oblazil mlin s pogostimi pohodi. Vojteh se je preveril, da bogata nevesta, o koji mu je pravil lokaj pod pogojem, da molči, ni nobena druga, nego njegova črnooka Lidunka. Da je mlinar bogatin, izvedel je že prej od svojih gostiteljev.
Ko Skočdopole prvikrat opazi mladeniča, užali se nekako in reče: „Aj, mi se poznamo; ste li še v spojenji z g. Brzobohatim?" Vojteh odgovori seveda zanikaje. Na dalje vedel se je proti njemu gizdalin bodisi prezirlivo bodisi z dojetno ironijo. Pri ustopu tega meteora elegance v krog mlinarjeve rodbine obtičal je tam naš junak v globoci senci. Zdelo se mu je, da ima Lidunka oko in usmeh samo za onega in da i njeni roditelji pozor obračajo samo na njegovega tekmeca. V njegovo srce se je urila globoko ost ljubosumnosti, ali bolje bolestne resig-nacije; niti v snu se mu ni vzbudila nada, da bi se kedaj mogel tehtno meriti s svojim tekmecem.
(Dalje prih.)
praktikant dr. Vladimir Globočnik pa finančni koncipist pri finančnem ravnateljstvu primorskem.
— (Pravila Ljubljanske poddruž-nice) družbe sv. Cirila in Metoda so že potrjena. Delovanje in nabiranje članov bode se torej takoj pričelo in nadejamo se, da bode vsak rodoljub v tem oziru storil svojo dolžnost.)
— (Krajcarska podružnica „Narodnoga Doma" v Ljubljani.) je razposlala do konca pretečenega tedna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 krajcarskih in 71 desekrajcarskih — Največ knjižic je oddanih se ve da na Kranjskem, namreč 275; na Primorskem 34, na Štajerskem 26 drugod 20; na Kranjskem pobira 221 poverjenikov krajcarske in 54 poverjenikov desetkrajcarske doneske; na Primorskem 30 krajcarske in 4 deset-krajcarske; na Štajerskem 20 krajcarske in 6 de-
I setkrajcarske; drugod 18 krajcarske in 7 desetkraj-I carske. Največ knjižic kurzira se ve da po Ljubljani, namreč 148, in sicer 117 krajcarskih in 31 deset-krajcarskb; 13 jih je v Trstu, 12 na Dunaji, 10 v Novej Vasi pri Rakeku, 8 v Kranji, 7 v Lescah, 5 v Novem Mestu, po 4 so v Celji, Cerknici, Idriji, Postojini, Reki, Vrhniki in Zagorji pri Litiji. Po 3 so v Dolenjem Logatci, Gorenjem Logatci, Gradci, Ljub-| nem pri Gornjem Gradu, Mariboru, Planini (trg), I Prigorici pri Ribniškej Dolenjej Vasi in v Sodražici;
po 2 v Borovnici, na Brdu, v Gorijah, Št. Jarneji, I Kameniku, Komendi, Loki, Loži, Metliki, Radovljici, i Razdrtem, Selcah, Semiči, Trnovem in  Žireh na j Kranjskem, v Dreženci pri Kobaridu, Gorici, Komnu, I Kopru, Pulji in Ravnem pri Cirknem na Primorskem, i v Ljutomeru, Mozirji, Ptuj i in Veliki Nedelji na Šta-! jerskem. Posamezne knjižice nahajajo se še v Trnji j pri Postojini, Šmihelu pri Žužemperku, Goricah pri ; Kranji, Knežaku, Svibnem, Podbrezji, Premu, Eib-! uici. Polhovem Gradci, Dobravi pri Kropi, Kropi, 1 Kameni Gorici, Vrbovem pri Ilir. Bistrici, Dovjem, Planini nad Vipavo, Ustiji, Slapu, Bistri, Ljubnem pri Podnartu, Ratečah, Litiji, Višnej Gori, Kostanjevici, Begunjah pri Cerknici, Št. Vidu pri Zatićini. Studenci pri Igu, Jesenicah in Bohinjskej Bistrici na Kranjskem; v Bolci, Štnariji pri Gorici, Gabri-jah pri Ajdovščini, Brezovici pri Materiji, Nabrežini, Barkovljah, Šupuljah pri Sežani, Tolminu in Barki pri Divači na Primorskem; v Polzeli, Žusmu, See-grabnu, D. M. v Puščavi, Št. Jurji pri Celji in Or-moži na Štajerskem, v Zagrebu, Liencu in Celovci. i Razprodanih je do sedaj 11 krajcarskih knjižic Te dni poslali sta se nam kot 10. knjižica pod št. 183 iz Ljubljane (poverjenik g. R. K.) in kot II. knjižica pod št. 156 iz Zagorja pri Litiji (poverjenik g. J. M.) že tretja iz istega kraja in druga od jednega in istega poverjenika.   Prav toplo zahvalo gg. poverjenikoma na njihovem marljivem trudu. Le tako naprej!   (Denar in oglasila pošiljati je go.sp. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnoga Doma" v Ljubljani.)
— (Vabilo) k ustanovnemu zboru akade-mične poddružnice v Gradci „družbe sv. Cirila in Metoda" kateri bode v torek 3. nov. ob 8. uri zvečer v gostilni ^zum vvilden Mami", Jakoinini-gasse. Spored. I. Pozdrav gostov in udov. II. Po trdilo pravil. III. Volitev načelništva, namestnikov in poddružničnega zastopnika pri I. društvenem občnem zboru. IV. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje      ustanovni odbor.
— (Prijatelje zgodovine slovanske) opozarjamo, da si v g. V. Petričiča prodajalnici na glavnem trgu morejo ogledati fotograf o vauo ustanovno diplomo srbskega samostana Ravanice iu državni pečat srbskega carstva. Diploma je iz U. stoletja in podpisal jo je slavni car Lazar.
— (Deželni zbor hrvatski) je včeraj zopet začel zborovati, a bil je slabo obiskan, ker je še mnogo poslancev odsotnih. Sklenil je, da se poslanci Tilkory, Viljem Hatz, dr. Gregor Tuškan, Miloš Zec, Štefan Tudič in Milan Pavlo vic izroče sodniji. Sicer je pa bila jedina važna točka interpelacija dr. Mazzure o odpuščeuji vladnega tajnika Jurija pl. Milica iz službe.
— (Poskušena sleparija.) Včeraj imeli so postreščeki dosti posla in nosili so pisma po mestu, za katere bi imeli dobivati tisočake. Že zjutraj zgodaj prinesel je postrešček g. Druškoviču pismo, v katerem njegov prijatelj g. Josip Zoreč, vulgo Dolinar iz Švice prosi, naj mu posodi 100O gld., ker je premalo denarja seboj vzel in se mu ponuja izvrstna kupčija. Tisočak naj se kar po-streščeku izoči. A gosp. Dručković je previden mož in rekel je postreščeku: Dolinarju že posodim 1000
gld. in tudi več, a sam naj po nje pride, saj v Ljubljani nikjer ni daleč.. Nameravana sleparija je torej tu spodletela. A tudi drugod slepar ni bil srečneji. Niti gospa Krasna ni hotela dati 1PO0 gold., uiti g, Lorencijeva zahtevanih 1500 gold. in tudi gosp. Plahutnik ni šel na limanice. Pisma, katera Je pisala ista roka, oddala so se policiji, katera je sleparju že na sledu. Konec bode toraj jako žalosten. Najboljšo kupčijo napravili so postreščeki, če so sploh dobili plačilo.
— (Vjeta tatova.) Včeraj prišla sta znana postopača Hudabivnig in Prijatelj v gosp. Poženela prodajalnico na Cojzovi cesti ter sta ponujala na prodaj sod, kateri njimi je dal neki tukajšnji trgovec, da ga spravita v denar. G. Poženel odvrnil je, da naj pripeljeta sod, potem se bode že dalje raz-govarjalo. V istem hipu pa stopi v prodajalnico trgovec, o katerem sta lopova trdila, da jima je sod izročil. Stvar se je hitro razjasnila in policija je ta-toma, ki sta sod na Bregu ukrala, prav hitro preskrbela brezplačno prenočišče.
— (Ogenj.) Včeraj ob 1iil'2. uri dopoludne začelo je goreti v Črni vasi na Ljubljanskem barji. Vnelo se je v koči štev. 43, ki je lastnina sester Mice in Jere Šušteršičeve, po neprevidnem kurjenji v peči. Pogorela je koča, svinjak in hlev in požarna hramba Ljubljanska, prihitevši na pogorišče, ni imela več druzega posla, nego gasiti ostanke, da se ogenj ni dalje širil. Škode je nad 40O gld. Pogorelki nesta bili zavarovani.
IFrošrLja,.
Katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Ljubljani želi si ustanoviti svoj lastni dom, kakor ga imajo njene sestrice po drugih mestib, tudi v dokaj neznatniših, kakor je Ljubljana. Ta želja ni nova, marveč že toliko stara, kakor družba sama; a le na dan si nesmo upali ž njo, čeravno nam je od leta do leta bolj silila na svitlo. — Družba je sicer jako varčevala pri inilodarih, ki jih je v 30. letih svojega obstanka od raznih podpornikov vsprejemala in že si je tudi prostor nakupila za zidanje družbinske hiše; a zidanja si še ne upa pričeti, ako ne dobi zdatniše podpore. Ker pa bi bilo vsako odlašanje te pridobitve, kakor do zdaj, še bolj v prihodnosti silno škodljivo družbiniin koristim in potrebam, obračamo se do vseh dobrotnikov in veli-; kodušnih pospešiteljev blagodejnih naprav, naj nam pristopijo na pomoč. Dobro sicer vemo, da kjer ,: koli je premoženje v radodarnih rokah, nikjer se ne manjka prosilcev; vendar nam ravno ta velika radodarnost, ki je mej nami v zadnjih časih toliko koristnih naprav sklicala v življenje, daje pogum, da se še mi drznemo zaupno obračati se do vseh i blagočutnih src, naj se po svoji moči in dobri volji usmilijo tudi katoliške družbe rokodelskih pomočnikov!
Naj bodo naši dobrotniki prepričani, da dar, ki ga tej družbi naklonijo, je gotovo dobro obrnen, kajti ni ga opraV11 a, ki bi bilo za sedanji ! čas toliko potrebno, kakor mladim rokodelcem  pomoči, da ostanejo  vrli katoliški po stenj a k i.   In ravno, ker čas zdaj stavi I vsestranske veče terjatve, naši tako krvavo potrebni družbi pa velikanske zapreke in težave,  bi družba { — pri najboljši volji sodeležnikov — ne mogla kaj j časa vspešno delovati, ako si ne pridobi lastnega j primernega domovanja.  Ker ta družba ni lokalne i pomeiube iu koristi, ampak z veseljem vsprejemlje I pošteno rokodelce od vseh stranij, — od kodur koli si pridejo v Ljubljano dela iskat — srčno želimo, da bi tudi glas naše zaupljive prošnje daleč na okrog segal in ugodno odmeval.
Darovi naj se blagovolijo pošiljati kateremu izinej tu podpisanih.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1885.
Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov
načelnik: nučeln. namestnik:
Janez Gnjczda, Anton L'ržić,
kntcliet dveh mest. deškib šol.    katehet nuimkn dekl. sole. Družbeni varuhi (v imenu vseh gg. varuhov): Josip Gerher, J. N". Horak,
hišni posestnik in knjigovez,  hišni jms atnik in rokovićar.
Mihael Pakič,
hišni posestnik in trgovec z leseno robo.
\\iwa\v vesti.
* (Koliko stoje parlamenti.) Koliko stoji francoska zbornica poslancev, povzamemo iz budgeta
za 1886, leto: dnevnice* poslancev 5,556.000, pteca' predsednika 72.009, plače kvestorjev 27.000, plače rednih uradnikov 625.000, plače pompčnjh uradni« kov $5.000,, plačila dninarjev 64.000, priklade za poštne in., brzojavne uradnike 5.100, jiodpore bivšitn uradnikom 2.700, prinos za blagajnico za starce 16.000, za zdravniško pomoč 11,006, pisarska priprava 55.000, razne tiskovine 500.000, naročnina za „Journal Ofticielu 25,960, kurjava 44.500, sve? Čava 98.000, obleka vratarjev in slug 26.000, za vozove 3000, 3tavbne, poprave 150.000, ohranitev pohišja 75.000, knjižnica 25.000, razni izdatki in rezervni zaklad 180.000, svetinje in znamenja 7000, stroški za odseke 50.000, vkupe 7,393,260 frankov. Naj omenimo še nekatere dijetne razmere v drugih deželah. V Nemčiji poslanci ne dobivajo nikakih dijet, zato pa državni zbor stoji na leto samo 409.670 mark. Na Grškem je samo jedna zbornica iu vsak poslanec dobiva 2000 drahem (frankov) za vsako zasedanje. V Srbiji šteje skupščina 134 poslancev in vsak poslanec dobiva 8 dinarjev (frankov) na dan, dokler traja zasedanje. V dosedaj omenjenih državah volijo se poslanci s splošno volilno pravico, samo vSrbiji jih 33 omenuje kralj. Na Angleškem je volilna pravica zavisna od gotove vsote davka. Člani angleške spodnje zbornice ne dobivajo nikakih dijet, ravno tako tudi italijanski poslanci ne. V Belgiji dobi vsak poslanec 423 20 frankov (200 gld) za vsako zasedanje, naj bode dolgo ali kratko. Oni poslanci, ki bivajo v Brusslji, morajo pa zastonj opravljati poslanstvo. To je jato dobro sredstvo proti „parlamentarcem po poklici." fta Holandskem dobiva vsak poslanec 4223 frankov (2000 gld.) na leto. Na Španjskem je volilni „cen-sus" za volitev poslancev, kateri pa ne dobivajo nobene plače. V demokratičnei Norvegiji je volilna pravica navezana" tudi na neko vsoto davka, poslanci pa dobivajo 12 kron (16-25 frankov) na dan, dokler traja zasedanje. Poleg tega se njim povrnejo potni troški. V Prusiji dobivajo deželni poslanci, katerih je 433, po 15 mark na dan. Troški za prusko zbornico poslancev proračunjeni so za prihodnje leto na 1.207.370 mark. Demokratiško načelo se je najbolj uresničilo v Švici. Tu je splošua in tajna vo-lilska pravica in vsak Švicar, ki je dopolnil dvajseto leto, more biti voljen v narodni zoo1*. Vsak član narodnega zbora dobiva 20 frankov na dan zkozi vse zasedanje; poleg tega se mu pa Se povrnejo potni troški. Avstrijski in ogerski državni poslanci dobivajo tudi, kakor je znano, dijete. Troški za avstrijski državni zbor proračunjeni so za bodoče leto na 966.889 gld.
Odprto pismo*)
g. Antona Broe-tu, kaplanu v Borovnici.
Ker se vam, g. Brce, le ne poleže slepa strast jeze, ter sedaj, ko se vam je zopet stol utrdil tu v Borovnici, n ste se tako lepo hinavsko v cerkvi ljudstvu Minili, da hočete brez razločka otroke v krščanskem nauku poučevati — primoran sem vam tu očitno staviti sledeča vprašanja:
I. Ali je delal Gospod, katerega nauk širiti mej ljudstvom je vaša naloga, kak razloček ?
8. Ni li Gospod vsem jednako brez razločka stanu oznanjeval Bveto vero ter pri pouku nikdar gledal, kolikrat ga kdo posluša?
3. Ali ne učite vi nauk Kristov, se li bojite, da bi se moji otroci prehitro no naučili nauka Gospodovega?
4. LI ne znate besed Gospodovih, koje klical: „Pustite male k meni", ali ne delate vi nasprotno?
5. Ste li opravičeni moje otroke poditi iz šole?
6. Imate li vi pravico strašiti moje otroke s tedenskim in tudi mesečnim zaporom za to, ker žele poslušati po dvakrat iz vaših ust oznanjevano (če je res) besedo božjo?
7. Mari res mislite, da so moji otroci vaše mačke, ko jim obetate, da jih skozi okno iz šole pomečete, ako vas v šoli počakajo?
8. Ali res mislite, da morajo moji otroci pred vami trpeti zato, ker sem b 1 jaz primoran pod svetostjo prisego govoriti iste besede, katere ste razžaljivo govorili in zaradi njih bili tudi obsojeni?
9. Mari res mislite, da se bodem jaz vašemu napuhu klanjal?
10. Je li to pedagogično, ko naročate otroku v šoli, da bi moral jaz vas prav ponižno prositi, da odpustite otrokom, ki vam neso nikdar nič zalega storili, in to le jednemu, t.) je Viko-tu, a za Lavoslavo po vašej pameti ni odpuščenja? Za Boga, kaj more 6—8leten otrok storiti?
II. Li ne učite vi, pa če že ne vi. uei pa naša vera, da se mora sovražniku odpustiti. Morebiti ne veste, da je Gospod mej drugim rekel: Vsa jeza naj iz srca zgine, predno sobice zaide!
12. Morebiti res mislite, da je vso dobro, če se ravnate po besedah: Ne gledaj me, poslušaj me! Mari ne veste tega, da vzgledi za sabo potegnejo?
Kadar mi, g. Brce, odgovorite na vsa ta vprašanja povoljno, strinjajoč se s sveto vero, katero vi širite —, takrat pa hočem na tem mestu povedati svetu za vas povoljno, rekoč: Poboljšal seje.
Janez Borštnik.
*) Uredništvo za objave pod to rubriko ni odgovorno.
V novejšem tanti se innože pritožbo, da se mesto jedino uplivnih Švicarskih pil lekarja It. Brandta prodajajo drugi izdelki za pristno švicarske pile, kakor kaže sledeče poročilo: Neutitscbein Moravsko). Dolgo sem so mi je zapiralo ob moji bolezni. Moj zdravnik svetoval mi je lo-karja K. Brandta švicarske pile, ki so mi jako dobro dele. Žal, da sedaj ne moreni dobiti nikakih pristnih pil, ampak lo ponarejene, katere nemajo nikakeršnega upliva. Prosim Vas itd. Karol Hugelmatin, c. kr. major v pokoji.
Vselej se je treba prepričati, da ima vsaka škatljica R. Brandta švicarskih pil (dobe se v škatljieah po 7l) kr. po lekarnah) beli križ na rudečom polji in imenski počrk R. Brandta in zavrniti  vsake drugače zavite pil«. ^15)
Tr/IH' oeite V IJllftlJSl-ll
dne* 28. oktobra 1.1.
Pšenica, hktl.
»Bej,   . ■
Ječmen, , Oves, •Ajda,
Proso, „
Koruza, , Krompir, ,
Leča, n
Grab, „'
Maslo, Mast,
Spob irišeii,
kiV.
rl. kr
ti 50 5|53 •i 37 80* 4 23 5120
5l.i 90 —180 -66
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno .   .  . . Mleko, liter .   .  . . Goveje      meso, kgr. Telečje        „ , Svinjiko       „ „ Koštrunovo    „ „
Pišanec.....
Golob......
Seno,   100 kilo   . . Slama,   „     „      . . Drva   trda, 4 □ metr. -  mehka,  „ „
-16« -841
- 2-5'
- 8j -64 -62 —|ft8j
-501 —I ITI 1 H7 1 78
7 60; 550i
ftMeorologično poročilo.
zovania
J i  v mm.
Temperatura
V«.     ; Mo" jNebojkrJav mm.
7. zjutraj 2. pop,. 9. zvečer
7ž8-02mni. 727-10 mm. 726 00 mm.
82« C 9-2*0
si. szh.l obl. rti. s/.b. obl. si. svz. obl.
8 0 mm. dežja.
Srednja temperatura 990, za 11° nad normalom.
Vremensko poročilo 27. oktobra. Nad severnim morjem je zračni tlak jako nizek še pod 730 mm. v Vzhodnji in južni Evropi pa kaže, barometer nad 760 mm. V centralni Evropi je zračni tlak jako pal. V Avstriji je najnižji zračni tlak 740 mm- v Pragi, najvišji 757 v Ra-giizi. Na Angleškem, Francoskem in severozapadni Nemčiji so viharni zapadni vetrovi. V največ krajih je nebo oblačno in dežuje. Temperatura se ni dosti spremenila. Horje je v zapadni Evropi viharno, Jadrijansko je pa mirno. Pričakovati je zapadne vetrove, oblačno, dež brez spremembe temperature.
IDTj-najslsa, "borza,
dne" 28. oktobra 1.1 (Izvirno telegrafično poročilo.) PaDirna renta.......... 82 gld. 40 kr.
5°/0
Kreditne akcije.........
London ........
Srebro...........
Napol. ...... . .
C. kr. cekini . .... Nemške marke ... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne arečke iz 1 1864 100 gld 4°/Q avstr. zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4°/,
a   papirna renta 5°/0 . .
&•/„ štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg Brečke 5°/„ 100 gld
Zemlj. obč avstr. 4l/»°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig Ellzabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke   ...      100 gld
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avBtr. banke ,      120 „ Trammway-društ. vel j 170 gld a. v. . .
82		76	n
109		—	n
99	A	70	n
865		—	H
2-3	rt	—	n
125		05	i
9	K fl	96	n s
5	fl	96	
61	■	50	
126	•	—	*
170	n	50	t
108	n	95	fl
98		45	»
90	_	70	D
104		—	ti
115	,	75	n
125	%	40	n
115	n	—	„
106	n	50	■
175	n	76	
17	n	60	„
97		75	n
184	■	40	t
ne spod 14 let star, visprejine se tako) v nekej večjej prodajalnici z mešanim blagom na Dolenjskem. — Kaj
več pove upravuištvo „Slovenskoga Naroda\ (623—3)
Tropinec in žganje iz vinskih drožij,
staro in novo blago, prodaja nn drobno iu d belo .JANEZ WA.(TrINEIfc, posestnik žganjarnice v Slodernu na Ogerskeiu. (H24—2)
i
i
X I
:
♦
i
i
: i I i
♦ ♦
! I
: i
♦ ♦
A.
zaloga čevljarskega blaga,
Židovske ulice št. O,
priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega blaga za goNpode, gospe in otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—4)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjemoma po Jako zuižanej ceni razprodajejo. i
Izjava,
tfer je neka neznana osbba hotela si goljufivtf izposoditi na moje ime precejšnje Svote, objavirf/,' da sein jaz le takrat plačnik, če sem sam za katero rec zavezal' se plačati.
tfa Dobravi, dne 28. ok'tobra 1885.
Jož;© Zore,
(631) posestnik.
i/, zlata, srelira, porcelana in posjekline (erhail), podobe, £afie, steltleiifee, čipke, bisere itd. (627—3) kiipujo po imJviSjln conah
Ernst, Hotel Elefant, soba št. 43, -H 33———~—I—"—i-:——Tj
J v Umetne (489—19»
:zebe in zobovja
J ustavlja po najnovejšem amerikanskera načinu J
:brez vsakih bolečin jer opravlja ]»loinbov«nJn in * vse sobne oneraoiie O
vse sobne ojierauije
j zobozdravnik A. Paichel,
+ poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
1Q
NaJgotoveJSe, najhitrejšo iu najoenojšo sredstvo za člsoenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
j tvrdke COIGNET Sc C. v Parizu, Lyonu, Margeillu.
To zpjamčeno sredstvo z navodilom, kako ; Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
j   A. IIARTMLIMN v IJiihlj;uii.
pisarna v Tavčar-Jevi palači. (587—7)
Prememba kupčijskega prostora.
Usojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in si. občinstvu, da sem se preselil ■ 1. oktobrom
iz Kolizeja j
v Spodnjo Šiško,
v klet hiše nekdanje gostilne „pri (»uzij i", sedaj lastnina gospoda Jeuka, na desni strani Celovške ceste.
S spoštovanjem (573—9)
J. C. JUVANČIČ,
posestnik vinogradov na BizeJ jakem in vinski trgoveo v LJub'jani.
I>r. Mpraii|rer-.feve
za z#loi®©»
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski Rovetnik <lr. Cohn, dr. Miinning in mnoge dru^e zdravniške avtoritete ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno| sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavoholjn, trebulioliolju, zaslizonjn, želodčnej kislini, vzdigavanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapretiu. Hitro in brez bolečin mere in povmeju slast do jedi j. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
I'ii guspoi'ii lektirji Svobodi, pri /totem orlu. ua 1'rcsimoteni Ir^u. (716 — 85)
Tisočkrat izkušeno domače sredstvo
„prisUil
r, ■ S
M PAItfflPELLEB M
bi ne smelo manjkati v nobeni hiši.
Cena 50 vinarjev. ^.f
Guirlande in vence za na grobove
iiajiikusiicjšc harejelie in v velikej izberi, kakor tudi
trakove za vence
v vseli barvali in širokostih, s kakeiMiim koli napisom priporoča
mwmo risani
Xjj-u."bl3an.a, FreširnoTr trg-.
Izdnttilj in o,i« >vor ni urednik: Ivan Z o 1 o z n i k a r.
Lastnina in tiak