246. številka. Ljubljana, v sredo 28. oktobra. IM leto, I8M. Iinaja vsak dao »večer, iziuiSi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za av8trij«ko*ogerske dežele za vso letjo 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u jodon mesec 1 «ld. 4 o ki. — Za Ljnbljano brez poail)anja na dom *& vse leto 13 gld. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. za nieaec, po - 0 kr. za č.-trt leta. — Za tnje deželo toliko več, kolikor poltnlha zna An. Za oznanila plttcuje ie od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5kr., če se dvakrat, in no 4 kr.. će so trikrat ali večkrat tiska. Dopioi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo in tlpravnistvo je v Rudblia KIVbiaA hm, ^Gledališka Btolba". Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oziianila, t. j. vse Administrativne stvari. Vabilo na naročilo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j u b 1 j a n s k e naročnike brez pošiljanja na dom: 7a vse leto........13 gld. — kr. \\ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Ža pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........& „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 ,, ZJpravn4Stvo „8lov. Naroda", Ameriška konkurencija. x. Kadar se govori o propadu Kmetskoga stanu in sploh o nevspešnosti poljedeljstva v Evropi, kaže so na konkurencijo, katero je začela delati Amerika v novejšem času s svojimi poljskimi pridelki. Cena žita se je v poslednjih letih znižala malo da ne do polovice tiste cene, katera je veljala še do 1875. leta. Pa ne le s pšenico zalaga Amerika Angleško in deloma Francosko in Nemško, tudi meso v čim dalje večji meri uvaža v Evropo, in če bo trtna uš uničila naše vinograde, ima Amerika proti tej pošasti stanovitne trte in se pripravlja, da nas tudi oskrbi z vinom. In tega izvažanja preobilne poljedeljske produkcije ne bo Še kmalu konec. Prebivalstvo res raste v Ameriki v takih razmerah, da se v severnih ameriških državah množi vsako leto za tri milijone in da bode koncem tega stoletja že štelo 100 milijonov ljudij namesto sedanjih 5G milijonov. Pa toliko je še neobdelane zemlje, da tudi tačas ne bo le dovolj živeža za domače prebivalstvo, temveč ga še dosti preostajalo za izvožnjo. Pri sedanjih nizkih žilnih cenah pa se celo v Ameriki ni več izplačevalo delo in zato se je v tekočem letu za 3 milijone akrov zemlje manj s pšenico zasejalo, kakor lani. Iz te številke pa vidimo, da je jedino od Amerike odvisna žitna cena. Kako pa je mogoče, da Amerika postavlja svoje žito za tako malo ceno y Evropo? Razlogi so različni. Prvič so zemljišča po ceni, torej je uloženi kapital majhen in ne zahteva velikih svot za obrestovanje. Ako se dobi „acrea zemlje, ki bi pri nas veljal ISO do 200 gld., za 10 do 20 dolarjev, treba pri nas računati 750 do 10 gld za zemljiško rento, v Ameriki le 1 do 2 gld. Zem-Ijiščnegu davka ne poznajo ali ga dežele nalagajo le v tako majhnih zneskih, da ni nobene primere z našim zemljiščnim davkom, podvojenim po deželnih in občinskih prikladan. Delo tudi v Ameriki ni ceneje, kakor pri nas, a rabijo se vsakojaki polje-deljski stroji in zemlja, ker še ni izpita, ne potrebuje gnojenja. K vsemu temu še pridejo nizke železniške tarife za prevožnjo blaga in ljudij. Nikjer na svetu se železniška mreža ni razvila tako čudovito in velikansko, kakor v Ameriki. V Zjedinjenih državah je blizu 200.000 kilometrov železniških prog, torej toliko, kolikor na vsem drugem svetu Bkupaj. Te železnice so lastnina 1500 delniških družeb in reprezentujejo kapitalno vrednost 16 milijard gold. Družbe so ves kapital same uložile in država je k večjemu pripomagnla tako, da je družbam prepuščala zemljo za progo in ob obeh straneh. S to zemljo so družbe potem delale velike kupčije, ker so jo oddajale naseljencem ali z oddajo in prodajo še čakajo na višje zemljiške cene. Ker pa so se železnice hitreje zidale, nego je rastel promet, delale so si mej seboj divjo konkurencijo, in mnogo družeb je prišlo na kant. Od leta 187G do 1883 izgubili so delničarji 1476 milij. dolarjev v železnicah uloženega kapitala, pa to jih ni prestrašilo, da so le v letih 1880 do 1H83 zidali 45.000 kilomotrov novih železnic in da se je v tem času investiralo v železnice nad 2000 milij. dolarjev. Lani je zopet bila huda kriza in prišle so mnoge Železnico pod sekvester. Za stranke pa je takšen konkurenčni boj prav koristen, ker se vsled njega znižajo tarifi ne le do tiste meje, pri kateri še more shajati železnica, temveč še nižje. Zgodilo se je, da so železnice samo da bi uničile konkurenčna podjetja, zastonj prevažale blago in ljudi in jedenkrat se je celo prigodilo, da se je plačevala, umeje se da le za par dnij, premija potovalcem, da so se vozili po neki železnici. Ravnatelj te Železnice je imel namreč ukaz od upravnega odbora dotičnega delniškega društva, da mora svoje tarife za en dolar niže postavljati kakor konkurenčna železnica in ko je konkurenčna začela voziti zastonj, dajal je ravnatelj, strogo se držeč odborovega ukaza, potnikom še dolar povrhu. Vsled tega konkurenčnega boja prevaža se žito od glavnega ameriškega trga v Chicagu do New-Yorka za 48 kr. kv. in od New-Yorka do Li-verpoola za 46 kr., toraj znašajo prevozni troški za vso daljavo od Chicaga do Liverpoola le 94 kr. in ameriški poljedelec, katerega stane produkcija pšenice le 530 kr. kv., ima še dobiček, ako pšenico proda v Evropi za 7 do 8 gld. v zlatu. V Ameriki, to je v Zjedinlenih državah pridelalo se je še 1. 1869 le 27 milj. kv. pšenice, leta 1877 že 98 milj., 1. 1881 pa 120 milj. Izvažalo pa se je v Evropo 1. 1877 24 milj. kv., 1. 1880 že 60 milj. Izkaz o ameriški trgovini v dobi 1884/85 kaže, da se je izvažalo pšenice za 72 milj. dolarjev, pšenične moke za 52 milj. dol., koruze za 28 milj., rži za 2 milj. in ovsa za milj. dolarjev, torej za vsem za 156 milj. dol., blizu toliko, kolikor v dobi 1883/84, v kateri so jo teh produktov izvažalo za 158 milj. dol. Dalje je Amerika preko morja poslala v Evropo mesenine za 83 milj. dolarjev, namreč svinjine za 42 milj., govedine sveže in slane za 14 milj., slanine (špeha) za 22V9 milj. dolarjev. Amerika je torej dobivala za živež, poslani v teku jednoga leta v Evropo 239 iniljonov dolarjev, lep denar, kateri bo morala Evropa v gotovem in sicer v zlatu poslati v Ameriko, če no bo tjakaj izvažala svojih pridelkov in fabrikntov. Proti takemu uvažanju tujih pridelkov pa so brani Amerika z visokimi carinami, s katerimi dosega dvojni namen: da omogoče razvoj domačo industrije in da iz carine dobiva znatno zneske v državno blagajnico. Industrija se je vsled te obram- LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (HumoristiSki roman. — Češki spisal Svatopluk Oecb.) (Dal)«.) XVII. Vojteh se je zaljubil v istini v krasno devo iz mlina. Za Doga, rečete morda, kaj je pozabil že po polnem na uboga Katarin-? Kaj ni dosti na tem, da so jo obsencili — vsaka le za kratek čas — povabna udova, Vesna, Emilka v zajetem, njegovem srci? Kaj budi v njem čute ljubavi vsaka primprno ustvarjena ženska, s kojim ga zapeljuje pot ži-venja? — Ne recite tako! Ne majajte z glavo! Vzpom-nite se časa, ko ste bili v dobi Vojtehovi, izprašajte vest in vzpoznajte, da vam je i z vsakim pogledom na lepo žensko pala iskra ljubezni v zajetno srce in da so samo okolnosti užgali to ali ono iskro v močnejši, stalnejši plamen. Po gostem so jo umikal Vojteh naslednje dni z obličja gospoda Stoklase in lazil okoli plota, ki je delil vrt Prochazke od vrta mlinarjevcga. Čakal je tam tako dolgo, da se je sneg cvetočih vej na drugi strani razdelil in mej njimi so laskavo z"sve-tili očesi Liduneine. Tako srečavanje početkom od njene strani slučajno, zmenilo se je nakrat v redni sestanek. Jedenkrat odločil se je Vojteh dlje in pre-lezel plot. Potem prihajal je že do lese sosednjega vrta in konečno bil je v mlinu vsakdanji gost. Mlinar in mlinarica nista imela nič proti tem pohodom, temveč pozivala sta mladeniča prav prijazno. Tako se je mogel često zabavati na samem z -le-kletom. A zabava bila je iz cela nedolžna. Vojteh govoril ji je največ o češki in svetovni literaturi in ji predčitaval svoje pesni iz kartačnih otiskov, ki je je za njim na kmete poslala tiskarna za korekturo. Ona pa je popolnovala navadno prestanke njegovih predavanj z veselim smehom. Stoklasa ni imel toliko časa, da bi zap.;zil pota mladega prijatelja. Bil je obkoljen z ninogo-stransko delavnostjo. Včasih je naredil daljše izlete do prirode, od koje se je vračal jako razjarjen. Običajno pa ga je drugi dan bolela glava. Rad se jo bavil z ribarstvom: ostavil je včasih za rana postel — na pod je pozabil — in hitel z velikim trnkom k najbližjemu potoku, obkoljen s tolpo otrok, od dne do dne naraščajočo. Sedeval jo tam po senčno vrbo na bregu, metaje oprezno trnek v vodo in daval z denarjem in drugimi darovi prijaznim otrokom veselje, da bi okoli njega igrali svojo navadne igre, pripovedovali vsakojaka otroška re-j cila in pevali pesni. Žal, da ni javila vatla njegovega trnka jednako privlačnost na vodno žival, kakor njegovi krajcarji in sladčice na vaško mladež. Ni pa se omejeval .10 na deco. Ustavil se je tudi pri vsaki priliki pri odraščenih vaščaniii, pogovarjal se z njimi na odkritosrčen način in utikal se v posebnosti njihovega živenja in v globino njihovih čutov; karal je je, zakaj so odložili bujni stari kroj in pozabili običajev, pesnij in bajk svojih dedov; učil jih je mnoge krasne prostonarodne vraže, recila in zagovarjanja, kakeišna je bil spoznal iz ne!:oliko tiskanih zbirk. Razume se, da mu je pripravilo tako počenjanje hitro pri vaščanih veliko spoštovanje in da je bila osobnost njegova vselej predmet simpatiške pozornosti. Vender nastopki njegovega delovanja niso bili dobri. Jedenkral na primer jo pozval po krčmarji v vasi vsakega, ki bi hotel na določeni nedeljski dan k svobodni razpravi o različnih okolnostlh narodnih in vseobčnih v plesnimi dvorano, največ! taki bene carine res tako povzdignila, da se jej ni več I treba bati tuje konkurencije, doneski iz carine pa | so bdi tako visoki, da se ž njimi ne le obresti državnih dolgov pokrivajo, marveč se tudi dolg amor-tizuje. In tako bode Amerika v 10 ali 15 letih brez državnih dolgov, držeč se starega Jeffersono-vega načela, da mora vsaka generacija pokrivati dolgove, katera je naredila. Ker se računa za generacijo 33 let, amortizovati se mora vsak dolg v 33 letih. Pametno načelo, po katerem bi se naj ravnale vse tležele in ne manj vsaka družina. Potem bi kmalu bil konec tistim ogromnim bogastvom nakopičenim pri majhnem številu kapitalistov in prvi korak bil bi storjen za urejenje nezdravih socijalnih razmer. Konkurencija ameriška pa bo čimdalje hujša, ker pri nas vsled rastočih državnih dolgov in troš-kov za vojaštvo davki rastejo, v Ameriki pa, će se ne znižujejo, vsaj jednaki ostanejo. Dokler se je iz Evrope v Ameriko pošiljalo toliko ali še već blaga, kolikor smo dobivali živeža in drugih produktov iz Amerike, bilo je nekako ravnotežje. V poslednjih letih pa se kaže za Ameriko ugodni položaj, da menj uvaža, nego izvaža. Zlasti v dobi 1884/85 znašal je uvoz 577 milj., 1. 1883/84 še 667 milj. dolarjev, nasproti pa je izvoz blizu jednak ostal 726 milj. 1884/85 in 724 milj. li 1883/84. V poslednjem letu se je torej za 149 milj. delarjev menj uvažalo, kakor izvažalo in ta znesek so morali Ev-ropci pokriti po drugem potu. Zato se ni čuditi, ako beremo v poročilo statističnega urada ameriške vlade, da ae je upeljalo zlata 26Va milj. dolarjev, izvažalo pa le 2'7 milj. Amerika je tedaj v svoji bilanci na vse strani aktivna in če bo tako naprej šlo, postala bo stara Evropa sužnja mladi Ameriki, ker le Rusija jedina še more prenašati ameriško konkurencijo. Trgovinska in obrtna zbornica. (Daljo. 3. Za tarifino št. 10!). „Barvilni les"; b) zdrobljen (t. j. rašpan, senilet, razrezan). Leta 1M78 urejena znižana uvoznina za »barvilni les zdrobljeni" (t. j. rušpan, senilet ali razrezan) z gld. T06 na 50 kr. metercent uplivala je na to obrt, česar bc je bilo že prej bati, zelo škodljivo. Bojazen se je minola leta, žal! še preveč potrdila, kajti vsled znižane carine pomnožila se je uvožnja od severa neizmerno, tako da preti uničiti to obrt popolno, ako se ne najde opouioči. Take odpomoči bi 88 smeli prizadeti krogi s toliko večo opravičenostjo nadejati, ker jo ukazno zahtevajo ne le skušnje zadnjih let iu veleva nujna premena v izdelovanji, povišanje uvoznine napravo razmerje z izločki barvilnega lesa, ampak ker more tudi carinska novela nemške države, zaščit, s katerim se je ona opasala proti tuji uvožnji, prisiliti vendar le Avstrijo, da premeni uvoznine tako, kakor so nepodesno potrebne v zaščit avstrijske trgovine, obrti in kmetijstva. Take odpomoči treba najnujnejše obrtni stroki, ki se bavi z drobljenjem barvilnega lesa iu barvil-nih korenov, ako neče, da se zatre po tekmovanji od severa, in posebno v južnih pokrajinah cesarstva, kamor se mora surovina iz Trsta dovažati, bilo bi nemogoče, da se vzdrži. V kaki meri se je pomnožila uvožnja zdrobljenega barvilnega lesa iz Nemčije, odkar se je znižala uvoznina, kažejo uradni izkazi desetletja 1875 do 1884. Poleg teh iznaša uvožnja na metercente: reko Trsta: iz Nemčij e 1875: 161 5.323 1876: 105 4.576 1877: 70 5.698 1878: 42 6.377 1879: 118 7.010 1880: 383 9.603 1881: 210 10.590 1882: 220 13 448 1883: 231 13.956 1884: — 14.812 tedaj, odkar se je znižala carina, pomnožila se je uvožnja od severa za blizu 300 °/o- Ta množitev je rasla neprestano; vsled znižane carine gospoduje nemško tekmovanje že sedaj avstrijskim deželam, ki največ rabijo barvilnega lesa: Ceski, Moraviji in Šleziji; tudi že zdaj sili v srce našega cesarstva — v kronovino Dolenjo-Avstrijsko in se bode še od leta na leto širilo, ker so nemškemu tekmovanju razmerja mnogo ugodnejša nego avstrijskemu. Nemško tekmovanje ima že po krajevnih in prevoznih razmerah preogromno prednost nad avstrijskimi izdelovalci. V Hamburgu, ki je po svojem urejenem in obilnem plovnem prometu z vsemi deli zemlje pred vsemi odločilen, so pogoji nakupovanju ne le glede kolikosti, ampak tudi glede boljšega kupa mnogo lagotnoji, nego se avstrijskim izdelovalcem nudijo ; štajeiski, kranjski ter primorski pa morajo dobivati barvilen les v kosili in bar-vilna korena le preko Trsta. — Vrhu tega so na severu ugodna prevozna razmerja v severne avstrijske kronovine po od leta do leta cenejših plov-stvenih razpošiljatvah po Labi in Odri in pa severni prevozni zavodi, ki opirajo obrt in trgovino v vsakem obziru po vsemožnib sestavab. Celo v odpravi barvilnega lesa po železnici v najvažniše potrošivne kraje severnih avstrijskih pokrajin ima Hamburg veliko prednost izdelovalcem južnih pokrajin nasproti. Po železnicah se razpošilja prav redkokrat in izjemno, navadno se odpravlja blago s sestavljenim plovnim in železničnim tovorstvom, in kake razlike so glede prevoznih stroškov v prid Hamburga, razvidijo se iz sledečega kazala, iznašajoč za metercent: od Hamburga: s Hcst:i\ IjiMiiin plovnim in železnim tovorstioni 1 * ii. m. H. V. I, 63 1,25 a 60 s. 1,72 1,50 „ 2,32 3,22 „ 2,20 2,09 „ 2,55 2,48 „ 2,32 2,26 „ ■ =4,15 4,84 „ preko Trsta: v Liberce: gld. 3,05 „ Prago: , 2,84 Brno: Krnov: „ Belsko: „ Opavo: „ Lvov: „ (Dalje prih.) gld. 1,96 „ 2,40 ; 2,46 ti 2,67 ■ 3,86 z železnim tovorstvom n. m. v Liberce 2,72 a 60 s. = „ Prago 2,78 „ = „ Brno 3,86 „ = „ Krnov 3,67 „ = „ Belsko 4,26 „ = „ Opavo 3,86 „ = „ Lvov 6,93 „ = gld. !l. V. -,75 — 90 1,93 1,25 1,49 1,36 2,90 Politični razgled, Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 28. oktobra. Državni zbor odložil je svoji- zborovanje, ki je trajalo pet tednov. V tem času je zbornica poslancev imela 15 in gospodska zbornica 6 sej. Največ časa se je porabilo za adresno debato. Poleg tega so se rešile nekatere neodložljive predloge zakonov, kakor budgetni provizorij, zakon o nabiranji vojaških novincev, izjemni zakon in nekaj družin predlog. Več načrtov zakonov izročilo se je odsekom v pretres. Inicijativnih predlogov stavilo se je 32, od katerih sta se pa še le dva rešila. Interpelacij stavilo se je 15, vlada je še Ie petim odgovorila. Kakor se govori, snide se državni zbor še le 22. januvarja. V kratkem se bode imenovalo za bogoslovsko fakulteto v Pragi več profesorjev, ki bodo predavali v češkem jeziku. Kadar bode na tej fakulteti dovolj Čeških profesorjev, hode se pa ustnno-vila samostojna bogoslovska fakulteta in tako bode popolno Praško češko vseučilišče. I nanje r. Mpraii|rer-.feve za z#loi®©» Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski Rovetnik vor ni urednik: Ivan Z o 1 o z n i k a r. Lastnina in tiak