SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
- za občine BREŽICE, ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, SEVNICA in TREBNJE
Letnik V.
Novo mesto, 1. avgusta 1968
Št. 19
VSEBINA
OBČINA BREŽICE;
267. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
268. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o časovni omejitvi parkiranja motornih vozil v mestu Brežice
269. Odlok o ustanovitvi sklada za študijske pomoči občine Brežice
270. Odlok o spremembi odloka o določitvi uradnih dni in delovnega časa upravnih organov občinske skupščine Brežice
OBČINA ČRNOMELJ:
271. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za Jernejo vas
272. Odredba o spremembi odredbe o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in kurivo
273. Odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov
OBČINA NOVO MESTO:
274. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta prehrambene industrije in obrti v Ločni
275. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za potrošniški center v Gor. Straži
276. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskega predela v severnem delu Žužemberka
277. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskega predela na sejmišču v Šentjerneju
278. Odlok o spremembah odloka o 'občinskem prometnem davku
279. Obvestilo o javni razgrnitvi 5 osnutkov zazidalnih načrtov
OBČINA RIBNICA:
280. Odlok o urbanističnem programu občine Ribnica
281. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah
OBČINA SEVNICA:
282. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Sevnica za leto 1967
283. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku
OBČINA TREBNJE:
284. Odlok o ustanovitvi sklada »Jožeta Slaka — Silva«
OBČINA KOČEVJE:
285. Odlok o urbanističnem programu občine Kočevje
286. Odlok o urbanističnem redu v občili Kočevje
287. Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje
288. Odlok o zazidalnem 'načrtu naselja »PRI STRELIŠČU« v Kočevju
289. Odlok o parcialnih zazidalnih načrtih »OB TOMŠIČEVI CESTI« in »PRI UNIONU« v Kočevju
290. Odlok o parcialnem zazidalnem načrtu »PRI ŠEŠKOVEM DOMU« v Kočevju
291. Odlok o zazidalnem načrtu naselja TRATA v Kočevju
292. Odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju Kočevja
293. Sklep o soglasju k ceni za odvoz smeti in odpadkov komunalnemu podjetju KOMUNALA v Kočevju
294. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Kočevje za leto 1967
295. Odlok o petdnevnem delovnem tednu uprave občinske skupščine Kočevje
296. Odlok o proviziji za prodajo taksnih vrednotnic na drobno
OBČINA KRŠKO:
297. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
Občina Brežice
267.
Po določilih 72. in 73. člena temeljnega zakona o prometnem davku — (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/ 65, 57/65, 52/66, 5/67 in 26/68), 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28—241/64 in Uradni vestnik Celje, št. 50—904/65 in 28—391/6) je občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1968 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
1.	člen .
V	odloku o spremembi odloka o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 8—81/67) se 2. člen spremeni in pravilno glasi:
»od prometa alkoholnih pijač se plačuje davek od prometa blaga na
drobno od litra in znaša:	
	dinarjev:
— od piva	0,90
— od naravnega vina,	
razen penečega vina	1,00
— od penečega vina (na-	
ravnega in napravljenega)	2,70
— od naravnega žganja	3,60
— od umetnega žganja z	
močjo do 25 vol. 0/0	
odstotnega alkohola	2,20
- z močjo nad 25 vol. % odstotnega alkohola	5,00
- OD SPECIALNIH VIN (desertnih, likerskih in aromatiziranih) in desertnih
pijač, če znaša nabavna cena za liter:
do 7,00 din	4,00
nad	7,00 din do	10,00	3,30
nad	10,00	din	7,00
od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
do 12,00 din	5,00
nad	12,00	do	17,00	din	4,80
nad	17,00	din	12,00
Davek po tretjem odstavku tega člena plačajo:
—	trgovska podjetja na drobno — prodajalne proizvajalnih podjetij, gostinske enote negostinskih organizacij in gostinska podjetja pri prodaji alkoholnih pijač neposredno potrošnikom,
—	samostojni gostilničarji pa na nabavljene količine.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1968.
Številka: .421—5/68—3 Datum: 27. 6. 1968
Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas, 1. r.
268.
Na podlagi 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje št. 28—241/64 ter Uradni vestnik Celje št. 50—904/65 in 28—391/6) ter 47. člena TZ o varnosti prometa na javnih cestah (Uradni list SFRJ št. 14—27/65) je občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1968 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o časovni omejitvi parkiranja motornih vozil v mestu Brežice
1. člen
Za 2. členom odloka o časovni omejitvi parkiranja motornih vozil v mestu Brežice (Skupščinski Dolenjski list št. 11—146/67) se doda nov, 2. a člen, ki se glasi:
»Ob parkiranju motornega vozila na delu ceste, kjer je parkiranje dovoljeno le za čas 1 ure, morajo vozniki na vidno mesto v motornem vozilu namestiti časovno uro ter na njej označiti čas pričetka parkiranja.«
2. člen
Spremeni in dopolni se tudi 5. člen odloka, tako da se pravilno glasi:
»Z denarno kaznijo 10,00 novih dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekrške:
1. voznik, ki ustavi oziroma parkira vozilo na mestu, na katerem je ustavljanje ali parkiranje prepovedano;
2. voznik, ki ne namesti časovne ure v motornem vozilu, katerega parkira na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno.
Če storilec prekrška iz kakršnega koli vzroka takoj ne plača izrečene denarne kazni, lahko to stori v 8 dneh od dneva, ko je storil prekršek.
Će storilec prekrška ne plača denarne kazni v roku Iz 1. odst. tega člena, predlaga občinski organ za notra-
nje zadeve zoper njega uvedbo postopka zaradi prekrška.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 010—6/68—1 Datum: 27. 6.1968
Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas, 1. r.
269.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju aruzDeno-ponticnin skupnosti v SK Sloveniji (.Uradni list Sr'KJ št. 36/64) ter 132. in 108. člena statuta oočine Brežice (.Uradni vestnik okraja Celje št. 28/64 ter Uradni vestnik Celje št. 50/65 in 28/66) je občinska skupščina Brežice na seji občuisnega zoora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1968 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za študijske pomoči občine Brežice
1. člen
Ustanovi se sklad za študijske pomoči občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: sklad) s sedežem pri občinski skupščini Brežice.
2. člen
Sklad je pravna oseba, za obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
3. člen
Sredstva sklada so:
1. dotacija družbeno-politične skupnosti,
2. prispevki delovnih organizacij,
3. posojila, ki jih za namene sklada najame upravni odbor sklada,
4. drugi dohodki.
4. člen
Način upravljanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina Brežice.
5. člen
Iz sredstev1’ sklada se dajejo študijske pomoči, zlasti talentiranim učencem in dijakom in socialno šibkim, za redni študij na srednjih, višjih in visokih šolah. Način in pogoje za pridobivanje pravice do študijske pomoči predpiše upravni odbor sklada s statutom sklada.
6. člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov.
V	upravni odbor sklada delegirajo:
1. občinska skupščina
Brežice	2	člana
2. občinski sindikalni
svet Brežice	1	člana
3. občinska konferenca
SZDL Brežice	1 člana
4. Združenje borcev NOV
občine Brežice	1 člana
5. Klub posavskih študentov 1 člana
6. izvršni odbor TIS
Brežice	1 člana
Predsednika in njegovega namestnika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
7. člen
Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti.
8. člen
Sklad posluje po določbah zakona o financiranju druzbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji.
Sredstva sklada se razporejajo z letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada.
9. člen
Sredstva sklada se stekajo na poseben račun pri SDK.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400—18/68 Datum: 27. 6.1968
Predsednik očinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas, 1. r.
270.
Na podlagi 108. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS št. 10—90, 63) in 132_ člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje št. 28—241/64 ter Uradni vestnik Celje št.
’ 50—904/65 in 28—391/66) je občinska skupščina Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. junija 1968 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o določitvi uradnih dni in delovnega časa upravnih organov občinske skupščine Brežice
1. člen
3.	člen odloka o določitvi uradnih dni in delovnega časa upravnih organov občinske skupščine Brežice (Skupščinski dolenjski list št. 4—34/67) se spremeni tako, da se pravilno glasi:
»Za sprejemanje strank se določijo naslednji delovni dnevi v tednu: torek in petek.
Ob torkih se sprejemajo stranke od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure, ob petkih pa od 7. do 15. ure.«
2. 61en
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem
listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1968 dalje.
Številka: 14—5/68 Datum: 27. 6.1968
Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas, 1. r.
Občina Črnomelj
271.
Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67, 36/67 in 5/68), 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64, 2/65, in 6/66 ter Skupščinski Dolenjski list št. 16/67) ter po sklepu zbora občanov v Jerneji vasi dne 25. februarja 1968 je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1968 sprejela
ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka za Jernejo vas
1. člen
Za Jernejo vas se uvede krajevni samoprispevek za popravila vaških poti.'
2. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani iz območja Jerneje vasi, uvede pa se v osebnem delu in v prevozu.
Vsak zavezanec mora na vaških poteli opraviti 10 delovnih dni, kar znese za posameznega zavezanca v denarju 500,00 din ali opraviti prevoz z lastno vprego 5 delovnih dni, kar znese za posameznega zavezanca 500,00 din.
Delovni dan traja 8 ur, vrednost dneva pa znaša za osebno delo 50,00 din in za vprego 100,00 din.
Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 8.500,00 din.
3. člen
Glede oprostitve krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67 , 36/67 in 5/68).
4. člen
Zavezanci iz 2. člena tega odloka so dolžni izpolniti svoje obveznosti do
31.	decembra 1968. V primeru neizpolnitve obveznosti bo uprava za dohodke občinske skupščine od vsakega takega zavezanca prisilno izterjala denarno nadomestilo za neizpolnjeno obveznost s pribitkom stroškov izterjave v skladu z veljavnimi predpisi.
5. člen
Za izvajanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Črnomelj. S sredstvi, ki bodo zbrana po tem odloku, razpolaga določen vaški odbor in jih sme uporabiti samo v namen, določen v 1. členu tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420—28/68 Datum: 5. 6.1968
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r.
272.
Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju’ cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ št. 33/65,	36/65, 40/65,	50/65,	11/66	in
22/66 in 245. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1968 sprejela
ODREDBO o spremembi odredbe o
maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in kurivo
I.
V naslovu uredbe o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in kurivo (Uradni vestnik Dolenjske št. 18/65) se črtata besedi »in kurivo«.
II.
V I. točki odredbe se črta besedilo pod b).
III.
V II. točki odredbe se
1. v 2. točki odstavek meni tako, da se glasi:
»b) za kruh kruh iz moke 1000 kruh iz moke 400
2. 3. točka se črta.
IV.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38—35/65 Datum: 1.7.1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj:
Anton Dvojmoč, 1. r.
273.
Na podlagi 7. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS št. 1/ 65) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1968 sprejela
ODLOK o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov
1.	člen
Kurilne naprave in dimni vodi se morajo čistiti in pregledovati po določbah tega odloka.
Čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati le usposobljeni dimnikar. K čiščenju
ne spada odstranjevanje peplela iz kurišč, vodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in pečic na gorilni plin.
2. člen
Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njih dimni vodi se čistijo mesečno; kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporabljata elektrika in plin, se v času od l.maja do 30. septembra čistijo po potrebi. Pri dimnih vodih (dimnikih) se mora opraviti v istem času dvakratni kontrolni pregled.
3. člen
Kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, slaščičarnah ter delovnih organizacijah, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, se čistijo vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi na 8 dni. Prav tak se čistijo vsakih 14 dni oziroma 8 dni centralne kurilne naprave in dimni vodi.
4. člen
Plinski vodi kurilnih naprav na zemeljski plin se čistijo mesečno. Zidani dimniki za odvajanje zgorelih plinov plinskih kurilnih napravah se čistijo 4-krat letno.
5. člen
Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih.
Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj na dva meseca. Na zahtevo stranke mora dimnikar čistiti tudi v krajših rokih, kot je prej predpisano.
6. člen
Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi.
7. člen
Dimnikarska služba ni upravičena zaračunati dimnikarsko storitev po dobilo opravljeno po krivdi dimnikarja.
Dimnikarska služba je upravičena zaračunati dimnikarsko storitev po določeni ceni za kurilne naprave in dimne vode, če uporabnik teh ali uporabnik zgradbe ni dopustil v določenem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju.
Dimnikarska služba je upravičena zaračunati za kontrolne preglede 50 odst. določene cene.
8. člen
Dimnikarska služba je dolžna pred nastopom zimske dobe pregledati kurilne naprave in dimne vode, ali so v uporabnem stanju.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
številka: 22—232/68 Datum: 1.7.1968
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r.
pod »b« spre-
1 kg: 1,40 din 2,20 din.«
Občina Novo mesto
274.
Na podlagi 12. člena v zvezi s 13. členom zaKona o uroamstičnem planiranju lUiaam list SRS št. 16/67) in člena scatuta oDčine Novo mesto ( Uracun vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 m 3/68) je občinska SKupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1968 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta
preuraniDene industrije in obrti v Ločni
1. člen
Sprejme se zaziaami načrt prehrambene inaustrije m obrti v Ločni, ki ga je uoeiaio podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto, . štev. Z-8/68 februarja 1968.
2. člen
Objekti in komunalna ureditev se morajo izvesti skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
3. člen
Zemljiška površina za zazidavo po zazidalnem načrtu prehramoene industrije in obrti v Ločni obsega parcele: št. 964/1, 964/2, 965, 966/1, 966/2, 967, 968, 969, 970/1, 970/2, 970/3, 970/4, 970/5, 970/6, 970/7, 971, 986/2, 986/3, 986/5, 986/6, 986/7, 1121, 1122; dele parcel: št. 961, 982/1, 986/1 in 1124; stavbne parcele: št. 138, 206, 244, 245 in 298 in dela stavbnih parcel št. 139 in 297, vse k. o. Bršljin.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-06/68
Datum: 16. 7.1968
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r.
275.
Na podlagi 12. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1968 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za potrošniški center v Gor. Straži
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za potrošniški center v Gor. Straži, ki ga je iz-
delalo Podjetje za stanovanjsko gospo*  ................  JLčlen
darstvo in urejanje naselij Novo mesto, št. Z-12/68 maja 1968.
2. člen
Objekti in komunalna ureditev se morajo izvesti skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
3. člen
Zemljiška površma za zazidavo po zazidalnem načrtu za potrošniSKi center v Gor. Straži obsega parcele: št. 60/2, 61/2, 64/2, 65/3, 68/2, 136/1, 136/2, 13U/1, 138/2, 139, 140/1, 145/1, 145/2, 146/1, 146/2, 2237/2, dele parcel: št. 57/2, 135/1, 136/3, 138/3, 2187/1 in 2236 ter stavbni parceli št. 310 in 421, vse k.
o.	Gor. Straža.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-010/68
Datum: 16. 7.1968
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. ,
Številka: 351-08/68 Datum: 16.7.1968
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r.
276.
Na pouiagi 12. ciena v zvezi s 13. členom zaKona o urDanisilcnem planiranju (.uracuu list SrtS št. 16/67) in 238. ciena statuta oočine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1968 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskega predela v severnem delu Žužemberka
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt stano-vanjsjcega predela v severnem delu Žužemberka, ki ga je izdelalo Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto, št. Z-10/68 maja 1968.
2. člen
Objekti in komunalna ureditev se morajo izvesti skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
3. člen
Zemljiška površma za zazidavo po zazidalnem načrtu stanovanjskega predela v severnem delu Žužemberka obsega parcele: št. 311/1, 311/2, 311/3, 312/1, 312/2, 312/3, 312/4, 312/5, 312/6, 313/1, 313/2, 313/3, 313/4, 313/5, 314/7, 314/8, 316/1, 316/2, 316/3 in 335; stavbne parcele: št. 52, 279, 280, 330 in 344, vse k. o. Žužemberk. .
277.
Na podlagi 12. ciena v zvezi s 13. členom zaitona o uroamsticntm pianu a-nju (Uradni Ust SRS st. 16/67) m ^>8. ciena statuta oočine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/6o m 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list st. 14/67 in 3/68) je občinska skupscma Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. julija 1968 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskega predela na sejmišču v Šentjerneju
1. člen
Sprejme se zazidanu načrt stanovanjskega predela na sejmišču v Šentjerneju, ki ga je izdelalo Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto, št. Z-ll/68 maja 1968.
2. člen
Objekti in komunalna ureditev, se morajo izvesti skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
3. člen
Zemljiška površma za zazidavo po zazidalnem načrtu stanovanjSKega predela na sejmišču v Šentjerneju obsega parcele: št.' 513/1, 515, 517, 518, 520, 521,
o22,	523/1, 523/2, 523/3, 525/1, 525/2, 525/4, 525/5, 594/1, 594/2, 595, 596 in 597 ter stavbne parcele: št. 91/1, 92, 94, 99, 351, 387 in 437, vse k. o. Šentjernej.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-09/68
Datum: 12. 7.1968
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar 1. r.
278.
Na podlagi 5., 23., 25., 25. a in 26. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/67, 31/67, 54/67 in 26/68) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 864, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora ih zbora delovnih skupnosti dne
16.	julija 1968 sprejela
STRAN 12 DOLENJSKI LIST — Št. 31 (958) — 1 avgtist* 1968
1. od naravnega vina
2. od naravnega žganja
3. od piva
ODLOK
o spremembah odloka o občinskem prometnem davku
.	1.	člen
V	tarifi občinskega prometnega davka (Skupščinski Dolenjski list št. 7/67 in 10/68) se tarifna številka 3 spremeni tako, da se glasi:
»Od prometa alkoholnih pijač na drobno se plačuje občinski prometni davek od litra proizvoda in znaša:
dinarjev
0,65 3,80 050
4.	od umetnega žganja:
— z močjo	do 25 vol. % alkohola	3,00
— z močjo	nad 25 vol. % alkohola	3,80
5 od specialnih vin (desertnih, li-
kerskih in aromatiziranih) in desertnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter:
— do 7,00 dinarjev	2,20
— od 7,00 do 10,00 dinarjev	3,50
— nad 10.00 dinarjev	5,00
6.	od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter:
— od 12,00	dinarjev	3,80
— od 12,00	do 17,00 dinarjev	5,00
. — nad 17,00 dinarjev	8,00
Opomba:
Davek po tej tarifni številki plačajo trgovska podjetja na drobno, prodajalne proizvajalnih podjetij in gostinska podjetja ter gostinske enote negostin-skih organizacij, delovnih in drugih organizacij, ki točijo oziroma prodajajo alkoholne pijače na drobno pri prodaji alkoholnih pijač neposredno potrošnikom.
Gostišča samostojnih	gostincev pa
obračunavajo in plačujejo občinski davek od prometa alkoholnih pijač glede na nabavljene količine.
Pri obračunavanju in plačevanju občinskega prometnega davka od prometa alkoholnih pijač gostišč samostojnih gostincev se prizna 1 odst. kalo za odprta naravna vina in druge odprte alkoholne pijače.«
2. člen
Tarifna številka 4 se črta, tarifne Številke 5, 6, 7, 8 in 9 pa postanejo tarifne številke 4, 5, 6, 7 in 8.
3. Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1968.
številka: 421-09/63 Datum: 16.7.1968.
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r.
in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67)
javno razgrnjeni osnutki zazidalnih načrtov:
1. komunalno servisne cone ob Cesti herojev v Novem mestu,
2. weekend naselja v šmarjeških Toplicah,
3. stanovanjskega naselja v Gor. Straži — Kregarjev hrib,
4. stanovanjskega predela Cankarjeva ulica — Koštialova ulica v Novem mestu,
5. za variantni rešitvi bencinskega servisa ob Zagrebški cesti.
Osnutk! bodo razgrnjeni od dneva te objave do vključno 30. dne po objavi vsak dan od 7. do 14. ure, ob ponedeljkih pa od 7. ure do 15.30 v sejni sobi Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto, Prešernov trg 8, ter v prostorih pristojnih krajevnih uradov v šmarjeti oziroma Straži.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva uradne objave o razgrnitvi.
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri ObS NOVO MESTO
279.
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Novo mesto obvešča vse občane in delovne organizacije, da bodo v smislu 11.
Občina Ribnica
280.
Na podlagi 6. člena ter drugega odstavka 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16-119/67) in 65. člena statuta občine Ribnica, je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1968 sprejela
ODLOK
o urbanističnem programu občine Ribnica
1. člen
S tem odlokom je sprejet urbanistični program za celotno območje občine Ribnica.
Urbanistični program je izdelan za dobo 30 let.
2. člen
Urbanistični program občine Ribnica vsebuje dokumentacijo o ekonomskem in družbenem razvoju občine Ribnica, njenih posameznih naselij, njihovo funkcijo ter zmogljivost in naslednjo grafično dokumentacijo:
1. osnove vodnogospodarske ureditve, obstoječe in predvidene v merilu 1:25.000,
2. osnove prometnega omrežja, obstoječega in predvidenega v merilu 1:25.000,
3. osnove energetskega omrežja, obstoječega in predvidenega v merilu 1:25.000,
4. namensko porazdelitev površin in zavarovanega območja v merilu 1:25.000,
5. karto zavarovanih površin v merilu 1:25.000,
6. pregledno karto opremljenosti naselij v merilu 1:25.000,
7. prikaze posameznih perspektivnih krajev z namensko porazdelitvijo površin v merilu 1:2880.
3. člen
Perspektivni razvoj gospodarstva, izgradnja komunalnih naprav in urejanje gradbenih zemljišč narekujejo koncentracijo prebivalstva predvsem v mestu Ribnica kot osrednjem naselju občine ter naslednjih lokalnih središčih: Sodražica, Hrib — Loški potok, Dolenja vas in Jurjeviča.
Koncentracija prebivalstva v teh naseljih po tridesetih letih bo predvidoma naslednja:
Ribnica	3.200	prebivalcev
Sodražica	850	prebivalcev
Hrib	520	prebivalcev
Dolenja vas	740	prebivalcev
Jurjeviča	350	prebivalcev
4. člen
Občinska skupščina Ribnica usmerja v skladu z urbanističnim programom občine urbanistično ureditev z zazidalnimi načrti in urbanističnim redom.
Zazidalni načrti se izdelajo za:
1. Ribnico,
2. Sodražico,
3. Hrib — Loški potok.
Za ta naselja se gradnje in gradbeni posegi urejajo z zazidalnimi načrti in pravilniki.
Po urbanističnem redu se urejajo vsa ostala naselja ali deli naselij in območja, ki niso navedena v drugem odstavku tega člena.
člen
Urbanistični program predvideva opremljenost vodilnih naselij ter lokalnih središč za ustrezne dejavnosti in službe glede na funkcionalno vlogo in njihov značaj (trgovina, storitvena obrt, gostinstvo, kultumo-prosvetna dejavnost itd.).
Pri izgradnji objektov za določene namembnosti je potrebno upoštevati smernice srednjeročnih programov razvoja občine.
6. člen
Dokumentacija urbanističnega programa je podlaga za izdelavo zazidalnih načrtov in urbanističnega reda na območju občine Ribnica ter za določanje lokacij in urbanističnih pogojev pri uporabi zemljišč za pomembnejše gospodarske in družbene objekte:
7. člen
V naseljih, navedenih V 4. členu tega odloka, ni možno postavljati novih stanovanjskih gradenj izven con, ki so predvidene za izdelavo zazidalnih načrtov.
V naseljih, za katera se ne predvideva izdelava zazidalnih načrtov,. veljajo
za gradnjo novih stanovanjskih in gospodarskih objektov pogoji, ki jih določa urbanistični red.
8. člen
Izven urbanističnih območij naselij Je dovoljena obnova in adaptacija ter gradnja nadomestnih gradbenih objektov, stanovanjskih in gospodarskih, le, če niso v mejah zavarovanih površin; če so na zavarovanih površinah, je adaptacija in gradnja nadomestnih objektov možna le na podlagi vseh potrebnih soglasij organov, ki določajo stopnjo varstva. Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena le v mejah funkcionalnega prostora objekta, ki se bo porušil.
9. člen
Zaradi varstva značilnosti pokrajine in kulturnih spomenikov se zavarujejo naslednja območja:
1. predel izvira Ribnice,
2. Dolenja vas,
3. Goriča vas,
4. Pugled.
Ta območja so vrisana na karti v merilu 1:25.000. Za vse gradnje in posege znotraj območij, navedenih v tem členu, je potrebno soglasje pristojnega organa za spomeniško varstvo. V navedenih območjih so dovoljeni gradbeni posegi le v skladu z določbami 8. člena tega odloka in s soglasjem organa za spomeniško varstvo.
10. člen
Elemente spomeniškovarstvenega režima je upoštevati še v naslednjih naseljih in zaselkih:
1. Rakitnica,
2. Prigorica,
3. Hrovača,
4. Grebenje,
5. Retje.
Za vse gradnje in posege v teh naseljih in zaselkih je (poleg določil 8. člena tega odloka) potrebno tudi soglasje pristojnega organa za spomeniško varstvo.
11. člen
Zavarovani so naslednji kulturni spomeniki z njihovo okolico:
1. graščina v Ortneku,
2. razvalina gradu Ortnek,
3. kapela sv. Jurija (pri gradu Ortnek),
4. razvalina gradu Wilingrain (na Bregu pri Ribnici),
5. ribniški grad in jedro mesta Ribnica,
6. cerkev sv. Tomaža pri Vel. Poljanah,
7. cerkev v Novi Štifti,
8. cerkev v Maršičih,
9. kapela sv. Florjana (nad R«tjami v Loškem potoku),
10. cerkev na Taboru (Hrib — Loški potok),
11. kapelice Križevega pota od Jurjeviče do Brež.
Stopnjo spomeniškega varstva določi pristojni organ za spomeniško var-*tvo. Za vse gradnje in posege v objektih ali ob njih, navedenih v tem členu, mora dati soglasje pristojni organ za spomeniško varstvo.
12. člen
Zavarovana so naslednja arheološka
mesta in področja:
1. pri Makošah, ,
2. področje med Otavicami in Ogrado,
3. pri'Dolenjih Lazih,
4. pri Seljanu,
5. področje Sv. Ane nad Ribnico,
6. pri Žlebiču, Slatniku, Zapotoku ter kota 581 zahodno od Kobila nad Vinicami,
7. področje razvaline gradu Ortnek, • 8. področje Sv. Gregorja,
9. kota 845 hriba Blatnik na severozahodnem delu ob občinski meji s Cerknico,
10. področje s kotama 826 in 754 juž-no od Benet ter severozahodno od Kra-čal.
Stopnjo arheološke zaščite določi za mesta in področja, navedena v tem členu, pristojni organ za spomeniško varstvo.
Za vse gradnje in posege na mestih m področjih, določenih v tem členu, mora dati soglasje pristojni organ za spomeniško varstvo.
V navedenih mestih in območjih so dovoljeni gradbeni posegi le v skladu z določbami 8. člena tega odloka.
13. člen
Zavarovani so naslednji gospodarski predeli:
1. kmetijske površine od Nemške vasi, Prigorice, med Dolenjo vasjo, Jas-nico in Vrtačami,
2. kmetijske površine jugovzhodno od Sodražice ob potoku Bistrica vse do Zamostca,
3. kmetijske površine med Jurjevi-co in Brezami.
Zaradi perspektivne možne zajezitve in ustvaritve umetnih akumulacijskih jezer so zavarovana območja: Pod-klanec, Crni potok in Zlati rep, označena na karti vodnogospodarske ureditve. Na področjih, navedenih v tem členu, so prepovedane vse gradnje in podobni posegi, če niso že vrisani na karti in ne služijo namenu, predvidenemu po urbanističnem programu.
14. člen
Območja predvidenih regionalnih objektov, ki so z ustreznimi rezervati določena in prikazana na kartah, se razglašajo za zavarovana območja, določena za posebne namene, v okviru katerih je prepovedana gradnja kakršnihkoli drugih objektov razen tistih, za katere so rezervati namenjeni.
15. člen
Območja obstoječih in predvidenih zajetih vodnih virov se razglašajo za območja določena za posebne namene v obsegu, ki je določen in prikazan na karti vodnogospodarske ureditve.
V teh območjih je prepovedano zidanje vseh drugih objektov, razen tistih, ki so namenjeni za preskrbo z vodo.
16.	člen
Rezervati, ki so predvideni za gradnjo občinskega pomena, se razglašajo za območja, določena za posebne pomene. V teh območjih je možna gradca samo tistih objektov, za katere so rezervati predvideni.
17. člen
Na površinah, ki so na karti namenske porazdelitve površin označene kot kmetijske oziroma gozdne, je prepovedana gradnja vseh objektov, razen tistih, ki so namenjeni za kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost.
Ti objekti se lahko glede lokacije in oblikovanja grade pod posebnimi pogoji, ki jih določi pristojni organ občinske skupščine na podlagi mnenja pristojnega sveta za urbanizem, pooblaščene projektantske organizacije kot urbanista in organa za spomeniško varstvo.
18. člen
strokovna delovna organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju, opravlja strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja, zlasti pa:
1. spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja naselij,
2. zagotavlja pravilno izvajanje smernic urbanističnega programa in predlaga morebitne spremembe po določenih obdobjih,
3. strokovno pomaga za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu v zadevah s področja urbanizma in regionalnega planiranja,
4. arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo,
5. pripravlja lokacijsko dokumentacijo,
6. pripravlja zazidalne načrte, •
7. opravlja zakoličenja — geodetski prenos gradbenega načrta na teren.
19.	člen
Parcelacija zemljišč za gradbene namene na območjih, za katera se s tem odlokom predvideva izdelava zazidalnega načrta, je prepovedana, dokler ni sprejet zazidalni načrt. Gradbeni objekti na teh zemljiščih se smejo prezidavati in obnavljati le z dovoljenjem pristojnega občinskega organa ter s predhodnim soglasjem organizacije, navedene v 18. členu, vse v skladu z elementi urbanističnega programa.
,	20.	člen
Urbanistični program se lahko spremeni in dopolni le po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.
21.	člen
Sprejeti urbanistični program mora občinska skupščina najmanj vsakih pet iet pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami ter splošnimi družbenimi koristmi in potrebami.
STRAN 14 DOLENJSKI LIST — Št. 31 (958) — 1 avgusta 1968
22. člen
Urbanistični program je pri organu občinske skupščine Ribnica stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam.
23. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati:
1. sklep občinske skupščine Ribnica o določitvi vplivnih območij,
2. odlok o gradbenih okoliših v občini Ribnica.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
številka: 350-4/68-05
Datum 26. 6.1968
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r.
281.
Na podlagi 1. in 5. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ št. 14/65. 11/66 in 54/67) in 65 člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1968 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah
1. člen
V	odloku o občinskih upravnih taksah (Uradni vestnik Dolenjske št. 13/65) se za drugim členom doda nov, 2. a člen. ki se glasi:
»Ne glede na določbo 2. člena tega odloka se upravna taksa plača:
1. za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino (tar. št. 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) 50,00 din;
2. za vizum na potni listini in za dovoljenje za več potovanj za jugoslovanske državljane (tar. št. 6 točka l.b te-mellnesra zakona o upravnih taksah)
—	20.00 din.
Vse druge določbe tarifne številke 5 in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo neposredno.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po obiavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. uporablja pa se od 26. junija 1968.
Številka: 423-4-68-01
Datum: 26. 6.1968
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r.
Občina Sevnica
282.
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64) in 100. člena statuta občine
Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 35-283/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. julija 1968 sprejela
ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Sevnica za leto 1967
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sevnica za leto
1967.
2. člen
Doseženi dohodki in njih razdelitev v letu 1967 je naslednja:
Zaključni račun proračuna:
A. Dohodki	din	6,910.771,03
B. Izdatki	din	12.916,20
C. Presežek dohodkov
nad izdatki	din	453.166,75
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 453.166,75 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna občine Sevnica za leto 1968.
4. člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Sevnica za leto 1967:
A. Dohodki	din	311.471,42
B. Izdatki	din	12.916.20
C. Ostanek sredstev din 298.555,22
5. člen
Ostanek sredstev rezervnega sklada 298.555,22 din se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1968.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Datum: 12. 7.1968 Številka: 400-21/68-1
Predsednik občinske skupščine Sevnfca: Franc Molan, 1. r.
283.
Na podlagi 5., 25. in 72. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65 , 29/65 , 33/65, 57/65, 4/66, 28/66, 52/66, 31/67, 54/67 in 26/68) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 34/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. julija 1968 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka
o občinskem prometnem davku
1. člen
Tarifni številki 3 in 4 tarife občinskega prometnega davka (Skupščinski Dolenjski list št. 8-101/67) se črtata.
2. člen
Tarifna postavka 5 občinskega prometnega davka se spremeni tako, da se glasi:
»Gostinska in trgovska podjetja ter ostali individualni prodajalci na drobno plačujejo občinski prometni davek na alkoholne pijače od nabavne cene brez prometnega davka od merske enote litra, in sicer:
— na	naravno vino	din	0,60
— na	desertna vina	din	3.00
—	na peneča se vina	din	2.50
—	na pivo	din	0.64
— na naravno in umetno
žganje nad 25 % jakosti din 3,30
— na	likerje do 12 din	din	3,50
— na	likerje nad 12	din	din	4,20
Opomba: Prometnega davka po tej
tarifi se oproščajo Planinsko društvo Lisca, Dom počitka Impoljca in Loka.
3. člen
Tarifna postavka 14 se črta.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. avgusta
1968.
Številka: 421-6/68-3 Datum: 12. 8.1968
Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r.
Občina Trebnje
284.
Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-politič-nih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64), 3. člena zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS št. 26/67) in 153. člena statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1968 sprejela
ODLOK o ustanovitvi sklada »Jožeta Slaka-Silva«
1. člen
Ustanovi se sklad »Jožeta Slaxa-Sil* va« (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2. člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
3. člen
Namen sklada je dajati posojila za izobraževanje.
Posojila se dajejo predvsem tistim učencem in študentom občine Trebnje, ki dosegajo odlične učne uspehe ali so izredni talenti na posameznih področjih in kažejo sposobnost za nadaljnji študij, živijo pa v slabih materialnih razmerah in jim je zato študij otežen ali onemogočen.
Posojila se dajejo brezobrestno.
4. člen
Sklad upravlja upravni odbor, 14 ima predsednika in šest članov.
Upravni odbor imenuje Skupščina občine Trebnje za dobo dveh let izmed javnih delavcev.
5. člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka, potrdi pa ga občinska skupščina Trebnje.
S statutom sklada se podrobneje predpišejo in določijo: kriteriji za dodelitev posojila, kriteriji za določitev višine posojila, roki vračanja, pogoj za odpis posojila glede na učni uspeh, nagrajevanje izrednih učnih uspehov, postopek za sprejemanje finančnega na--«>ta in zaključnega računa sklada ter vsa druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada.
6. člen
Sredstva sklada so:
1. sredstva, ki se dodeljujejo skladu iz proračuna občine,
2. prispevki delovnih organizacij,
3. vrnjena posojila
4. drugi dohodki.
7. člen
Vsa medsebojna razmerja med posojilojemalci ureja upravni odbor sklada s pismeno pogodbo.
8. člen
Posojila se izplačujejo vse mesece v letu.
9. člen
Dohodki in izdatki sklada se razporejajo vsako leto s finačnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada.
Finančni načrt se pošlje na vpogled občinski skupščini Trebnje.
10. člen
Upravni odbor sklada sprejme ob zaključku leta zaključni račun in ga pred loži hkrati s poročilom o poslovanju sklada na vpogled občinski skupščini Trebnje
11. člen
Strokovno, administrativno in finančno poslovanje sklada opravlja za finance pristojni upravni organ občinske skupščine Trebnje.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-30/68-1
Datum: 2. 7.1968
Predsednik: občinske skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1. r.
Občina Kočevje
285.
Na podlagi 4., 6. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16-119/67) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	julija 1968 sprejela
ODLOK
o	urbanističnem programu občine Kočevje
1. člen
1. Urbanistični program je podlaga za urbanistične načrte, zazidalne načrte, urbanistični red in za določevanje lokacij ter urbanističnih pogojev pri uporabi in urejanju zemljišč za gradbene namene.
2. Urbanistični program predvideva gospodarski in družbeni razvoj v občini za obdobje do leta 1991.
2. člen
Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o družbenem in ekonomskem razvoju občine Kočevje kot družbene, gospodarske, komunalne in urbanistične celote ter bistvene elemente razvoja - naselij in območij v občini, upoštevajoč predvidene elemente regionalnega plana za območje SR Slovenije.
V	skladu z urbanističnim programom usmerja občinska skupščina urbanistični razvoj in prostorsko ureditev svojega območja z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanistč- • nim redom.
Urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red sprejme, dopolnjuje in usklajuje občinska skupščina na predlog sveta občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem.
^	3. člen
Urbanistični program obsega tekstualno in grafično gradivo, obdelano po elementih: prostor, prebivalstvo, proizvodnja in oskrba. Na njihovi podlagi so izdelana izhodišča za prognozo in prognoza družbeno-ekonomskega razvoja v občini.
Povzetek elementov urbanističnega programa je zajet v karti 1:25.000 in grafično ponazarja naslednje smernice urbanističnega programa:
1. osnove za vodnogospodarske ureditve.
2. osnove prometnega omrežja
3. osnove energetskega omrežja
4. namensko porazdelitev površin, ki obsega:
a) večje sklenjene površine namenjene naselitvi,
b) kmetijska in gozdna zemljišča,
c) zaščitena in zavasovana območja,
d) območja posebnih ureditev.
4.	člen
Osnove za vodnogospodarske ureditve bodo kompleksno obdelane v posebni študiji Zavoda za vodno gospodarstvo SRS.
Program predvideva regulacijo Rin-že od Ribniškega polja po obstoječi strugi do naselja Breg; od tu dalje pa regulirana struga seka meandre Rinže, dokler v centru Kočevja zopet ne preide v obstoječo strugo. Program predvideva, da bi vse vode Rinže in pritokov zajeli severno od naselja Mozelj in jih podzemno z rovom pretočili v Kolpo.
Vodnogospodarske osnove prikazujejo problematiko občasnih poplav na
Ribniškem polju, med Dolgo vasjo — Livoldom in Mozeljskim poljem ter v Strugah. Ta območja je potrebno meliorirati.
Zaradi pomanjkanja pitne vode so zaščiteni vsi lokalni vodni viri v občini. Zaščiteno območje vodovodnega črpališča Obrh se nahaja v občini Ribnica.
Osnove za vodnogospodarske ureditve vključujejo tudi grafični prikaz v M 1:2500, ki vsebuje začasno izločitev zazidalnih kompleksov, katere so prizadele visoke vode leta 1966. Mestno področje Kočevja je razdeljeno v 4 območja:
1. območja maksimalnih visokih voda; tu je začasno novogradnja prepovedana,
2. območja, ki se nahajajo 0,5 m pod maksimalno poplavno koto; tu bi bila gradnja dopustna pod posebnimi pogoji,
3. območja, ki so varna pred visokimi vodami,
4. območja, ki so najbolj ugodna za naselitev.
5. člen
Osnove prometnega omrežja obsegajo rezervat za predvideno hitro cesto, ki bo služila kot povezava Ljubljane z morjem Trasa poteka od Jasnice vzporedno z vznožjem Stojne, to je za mestom Kočevje. Južno od Livolda na hribu proti Stalcerjem pa preide na območje v perspektivi rekonstruirane ceste Livold—Brod na Kolpi. Trasa od Livolda naprej ni določena, vendar pa je omejena na 300 m rezervat.
Program predvideva rezervat za bodočo povezavo Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto in rezervat za obvozno industrijsko cesto v mestu Kočevje.
V	urbanističnem programu so predvidene tudi manjše korekture obstoječega cestnega omrežja v občini.
6. člen
Osnove energetskega omrežja obsegajo rezervate tranzitnega daljnovodne-ga omrežja Cerknica—Črnomelj 35 KV (110 KV). Kočevje—Novo mesto 35 kV (110) in Kočevje—Dobrepolje 35 kV. V zbirnem prikazu so zajeti tudi vsi obstoječi in predvideni daljnovodni sistemi ter trafo postaje v občini.
7. člen
Namenska porazdelitev površin opredeljuje vse površine v občini po skupinah, navedenih v 3. členu tega odloka.
Večje sklenjene naselitvene površine vključujejo zemljišča, na katera bo usmerjena nova stanovanjska izgradnja in izgradnja počitniških hišic.
Kmetijske površine so razdeljene v družbeni in zasebni sektor.
Družbeni sektor vključuje kmetijske površine z možnostjo mehanizirane obdelave za intenzivno in za neinten-zivno proizvodnjo. Površine zasebnega sektorja so glede na intenzivnost obdelave opredeljene v tretji in četrti kakovostni razred.
Zaščitena območja obsegajo že omenjena zavarovana območja vodovodnih črpališč, rudarski eksploatacijski polji,
območja posebne zaščite (lovska obora in vojaški poligon) in območja posebnih naravnih in pokrajinskih značilnosti.
Območja posebnih ureditev vključujejo zemljišča, namenjena rekreaciji, počitniškim naseljem in večjim urejenim smučiščem.
8.	člen
V skladu s smernicami urbanističnega programa se izdelajo:
1. urbanistični načrt in zazidalni načrti za naselji: Kočevje in šalka vas,
2. samo zazidalni načrti za naselji: Dolga vas in Livold,
3. z urbanističnim redom na osnovi lokacijskega ogleda se urejajo vsa ostala naselja, ki niso navedena v 1. in 2. točki tega člena.
9. člen
Zavarovanje pokrajinskih ■Značilnosti, etnografskih zanimivosti, urbanističnih ambientov in kulturnih spomenikov v občini se izvaja z odlokom o spomeniškem redu, ki ga sprejme občinska skupščina na predlog za spomeniško varstvo pristojnega organa.
10. člen
V naravnih in pokrajinskih rezervatih ohranja varstveni režim vso obstoječo gospodarsko dejavnost.
1. za gradnjo turističnih objektov ali posameznih počitniških hišic,
2. gradnjo industrijskih in drugih objektov, ki onečiščajo zrak ali vodo,
3. odpiranje kamnolomov, rudniških kopov, peskokopov,
4. trasiranje novih daljnovodov, naftovodov, plinovodov, žičnic, vlečnic, cest, vodnih poti,
5. graditev hidroelektrarn ali drugih vodnih akumulacij,
6. gozdne poseke, sekanje starih in znamenitih dreves,
7. regulacijo voda in hudournikov,
8. vnašanje novih rastlinskih ali živalskih vrst in 6dlaganje odpadnih materialov
je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
11. člen
S posebnim odlokom se določi izvajanje režima na površinah, ki so rezervirane za regionalne potrebe SR Slovenije v skladu z določbami tretjega odstavka 21. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67).
12. člen
Za izvajanje urbanističnega programa skrbita za urbanizem pristojni svet občinske skupščine in pristojni upravni organ ter Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana kot strokovna delovna organizacija, ki je pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja.
Izvrševanje urbanističnega programa nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
13. člen
Urbanistični program redno vzdržuje in dopolnjuje s sprejetimi spre-
membami Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana po posebnih pogodbah, k^ jih z njim sklene občina Kočevje.
14. člen
Za urbanizem pristojni svet občinske skupščine lahko dovoli manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa glede posameznih objektov, komunalnih naprav in objektov ali drugih lokacij v skladu z določbami 15.. člena zakona o urbanističnem planiranju.
15. člen
Sprejeti urbanistični program mora biti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam.
Ta upravni organ je dolžan v uradnih dnevih in urah dejati na zahtevo zainteresiranih strank informacije in podatke o vsebini urbanističnega programa in .drugih urbanističnih dokumentih, ki usmerjajo urbanistično politiko v občini Kočevje.
16. člen
Sprejeti urbanistični program mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let, pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
17. člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
1. odlok o gradbenih okoliših v občini Kočevje (Uradni list LRS št. 13/57),
2. odlok o določitvi vplivnih območij v občini Kočevje (Glasnik št. 66/63).
18. člen
I
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-8/65-3/4
Kočevje, dne 10.7.1968
Predsednik občinske skupščine: Miro Hegler, 1. r.
286.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena odloka o urbanističnem programu občine Kočevje in 130. člena statuta občine je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	julija 1968 sprejela
ODLOK o urbanističnem redu v občini Kočevje
1.	člen
Po urbanističnem redu se urejajo vsa naselja in območja v občini Kočevje, razen:
1. mesto Kočevje in Salka vas, ki se urejata z urbanističnim načrtom;
2. naselji Dolga vas in Livold, ki se urejata z zazidalnim načrtom.
2. člen
V	naseljih, ki se urejajo po urbanističnem redu, je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja, in to:
1. stanovanjskih hiš,
2. nadomestnih stanovanjskih hiš,
3. javnih objektov lokalnega značaja,
4. preureditev obstoječih zgradb v počitniške hišice,
5. manjših trgovskih ali gostinskih prostorov za lokalne potrebe, -
6. komunalnih in drugih naprav,
7. obrtnih delavnic,
8. javnih cest in vaških poti,
9 pomožnih objektov.
Nadomestne stanovanjske hiše se
lahko dovolijo le v primeru, če stari objekti dejansko obstoje, ne zadošča pa vris v katastrski mapi.
3. člen
Gradnja objektov po 2. členu je dovoljena znotraj strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo in ohranitev pokrajinskih ter naravnih lepot manj pomembna.
Vsa gradnja se mora podrediti osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta in izgleda.
4. člen
Izjemoma se smejo izven naselij graditi objekti, ki služijo neposredno turizmu in prometu, kot so: planinske postojanke, razgledni stolpi, hoteli, campi, bencinske črpalke, avtobusna postajališča in podobno, vendar se mora za te objekte obvezno izdelati lokacijska dokumentacija in izdati lokacijsko dovoljenje po veljavnih predpisih.
5. člen
Sestavni del tega odloka so grafični in tekstualni prikazi 'izrabe površin, komunalne opremljenosti in zazidalnih pogojev tistih naselij, ki imajo večje število prebivalcev, so v bližini ureditvenih območij vodilnih naselij, regionalnih infrastrukturnih objektov in rezervatov, ali ki so pomembnejša za ohranitev pokrajinskih in naravnih lepot.
6. člen
Za graditev novih objektov in za adapcije, s katerimi se spreminjajo zunanjost, velikost ali namen objekta, veljajo tile pogoji za rabo in ureditev zemljišč in za določanje lokacije:
1. Dovoljena je graditev pritličnih, vi-sokopritličnih in enonadstropnih objektov s tem, da se njihova višina prilagodi gabaritu naselja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za industrijske in specifične objekte, za katere se določi višina objektov po presoji okoliščin v posameznih primerih.
2. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih zgradb drugih la-
itnikov najmanj 8 m. S pristankom prizadetih sosedov se lahko dovolijo manjši odmiki od obstoječih zgradb, če tako narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če so varovane higiensko — zdravstvene in požarno varnostne koristi.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od ceste I., II., III. in IV. reda v skladu s predpisi o javnih cestah. Od vaških poti morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 5 m.
3. V naseljih, v katerih obstaja ali *e zgrad’. javni vodovod, mora biti vsaka nova stanovanjska zgradba, v kateri se uporablja pitna voda, priključena nanj.
V naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora' investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije.
Stremeti je treba za tem, da se zajetja in vodnjaki zgradijo za več zgradb skupaj in primerno zaščitijo.
4. Za priključek na javno električno omrežje mora investitor predhodno dobiti soglasje pristojnega organa in ga priložiti k prošnji za izdajo lokacijskega oz gradbenega dovoljenja.
5. V naseljih, kjer obstaja ali se Kgradi javna kanalizacija, mora biti vsaka zgradba, iz katere so urejeni odtoki odplak, priključena nanjo.
V naseljih, kjer ni javne kanalizacije. je investitor dolžan speljati odplake v greznico, ki mora biti urejena po veljavnih higiensko in sanitamo-teh-ničnih predpisih. Organ sanitarne inšpekcije določi m^sto, kjer naj se greznica zgradi.
6. Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih se morajo zgraditi higiensko in sanitarno tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določi občinska sanitarna inšpekcija.
7. Graditev smetišnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Smetiščne jame morajo biti betonske in pokrite.
8. Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi.
Pri lokaciji objekta si je treba prizadevati, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javne ceste in javne poti.
9. Ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev, kot je določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju.
10. Ograje je dovoljeno postaviti le tako, da ni oviran promet in preglednost cest in v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane; niso dovoljeni Rlotovi iz odpadnega lesa ali podobnih drugih materialov.
7.	člen
V naseljih, ki se urejajo po urbanističnem redu, je potrebno gradbeno
dovoljenje za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, weeksndov. kmečkih gospodarskih poslopij, gradnjo garaž zn. osebne avtomobile (19. člen zakona
o	urbanističnem planiranju) in adaptacijo objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost, konstrukcija aii namen, Investitor mora predložiti
prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja naslednjo dokumentacijo:.
1. dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem;
2. mapno kopijo v merilu 1 :2880;
3. situacijo v merilu 1: 2880 (1; 1000), Kjer morajo biti vrisane vse obstoječe in predvidene komunalne naprave;
4. gradbeni načrt, ki mora biti usklajen s pogoji, določenimi ob komisijskem. ogledu gradbene parcele;
5	soglasje upravljavca javnega vodovoda, oz. če tega ni, soglasje sanitarne inšpekcije o neoporečnosti vode, kolikor se bo investitor sam oskrbel vodo;
6. soglasje pristojne organizacije za priključek na javno električno omrež-je;
7. soglasje upravljavca javne kanalizacije za priključek na javno kanalizacijo;
8. soglasje pristojne organizacije za priključek na javno cesto.
Po potrebi lahko upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve, zahteva tudi druga soglasja.
K prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja za adaptacijo objekta, s katero se bistveno ne spremeni kapaciteta objekta niti ni predvidena bistveno večja potrošnja vode in električne energije, niso potrebna soglasja pod 5., 6.,
7.	in 8. točko prvega odstavka tega člena.
8. člen
Za novo gradnjo in adaptacijo, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje v naseljih, navedenih v 1. členu tega odloka. Za izgradnjo ali adaptacijo javnih objektov si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje tudi v drugih naseljih občine.
9. člen
Za gradnjo in adaptacijo objektov
v	neposredni bližini kulturnega spomenika je potrebno lokacijsko dovoljenje.
10. člen
Za graditev pomožnih objektov za potrebe posameznega občana in njegove družine ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Kot graditev pomožnih objektov se šteje:
1. graditev drvarnic, smetišč, svinjakov, kokošnjakov, zajčnikov in golob-njakov;
2. graditev gnojišč, greznic in po-nikovalnic pri že obstoječih objektih, po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije;
3. graditev rezervoarjev za vodo, ki jo uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje;
4. graditev ograj ob cestah in poteh izven naselij, če je podano poprejšnje soglasje upravnega odbora, pristojnega za ceste;
5. obnova dotrajanih ostrešij in spremembe kritine brez menjave naklona strehe in brez dviga obodnega zidovja;
6. zamenjava oken in vrat v dosedanji velikosti in obliki;
7. povečava dimnikov;
8. graditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih in električnih napeljav.
\	.4
Za gradnjo naštetih pomožnih objektov je potrebna pismena priglasitev za urbanizem pristojenemu občinskemu upravnemu organu.
Pismena priglasitev mora vsebovati:
1. opis gradbenega objekta in zemljišča, na katerem se namerava postaviti objekt;
2. situacijsko skico z vrisano lokacijo novega pomožnega objekta;
3. dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem;
4. soglasje soseda.
11. člen
Garaže za motorna vozila in shrambe za kmetijske stroje se ne štejejo za pomožne objekte. Lokacijski pogoji in ostale zahteve se za te objekte v naseljih, k; se urejajo po urbanističnem redu, ugotavljajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
12. člen .
Nezazidljiva so zaščitena območja vodnih virov, lokalnih zajetij in vodnjakov, ki so določeni s programom občine Kočevje, oz. tovrstna območja, ki v programu niso posebej označena, vendar bi kakršnakoli gradnja ali ureditev ogrozila javno zasebno preskrbo z vodo.
13. člen
Nezazidljivi so tudi rezervati ob komunikacijah. daljnovodih visokih napetosti in območja posebne zaščite, ki so prikazana v urbanističnem programu občine na karti namenske porazdelitve površin v merilu 1: 25.000.
,	14.	člen
Ne glede na določbe tega odloka lahko pristojni upravni organ s privolitvijo sveta občinske skupščine, pristol-nega za urbanizem, in sveta občinske skupščine, pristojnega za gospodarstvo, dovoli graditev objektov, ki so za gospodarstvo občine pomembni, tudi na površinah, ki so zavarovane s predpisom občinske skupščine.
IS.	člen
Urbanistični red mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let, pregledati in uskladiti s spremenjenimi splošnimi potrebami in koristmi.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350 - 8/65 —3/4
Kočevje:	10.	7.1968
Predsedrrk občinske skuoščine: MTRO HEOLER. 1. r.
287.
Na podlagi 5. Člena in četrtega odstavka 10 člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemllišča fUrad-ni list SRS št. 42-218'66) , in 130 člena statuta občine Kočevje je občinska skupščin? Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
28.	maja 1968 sprejela
ODLOK o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje
7
I. Splošne določbe
1. člen
Za urejanje in oddajanje stavnega zemljišča na območju občine Kočevje veljajo določbe zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42 —218/66) in določbe tega odloka.
2. člen
Za stavbno zemljišče po tenj odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za graditev in zemljišče, za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovojenje.
3. čen
Urejanje stavbnega zemjišča mora biti v skladu z urbanističnim načrtom in se izvrševati po etapah, ki jih določa urbanistični načrt oziroma zazidalni načrt.
4. člen
Pri urejanju stavbnega zemljišča in pri financiranju tega urejanja sodelujejo občina, komunalne organizacije in investitorji po določbah tega odloka.
5. člen
i	Za ureditev stavbnega zemljišča izven mesta Kočevja in naselja Trate skrbi investitor sam.
II.	Urejanje stavbnega zemljišča
6. člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča.
Priprava stavbnega zemljišča po tem odloku obsega:
a) izdelavo zazidalnega načrta, ki vključuje geodetski načrt obstoječega stanja, samo izdelavo zazidalnega na: črta, lokacijsko dokumentacijo, projekt za gradnjo komunalnih objektov in parcelacijo,
b) asanacijska dela (poravnavanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev razstlinja in odlagališč ter druga podobna asanacijska dela);
c) odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču.
Za opremljanje stavbnega zemljišča se šteje graditev in ureditev: dovoznih stanovanjskih cest, ulic in poti, električnega omrežja, ptt omrežja, vodovoda, javne kanalizacije, javne razsvetljave, javnih parkov, skupnih zelenih površin in otroških igrišč.
7. člen
Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja in v skladu s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, nosi samo stroške priprave zemljišča (drugi odstavek 6. člena odloka).
će gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja, vendar na lokaciji, ki ni zajeta v etapo urejanja stavbnega zem-
ljišča, ali zunaj ureditvenega območja naselja, nosi tudi dejanske stroške za opremljanje tega zemljišča.
Investitor, ki prezida ali obnovi obstoječi objekt, ki je že priključen na komunalne naprave, plača le dejanske stroške za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, če terja prezidava ali obnova zgraditev novih komunalnih naprav ali njihovo povečanje.
8. člen
Investitor skrbi sam za priključke na komunalne objekte in naprave in jih tudi sam financira. Priključki pa morajo biti izvedeni pod pogoji, kot jih določi upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve.
III.	Financiranje urejanja stavbnega zemljišča
9. člen
Občina oziroma od nje pooblaščena organizacija za urejanje stavbnega zemljišča financira v skladu s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča na ureditvenem območju naselja graditev primarnih in sekundarnih komunalnih objektov in naprav, ki so namenjene za kolektivno komunalno potrošnjo.
Viri sredstev < za urejanje stavbnega zemljišča so:
a) sredstva iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo;
b) udeležba investitorja k stroškom za urejanje zemljišča;
c) prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
č) sredstva družbeno-politične skupnosti in komunalnih organizacij, ki so dodeljena v te namene;
d) najeta posojila;
e) drugi dohodki.
10. člen
Sredstva se zbirajo na posebnem računu organizacije, ki je pooblaščena urejati stavbno zemljišče.'
11. člen
Z zbranimi sredstvi se financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine urejanje stavbnega zemljišča in v skladu s urbanističnim oziroma zazidalnim načrtom.
IV.	Oddajanje v uporabo stavbnega
zemljišča v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina
12. člen
Urejeno ali delno urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na ke-terem ima pravico uporabe občina, se oddaja v uporabo družbenim in civilno pravnim osebam ter občanom samo za zgraditev takih objektov, kot so predvideni v urbanističnem oziroma zazidalnih načrtih.
Za deloma urejeno zemljišče se šteje tisto stavbno zemljišče, ki ima možnost priključitve na dovozno cesto, kanalizacijo in električno omrežje.
13. člen
Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem.
Natečaj razpiše in zemljišče odda
v	uporabo občinska skupščina Kočevje oziroma v njenem imenu od nje pooblaščena delovna organizacija.
Razpis javnega natečaja mora biti objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu in na razglasnih deskah občinske skupščine, krajevne skupnosti ter organizacije, ki je pooblaščena oddajati stavbno zemljišče.
14. člen
Razpis javnega natečaja obsega
a» zazidalne podatke za stavbno zemljišče;
b) rok za začetek, ki ne more biti daljši od 1 leta, in rok za dokončanje graditve, ki ne more biti daljši od treh
let;
c) izklicno ceno, ki obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča in stroške za ureditev zemljišča, pri čemer je osnova 1 m2 zemljišča ali p« celotna zemljiška parcela;
č) rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe zemljišča in plačilo stroškov za ureditev zemljišča. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe ne more biti daljši kot 15 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi;
d) višino varščine, rok za položitev varščine in način vrnitve varščine;
e) rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki ne sme biti krajši od 30 dni od objave razpisa;
f) navedbe, kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in sheme komunalnih naprav);
g) podatek, da se natečaj opravlja po pismenih ponudbah ter kje in do kdaj se vlagajo pismene ponudbe (datum in ura);
h) čas, kdaj se vrši odpiranje pismenih ponudb.
15. člen
Na razpisani javni natečaj vložijo interesenti pismene ponudbe do določenega dne.
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje organizacija za urejanje stavbnega zemljišča, enega člana imenuj« svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve..
16.	člen
Ponudba mora vsebovati:
a) natančen ponudnikov naslov.
b) rok za začetek in dokončanj« graditve,
c) ponujeno ceno glede na izklicno ceno, navedeno v razpisu, ter način plačila,
č) druge podatke, ki so zahtevani v razpisu natečaja ali ki so pomembni za ocenjevanje ponudbe.
Vložene zapečatene ponudbe se ne smejo odpirati pred začetkom natečajne obravnave, po odpiranju se ponudbe ne morejo več spreminjati.
V	primerih dveh enakih ponudb im* prednost ponudba, ki bila prej vložena.
17. člen
Šteje se, da je javni natečaj uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisnim pogojem.
če natečaj ni uspel, se stavbno zemljišče odda neposredno po pismenih ponudbah, tako, kot dospejo.
18. člen
Stavbno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi naj višji znesek pod tč. c) in določi najugodnejši rok pod tč. b) 14. člena tega odloka.
Stavbno zemljišče se odda z odločbo oziroma s pogodbo. Odločba se vroči vsem udeležencem javnega natečaja, in sicer najkasneje v 15 dneh po opravljenem natečaju. Z odločbo se določijo zazidalni podatki, rok za začetek in dokončanje graditve ter izklicana odškodnina, ki je bila ugotovljena na natečaju.
19. člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno stavbno zemljišče ponudniku. katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po vročit:
vi	odločbe pritoži na republiški sekretariat za urbanizem.
20. člen
Organizacija za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča mora najkasneje v 30 dneh po tem, ko postane odločba o dodelitvi stavbnega zemljišča pravnomočna, skleniti z uporabnikom pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
Pogodba mora vsebovati podatke iz ponudbe sprejete na natečaju, in druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča oziroma gradnjo objekta.
21. člen
Ce se odda v uporabo stavbno zemljišče v družbeni lastnini, ki je samo deloma urejeno, se primemo uporabljajo določbe 12. do 23. člena tega odloka. V tem primeru se v pogodbi določi tudi način in rok dokončne ureditve zemljišča.
22. člen
Brez javnega natečaja se z neposredno pogodbo odda urejeno ali delno urejeno stavbncf zemljišče v- družbeni lastnini, ki je potrebno za zgraditev vodovodnih in kanalizacijskih objektov, cestnih in železniških objektov in naprav, elektroenergetskih naprav, po-štno-telegrafsko-telefonskih naprav, vojaških objektov in objektov za potrebe socialne, zdravstvene in prosvetno-druž-bene dejavnosti ter za ureditev parkov in zelenih površin.
Brez javnega natečaja se razen primerov iz prvega odstavka tega člena odda v uporabo urejeno stavbno zemljišče:
i.	ft) za zgraditev-toplovodnih naprav;
b)	za zgraditev javnih športnih objektov;
c)	za zgraditev objektov, ki so potrebni komunalnim delovnim organizacijam za njihov nemotni razvoj;
č) za razširitev poslovnih objektov, ki so delovni organizaciji nujno potrebni za nemoteno poslovanje in razvoj.
O vsakem primeru oddaje stavbnega zemljišča po drugem odstavku tega člena odloča občinska skupščina. Tako stavbno zemljišče odda v uporabo z neposredno pogodbo občinska skupščina.
23. člen
Brez javnega natečaja se odda stavbno zemljišče tudi prejšnjemu lastniku nacionaliziranega zemljišča v primerih in pod pogoji iz 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št.\ 52/58).
Brez javnega natečaja se odda urejeno ali delno urejeno stavbno zemljišče tudi prejšnjemu lastniku stavbnega zemljišča v primerih in ob pogojih, določenem v 4. členu zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja (Uradni list SFRJ št 5/68).
Prejšnji lastnik nacionaliziranega stavbnega zemljišča je dolžan organizaciji za urejanje stavbnega zemljišča pla-fiati povprečne dejanske stroške na obračunskem območju priprave stavbnega zemljišča po drugem odstavku 7. člena tega odloka.
24. člen
Občinska skupščina lahko odda tudi’ brez natečaja stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v naseljih, za katera velja urganističrii red. v uporabo obačnom. da si postavijo družinsko stanovanjsko hišo, kot tudi delovnim in drugim samoupravnim organizacijam! družbeno — političnim skupnostim. družbeno — političnim organizacijam in društvom ter civilnopravnim osebam, da si postavijo stavbe, ki so jim potrebne, in to ob pogojih, kot so določeni v zakonu o prometu z zemljišči.
Svet za družbeni plan in finance obravnava primere dodeljevanja stavbnega zemljišča in sprejme sklep, ali se stavbno zemljišče po prvem odstavku tega člena dodeli po natečaju ali neposredno investitorju.
Vrednost takega zemljišča predstavlja odškodnina za pravico uporabe —
—	tx) cenitvi in dejanski stroški urejanja.
25.	člen
če se odda urejeno ali delno ureje-' no stavbno zemljišče v uporabo brez javnega natečaja, se s pogodbo določijo podatki, ki jih mora vsebovati pri natečaju odločba.
T6. člen
Izjemoma se lahko razpiše javni natečaj tudi za oddajo neurejenega stavbnega zemljišča v večjem predelu, predvidenem za graditev stanovanj za trg. Takega natečaja se lahko udeležijo samo družbenopravne osebe.
-27. člen
Oddaja stavbnih zemljišč po določbah drugega in tretjega odstavka 7. člena tega odloka se opravi s pogodbo.
28. člen
Sredstva, zbrana na podlagi določb tega odloka, se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnih zemljišč.
29. člen
Za urejanje in oddanjanje stavbnega zemljišča družbene lastnine po tem odloku se pooblašča Stanovanjsko podjetje Kočevje s sedežem na Ljubljanj-ski c. 17 v Kočevju.
30. člen
Stanovanjsko podjetje Kočevje izdela letni načrt za urejanje stavbnega zemljišča v skladu z urbanističnim programom ter gospodarsko — družbenim razvojem občine Kočevje.
Letni načrt za urejanje stavbnega zemljišča se predloži v obravnavo in potrditev svetu za urbanizem, gradbene in komunalne ter stanovanjske zadeve občinske skupščine Kočevje’ V tem predlogu pa mora biti tudi izračun stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, izračuni na enoto.
31. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča na območju občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št 13/64 in 7/65).
32. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352 — 8/64 — 1/1
Datum; 28. 5. 1968
Predsednik občinske skupščine: MIRO HEGLER, 1. r.
288.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS štev. 16-119/67) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1968 sprejela
ODLOK o zazidalnem načrtu naselja »PRI STRELIŠČU« v Kočevju
1. člen
V	skladu z urbanističnim programom občine Kočevje se sprejme zazidalni načrt stanovanjskega naselja »PRI STRELIŠČU«.
2. člen
Zazidalni načrt »PRI STRELIŠČU« obsega 3.85 ha površin in sicer naslednja zemljišča, po podatkih nove izmere: del parcel št. 1684, 1685, 1689. 1968, 1971, 1972, 1974, 1975, 1987, 1988. 1997, 1998, 1999, 2069, 2075, 2073, 2079, 2080, 2081 in 2082 in v celoti parcele 1686, 1989, 1990, 1991, 1992 in 1993.
3. člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del.
ProgramsKi del zazidalnega načrta vseouje anaiiiso urbanskih funkcij dela naselja oz. območja določenega za poseoen namen, osnove za ureditveno in izrabo zemljišč ter predračun komunalne ureditve.
Tehnični del zazidalnega načrta vsebuje:
i. .arhitektonsko dokumentacijo z idejnimi rešitvami komunalnih naprav;
-	2. načrt parcelacije, zemljišč;
3.	načrt komunalnih naprav (kanalizacije, vodovod, elektrika, telefon);
i.	zaKoličbeni načrt;
i), pravilniji za izvajanje zazidalnega nacrta.
nogramsJu m tehnični del zazidalnega načrta je priloga tega odloka.
? 4. Člen
Vsi objekti se morajo graditi skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta.
5. člen
Vse lokacije v siaadu s tem odlokom izdaja oddeleK za gospodarstvo in finance — referat za gradnje in urbani-nizem občinske skupščine.
Nadzorstvo nad izvrševanjem zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
6. člen
Ta odlok-začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem ii-stu.
Številka: 351-7/68-3/4
Datum: 10. 7. 1968
Predsednik občinske skupščine: MIKO HEGLEK, 1. r.
^ 289.
Na podlagi 12. m 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (.Uradni list SAS št. 16 — 119/67) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	julija 1968 sprejela
ODLOK o parcialnih zazidalnih načrtih »OB TOMŠIČEVI CESTI« in »PRI UNIONU« v Kočevju
1. člen
V	skladu z urbanističnim programom občine Kočevje se sprejmeta parcialna zazidalna načrta »OB TOMŠIČE-
VI	CESTI« in »PRI UNIONU«.
2. člen
1.	ZazidaLm načrt »OB TOMŠIČEVI CESTI« obsega 1,05 ha zemljiške površine, in sicer naslednje parcele: 1563, 1562, 1564, 1546, 1544, 1545, 1543, 1542, 1540, 1541, 1539, 1538, 1451, 672, 3056, stp 124, 125, 126, 127, 128 in 129/2 v kat. občini Kočevje.
.2. Zazidalni ' načrt »PRI UNIONU« obsega 2,22 ha skupnih površin, in sicer naslednje parcele: 2726, 2725, 2724/1, 2724/1, 2722/1, 2721/2, 2724/2, 2722/2 2721/1, <2102/1, 2102/2, 2102/2, 192/1 in del patcele 2727, vse v kat. občini Mahovnik oz. po novi izmeri in razmejit-
vi	katastrskih občin v k. o. Kočevje.
V.	KONČNE DOLOČBE
3. člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del.
Programski del zazidalnega načrta vsebuje analizo urbanskih funkcij deia naselja oz. območja, določenega za po-sebe namen, osnove za ureditev in izrabo zemljišč ter predračun komunalne ureditve.
Tehnični del zazidalnega načrta vsebuje:
1. arhitektonsko dokumentacijo z načrtom parcelacije zemljišč;
2. načrt komunalnih naprav. (kanalizacija).
Programski in tehnični del zazidalnih načrtov sta prilogi tega odloka.
4. člen
Vsi objekti se morajo zgraditi skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom za izvajanja zazidalnega načrta. •
5. člen
Vse lokacije v skladu s tem odlokom izdaja oddelek za gospodarstvo in finance — referat za gradnje in urbanizem občinske skupščine.
Nadzorstvo nad izvrševanjem zazidanih načrtov izvaja občinski urbanistični inšpektor.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. ’
Številka: 351-5/68-3/4 v Datum: 10. 7.1968
Predsednik občinske skupščine: MIRO HEGLER, 1. r.
290.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16 — 119/67) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	julija 1968 sprejela
ODLOK o parcialnem zazidalnem načrtu »PRI
ŠEŠKOVEM DOMU« v Kočevju
1. člen
V	skladu z urbanističnim programom občine Kočevje se sprejme parcialni zazidalni načrt »PRI SESKOV EM DOMU«.
2. člen
Zazidalni načrt »PRI SEŠKOVEM DOMU« obsega 1.32 ha zemljišč, in si-
cer naslednje parcele: 1259/1, 1258 l in del parcele 1258/z v k;, o. Kočevje.
3. člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del.
Programski del zazidalnega načrta vsebuje analizo urbanskih funkcij dela naselja, osnove za ureditev in izrabo zemljišč ter predračun komunalne ureditve.
Tehnični del zazidalnega načrta vsebuje:
1. arhitektonsko dokumentacijo z idejnimi rešitvami komunalnih naprav;
2. načrt parcelacije zemljišč;
3. načrt komunalnih naprav (kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon);
4. zakoličbeni načrt;
5. Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
Programski in tehnični del zazidalnega načrta je priloga tega odloka.
4. člen
Vsi objekti se morajo zgraditi skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta.
5. člen
Vse lokacije v skladu s tem odlokom izdaja oddelek za gospodarstva in finance — referat za gradnje in urbanizem občanske skupščine.
Nadzorstvo nad izvrševanjem zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
S.	6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-7/68-3/4 Datilm: 10. 7. 1968
Predsednik občinske skupščine Miro Hegler, 1. r.
291.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. — 119/67) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	julija 1968 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu naselja TRATA
v	Kočevju
1. člen
V	skladu z urbanističnim programom občine Kočevje se sprejme zazidalni načrt naselja Trata, ki ga je ia-delal Projektivni atelje Ljubljana.
2. člen
Zazidalni načrt naselja Trata obsega vse področje severno od industrijskega tira, ki je omejeno na vzhodu z obstoječo pozidavo rudniških strojnih in ostalih delavnic, na severu z mejo rušne cone rudniškega področja in
energetskim koridorjem, na zahodu pa s površinami lesne industrije LIK.
Po površini obsega 62 ha zemljišč.
3. člen
Zazidalni načrt vsebuj* programski In tehnični del.
Programski del zazidalnega načrta vsebuje analizo urbanskih funkcij naselja oz. območja, določenega za poseben namen, osnove za ureditev in izrabo zemljišč ter predračun komunalne ureditve.
Tehnični del zazidalnega načrta vsebuje:
1. geodetski načrt obstoječega stanja z vrisano mejo zazidalnega področja M1 : 2500,
2. ureditveni načrt,
3. arhitektonsko dokumentacijo in dokumentacijo za realizacijo zazidalnega načrta,
4. načrt parcelacije zemljišč,
5. načrt komunalnih naprav (kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon),
6. pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta,
7. ekonomsko tehnično poročilo
Programski in tehnični del zazidalnega načrta je priloga tega odloka.
4. člen
Vsi objekti se morajo zgraditi skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta.
5. člen
Vse lokacije v skladu s tem odlokom izdaja oddelek za gospodarstvo in finance — referat za gradnje in urbanizem občinske skupščine.
Nadzorstvo nad izvrševanjem zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-7/68-3 4 Datum: 10. 7. 1966
Predsednik občinske skupščine Miro Hegler, 1. r.
I j
292.
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS it. 16/67), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26/65 in 15/67) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1968 sprejela
ODLOK
e obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju Kočevja
1.	člen
Na območju Kočevja se uvaja obvezno odlaganje in odvažanje smeti in
odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov na način, določen s tem odlokom.
2. člen
Za smeti in odpadke po kraju nastanka se štejejo:
1. iz stanovanjskih prostorov:
a) odpadki, ki nastanejo pri pripra-
vi	hrane in čiščenju notranjih prostorov dn. dvorišč stavb;
b) pepel iz štedilnikov in peči;
c) odpadne konzerve, ostali kovinski odpadki, odpadki papirja, tekstilnega blaga, stekla, keramike in podobni odpadki, ki se nabirajo v gospodinjstvih.
2. iz poslovnih prostorov:
a) odpadki, ki nastajajo pri industrijski, obrtni, gostinski, trgovski, gradbeni ali drugi dejavnosti v poslovnih prostorih;
b) odpadki od čiščenja poslovnih prostorov in dvorišč, ogorki iz centralnih kurjav in drugi odpadki, ki nastajajo v poslovnih prostorih;
c) odpadni material ustanov in zavodov.
3. člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju, določenem s 1. členom tega odloka, so dolžni smeti in odpadke odlagati v tipske smetnjake, ki jih na stroške in v sporazumu s strankami nabavi in namesti komunalna organizacija, pooblaščena za opravljanje storitev v zvezi z odvozom smeti in odpadkov.
Število smetnjakov se določi glede na količino smeti, nujna pa je uporaba toliko smetnjakov, da niso prenapolnjeni in da se zaradi tega smeti ne odlagajo poleg smetnjakov.
Skrb nad pravilnim odlaganjem smeti in odpadkov morajo voditi hišni sveti, lastniki in upravljavci stanovanjskih in poslovnih zgradb oz. prostorov ali od njih pooblaščena oseba.
Izjemoma je mogoče posamezne uporabnike oprostiti takega načina odlaganja smeti in odpadkov, kot ga določa 1. odstavek tega člena v Podgorski ulici, Mestnem logu, Trati, Roški cesti, Reški cesti, na Rudniku in Rožni ulici, vendar samo na podlagi sklepa upravnega organa občinske skupščine za sanitarno in urbanistično inšpekcijo. V poštev prihajajo primeri, če so individualna smetišča urejena v skladu s sanitamo-higienskimi predpisi.
4. člen
Za pravilno odlaganje smeti in odpadkov mora biti zadoščeno predvsem naslednjim pogojem:
1. da se gorljivi odpadki po možnosti odlagajo v sežganem stanju,
2. da so smetnjaki stalno na določenem mestu in zaprti; pri odlaganju smeti in odpadkov se morajo pokrovi pazljivo odpirati in zapirati ter paziti, da se ne onesnaži okolica smetnjakov;
3. da se ob praznjenju smetnjaki prenašajo tako, da se čim manj kvarijo;
4. kužni material ustanov in gospodarskih organizacij mora odlagalec sežgati, kakor zahtevajo ustreoni predpisi;
5. odpadni material s kvarnim kemičnim učinkom, ki je zdravju nevaren, se mora odlagati na posebnih mestih, ki jih določi občinski sanitarni inšpektor;
6. industrijske smeti in odpadki se smejo pripraviti za odvoz izven smetnjakov, vendar na mestu in na način, da se ne kvari videz mesta; odpadki, ki so se izjemoma morali odložiti na pločnik ali v bližino pločnika, se morajo odstraniti najkasneje v 6 urah po odložitvi.
5. člen
Odvoz smeti in odpadkov se poveri komunalni organizaciji Komunala Kočevje (v nadaljevanju besedila: Komunala). Odvoz se mora vršiti najmanj dvakrat tedensko, in to' praviloma v dnevnem času, izjemoma, pa lahko tudi ponoči.
Odvoz smeti in odpadkov, ki so navedeni v 2. točki 2. člena odloka, se more vršiti tudi izven rokov, določenih v 1. odstavku tega člena, t. j. na podlagi pogodbe med Komunalo in uporabniki njenih storitev ali po njihovem posebnem naročilu.
Industrijske odpadke lahko odvažajo posamezne gospodarske organizacije same in jih odlagajo na javnem smetišču ali na posebej določenih odlagališčih, ki morajo ustrezati sanitar-no-higienskim pogojem.
6. člen
Smeti in odpadki se morajo obvezno odvažati na javno smetišče.
Prostor za javno smetišče določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinskim sanitarnim inšpektorjem, vzdržuje in upravlja pa ga Komunala. Pri izbiri prostora za javno smetišče je treba upoštevati sanitamo-higienske predpise za zaščito ljudi in okolice. Podjetje Komunala je dolžno skrbeti za pravilno in redno vzdrževanje smetišča, zasipavanje organskih odpadkov, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.
Natančnejša določila o načinu opravljanja teh storitev in vzdrževanja smetišča vsebuje poseben splošni akt Komunale, ki ga potrdi svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve. S tem aktom morajo biti seznanjeni uporabniki storitev.
1.	člen
Nadzor nad odlaganjem smeti ia odpadkov ter nad storitvami Komunale opravljajo občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, občinski sanitarni inšpektor ter mestni paznik.
8.	člen
Tarifo za nakladanje in odvoz smeti in odpadkov predpiše Komunala v soglasju z občinsko skupščino.
Tarifa se določi s posebnim sklepom od kvadratnega metra koristne stanovanjske in poslovne površine. Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžna podjetju Komunala prijaviti točne podatke o površini stanovanjskih in poslovnih prostorov, kakor
tudi vse spremembe v površinah, lastništvu in naslovu.
Koristniki poslovnih prostorov, ki sami odvažajo odpadke in jih odlagajo na javnem smetišču, plačujejo tarifo od kubičnega metra odloženih odpadkov.
9. člen
Zavezanci za plačilo tarife za odvoz smeti so uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Obveza za plačilo tarife nastopi z dnem, ko podjetje Komunala organizira reden odvoz smeta in namesti smetnjake.
10. člen
Z denarno kaznijo do 200,00 Ndin se za prekršek po tem odloku, kaznuje:
1. kdor ne nabavi in ne uporablja za odlaganje smeti in odpadkov določenih smetnjakov, razen izjem, določenih v 3. členu;
2. kdor odlaga smeti ih odpadke v nasprotju s 4. členom odloka;
3. kdor prestavlja smetnjake na druga mesta brez odobritve Komunale;
4. kdor odlaga smeti in odpadke izven mesta, ki je določeno za javno smetišče.
Pravna oseba se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z denarno kaznijo do 2.000,00 din.
Podjetje Komunala še kaznuje z denarno kaznijo do 2.000,00 din, odgovorna oseba pa do 200,00 din:
1. če ne odvaža smeti in odpadkov v rokih, določenih v 5. členu;
2. če ne vzdržuje javnega smetišča po določbah 6. člena odloka.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem
listu.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov na območju mesta Kočevje (Glasnik št. 19/61).
'A
i.
Številka: 352-7 68-3/3 Datum: 10. 7. 1968
Predsednik občinske skupščine , Miro Hegler, 1. r.
293.
Na podlagi 15. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ št. 33/65 , 36/65, 40/65, 50/65, 11/66, 22/66, 30/67 in 41/67) odredbe o merilih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SFRJ št. 37/65), 8. člena odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju Kočevja in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1968 sprejela
SKLEP
o soglasju k ceni za odvoz smeti in odpadkov komunalnemu podjetju Komunala Kočevje
Občinska skupščina Kočevje daje soglasje k ceni za odvoz smeti in odpadkov, ki jo je določil delavski svet podjetja »Komunala« Kočevje na seji dne 21. junija 1968.
Cena za odvoz smeti in odpadkov znaša:
1. od kvadratnega metra stanovanjske površine 0,07 din mesečno
2. od kvadratnega metra poslovne površine 0,14 din mesečno
3. od kubičnega metra odloženega odpadnega materiala na javnem smetišču 5.— din.
II.
Sredstva, zbrana na podlagi tarife iz prejšnje točke tega sklepa, mora podjetje »Komunala« voditi ločeno od drugih sredstev in jih uporabljati, namensko za stroške, ki se nanašajo na odvoz smeti, vzdrževanje javnega smetišča in za vzdrževanje ter nabavo novih osnovnih sredstev v zvezi z odvozom in odlaganjem smeti.
III.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati odlok o določitvi tarife Komunali Kočevje za pobiranje smeti in odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov (Glasnik št. 19/1961).
Številka: 352-7/68-3/3 Datum: 10. 7. 1968
Predsednik občinske skupščine Miro Hegler, 1. r.
294.
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64 in 43/67) ter 130. člena statuta občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št. 27/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 16/67) je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne - 28. maja 1968 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Kočevje za leto 1967
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Kočevje za leto 1967.
2. člen
Predvideni in doseženi dohodki ter predvideni in dejanski izdatki po zaključnem računu občine Kočevje za leto 1967 so znašali:
Predvideno Doseženo din	din
1. Dohodki	4.006.261	4,052.369
2. Izdatki	4,006.261	3,986.558
3. Presežek dohodkov	65.811
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine
v znesku 65.811 se prenese kot dohodek proračuna občine za leto 1968.
4. člen
Zaključni račun -rezervnega sklada občine Kočevje za leto 1967 izkazuj* dohodke v znesku 325.085 din in izdatke v višini 60.000 din. Presežek dohodkov nad izdatki 265.085 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1968.
5. člen
Del zaključnega računa, v katerem je izkazana izvršitev proračuna občine Kočevje za leto 1967, je sestavni del tega odloka.
6. čien
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-9/68-4/1 Datum: 28 . 5. 1968
Predsednik občinsk* skupščine: Miro Hegler, 1. r.
PREGLED
predvidenih in dejanskih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Kočevje za leto 1967
Vrsta Dohodki Predvideno Doseženo dohodkov	din	din
1. Prispevki	2,127.404	2
2. Davki	1,148.800'	1
3. Takse	210.000
4. Dohodki po posebnih zveznih predpisih	—
5. Dohodki organov in drugi dohodki	377.00
6. Dopolnilna sredstva 108.00
7. Prenesena sredstva 35.057
017.581
257.126
295.422
108.00
37.706
Skupaj:
4,006.261 4,052.369
št. glavne- Razpor. Predvid. Iavršeno ga namena dohodkov din	din
02 Kultumo-prosvetna
dejavnost	127.495	127.311
03 Socialno
skrbstvo	592.500	501668
04 Zdravstveno
varstvo	187.34»	186.877
05 Komunalna
dejavnost	117.500	117.469
06 Delo državndh
organov	1,517.200	1,516.113
07 Narodna obramba	53.650	47.307
11 Dejavnost krajevne
skupnosti	35.500	36.500
12 Dejavnost družb,-
političnih organ.	294.700	294.700
13 Negospodarske
investicije	724.436	724.312
14 Gospodarski posegi	108.000	107.199
15 Vlaganje v rezervni sklad	77.933	98.191
16 Proračunske obveznosti
iz prejšnjih let	169.998	169.898
Skupaj:
Presežek dohodkov nad izdatki
4,006 261 3.9665M
96.SU
295.
Na podlagi 130. člena statuta občine Kočevje in 12. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 5/68) je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	julija 1968 sprejela
ODLOK
o petdnevnem delovnem tednu uprave občinske skupščine Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem odlokom se v upravnem organu občinske skupščine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: upravni organ) uVaja petdnevni delovni čas v okviru 42-umega delovnega tedna.
Določila tega odloka veljajo tudi za druge organizacije, ki imajo pomen za občino.
Delovni dnevi so: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek.
2. člen
Delovni čas se v okviru petdnevnega delovnega tedna začenja:
— v času od 1. oktobra do 30. aprila
—	ob 8. uri 30 minut
— v času od 1. maja do 30. septembra — ob 7. uri 30 minut
Med delovnim časom je po štirih urah dela delovni odmor, ki traja največ eno uro; pri tem se v delovni čas šteje samo pol ure delovnega odmora.
3. člen
Posamezne organizacije iz prvega člena tega odloka lahko svoj delovni čas razporedijo drugače, kot je določeno v prejšnjem členu, če to terjajo posebne potrebe službe in narava dela službe.
Za drugačno razporeditev delovnega časa si morajo organizacije priskrbeti soglasje občinske skupščine.
II.	pOSEBNE DOLOČBE za upravni organ
4. člen
Delovni čas v upravnem organu traja:
a) od 1. oktobra do 30. aprila:
— v ponedeljek, torek, sredo in četrtek — od 8. ure 30 minut do 17. ure;
— v petek od 8. ure 30 minut do
16.	ure 30 minut;
b) od 1. maja do 30. septembra:
— v ponedeljek, torek, sredo in četrtek — od 7. ure 30 minut do 16. ure;
— v petek — od 7. ure 30 minut do
15.	ure 30 minut.
Med delovnim časom je po štirih urah dela delovni odmor, ki traja pol ure in se šteje v redni delovni čas.
5. člen
Delovni čas za sprejemanje strank je ob ponedeljkih in petkih od 9. ure do 12. ure, ob sredah pa od 9. ure do
12.	ure in od 14. ure do 16. ure.
Ne glede na prejšnji odstavek pa službe, ki imajo stalen opravek s strankami, kot so: sprejemna pisarna, prijavna in odjavna služba, matična služba in krajevni uradi, sprejemajo stranke praviloma vsak delavni dan po določilih tega odloka v rednem delovnem času.
6. člen
Novi delovni čas velja za upravni organ od 1. septembra 1968 dalje.
2.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 423-32/66-4/7
Datum: 10. 7. 1968
Predsednik občinske skupščine: Miro Hegler. l- *
Občina Krško
297.
Občinska skupščina Krško je na podlagi 5., 15. in 25. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14-282/65,	52-610/66
26-314/68) ter 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
26.	julija 1968 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Št.: 1-421-1/67 Datum: 26. 7. 1968
Predsednik občinske Skupščine Krško: Stane Nunčič, l.r.
ni. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora in časa, v katerem se sprejemajo stranke občine Kočevje (Glasnik okraja Ljubljana št. 99/60).
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
številka: 14-4/68-1/2 Kočevje, 10. 7. 1968
Predsednik občinske skupščine Kočevje: Miro Hegler, 1. r.
296.
Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ št. 14/65, 11/66 in 54/67) in 130. člena statuta občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št. 27/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 16/67) je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1968 sprejela
ODLOK
o proviziji za prodajo taksnih vrednotnic na drobno
1.	člen
Od prodaje taksnih vrednotnic na drobno se določi 7 odstotkov provizije.
1.	člen
V	poglavju A tarife odloka o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 7-75/67 in 7-85/68) se tarifna št. 2 spremeni tako, da se glasi:
Od alkoholnih pijač v gostinskih obratih, trgovinah, prodajalnah, in kleteh, ki se ukvarjajo s prodajo alkoholnih pijač na drobno, se plačuje prometni davek od litra proizvoda in znaša:
dinarjev
— od piva	0,85
— od naravnega vina razen penečega	0,70
— od penečega vina (naravnega in napravljenega)	2,00
— od naravnega	žganja	3,30
— od umetnega	žganja	5,00
—	od Specialnih vin (desertnih in aromatiziranih in desertnih pijač, če znaša nab.
cena za liter:
do 7,00 dinarjev	2,50
nad 7,00 do 10,00 din	3,20
nad	10,00	din	7,00
—	od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nab. cena za liter:
do	12,00	din	3,80
nad	12,00	do 17,00 din	5,00
nad	17,00	din	10,00
Osnova za obračun in plačevanje tega prometnega davka je za trgovska podjetja na drobno, prodajalne proizvajalnih podjetij in gostinska podjetja, prodana količina alkoholnih pijač neposrednim potrošnikom, dočim je za zasebne gostilne in gostinske enote ne-gostinskih organizacij, ki točijo oziroma prodajajo alkoholne pijače na drobno, nabavljena količina alkoholnih pijač.
Občinskega prometnega davka po tej tarifi so oproščeni planinski domovi.