Leto XXV. TRGOVSKI UST Številka 31. Naročnina za Ljubljansko __ , ___ -—-a* — ■ __ ---- ------- ------- letno 70 lir< za ■ fV ■ Jl^ I ■ ■ ^ J'TO lir), za 't IM H HW «jfc. KgS HniH IS Gregorčičeva uiiea lir, noetno m. Te- _ cifieva ul. 27. Tel. 47-61. j.' t izHtiia ip‘nn vi i!r Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži 6e v L !ubljanl Časopis za trgovino, kt d ust ril o, obrt In denmrnlštvo nici v Ljubljani št. 11.953. C 0 N C E S S I 0 N A R I 0 E S C L U S I V 0 per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE u Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOM1CO ITAL1ANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima 1STITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10. Liubliana, torek 21. aprila 1942-XX '• __________________________________ Register prejema in oddaie gradbenega lesa IzhsaiSM vsak torek uricfld in petek_______________ Italijanska zunanja trgovina Agencija Stefani naglaša, da je na zunanjo trgovino Italije lani znatno vplivala preusmeritev preskrbe evropskih držav. Čezmorski promet je ukinjen z izjemo prometa med Nemčijo in Švedsko. Na normalni višini so ostale izmenjave blaga z Bolgarijo in Portugalsko. Promet z obema državama je v zadnjem času celo narasel, v prvi polovici lanskega leta pa se je promet z Bolgarijo in Dansko zmanjšal. Močno se je razvil promet s Španijo, Madžarsko, Slovaško in Hrvatsko, ki je postala važen trg za Italijo in Nemčijo. Ita-Ii jansko-hrvatski promet je najbolj živahen v Dalmaciji. Ugodno se razvija tudi promet s Švedsko, Finsko in Romunijo. V italijanski zunanji trgovini je na prvem mestu Nemčija, ki zavzema prvo mesto tudi v tranzitnem prometu. Za italijanski promet je važna tranzitna država Švica, še važnejši pa je za Švico promet skozi Italijo. Opozorilo izdajateljem listov, brošur, revij, koledarjev itd. Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: Po določilih taksnega in pristoj-binskega pravilnika k tar. post. 8, točka 26, morajo zaradi točnega izračunavanja in pobiranja oglasne takse vsi lastniki ali izdajatelji časnikov ali periodičnih časopisov izročati ob prijavi brez takse davčni upravi po en izvod dnevnikov ali periodičnih časnikov ali časopisov istega dne, katerega datum nosijo. V tej prijavi se mora točno označiti, koliko je oglasov in kakšne vrste so (do ‘20 cm2, 20 do 56 cm*, 50—lOOcm2, 100—400 cm2 in nad 400 cm2 površine). Oglasna taksa se plača v gotovini pri davčni upravi isti dan ali preden se list, brošura, knjiga itd. odda v prodajo. Le dnevniki plačajo to takso desetdnevno. Ta taksa se plačuje za vsak oglas in za vsak dan, ko izide do-tični oglas, ne glede na to, koliko se natisne izvodov ene številke časnikov ali knjig. Kdor nc položi te takse ali ne pošilja časnikov ali brošur, knjig itd. ali ne plačuje takse pravočasno, plača poleg redne oglasne takse še trikratno takso kot kazen. Občni zbori 42. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke bo v četrtek 30. aprila ob 10. v bančni dvorani v Ljubljani. Na dnevnem redu so tudi nadomestne volitve v upravni svet. Vsaj 10 delnic se mora položiti vsaj 8 dni pred občnim zborom pri centrali v Ljubljani ali pri podružnicah banke v Beogradu, Rakeku, Splitu, Šibeniku ali Zagrebu. Automontaža, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor 4. maja ob 11. uri v prostorih Hrvatske deželne banke, podružnice v Ljubljani, Verdijeva ul. 3. Delnice se morajo položiti vsaj 3 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni, Verdijeva 3. Delniška gradbena družba Ing. Dukič in drug vabi na svoj občni zbor, ki bo 15. maja ob 11. v poslovnih prostorih družbe. Delnice se morajo položiti vsaj 3 dni pred občnim zborom pri blagajni družbe. Ker si mnogi interesenti niso na jasnem, da li so v smislu čl. 5. naredbe o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca t. 1. dolžni voditi register prejema in oddaje gradbenega lesa, sporoča Združenje indu-strijcev in obrtnikov v smislu razprave na seji odbora, ki se je ustanovil po čl. 9. navedene naredbe, naslednja pojasnila: Pojem lesne industrije v smislu 61. 5. naredbe je razumeti v širšem pomenu besede ter obveznost vodenja registra ni omejena na industrijska podjetja v ožjem pomenu besede, temveč velja tudi za podjetja, ki imajo rokodelski značaj. Izvzeti pa so od dolžnosti vodenja registra oni proizvajalci predmetov iz lesa, ki izvršujejo obrt sami brez pomožnega osebja. Osebe, ki so zavezane voditi register prejema in oddaje, morajo imeti in voditi tak register brez ozira na vsakokratni obseg in način poslovanja. Tako si mora n. pr. lesni trgovec nabaviti register tudi v primeru, ako trenutno nima nobene zaloge ter se trenutno ne bavi s kupčijskimi posli, vendar pa ima veljavno pooblastilo za lesno trgovino. Enako mora voditi register imejitelj žagarskega obr-ta, brez ozira na to, da žaga les zgolj po naročilu za tuj račun. Niso pa dolžni imeti in voditi register prejema in oddaje oni, ki so izvrševanje svojega obrta začasno ustavili ter začasno ustavitev obr-la pravilno prijavili obrtni oblasti. Za vsak kraj, obrat ali skladišče, kjer se nahajajo zaloge lesa, se mora voditi poseben register. Za hlode, ki leže v gozdovih, ki gravitirajo na isto železniško postajo ali na isto skladišče, zadostuje vodenje enega samega registra. V smislu čl. 5. naredbe v zvezi s prednjimi pojasnili so torej zavezani voditi register prejema in oddaje gradbenega lesa: 1. vsf lesni trgovci brez ozira na obseg poslovanja; 2. vsi proizvajalci gradbenega lesa (žage) brez ozira na to, ali ima podjetje industrijski ali obrtni značaj; 3. vsa industrijska podjetja, ki proizvajajo predmete, za katere tvori les bistveno surovino; 4. vsa obrtna (rokodelska) podjetja, ki proizvajajo take predmete, ako zaposlujejo pomožno osebje (pomočnike, vajence); 5. vsa stavbena podjetja pooblaščenih inženjerjev, graditeljev in tesarskih mojstrov; 6. vsi zakupniki gozdnih sečenj za proizvodnjo gradbenega lesa; 7. vsi lastniki gozdov z več nego 10 ha površine, ki sami izkoriščajo svoj gozd, t. j., ki sekajo za lasten račun. V smislu prednjih pojasnil niso dolžni imeti in voditi register prejema in oddaje gradbenega lesa: 1. oni obrtni proizvajalci lesnih predmetov, ki ne zaposlujejo nobene pomožne osebe (pomočnika ali vajenca): 2. zidarski mojstri; 3. prevzemniki gozdne sečnje, ki proizvajajo izključno le drva ter bukov les za celulozo in za otflje; 4. lastniki gozdov z več kot 10 hektari površine, ki svojih gozdov sami neposredno ne izkoriščajo, temveč prodajajo les na panju. Register prejema in oddaje gradbenega lesa se mora voditi po obrazcu, ki ga je založila Pokrajinska Zveza Delodajalcev za Ljubljansko pokrajino. Interesenti, ki obrazca še niso prejeli, naj ga nemudoma naroče pri navedeni Zvezi. Naročila naj se dostavljajo na naslov: Pokrajinska zveza delodajalcev za Ljubljansko pokrajino, Združenje industrijcev in obrtnikov, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Cenaposamezni 0*60 številki Ur W natis potrebnega števila lističev. Kakor hitro bodo ti lističi natisnjeni, bo Združenje trgovcev takoj obvestilo vse interesirane člane. V 1. stolpcu naj se navede datum (dan in mesec) obremenilne operacije. V 2. stolpcu priimek in ime dobavitelja. V 3. stolpcu bivališče dobavitelja. V 4. stolpcu sklicevanje na tabelo A, priloženo naredbi Visokega komisariata. V 5. stolpcu ime nabavljenega ali kakor koli v breme sprejetega blaga, uporabljajoč pri tem imenoslovje. v točki 4 omenjene tabele. V 6. stolpcu merilna enota (tekoči meter, kvadratni meter, par itd.). V 7. stolpcu količina. V 8. stolpcu število točk za enoto. V 9. stolpcu celotno število točk. V 10. stolpcu podatki listine, ki opravičujejo vpis. Prvo bilanco prejemnih in oddajnih operacij je treba napraviti dne 1. maja in se dobi, če se prišteje k inventarnim zalogam v točkah, prijavljenim dne 30. novembra pr. 1., breme v točkah za dobo od 1. decembra do 30. aprila t. 1. in od vsote odšteje oddaja, izvršena v isti dobi. * Predpisani obrazci bodo te dni trgovcem pri Združenju trgovcev na razpolago. Iz italijanskega gospodarstva Glavnico so bile zvišane lani v Italiji po podatkih Banca commer-ciale za 3205 milijonov lir. Leta 1940. je znašalo zvišanje 1491, leta 1939. pa 2020 milijonov lir. Letošnji kontingent vina za posamezne pokrajine znaša približno 50“/o lanske potrošnje. Prenos vina za lastnike je dovoljen tudi izven meja pokrajin do 100 litrov na osebo. Za izvoz semenskega krompirja iz ene pokrajine v drugo je potrebno posebno dovoljenje. Cas za pobiranje krompirja bodo določili kmetijski inšpektorji v posameznih pokrajinah. Kvota pri oddaji goveje živine je z dekretom poljedelskega ministrstva zvišana za 40%. Starostno zavarovanje rudarjev v Italiji je bilo zboljšano na ta način, da bodo imeli rudarji odslej pravico do pokojnine že po dovršitvi 55. leta starosti. Za povečanje izvoza sadja in sočivja iz Italije so potrebne nove hladilne naprave. Stare hladilnice imajo letno kapaciteto okrog 17 tisoč ton zmrznjenega sadja in sočivja, kar pa ne ustreza količinam pridelka in izvoza. Za nove hladilne naprave je poljedelsko ministrstvo določilo 10 milijonov lir, ki l>odo izplačani v dveh proračunskih letih. Iz tega kredita dobe predvsem pomoč poljedelske zadruge, ki bodo že letos uredile svoje hladilnice za sadje in sočivje. Državna pomoč bo krila 40%> stroškov novih hladilnic, zadrugam in podjetnikom, ki bodo deležni te pomoči, pa se .predpišeta način obratovanja ter cenik proizvodov. Turinska družba Fiat je ustanovila v Zagrebu z glavnico 1 milijona kun avtomobilsko prometno delniško družbo Fiat, ki je bila te dni vpisana v trgovinski register. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal smatrajoč fca potrebno, da se racionira prodaja klobukov, čepic, rokavic in ovratnic, naslednjo naredbo: Člen 1. — Klobuki, čepice, rokavice in ovratnice, označeni v členu 2. te naredibe, se ne smejo prodajati ali kakor koli oddajati občinstvu brez osebne oblačilne izkaznice iz člena 4. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX št. 144. Člen 2. — Ob prodaja mora trgovec vzeti nabavitelju toliko odrezkov njegove osebne izkaznice, označenih z abecednimi črkami, kolikor določa sledeča razpredelnica: odrezki Moški klobuki, iz klobučine 4 Zenski klobuki: a) iz klobučine, iz pletenin, iz žameta ali dru^h tkanin, okrašeni ali neokrasen,i .............................4 b) iz slame, iz lubja, iz palmovih vlaken, iz skob-ljancev in iz drugih podobnih tvarin, okrašeni ... 2 Ne štejeta se za okras navadni trak okrog oglavja in podloga .klobuka. Slamniki za moške in neokrašeni ženski slamniki niso vezani na izkaznice. odireziki Moške čepice.......................2 Otroški in deški klobuki in čepice..........................1 Rokavice: 1. celoma ali deloma iz usnja..............................2 2. druge: a) moške......................4 b) ženske.....................2 Otroške rokavice niso vezane na izkaznice. 1 Člen 3. — Za nakup predme-tov iz te naredbe so uporabljivi: 1. za moške in ženske (osebna izkaznica A) odrezki s črkami G do U, 2. pri deških in otroških izkaznicah (osebne izkaznice B in C) odrezki s črkami od G do U, iz- VIII. oddelek Vis. komisariata je izdal pod št. VIII. No. 30/135--4f2 z dne 12. aprila nasledn jo okrožnico: Sporoča se, da se bo morala »prodajna knjiga« (naredbe z dne 9. oktobra 1941., Sl. 1. št. 484/82— 42), ki se sedaj rabi pri prodajanju tekstilnega blaga, počenši s 1. majem t. 1. s potrebnimi spremembami uporabljati razen za vpisovanje prodaj tudi za vpisovanje nakupov (bremena) z uporabljanjem zadnjih strani te knjige in sicer dotlej, dokler ne bodo te prodajne knjige in njih rezerve povsem izpisane, dočim se v bodoče ustanovi enotna prejemna in oddajna knjiga, ki bo še bolj smo-treno urejena. Vpisovanje prodaj (razbremenitev) v sedanji knjigi naj se vrši kakor doslej, upoštevajoč pri tem, da okrožnica Visokega komisariata VIII No. 4776/62 z dne 7. novembra 1941., odd. II, predpisuje, da se število točk zabeleži v zad- vzemši črke I, K in L (pridržane za drugo porabo). Odrezki se sinejo uporabljati ne glede na zaporednost abecednih črk. Člen 4. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po členu 23. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX št. 144. Člen 5. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko [»krajino: I Kmilio Grazioli njem stolpcu, ki nosi nadpis »opombe in potrdila«. Nabave in sploh vse operacije v breme prodajalca se morajo vpisovati na zadnji strani knjige in nadaljevati na predzadnji, predpredzadnji itd., pri čemer naj se vpiše v prvo . vrsto celotno število točk zaloge na dan 30. novembra pret. 1. po inventarju »seznama in števila točk«, ki je bil svojčas poslan, nato pa drugo za drugo vse operacije v breme prodajalca od 1. decembra pr. 1. dalje, upoštevajoč pri tem, da se v isto vrsto ne sme vpisati več predmetov z različnim osnovnim številom točk. Na primer partijo šalov in šerp je treba vpisati v dveh vrstah, ker imata ta dva predmeta različno število točk za enoto. Na straneh, ki so namenjene za vpisovanje bremena, morajo trgovci sami prilepiti preko dosedanjega besedila glave tiskan listič po priloženem vzorcu. Stanovsko združenje naj pravočasno poskrbi za Določbe o prodaji klobukov, čepic, rokavic in ovratnic na izkaznice odrezki' Ovratnice.......................... Prejemna in oddaina kniiga za prodaialte tekstilnih in oblačilnih izdelkov občinstvu Opozorilo trgovcem, ki žele potovati v Italijo Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine jmziva vse trgovce, ki v svojih poslovnih zadevah žele potovati v Italijo, da to sporočijo Združenju, ki bo na pristojnih mestih posredovalo za hitrejšo izdajo potnih dovoljenj. število točk za obutev VIII. oddelek Vis. 'komisariata je izdal pod št. VIII. No. 30/143-42 z dne 13. 4. naslednjo Okrožnico: Z ozirom na določila o ureditvi produkcije in prodaje obutve za civilno uporabo se določa, da se skupina VI tabele A, priložene naredbi Visokega komisariata z dne 8. 11. 1941-XX, Službeni list št. ‘513/90-41 nadomesti takole: 80 80 30 20 40 Skupina VI (obutev) Številk) točk ' /odrezkov v arah. štev.) za visetlk par Predmet 1. Neti p izi rana obutev in obutev z gornjimi deli iz kože in podplati iz usnja (stare zaloge)* a) moška.................. b) ženska ................ c) 'deška................ d) ot raška............... 2. Usnjene golenice (gamaše — stare zaloge) 3. Tipizirana in druga obutev, pri kateri se ob izdelovanju gornjih delov ali podplatov uporablja koža ali usnje (stare zaloge)* a) moška.................. b) ženska................. c) deška....................25 d) otroška..................15 4. Copate, pri katerih se za Izdelovanje gornjih delov ali podplatov uporablja koža ali usnje (stare zaloge) a) moške....................25 b) ženske .... 65 65 25 c) deške......................15 10 20 6 30 26 d) otroške.................. 5. Galoše iz gume in copate. pri katerih se ob izdelavi gornjih delov ali podplatov uporablja guma, čeprav regenerirana (stare zaloge) a) moške.................... b) /jenske....................20 c) deške......................10 d) otroške................. 6. Civilna moška obutev in ženska obutev: a) tipa A.................. b) tipa B.................. c) tipa C......................20 7. Deška obutev: a) tipa A......................20 b) tipa B......................16 c) tipa C......................10 8. Otroška obutev (tipa D)........................ 5 Lesene coklje, razen če »o popolnoma lesene ali je v srednjem delu pritrjen nanje preprost pas iz kože ali tekstilnega blaga, da se drže na nogah ................... * Pri sandalih se število točk zmanjša za 10, že gre za moške ali ženske in za 5, že gre za deške ali 9 10 Južno-vzhodna v svetovnem gospodarstvu likih količinah, dočim je promet v | gornjem loku Donave, zlasti med Regensburgom in Linzem usmerjen večinoma le po Donavi navzdol. Zaradi velikih naravnih bogastev je Južnovzhodna Azija že stoletja pod vplivom evropskih kolonialnih sil. Dočim iso se ta bogastva v prejšnjih letih le na slepo izkoriščala, se izkoriščajo sedaj po načrtu ter so se v la namen investirale zelo velike vsote. Vzhodnoazijski prostor, ki je sedaj zaradi japonskega prodiranja odrezan od večine svojih dosedanjih gospodarskih zvez, meri približno 4.4 milijona km2 in je torej približno petkrat tako- velik ko Velika Nemčija. Šteje pa 145 milijonov prebivalcev. Najvažnejša od vseh azijskih jugovzhodnih dežel je Nizozemska Indija, na katero odpade skoraj polovico površine in prebivalstva. Od približno 70 milijonov prebivalcev Nizozemske Indije jih živi na Javi 46 milijonov ali približno 350 prebivalcev na kvadratni kilometer, torej več ko celo v preobljudeuih evropskih industrijskih deželah. Na drugem mestu po svojem gospodarskem pomenu je sicer mala Britanska Malaja, ki ima skoraj tako veliko zunanjo trgovino ko vsa Nizozemska Indija. To svoje mesto je dobila Britanska Malaja zaradi svoje ugodne zemljepisne lege in svojih industrijskih podjetij, v katerih se predelujejo proizvodi sosednih dežel. Izvoz Burme znaša komaj polovico izvoza Britanske Malaje. Manj ko Burma pa so izvažali Filipini. V razmerju s številom prebivalstva je bila najmanjša zunanja trgovina tranco-ske indokiuc. Naslednje številke kažejo pregled o velikosti in gospodarskem pomenu trgovine južnovzhodnih azijskih dežel. ben je tudi izvoz sladkorja, ki še sedaj doseza 6.5% vsega izvoza južnovzhodnih azijskih dežel. Največ sladkorja imajo Filipini. Sko-enako velik je izvoz kopre, ra: Površina v 1000 km* prebivalstvo v milijonih UVOZ v milijonih RM £3 ►1 H om S 6 promet na glavo v RM Siam 518 14,9 130 190 22 Fr. Lndokiina 740 23,5 140 200 14 Burma 005 10,0 190 430 39 Bniit. MuJiaja 136 5,3 780 810 800 Brit. Borimo 191 0,9 45 60 216 Niz- Indija 1904 68,4 660 900 23 FiiHiipini 296 16,3 325 280 37 palmovega olja in drugih palm-skih kultur. Je pa še cela vrsta proizvodov, ki so za svetovni trg zelo važni, tako čaj iz Jave, tobak iz Sumatre, manila iz Filipinov, razne začimbe, kina - skorja ter tropski les. Zemeljski zakladi niso prav posebno raznovrstni, nekateri pa se pridobivajo v zelo velikih količinah. Kositer se pridobiva večinoma v dnevnih kopih in njegova proizvodnja doseza dve tretjini svetovne. Kositrna ruda se koplje tudi v Burmi in Siamu, ležišča rude pa so v vsem Malajskem polotoku in na sosednih otokih. Večina tu izkopanih rud se topi v Britanski Malaji, del pa gre v predelavo v Anglijo in Nizozemsko. Posebne važnosti so ležišča zemeljskega olja. To olje se večinoma rafinira doma. Za svetovno preskrbo nima sicer zemeljsko olje Južnovzhodne Azije prevelikega pomena (samo 3 do 4 odstotke svetovne proizvodnje), je pa za samo preskrbo južuovzhodnega azijskega prostora na j večje važnosti. Izvoz kositrne rude, kositra in zemeljskega olja tvori skoraj eno četrtino vsega izvoza teh dežel. Od drugih rud je treba še omeniti ležišča voliramove rude v Burmi in boksitna ležišča v Nizozemski Indiji. Velike produkcijske možnosti in sijajni izgledi za dobičkonosno udejstvovanje v teh deželah so silno privabljale inozemski kapital. Nizozemski, angleški, francoski, ameriški in kitajski kapitalisti so v teh deželah investirali zelo velike vsote in so sedaj živo inleresirani na čim boljšem razvoju trgovine teh dežel, ker od tega zavisi obrestovanje njih investiranega kapitala. Veliko trgovinsko središče so bile države Strait Settlementa, zlasti pa mesto Singapur. Manj pomembna so pristanišča Nizozemske Indije. Zelo velika je medsebojna trgovina južnovzhodnih azijskih dežel, ki je znašala okoli 600 milijonov RM, približno eno četrtino vsega izvoza. Znaten del zunanje trgovine južnovzhod-no azijskih dežel je odpadel tudi na Hongkong in Japonsko. Delež slednje pa je bil razmeroma majhen. Tako je uvozila Japonska še leta 1938. iz Nizozemske Indije in Filipinov blaga za 150 milijonov, izvozila v te kraje pa za 200 milijonov RM. Gospodarske vesti V Ljubljani so bila v začetku aprila pogajanja zaradi prenosa poslov bivših jugoslovanskih zavarovalnic na Gorenjskem in Spod. štajerskem na nemške zavode. Srbska vlada je dosedanji kredit za javna dela v višini ene milijarde din kot nezadosten zvišala na 2.2 milijarde din. Finančni minister je dobil pooblastilo, da more za preskrbo potrebnih finančnih sredstev izdati blagajniške zapise. Komisariat za cene v Srbiji je določil nove cene za čevlje. Cene za moške čevlje se gibljejo med 650 in 940. din, za ženske čevlje med 540 in 640 din in za otroške med 250 in 390 din. Obutev pri čevljarju sme biti za največ 30 od-[ stotkov dražja. Cene za jajca so v Beogradu določene na največ 2.60 din za kos, cena perutnine pa je določena na Kako se je gibala trgovina teh | največ 45 din za žival. Naredbo o uvedbi sistema na- dežel kažejo naslednje številke za leto 1938. Uvoz OJ ci v ci >N ci M co Tu >N M ei s * O) •S ci 6 * 0) is ti ** Ci n '77 O 3