GLAS NARODA lisi slovenskih: delavcevy Ameriki. | Hm largest Slovenian Daily 3 ■ the United States. a Issued every da j except Sundays I 1 and legal Holidays. I 75,000 Readers. r | TELEFON; CORTLANDT 2876. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. " fKinvm*. r.nptt.avtyt 9-5*7« a NO. 233. — ŠTEV. 233^^ NEW YORK. FRIDAY, OCTOBER 3, 1S24. — PETEK, 3. OKTOBRA 1924. ~~ ~ VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL ^^^^^ --B5BBBBE^^ ' , ■ ■ -A.. — =a LIGA NARODOV SPREJELA PROTOKOL Arbitracijski dogovor, ki bo predstavljal temelj za razo-roženje, bo pospešil pomirjenje Evrope. — Nikak poskus ne bo vprizorjen, da se ustanovi državo in pol. Narodi izven Lige bodo ohranili svoje suverene pravice. — Govorice, da bodo dala Anglija Ligi narodov svojo mornarico na razpolago so neutemeljene. Poroča Arno Dosch-Fleurot Ženeva, Švica, "A. oktobra. — Arbilraeijski protokol I.i'io narodov jo postal gotovost. Plenarna skupščina bo da-).es sprejela ta protokol, najbrž ^oglasno. potem ko ga jo ofirijelnn dobila od komisij, ki so <»a sestavile. Pol ducata držav, pod vodstvom Francije, bo ta pro tokol '1,akoj sprejelo. Drine države, kot Anirlija, ki ne morejo odobrit; ]»rotnkola tako hitro, bodo zahtevale sprejem 11a skupščini Li*_r<' narodov. Xa ta način je dosegla pomirjenje Ev-rope. ki se je pričelo z londonsko konferenco ter Dawe-soviin načrtom, svoj prvi definitivni uspeh. Razoroževalna konferenca, ki se bo vršila prihodnjega junija 1 )o zahtevala prisilno arbitracijo članov Li^e za vse de'/ele, ki sprejmejo, najširše povabilo Ligo. Nav-zočnost Združenih držav se smatra vsled tega za bistveno važno. Protokol, ki je imel namen ojačiti dogovor glede Lige nart d< v. ho temelj razprav glede razoroženja. V zavesti, da je delo enega meseca v Ženevi le pri-čptck poniirjenja. so vsi govorniki na skupščini poživljali danes narode, naj sprejmejo delo, v kolikor je bilo zavrženo ter se lotijo nato naporncjšega dela razoroženja. Aristide Briand, zastopnik Francije, je imel najbolj učinkovat govor v prilog sprejema arbitracijskega protokola. Za A meri kance in Angleže pa je imel najbolj značilen govor lord Pannoor, v katerem je rekel. "To ni nikak poskus, da sc napravi iz Lige državo in pol, naddrzavo. Niti svet, ni skupščina Lige narodov iit- hosia imela pnlnomoe, da se vmešavata v notranje zadeve katerekoli deželo, dokler se ne doseže stadija, ki po-menja vojno ali vojno pretnjo, kjer stopimo v afero mednarodnega prava. **Suverenost vlad ho ostala taka kot je in zadeve, likajoče se domače jurisdikcije, bodo popolnoma izključene. 4'Liga no ho imela nikake eksekutivne polnomoči. Xe ho imela niti čet. niti ladij. Omejevala se bo na } r:poročila. Vsaka vlada ho ostala prosta, da se odloči, kako iu v kakšni meri lahko najboljše in najuspešnejše sodeluje v podpiranju dogovora in v skupniAlolžno-ti. da se pomaga žrtvi a«'resi j o. Olasilo se je, da je stavila Anglija Ligi 11a razpolago svoje mornarico. To je bedasto " Italijanski pooblaščenec Scialoia je rekel, da mora obstajati naslednja tioteza Liiro v tem, da poišče vzroke konfliktov ter jih odstrani. Besede lorda Parmonrja se lahke razlaga kot zagotovilo na naslov Amerike, da se novi pro tokol ne ho tikal notranjih zadev. Scialoia pa jo tudi izjavil, <1 rt je treba razmišljati o naraščajočem prebivalstvu Italije in Joponske iu o možni nemški ekonomski ekspanziji. IV-i nek arbitraei jskega dogovora na države izven Ligo, posebno Združeno države, je delal dosti preglavic šesta vitel jem dokumenta, ker niso hoteli staviti držav izven Lige v neutrodno pozicijo. Vsled tega je protokol sestavljen na tak način, da ne n ore biti stavljena država izven i.i-je v položaj d rum o vanega napadalca z ekonmskim bojkotom, prednosti, ka-*ere nudi Litra svojim članom. Liga bo vedno lahko proglasila zunanjo državo na-p2*lalcem. če be slednja napovedala vojno kakemu članu Licre, a njena polnomoc bi bila tam končana. Protokol ne duie Ligi nikakih posebnih polnomoči. GRŠKA KRALJEVA DVOJICA LAŽI - POLICIST JE BIL VODITE J GANGE Laži-policist načelu je banditski tolpi. V neki barvilni napravi v Brc 11x11 si je pridobi1, g svojo uni formo vstop v napravo ter spustil nato noter svoje tovariše. POGAJANJA GLEDE NEMŠKEGA POSOJILA Anglija bo vzela le eno četrtino nemškega posojila. Pričakuje, da bodo ostali evropski narodi posodili Nemčiji slične svotc, ostalo pa Amerka. MEDNARODNI KONGRES PROTI AMERIŠKI PRISELJENIŠKI POSTAVI. Praga, Cehoslovaška. 2. okt. — Tukaj sp vrši mednarorlni konpreM o priseljevanju in izseljevanju. Na VfVrajšni seji so govorniki st»-S"lasno obsojali novo ameriško priseljeniško postavo. V prihodnjih Vtih bo največje izseljevanje i/ Nemčije. Nemški delegat je so namreč dokazali, da iraa Nemčija devetindvajset mrli jo nov več ljudi kot jih more preživeti. OBISKI ANGLEŠKEGA PRINCA Ottawa, Kanada. 2. oktobra. — Kot se je danes Izvedelo, bo angleški princ, ki se mudi tukaj na s v« j i farmi, odpotoval 13. oktobra v Chicago, odt&m pa v D*»-troit. ___s,_=._^^_______ GRAD SCHOENBRUNN IZRO PAN. London, Anglija, 2. oktobra. — Angleška vlada, so izjavili zaklad-Jiiški uradniki, — ni pripravljena investirati več kot deset milijonov funtov v štirideset milijonov funtov obstoječe nemško posojilo, na temelju Dawesovega načrta. Anglija pričakuje, da bodo Šved >.ka, ilolazLsdka hi šviea prispevale nekako pet milijon »v funtov, Francija in Italija vsaka po dva milijona funtov, in Belgija en mi-Ijon funtov. Na ta način Iti ostalo e približno dvajset milijonov fur. ov za Združene države. V teku desetih dni ho sestanek zavezniških in ameriških izveleii-eev razpravljal o kompliciranem problemu i az b-lit ve reparacij skill anuitet na temelju Dawesovcga načrta med zavezniki i:i Združenimi državami. To bo ugladilo pot za sestanek finančnih ministrov, kot je bilo dogovorjeno na london-ki konferenci. Ta sestanek se bo najbrž vršil koncem tekočega meseca ali v priče t ku novembra meseca. London, Anglija. 2. oktobra. — Dr. Hans Luther, nemški finančni minister, je dospel včeraj semkaj, da se udeleži kot nemški zastoj,-n"ik pogajanj, katera je vodil dr. Hjalmal Sehacht. ravnatelj nemške državne banke, z angleškimi, ameriškimn in kontinentalnimi bankirji v zvezi s plotiranjem nemškega posojila v znesku štiridesetih milijonov funtov, kot določeno v reparacijskem . načrtu Davvesa. Pred kratkim >ta odpotovala iz Londona proti Parizu bivši grški kralj in kraljica. Slika nam ju kaže, ko se poslavljata od svojih prijateljev. KANGELAR SE POGAJA Z NEM, MGNARHiSTI GORKI JE V ITALIJI. Dunaj, Avstrija. 2. oktobra. —j V schoenbrunn-'ki grai. kjer so .svojčas stanovali avstrijski cesarji. sa vdrli včeraj neznanci ter odnesli veliko dragocenosti. O tatovih nimajo nobenega sledu. POLET ARGENTINSKEGA LETALCA. Šanghaj, Kitajsko, 2. oktobra. Argentinski letalec major Pedro Zanni, bo jutri zapustil Jvitajsko ter polrtel proti Japonski. Njegova prva postaja bo mesto Kago-šima. • Zanni namerava še to leto poleteti preko Pacifika, dasiravno mu izvedenci zatrjujejo, da bi bil polet v teb mesecih jako n'evaren. Napolj, Italija. 2. oktobra. — Znani ruski pisatelj Maksim Got-ki. o katerem so te dni list Sporočali. da leži smrtnoho]a:i v nekem meran^kem zdravilišču, se nahaja v vili Masso pri Sorrentu popolnoma zdrav. Pri njem sta sin in si-naha. Gorki piše nov roman katerega upa skončati do novega leta. Koncem oktobra bo odpotoval v Amalfi. SLAVNI NEMŠKI ZDRAVNIK UMRL. Berlin, Nemčija. 2. oktobra. — Tukaj je umrl v -starosti 68 let profesor Rotter, glavni operater v St. Iledwigs bolnišnici. Njegove spretne roke in mirni živci so biii znani med zdravniki po vsem svetu. Samo na slepem črevesu je operiral 40,000 oseb. Voditeljem monarhističnega gibanja je obljubil, da bedo postali ministri, ako se izrečejo za monarhijo. Nemčija bo pristopila k Ligi. Berlin, Nemčija. 2. oktobra. — Nemške voditelje jako vznemirja vprašanje, če bodo nemški nacijo-nalci zastopani v Marxovcm ministrstvu ali K'T j", večina nemške naeijo-nalne ljudske stranke glasovala za Dawesov načrt, ter mu s tem zasigurala sprejem v državnem zboru, imajo naei/ojvalci pravico zahtevati par sedežev v minist:-stvu. Vlada je pa v škripcih, kei-noep izgubiti podporo soeijalistov. Zaenkrat se ve zagotovo, da Marx ne bo vzel v ministrstvo rl irpit.za. ki je še vedno jako so-vražen vsled bojevanja s podmoi->kimi čolni, brez dvoma bodo pa mora'i priti v postov drugi kandidati nacijf»nalne stranke. Edino, kar zahteva Marx od njih je. da bi se izrekli za republiko in da bi že vsaj navidez prt.-nehali s svojo monarh i stično propagando. V vladi bodo dobili par sedežev tudi socijalni demokratje. vslc\. pa naj ji je zasigurala nevtralnost ali ne. Proti pristopu Nemčije k Ligi narodov so posebno lil>era'ci. Sedem banditov, kojih eden je oblečen v uniforma policista, je v četrtek zjutraj z nastavljenimi revolverji odnesdo za #15.000 vrednosti surove svile iz neke barvilne naprave na Lafayette Ave v Bronxit. par ur potem ko je pet mož prijelo ter otlvedlo nekega šoferja tovornega avtomobila v Elinhurst., L. 1.. kjer so ga banditi vrgli iz avtomobila. Nadaljni banditi so se odpeljali s tovornim avtomobilom, ki je bil poln blaga v vrednosti 100 tisoč dolarjev. Dva na daljna roparska napada je vprizorilo sedem mož tekom poznega popoldne in večera 111 vsled tega je v celem sedemnajst banditov, katere išče sedaj policija, posebno v krajih, ki so znam kot brlogi in zbirališča zločincev. Laži-policist je prišel k vratom barvilne naprave v Bronxu ter potrkal. Štirje uslužbenci v noi trailjosti so videli njegovo unifot-rao ter odprli. "Policist" je držal v vsaki roki revolver, s kaiterim je kril uslužbence. Nato je po-mignil svojim petim tovarišem, ki so vstopili, vzeli svilo ter jo pričeli znašati na truk. ki je čakal j zunaj.-Nat o je cela sedmorica iz-: ginila. Napad na truk s svilo se je za-vršil na devet in dvajseti cesti, med osmo in deveto Avenue, zelr* prometnem delu mesta in pred očmi številnih, ki pa niso vedeli, kaj pomenja vse to. Bernard McGoev, šofer truka, je bil dvignjen s sedeža in banditi <0 ga naložiili 11a avtomobil ter oci-vedli v Ečmhurst, L. I.. kjer -o ga brez vseh cerimonij vrgli iz avtomobila ter se odpeljali. Banditi mu najprvo zvezali roki in nogi, a pozneje so mu prerezali spone na nogah, da je mogel hodit, Znašel se je na temni cesti ter spoznal, da je na Colonial in Corona Avenues, v Elmhurstu. Stopil je v mik o garažo, odkoder je bila poklicana policija, ki pa ni mogla najti nobenega sledu. Tudi ukradeni truk z dragocenim tovorom je izginil brez sledu. DELAVCI NISO ZADOVOLJNI Z ZVIŠANJEM PLAČE. Webster, Mass.. 2. oktobra. — Strajkujoči tkalci so na velikem zborovanju sklenili, da dvanajst odstotno povišanje plač. ki ga jim nudijo gospodarji, nikakor -ni za dostno. Vršila se bodo nadaljna poga-janja. MLADI ROOSEVELT JE PROTI KLANU Republikanski kandidat za mesto newyorskega governer-ja se je odločno izrekel proti tajni organizaciji. — Velika demonstracija v Oyster Bay. — Nekoliko zgodovine republikanske in demokratske stranke. — Demokratska stranka je naložila New Yorku ogromno breme. — Kaj bo storil, če bo na krmilu. * Oyster Bay, L. 2. oktobra. — V navzočnosti tako velike ljudske množice kot je že leta in leta ni videl tukajšnji kraj, je bil veeraj zvečer Theodore Roosevelt mlajši obveščen, da ira je nominiral republikanski državni konvent kandidatom za mesto govemerja v New j Yorku. Raz ven republikanskih voditeljev iz vseh delov dežele so bili na licu mesta tudi sosedje Roosevelta, ne-glede na to, kateri stranki pripadajo. j V svojem sprejemnem govoril je obljubil Roosevelt varčevrrnje v državnem gospodarstvu, obsodil Ku Klux Klan ter se zavzel med drugim za varstvo delavcev, zgradbo nadaljnili podzemskih železni*1 ter razširjenje ženskih pravic. I Nominacij ski nagovor je imel polkovnik Donovan iz jBuffala. Pozval je governerskega kandidata, naj dvigne vojni klic za mladino, naj se strne krog dobre vlade, j "Vjiša naravna de-dsčina je bil dar,'T je rekel Donovan, "da razumete navadnega moža ter se smatrate enakim žnjim." j Roosevelt jc nato govoril z verande svoje hiše, ki 1 stoji približno eno miljo od Sagamore Hill, kjer se nahaja dom njegovega očeta. Zahvalil se je najprvo za rrmogobrojuo udeležbo' Ver ^za poklonjeno mfuj čas^r ter pričel nato razlogati zgodovino republikanske stranke in tudi zgodovino demokratične stranke, z ozirom na narod in na posamezne države. Gledo demokratov je rekel med drugim: "Pred štirimi leti so skušali demokrati potegniti to deželo v a, 3. okt. 1924. GLAS NARODA ALSVINI MH.VI •vnM and Publish*« fey W> f pilil Publishing Oompuf (A Corporation) ■am1w, frlftih____iqpf »knkpiw. twiwii Pfaco of BusIimm •* Dm Corporation and Adtfroaoas of Abovo OfTloorax ■» Co rti an dt tr—t. feorough of Manhattan. Naw Yorfe Cl%r. N. Y. " t L A I NARODA* _(Valoo of tho Pooplo)__ _laanad Iwry Day Excopt Sunday and HolMara_ f« Mto valja fiafe aa Amwlko ,Za New York u «Ma Ma •n Kanada .............. fS.oal Za pot lota ..........................9&M. '.« lata ................... $3.80 Za Inorematva za aalo Ma ....... I7.i» »a *o»-» w. <1.M'Za pol lata —............... WJ" __feuboeHptlon VaaHy »e.Ca_ _____Advortlaamont on Apr—mant___ _"taa Naroda" tehaja vaakl dan I »vzemi! nadall lit araanlfcaa_ >o*tal kraa poOplaa la oaobnoatS aa no prlobfiujejo. Denar naj ao Uh^oU po HJaH pc mo nay OrAar Prt apramambl kraje naročnikov, proalmo. da aa mil tudl yrajtajl blrallUa naana nl. da httreja najdeio nmalvwoSMm._ " a L A I NARODA" m fetroot, Borough of Manhattan. Naw Vaffcu M. V, Tolaphono: Cortland t 287» _ BREZ KOMENTARJA Prijatelj naseira lista nam pi^c: — K<» si izbir aelovek tovariša, si izbere takega, da je ponosen nanj, da se lahko postavi z njim pred vsem svetom ter da se ira nikjer in ob nobeni priliki ne sramuje. Tak prijatelj ceni v javnosti svojega prijatelja bolj l:ot samega sebe. Obstoji pa še neke druge sorte prijateljstvo, ki je v vseli ozirih zagonetno, ki ni natiirno, pa vseeno dobro nese. To je prijateljstvo med neodkritošrčneži, kojih vsak ima svoje skrite namene, pa je v njihovem svetem interesu, držati skupaj in varati javnost. Taki prijatelji delujejo po natančno začrtanem programu v skupno in medsebojno korist. Trije taki so tudi med ameriškimi Slovenci v Ameriki. Pater Koverta ie uvi del, da ni toliko vreden, da bi dal pošten ameriški Slovenec nanj pol solda. Ker je dober trgovec, si je začel izbirati zaveznike. Najprej mu je sedlo na limanice Glasilo slovenske katoliške organizacije. S tem sredstvom si je zasigural precejšen krog Slovencev, ki vsled j.travil svoje podporne organizacije ne morejo biti proti njemu. * 1 Ker mu je bilo pa to premalo, in ker mu je denar vsakega rojaka dobrodošel, pa naj bo rojak katoličan, svobodomislec ali karkoli bodi. je dal ustanoviti v New Yorku nekako neodvisno glasilo ("Naš Dim'"), katero se dostavlja brez javnega dovoljenja čikaškega frančiškanske tra komisar jata. Ta trojica 'tvori prijateljsko vez. kakoršno sem zgoraj omenil. Pri tem je najbolj značilno, da se vsi trije listi — "Edinost'*, "Glasilo" in "Naš Dim" vzdržujejo takore-koč iz ene malhe in da se >ri trije listi v javnosti tako strašno sramujejo drug drugega. Peter ni bil Jezusa tako temeljito zatajil kot taji ta čudna trojica svoje medsebojno prijateljstvo. Koverta daje Majku Oigaretu navodila, pri tem bi pa nikdar javno ne priznal, da je prijatelj in duševni vodja tega duševnega nadslabiča. Majk Cigare se papagajski izgovarja članom, da kot urednik katoliškega lista katoliške Jednote ne more drugače prepisovati kot mu pravila velevajo. Bolj kot vsak gad svoje noge, jia taji svoje zveze s Koverto. Lastništvo "Našega Dima" je svojega čikaškega krvnega brata napram naprednemu slovenskemu elementu v Ameriki tako nesramno zaVajilo. da ga niti cucek ne oslini. Kovertove pristaše pa vabi y svoj krog, češ, saj smo si žlahta. saj smo si eno. Pred javnostjo tajc drug drugega, njihovi cilji in nameni so pa isti. Da niso prav posebno pošten i, ve že marsikdo in bo sčasoma vsakdo izvedel. j Ce so njihovi cilji pošteni in če je res nesebičnost v njihovih namenili, naj povedo javno ameriškemu narodu,1 kaj so in čemu je namenjena ta zveza, katere jih je v javnosti sram. i V tem slučaju bo uarod svojo zinil. In naj bodo prepričani, da se narod le redkokdaj moti. Dopis. Iz Belokrajine. Naša adlešička fara je slovela že priliki poklo- nit ve kmetske mladine poskočno, kolo. Vsi navzoči poslanci in vsi navzoči slovanski gostje so zaigrali kolo. Bila je prav pestra slika. Na Bledu so naši dečki odnesli nagrado za noše. Kakor čujemo so se Žuničani prav resno zavzeli, da nama pomagajo zgraditi potrebni most. To je jirav lepo in še enkrat prosimo, da ubirajo pridno prispevke v ta namen. Postavili si bodo prav lep spomenik, ki bo stoletja pričal o ljubezni naših ameriških rojakov i do starega kraja. Imena prav požrtvovalnih rojakov bomo dali' vrezati v kamenito ploščo in jo vzidati v most. 'Načrti, ki jih je ig. prof. zastonj De hočete vedeti, kal:o kuhati z Borden-novirn Evaporiranim Mlekom, nam pošljite, ta oglas zaeno s svojim imenom in naslovom, in mi vam bomo poslali knjigo navodil, kako je treba pripravljati najokusnejša jedila. š Bordens Evaporirano Mleko lie sta- I ne več kot druge temeljne vrste I mleka, toda za seboj ima qaranci- J jo in čistost, okus in svežost. za katero so se Borden's zavzemali izza leta 1857. No- 1 Bj^v THE BORDEN COMPANY BORDEN DLDG. NEW YORK I ^unsweetened ^ Evaporate® Milk Iz Jugoslavije. Napad na zaljubljeni parček v Zagrebu. Dne 16. sept. nekako okoli 1. ure zjutraj se je vračal invalid i Štefanovi*' .s svojo zaročenko iz gostilne v Novem Xaselku pri Za_ jgrebu. Oba mlada človeka sta j to nekaj časa sedela na trati poleg tvornice tekstilnih izdelkov na ■ Zavrtniči. Približal se jima je mon-Iterski pomočnik Rok Zegota 1n legel je v trvo. Ko ga je Štefa. I novic* vprašal, kaj pravzaprav hoče, nakar je Zegota pričel kričati: Tvoja pumea mora biti še nocoj iRioja!" Štefanovič ga je opozoril, da naj ne govori neumnosti- Šego-ta je nato vstal in se oddaljil, čez nekaj časa pa se je vrnil v družbi štirih mladeničev. Trije od njih so navalili na Stefanoviča, ga pretepli in vrgli čez podrug mater visok plot. Ztefanovič je vstal in odliitel po pomoč. Medtem pa so neznani napadalci odvedli devojko. Šegota ji je z robcem zamašil usta, nakar so jo vlekli do železniškega tira in jo slorabili. Ko je prišel Štefanovi«' kasneje z drugimi ljudmi na pomoč, so napadalci pobegnili; de_ vojka je bila nezavestna. Policija je takoj drug dan aretirala Šegota, ki pa svoje dejanje zanika in t**di. so devojko napadli in zlorabili štirje mladeniči, ki jih ne pozna. Pri njem so našli robec Šte_ fanovičeve zaročenke. Oddan je bil sodišču, dočim je policija ostalim napadalcem za petami. Orožnik je ubil nasilnega pijanca. Kočijaž Luka Zdravkovič. stanujoč v Ratarski ulici v Beogradu, je prišel pred dnevi pijan domov in je pretepel svojo ženo in hčerko. Xa pomoč je bil pozvan orožnik Ob rad Mihajlovič na katerega je pijiani Zdravkovič navalil j in mu hotel odvzeti puško. Medj ruvanjem pa se puška nenadoma j sproži in krogla je zadela Zdrav-kovica v trebuh. Bil je takoj rar-j te v. j Sličica iz življenja v Trstu. Amalija B. .ki je rodom iz Milj pri Trstu in .stara 15 let. služi v Trstu pri neki družini za služkinjo. V nedeljo se je Amalija po_ ljala s parnikom domov v Milje in se je potem zvečer z zadnjim parnikom vračala v Trst. Amalija je za svojih 15 let prav krepko razvito dekletce in lahna poletna o-j bleka je bolj razkrivala kot pa za_ I Dr. ing. Kasal iz Ljubljane so krasni in pričajo o veliki sposob-j ncrsti strokovnjaka za betonske I mostove. Letošnja vinska letina bo bolj slaba, ker je palež uničil skoraj polovic« pridelka. Prav lepo sliko belokranjske svatbe je naslikal akadem. slikar Maksim Gaspari za ljubljanski muzej po naročilu našega rojaka g. ministra n. r. Dr. jZupaniča. Slika predstavlja prizor, ko sv |Vsujejo veseli pirniki iz cerkve. Na sliki je četz 60 oseb, ki so vs-v starinskih nošah. Slika bo pravi kras za muzej in lep spomin na Belokrajino, kjer narodna noša precej pojenjwje. j kri vala njene v mladostni bujno. sti kipeče oblike. Xa parniku je zato imela precej občudovalcev, a posebno eden med njimi, neki mehanik. Romano Zanini, ki pa jih ima že 45 na plečih in je doma lam nekje od Vicenze, se je kar ni mogel nagledati. Približal se ji je že na parniku in jo zapletel tako zanimiv razgovor, da sta ga nadaljevala tudi še potem, ko sta v Trstu stopila s parnika. Ilodila sta skupaj p<> mestu vse do ulice Oattcri, kjer na št. 32, v pritljičju stanuje Zanini In zgodilo se je, da je Amalija stopila z Zaninjjcm v njegovo sobo. ker ji je dejal, da ji bo dal neke stvari, ki naj bi jih ona prihodnjo nedeljo, ko pojde zopft v Milje, vzela seboj. Ko pa sta bila v sobi. j«' Zanini zaklenil 'vrata s ključem, pograbil Amalijo in zahteval da naj sle<"e :oč avstrijskih kron je za en ši-liiig. j Ko so bile pod krilom nemške ' Avstrije Čehoslovaška. Jugosla-I vija. Poljska, dobršen del Romun-. ske m i>rovince drugih narodo\, 'je nemška Avstrija še precej do-j bro s tkronco izhajala j Toda brez teh dežela si tudi s ' šilingom ne bo docjti na bolj-šeiu. * Dne 8. oktobra bo odplul proti Ameriki največji vodljivi zrakoplov Zeppelinovega tipa ZR—3. Xa pravil i ga Xemci. Ko bo plul preko francoskega ozemlja. bi> Francozom brez dvoma «ežko pri sreu in se bodo kesaii. da je bil mir sklenjen že meseca novembra leta 191S. ★ Oh. kakti čudni so ljudje. Zadnjič sem prišel po opravkih v slovensko hišo. Xaši ljudje so sploh post režij i vi, in gospodinja ni vedela, kako bi mi postregla. Ko je dala beseda besedo, je (strahotna prinesla gospodinja na (mizo kozarček žganja. Pokusil sem, bilo je izvrstno, i in sem pohvalil gospodinjo, tla imajo dobro robo doma. t — O, ne. — se je pričela izgovarjati. — moj brat ga je prinesel. — Ali mogoče poznate mojega brata.' ' — Seveda ga poznam. — sem odvrnil. ' Tedaj je izprevidela. da je rt«. ' kla preveč. I — Veste, — se je opravičevala, — pa tudi moj brat ga ne dela 'sam. Form a 11 mu ga je dal v šopu. Že od lanskega leta ga imamo. | Ko sem se poslavljal, je snela 'gospodinja moj klobuk s kotlička, ki se je šopiril v kotu ter me vabila. naj ja še kaj pridem naokoli. i j ★ 1 Ko se bo angleški prestolonaslednik vrnil v London, mu bodo I izročili izvanredno knjigo. J Xe\vyorško časopisje je namreč toliko pisalo o angleškem princu, •ko se je mudil v New Yorku. da i so že slehernega ušesa bolela. Ta-kozvana "visoka"' družba je najela par urednikov, ki so izrezali : iz ne\vyoršk.ih listov vse, kar je bilo pisano o princu in nalepili izrezke v knjigo, ki je debela 500 strani. J i Zanimivo bi bilo stati poleg, ko l>o princ knjigo prt listal in morebiti tudi prečital. Ce bo princ vzklikni, ko bo knjiiro prelistal "O. ti prokleti osli", je princ jako pameten člo-. vek. " j i * ! i Xa republikanskem tiketu kandidira v državi Xew York Roost ! veltov sin za governerja. 1 Sklicuje se na sloves svojega očeta in skuša prodreti pri voli tvah. S svojo kandidaturo bo preizkusil. koliko zastarelih idej je v newyoy ršk i h volil cih. Ako bo izvoljen, bo to jasno znamenje, da vol i le i verujejo v j prestolonasledstvo kot naprimer \ veruje newyorški slovenski dohtar Polona. Pameten človek pa ne bo vpra ! šal, kdo je bil kandidatov oče in kakšen je njegov sin. Kandidata bo pretehtal in precenil ter mu bo oddal glas. če ga bo smatral zmožnega in vrednega. Osobnost pokojnega Roosevelta je bila tako tipična in pristno ameriška. da se vsak strahovito osmeši. kdor ga hoče posnemati, pa magari. da je to njegov rodni sin. Sin velikega Lincolna, ne vem. če še ž h'i — svoj čas je bil predsednik neke velike železniške družbe v Ohicagi. je najbolj proslavil svojega očeta s tem. da si ni upal v javnosti izgovarjati njegovega imena in mu ni niti na misel prišlo, da bi se mu prispodab-ljal. jZima se bliža. Večina roja)kov naj si preskrbi dovolj premoga. Nekaterim bom pa jaz včasih zakuril, da jih v največjem mrazu ne bo zebio. t 3fug0fii0uattska Ustanovljena 1. 1898 Kalni. Sfrimnta Inkorporirana L 19GI GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDA.V. 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOI IS BALANT. 1508 E. 32nd Street. Lorain. O. Tajnik: JQKEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVEKN, «11 — 12th Are. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GUAITEK. SOS American State Banic Bldg. «00 Grant Streei M Sixth Ave. Pittsburgh. Pa- Nad zorn I odbor: ANTON ZBASN1K, Room 206 Bakeweil Bid«, cor Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ". 1334 W. 18 Street, Chlcaro. m. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Pnrotnl ndbnr; LEONARD SLABODNIK, Box 4S0. Ely. Minn. GREHOTt J. PORENTA. 310 Stevenson B!de.. PuyaJlup. Wuh. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Avenue, Cleveland- O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". - Vee stvari tlkajoffe se urannih Kadev kakor tudi denarne poinjatve naj se poSiljajo na glavnegra tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika pomtnegra odhora. ProSnje za sprejem novih Članov In bolnUka ■pričevala naj se pošilja na vrhovneea. zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jertnota se priporoCa vsem Jtigoslovanbin aa obilen pristop. Kdor želi postati f-lan te orpaniza^ije. naj se zglasl tajniku bližnjepa društva JSKJ. Za ustanovitev novih arufitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Novice iz Slovenije. i . I Težka nesreča na cesti. 1 Te dni jo pelijal šofer konzervne1 tovartie na Vrhniki A v pust Kojroj s tovornim avtom po Sini« 11 CJrr-gorčičevi ulici v smeri proti (.Jra-ilišeu. Ko je pasiral Igrriško ulico je pridrvel na kolesu proti njemu orr.žniški narednik Anion Cujee in se zaletel naravnost v avto. K<»-aroj se je hotel umakniti na iVsno proti Rimski eesti a je bilo že prepozno. Čujee je zgrabil pri avto-mobilu za hladilnik, kola pa se je že trlo pod kolesi težkega avtomobila. Kogoj je poskušal nato avto ustaviti, kar pa ni šlo tako naglo !n je ta vlekel nesrečneža nekaj metrov s seboj. Končno se je š< ferjn vendarle posrečilo vozilo ustaviti in dvigniti narednika, ki je bil močno ranjen na desnem seneu. V bližini stanujoči prima-rij dr. Tičar je nudil poškodovancu prvo pomoč. Ugotovil je, da si je Cuječ pretresel možirane ter se ga je takoj prepeljalo v bolnico. Njegovo stanje je jako nevarno in se je bati, da bo poškodbam podlegel. i j Zdravstveno stanje mesta 1 Ljubljane."* J Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času r>d 7. do 13. sept. izkazuje to.le statistiko; umrlo je 2M oseb, 13 moških in 10 žensk. Smrtni vzroki: živi jonska slabost 1. jetika 1. škrlatiea 1. zastrupljene rane 1. srčna hiba. bolezni žil j a 3, drugi naravni smrtni vzroki 13, sluča jne smrtne poškodbe *J, Med tem časom se jo rodilo 21 otrok. 10 dečkov in 11 deklic- Naznanjene nalezljive bolezni: škr-la i>a 2 slučaja. Elektrifikacija Ptuja. Mesto Ptuj dobi v kratkem e_ lektrično razsvetljavo. Električni za-drugi se je po dolgotrajnih pogajanjih posrečila ugodna rešitev < jVkt rifik:u'ij|e. (Jradnj.o eloktri-«"n.'ga omrežja je prevzela tvrd-ka '•Transformator"' v Ljubljani, je stavila najcenejšo ponudbo. Ti'd i potrebna finančna sredstva '/:! zag< t o vi jen a in se bo torej z delrm lliku takoj pričelo. Naj-U;1 v šestih mesecih bo r!«-k- trična razsvetljava v občinah Ptuj in liri-g ž.- funkcijonirala. 1 Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl po_ si'sinik in trgovec {Mihael Mra-limr. star (»0 let. Kaznovan tat. Pi lniki. ki so prispeli 17. sept. zjutraj i/. Brežic v Maribor, so pripovedovali, kako slabo se je godilo tatu. ki je v Brežicah proti jutru zlezel skozi okno kolodvorske restavracije v sobo, kjer je prenočevalo več živinskih preku-povalcev, ki se je zbudil, zgrabil j tal 11 in ga začel z vso silo prete-p?;ti. Pri tem so se zbudili še ostali njegovi tovariši, ki so vsi po vrsti malopridneža pre lepi i, {naposled pa privezali k dreves« pred kolodvorom. Šele došli orožnik je zjutraj rešil ta.tu i/, neprijetne-gapoložaja. Grd zločin v Subotici. V Subotici je bil prijet neki -To_ sip Šlezak, ki je zlorabil 0 letno deklico, hčerko goppodi-itje pri kateri je stanoval. Šlrzak je deklico tudi sp< hio okužil- Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na "Special Interest Account" OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo VaSe sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y» fiLAS X A RODA. 3. OKT. 1024. O razmerah v stari domovini. Poroča Fr-s Okoli poldne smo dospeli v Rogaško Slatino ter se ustavili v hotelu " Pri Posti", kjer smo imeli dobro kupilo za zmerno ceno. Rogaška Slatina je zelo vabljiv kraj. Le]*.- so hiše i" hoteli, ulice zelo snažne, j>osebno pa je lep zdraviliški park z nasadi. Ob pai-'ku je zelo lep zdraviliški hotel in drugi hoteli so vsi zelo moderni. V parku so lope. kjer izvira rogaška ki>la voda. ki je nadaleč zna na. — Na želodcu bolni ljudje se hodijo tja zdravit, da pijejo pri izviru kislo vodo. a imaj > tudi di-jetne predpise od zdravnika. T<> vodu pa ttidi najvdnjujejo v steklenice in izvažajo na vse strani. Posebno je dobra ta kisia voda. če se primeša k vinu, posebno be-leimu. Rde.'-e vino pa napravi temno. tiovoril »'-in s starejšim gosj>o-< if »m iz Slatine in se pohvalno izrekel o vsem, a mož mi je rekel, da v-«- to. kar vi lint, je podedovano o I stare deželne vlade i/, (»radca. ko j,- š<- nemštvo vladalo. Takrat so imeli dober smisel z;: take naprave. Slatina pa ima tudi zelo lepo okolico za šetalee in jKtvsodi lepe -teze. 1/. Slatine smo se poklali z avto ]»roti Zagrebu. Pot iti bila po-M'iuid dobra. a vendar smo jo dobro prevozili. Povsodi je bilo videti lepo sadno drevje z obilim sadjem. Ko miio dospeli na llr-vatsk« . je bilo takoj opaziti veliko razliko na ljudeh in v gospo darst vu. Tudi na Hrvatskem je bilo dosti >adja. toda češplje so slabo vs[>evale. Poljedelci so marljivo olavo pospravijali. ob potih pa .smo opazili cele trope gosi in puranov. Popoldne smo dospeli do Podsuseda. kjer se je pričela zelo slaba in zanemarjena pot. Voziti je bdo treba p-»časi in previdno, da >e ne bi ves .ivto pokvaril. Dospe v ši v zairrebško predmesi-je, nas je ustavil mož pravice s puško na rami in plačati smo morali pet dinarjev cc-tarine za tak'-.slabo cesto. Tako smo počasi vendar dospeli v Zagreb. Čudno st> mi je zdelo, da -o bili nekateri policaji ohoro-ženi s puška mii. drugi pa zopet si-mo z revolverji in malo palic i. Prijazni so bili ti ljudje in so rn-di povedali, kam kreniti po uli-eah. Zagreb je lepo živahno mesto, posebno je lep Jelačičev trg. 1 "lice so bile zel-o živahne, promet je velik. poleg tramvaja mnogo voz in avtomobilov. Lepe so trgovine, a eifufzem dobro raz pa sen. Banke imajo veličastna poslopja. I i * -co so uprav popravljali in na novo tlakovali. Bila je za obči pro met zaprta. Hotelov pa v Zagrebu ni na razpolago, in kjer smo vprašali za prenočišče, povsod je bilo zasedeno. Iti bi morali na stanovanjski urad. da bi nam odkazali stanova, nje po raznih privatnih hišah, kar pa nam nikykor ni ugajalo in odločili smo se takoj po večerji zopet odriniti proti Sloveniji. V Zagrebu grade sedaj pa"- ve 1 k hotel blizo kolodvora, ki b*» mogoče za nekaj časa zadostoval, a nikakor ne za dolgo. ker s,- mt. sto zelo hitr i razširja. Tudi v Za-•rrebu ni bilo videti postavati oficirjev ali vojaštva, dočim je bilo po vojašnicah obilo vojaštva, kar una gotovo svoj vzrok namreč — politika Hrvatov z Radičem na čelu. Na Hrvatskem bi se dalo marsikaj dobrega ukreniti, ali kaj. ko se več .politizira, nego pozitivno dela. Ko je bila Hrvatska še pod madžarskim jarmom, je imela veliko lepše in boljše ceste in marsikaj j.' bilo bolje, nego sedaj, ko je osvobojena. Toda po nazoru polit ikašev Radičevega kova še ni prav os lobod ena in hoče svojo posebno pogačo. Proti večeru, že ko smo se vozili proti SamoboTU, je pričel zopet dobro liti dež. Avto je dobro vozil, ko smo dospeli čez Brežice .v Slovenijo, kjer so bile ceste zopet lepe. Precej pozno so dospeli v St. Jernej, kje smo se malo okrepčali pri Majzclnu s pristnim cvičkom. Konečno smo dospeli v Novo Mesto, a vsled pozne ure in dežja smo jo kar naprej ubirali proti Ljubljani. Med potjo smo marsikaterega zajca in celo lisico prepodili. V Ljubljano smo dosjndi po polnoči. Omeniti moram, kako čudne, nazore imajo naši ljudje doma. Go- j spoda. ne vem. ali iz Ljubljane j same. ali iz vse Slovenije, je kra-.ju podarila Cekinov grad blizo soške, nekoč laM Pagliaruzzijev. Grad je obširen, ima zelo velik vrt in tudi gozdne parcele. Kasneje so pa sprevideli, da slepci nimajo lastnega doma in pričeli so štu-i dirati. kako da bi tem siromakom preskrbeli nov dom. Denarna kriza povsodi, odkod vzeti par milijonov za zgradbo in upravo? Ako i»i pa prej malo premislili, bi bil Cekinov grad kakor nalašč lep dom za slepce. Seveda bi" morali marsikaj prenoviti, a to ne bi veljalo milijonov. Kralj pa tudi nikakor ne bi bil užaljen, ako ne bi dobil tega gradu. Tam* kralj itak nikdar ne stanuje. Ako pride v Slovenijo, gre raje v lep» grad na Bled. Ako bi hotel v Ljubljani ostat o. mu je na razpolago divni deželni dvorec v Zvezdi. I'ver jen sem. ako bi gospoda, ki je v dobrih stikih s kraljem, temu omenila veliko potrebščino za. slepce, gotovo bi ta grad izročil v vzvišeni namen, in vseh skrbi bi bilo konec. Čudni so naši ljudje. Na eni strani nobel. da darujejo z obema rekama, na drugi pa tarnajo in fehtarijo naokoli. Enako se mi zdi s trgovsko fakulteto, ali akademijo. Sedaj bi radi imeli lepo. drago stavbo za ta zavod, kateri bi veljal 12 do 13 milijonov dinarjevc. Država sama nima na razpolago denarja, enako ne dežela — Amerika naj d i. Saj je tu denar na cesti, samo pobirati ga je treba, si mislijo doma. V Ljubljani pa je veliko šol. ki imajo zelo dosti prostora, zakaj ne bi teh uporabili za to akademijo.' Praktično je treba urediti se v -ili. da pridejo boljši čas:. Premagati se da vse z dobro vo I jo. V vseh šolah >o prostori pn Is ur na dan prazni. Ali ue bi bi! " praktično, da bi realki, recimo hodili v šolo zjutraj od >—12. par dni in obiskal razne banke. < katerimi sem sklenil ožje trgo-v sko poslovanje. 25. avgusta ser pa odpotoval v Trst zaradi raznih bančnih poslov. V Trstu smo bili zelo iznenade ni. ker v nobenem hotelu ni bih dobiti prenočišča. Dasi smo vpra šali v 20 hotelih, nikjer ni bil' prostora. Hladno vreme v gn> skih pokrajinah je prignalo ljud :ia Adrijo. kjer so čakali parnike la odpeljejo v solnčnato in toplo Dalmacijo. Vendar smo dobili stanovanje pri sorodnikih z* :ino noč. V Trstu ni več iste živahnosti kakor pred vojno. Od rešen je Trst nolit.ično. kakor so želeli že davn irredentisti. gospodarsko pa je ze lo prizadet. Iz Južne Italije se je naselilo veliko število delavcev in so radi ceneje delavne moči izpodrinil: stare delavce. Tudi mnogo drugih italijanskih špekulantov je po prf-vratu prihitelo v Trst in pokupilo za precej visoko ceno razna podjetja, katera pa sedaj prodajajo Miissolinijeva vlada na tnijih. v veliko izgubo. Kot vidijo, .so se z '•odrešenjem" Trsta dobro prevarali. Slovenski živelj so prt. cej zatrli, kadar pa gre za kupčijo. zna marsikdo slovensko. Tako sem naletel na izvoščeka. ki je dobn, govoril slovenščino, ko je nas čul govoriti. Enako je bilo z nekim natakarjem v gostiln:. V Trstu blizu kolodvora lastu-je tudi Ford veliko tovarno, a v tej tovarni samo avtomobile sestavljajo ali montirajo; razni deli pridejo po morju v Trst in tam avto sestavijo. S tem prihrani Ford mnogo na carini, ker za popolnoma izdelan avto bi moral plačati višjo carino, za posamezne dele pa veliko nižjo. Razvaline Narodnega. Doma pa še stoje kakor pred 3 leti. Z ita-jlijansko vlado se kar ne morejo pogovoriti za ceno odškodnine. | '11. avgusta pa smo jo zopet ubrali s Simplou ekspresom proti ! Parizu. kamor smo dospeli 2>v a\-' glista zjutraj ob 8. uri. V Parizu je življenje zelo ž:-i vaimo, posebno po noči. mnogo bolj. nego po neivvorškem Broail-' \vayu, to pa mišjim radi svoboa-I nega točenja opojnih pijač. Mno-j go -tvari se v Parizu ceneje kupi kakor tukaj, a to zaradi nizke vu-I lute. Za dolar je bilo dobiti lsl frankov in s(3 eentimov. Hrana po hotelih je dobra in za j Amerikaiica ni predraga. Ako si kdo dobi vestnega vodnika v l'a-jrizu. si lahko mnogo ogleda v ' enem dnevu, ker avto tam niso dragi. Nad -i ure nas je vozil naokoli za 50 frankov (nekako V hotelu blizo kolodvora pa smo plačali za dve sobi s kopališčem vred po (30 frankov na dan. Seveda. v Parizu vse čaka za napitnino in običajno je, da se da 10 odstotkov od računa. za napitnino. 30. avgusta smo bi i i že zopet na parniku "Paris", ki je bil to pet zelo napolnjen, posebno 1. in z. razred je bil razprodan. Amer« kanci so hiteli domu zaradi za četka šol, razni igralci in igralke pa na svoja mesta, ker jesen je bila tu. Vožnja nazaj je trajala le 6 dni. a ni bila tako prijetna kakor \ Evropo; dosti je bilo megle in bolj slabo vreme. S potovanjem smo bili dokaj zadovoljni. Prvič glede spremembe. drugič zaradi kupčij-k i h /v/.. Življenje v Jugoslaviji je 1 ejx» in se pozna, da vse napreduje, počasi toda vendar le. Ako ima kito tam $200 na mesec dohodkov živi! kakor pravi grof. Tam se ljudje tako ne preganjajo za dolar kakor tukaj, ko' vsakdo hoče drugega prekositi in! tu ni iste zadovoljnosti kakor tam. j kjer so ljudje zadovoljni ako kak liter vina popijejo in drugače zmerno žive. Čudno je tudi. da v Sloveniji mora imeti skoraj vsaka žena služkinjo, ako je mož tudi nižji uradnik ali učitelj. "Milostiva" kakor pravijo tam. mora imeti služkinjo, če je tudi 20 dni mizc-rija v hiši in povsodi *'puf*\ Uradniki, to je državni in duhovniki slabo plačani, učit« Iji pa primeroma dosti boljše. Doma s" vse sklanja in človeka trebuh bo-'i. ko vedno čuje "Klanjam se!" Čudno, da se nihče ne prelomi o 1 vednega klanjanja ! Politika se je zadnji čas pričela obračati na drugo stran in morebiti bo boljše, dokler ostanejo Radičevci zmerni. Pašičev sistem je p ropal, a temu je Pašič sam mnogo kriv. ker je raznim strankarskim vodjem pre-, več dovolil in ti so ga zlorabili na vse načine. Pašič sam je mojster diplomat, zelo izkušen mož. to dokazal ko je skupaj spravil Ju-: aroslavijo. Le žal. da so ga razn? koritarji tako izrabljali in to nekaj zase. nekaj pa za svoje stran-! ke in agitatorje. Ako se bodo obrestne mere izboljšale, s? bo tudi za za obranijo. industrije in trgovine odprla nova doba. Vse te tlači le denarna kriza in previsoka obrestna mera. Posledice so. da mora nr* rod vse to drago plačati. i Jaz jih ljubim! "Kadarkoli napolnim kovčeg ter se odpravljam na potovanje, nikdar ne pozabim škatli e HELMARS kajti nikdar nisem bolj veselj kot če čitam list in kadim HELMAES." Resnično veselje in užitek pri kaj i cigaret vam da edinole turški tobak značilen, mil in sladak. — HELMAR turške cigare ce so iz čistega turškega tobaka ter sadovo-lie vsakega kadilca. HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatijah, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške. ,-rstnih turških :iret na svetu. t £ TzrleI najvišji voditelji fašizma in ralnega razpoloženja je stojal Mus solini. V navalu trenutnega mora I nega razpoloženja je topil Mus. s.'.lini v tistih dneh splošne negotovosti-pred parlament in zavzel stališče moralno ogorčenega dr_ l I jžavnika, ki obsoja umor in nje- ! go ve storilce in ki obljublja stro_ Jiro kaznovanje po točnem besedi-jlu pozitivnih zakonov- S takim go_ jvorom je Mussolini prejndiearil vse svoj,- naslednje delovanje, stališče fašistovske stranke napram opoziciji, ki je pograbila Matteottijev umor, da izvede voj združeni udarec proti fašist ovsk i ideji Italije. Priti je moj-ala šele jaka levičarska struja, ki je Mussoli'ni-ja opozorila na nevarnost položa-! ja, na potrebno močne roke in ki je s tem nekako desavuirala 1 ^Mussolinija samega in njegovo ob_j l_:ul>o v rimskem parlamentu. Takoj nato se je razvila sodna pre-| iskava proti Matteottijevim mo.. ! rilcem v popolnoma drugačnem praven ir. govorilo se je osovjet-[ski konspiraciji. o socialističnih | na robniki h umora in o drugih ta-Jkili motivih, ki naj !>i javnost .speljali na led. ; Opozicija je uganila šibkost mo_ [menta. Naslonila se je na intere- 'santna stran italijanske duše. na ( n j 'govo hitro obsrxlbo nasilnih in krvavih obračunov, na milost in usmiljenje z vdovo ranjkega j Mat.to^tij.i, torr j na prvi ruske j r a gene italijanskega javnega mne_ • in italijanske duše. S tem je i " . . . odtrgala mase in javno mnenje iz. 'rok italijanskega fašizma in jih pridobila zase. Fašist ovske ideje so doživele in ne vlečejo več. Tudi ta moment je važen. Kot tretji sledi moment intelektualnega po_ kreta. ki gleda na Italijo z višjega stališča demokratič. in parlamentarne ideologije in ki bi rad Italijo izpremenil v moderno državo po angleškem ali amerikan-skem parlamentarnem vzorcu. — Ta veliki pokret vodi milanski li-t "Ooriere della Serra" s senatorjem Albertinijem na čelu. Sploh je v zadnjih mesecih postal italijanski opozicijonalni tisk sila močan in pravzaprav glavni činitelj italijanskega političnega življenja. Mussolini neprestano debatira in polemizira in zdi se. kakor da gre trenutno za velik dvoboj vesti, živcev in idej med fašistovsko stranko in celokupno opozicijo, ki zagovarja liberalne, demokratične, splošnodržavne in človečanske oblike italijanskega javnega življenja. Svobodoljubne in enakost vseh italijanskih državljanov, veljava zakonov za vse. mir in red notranjega življenja, liberalizem in demokratizem, to so^ideje, ki družijo celokupno opozicijo. ' Fašizem ne sme, kar bi hotel. Njegova akcija in svoboda se že j omejuje. Omejuje si jo sam iz bojazni pred bodočnostjo. V tem se kažejo znaki njegovega propadanja in mogoče celo znaki njegovc-'ga bližnjega, prav bližnjega propada. ! Epopejo, vsa dejanja, ves nastop. slava in propast fašizma je za italijanske državnike nauk. na.uk. kako je treba v politiki ravnati pošteno, načelno in dosledno 'preko v^eh zaprek, za ciljem, ki so se postavili v skladu z narodovo dušo in z njegovo vestjo- Ta skladnost mora biti tu in skadno-sti mora odgovarjati točna, dosledna politika. Mussolini in fašizem pa danes bolehata na stari italijanski politični revmatiki nedoslednega. cinearskega in polovičnega lo-jVeja za trenotnimi akcijami »n pri-j ložu. >t:iimi izhodi. Na taki politi-I ki mora tudi Mussolini zanesljivo propasti. — V tem se zrcali vsa težava sedanjega Mussolinijevega položaja. Razne vesti. i | Potovanje okoli sveta v jadreni. škem čolnu. Te dni sta nastopila v Hamburgu dva mladeniča. "Walter Grieg in Viljem Leiser, potovanje < koli sveta v jadreniškem čolnu. Zanimivo je. da hočeta na tej poti uporabiti Rm do njegovega gornjega teka iu potem tudi Rensko.poljski prekop. Od Španije hočeta iti na Kanarske otoke, potem pa dalje proti zapadli. Računata, da bosta potrebovala za svojo pot štiri leta. Tragičen konec italijanskega avi. , jatika. V Turinu je te dni na strašen način ponesrečil neki letalec, ki se .ie hotel spustiti s svojim aparatom na tla- Dospel je že čisto blizu tal in ko jt h "tel pristati, se~"te aparat zapii'il v zemljo, kar je imelo za posledico eksplozijo benei_! na. Letalo je uničil plamen, pilot pa je zgorel. Krvava drama služkinje v ele-1 ofantnem londonskem ekraju. i I TT 1 ! \ nekem stanovanju enega izmed najelegantnejših londonskih, okrajev so našli ustreljena s samo_ ! k resami bogatega 501etnega posestnika Alberta Joshua in čedno' 201etno mladenko Mercherjevo. i Resnost Joshue je bila proverbi-jalna v celcm mestnem okraju, kjer je bil tako on, kakor služkinja obče znaTia. in kjer je tragedija napravila globok utis. i Kdo izmed njiju j^ streljal prvi, 42 dni se bo postil MANAGER PREDSEDNIKA COOLIDGE A Dve mesti naprodaj. iu kri neki familiji kof 4'bona". 4 ^ fi "William M. Butler iz Bostona je narodni predsednik republikanske stranke ter kampanjski manager predsednika Coolidge-a. 1 Pogreb umorjenega Casa-inija, Te dni se vršil pogreb fašistov-skega ]>oslanca Armanda ("asali-nija. katerega j«- umoril (Jiovanm Corvi s treli i/, samokresa. Po- j«« ob vozu razvrstila 'milica. Za njo so korakali karab>-nijerji in Mus>olinijevi mušketirji. Za vozom je šel prvi Mussolini z nekaterimi člani vlade, za njimi pa je vozil avtomobil z vdovo in pokojnikovimi soordniki. Nato so sledili poslanci in senatorji. Prve je zastopal predsednik parlamenta Locco. senatorje pa podpredsednik senata Perma. Sprevod so zaključile fašist ovske organizacije. Vence sta vozila dva posebna voza. Na trgu Esedra v Rimu se jo sprevod ustavil. Mussolini in o-stala vlada razen notranjega ministra Federzonija ter zastopniki zbornice in senata so »nišli. Na tr-| gu Tibnrtina je Federzoni ustavil I sprevod. Oglasila se je trobenta in poslanec Ro.ssini. predsednik fašistovskih sindikatov, je velel: ' Fa-jšisti na kolena!' Množica je pokleknila. Rossini je nato zaklicali i"Arm^ii(l(i Casalini!" Fašisti so odgovorili: "Tukaj!" Nato se je spremstvo deloma razšlo, mrtvaški voz s krsto in sorodniki pa je nadaljeval pot nu pokopališče. Pogrebne stroške po-, slanea Casalinija bo plačala občina mesta Rima. | znani Italijan Succi, ki se nahaja |sedaj v Lilu. Zapre se v velik ste-klenjak in vzame seboj par litrov i vode. Te dni še govori, potem pa samo dremlje in spi. Toliko časa se doslej Š? ni postil. Kadar prestane postno dobo. je njegovo telo mrzlo in hodi težko kakor o-trok. Sedanji post je štirideseti. Angleška vlada bo prodala na javni dražbi dve mesti na škotskem, Grenta in East Rig. Sefci-i _ t ... dali so jih med vojno v bližini tovarn za strelivo. Ker so tovarne prenehale z delom, so prebivalci odšli. Oglasi javljajo, da ste obe | mesti imeli 30,000 prebivalcev, da ! imate pokrite tržnice, gasilski dom, gledališče in naravno tudi kinematografe. OLAS NAHODA, 3. OKT. 1324. Zagonetno, toda resnično. Skrivnost giuhonemnice. (Konec.) Preiskava okrajnega pravdnl-štva je le počasi in >.latx> napredovala, ko je prišel nekeka jutra hišnik in strojnik šole. Joseph Ainsborough. v spremstvu detektiva Campbella, ki je bil prideljen slučaju ter predložil par okrvav Imenih manšet, žepni robee ter o-troško pištolo kot jih rabijo dečki 4. julija za streljanje. 6 tem je bila navidez najdena mirogoobeta-joča sled. Preiskavi, je kmalu dognala, dr: so bile manšete last enega dveh dečkov, Williama ali James Fitzgeralda, sinova dobrostoječega tvorničarja. ki- sta bila gluhonema ter obiskovala šolo za gluhoneme. "William je bil star dvajset. Jame> pa osemnajst let in vsak teh je bil dosti močan za izveden je zločina. Mladeniča nista zanikala, da so manšete last Williama ter sta tudi priznala, da je bila otroška pištola njih last. a sta trdila, da nista skrila teh stvari meri premo gom in da tudi ne moreta pojasniti, kako je prišla na manšete kri. liazventega pa sta Ugotavljala — in to je tudi potrdila mati obeli, — da nista že več mesecei nosila takih manšet in da morajo biti del odložene obleke in perila, katero sta poslala pred par meseci v zavod, da se razdeli stvari med revnejše učence. Vsled tegs. . niso bile te stvari že dolgo časa njiih last. temveč last šolske uprave. Povsem naravno se je osredotočil najmočnejši sum na ta dva mladeniča in pridržali so oba za postopanje pred veliko poroto. Kakorhitro sta se opomogla od strahu, sta izpopolnila svojo prvo izpoved toliko, da je bila otroška pištola, ki je bila izdelana tak:;, da se ni moglo ž njo izprožiti prave patrone, v neki žepni torbici v garderobni sobi in da je morala biti ukradena tekom opoldanskega odmora na dan umora. Nadaljne čz po ved i so pokazale, da je bil William Fitzgerald med dvanajsto in eno uro dne 19. februarja v neki pekarni v bližini in da je nato opazoval igranje otrok. Pek in nadzornik igrišča sta potrdila ta alibi. Tudi profesor El-metidorf je nastopil za Williama ter ugotovil, da je prišel ob eni v razred in da je bil č?den i:i miren. Na drugi strani pa je trdila Kitt Ward, sobarica, da je videla James Fitzgeralda zapustiti klet za premog, par ur nato je Ains-borough našel manšete. robee in pištolo. Karl Preston, pomožni strojnik, je izpovedal, kako je v: del. da je zapustil William Fitzgerald na dan umora krog ene ure klet za premog, da pa se lr nadalje brigal za to. ker ni postalo ?e znano, da je 'bil stari profesor umorjen. Par dni pozneje je ustvaril detektiv Campbell novo senzacijo, ko je našel tekom preiska vanja šolskega poslopja na tleh poslopja za vsipenjačo škatljo. ki je bila skrbno pokrita s črepinjami. Poklical je Ainsborougha ter uvedel preiskavo. Odstranil je čre pin jeter našel v škatljii listnico profesorja Eglaua, ki je še A-edno vsebovala sto in Sest in trideset dolarjev, na vrhu bankovec za petdeset dolarjev. Stari profesor je imel slabost za bankovce visoke vrednosti ter je rad kazal listnic«? z bankovci po sto ali petdeset dolarjev. Očividno se ni nikdo dotaknil denarja, odkar ga je mor?, lec odvzel svoji žrtvi. Ta najdba je potrdila domnevo, da je umoril Eglaua kak učenec ali tujec, ki je imel roparske namene. Nepojmljivo pa je bilo. zakaj je morilec skril denar na ta način. Povsem umetno je bilo sklepanje, da sta Fitzgeralda umorila svojega risalnega učitelja ali iz pohlepa po denarju adi iz osvete-žel jnosti. če je bila osveta mo-f zaikajj^ta se nato polastila de-" narj* 6e pa je bdi rop motiv, za-, IP9 Jt «KTu ttWW'UtC (MMtaiOO, manšete. robec in pištolo v poslopju samem, kjer so morali naj-to te stvari? Oba mladeniča sta bila inteligentna morilca. Policija je poiskala zavetja v novi teoriji. Vrjela je izpovedim mladeničev. da so bile manšete žre dolgo preje poslane v zavod in da je bila otroška pištola ukradena iz žepa Wiliama. Najbrž so bile stvari skrite skupaj z denarnico, da se obrne sum na Fitzgeralda. . Nato je bil osumljen strojnik Ainsborough. Policija ga je nr-prestano opazovala. do-vm sta bila oba Fitzgeralda izpuščena iz preiskovalnega zapora. Oče obeh je stavil ponudbo, da financira na-J daljno preiskavo, ker hoče na vsak način, da se pojasni slučaj ter o-prosti njegova sinova vsakega suma. Policija je skrbno preiskala kretnje Ainsborougha na dan Tiru or a ter ugotovila, da je posloval ponoči kot strojnik ter opravljal službo v srtrojevnem prostoru in poslopju in da se je umaknil ob sedmih .zjutraj po;l streho, v majhno sobico, ki se je nahajala skoro direktno nad ateljejem, v katerem je našel profesor Eglau rSvojo smrt. Ainsborough je izjavil. da je dotični dan mirno spal v svoji sobi in da ga je šele predramil ropot, katerega, je povzročilo razkritje r.loeina. Ničesar ob--teževalnega anu ni bilo mogoče dokazati in oblasti so se morale zadovoljiti s tem. da ga strogo nadzorujejo v upanju, da se bo mogoče izdal s kako kretnjo ali besedo. Ničesar takega pa se ni zgodilo in konečno se je pojavil um. da je bil morilec ne Aisnbo-rough. temveč neka višje stoječa oweba v zavodu in da je spravil j Ainsborough dokaze, vsled katerih sta bila osumljena brata Fitzgerald. 11a povelje svojega pred-stopnika v skrivališče. Mogoče pa je tudi kdo drugi spravil stvari na mesta, kjer jih je moral Ainsborough 11a vsak način najti. ★ Govorice o tem novem sumu so' pričele izhajati tudi v listih in v radu okrajnega pravdnika so ne-' kaj prikrito namiga v aLi. Superin-1 tendent David Greein je bil strogo zaslišan glede svojih odnoša-jev s profesorjem Eglau in glede1 možnih transakcij med umorjenim ter njim in drugimi uslžbenci za 1 voda. Zopet pa niso našli ničesar poezitivnega in cela skrivnost je pričela izginjati v temi. Naenkrat pa so objavili listi novo senzacijo. ( Profesor Elmendorf. zadnji član fakultete, ki je videl Eglaua živega, in mož, ki je nastopil za oba osumljena brata ter se od prvega pričetka izvanredno zanimal za celo ■zadevo, je bil naenkrat in brez vsakega vidiega razloga odpuščen iz službe. Okrajno pravdništvo. policija in prsebno listi so domnevali, da je ta odpust v stiku z ostrim zaslišali jem glede gibanj nekega osum-. I j enega. Ko so bili uradniki zavoda pozvani, naj navedejo vzroke tega odpusta. ni»vO hoteli tega storiti ter se postavili na stališče, da njih dejanje javnosti prav nič r.e briga. Okrajno pravdništvo in nekate-j ri drugi preiskovalni uradniki sol našli zadovoljivo rešitev slučaja, katere pa bi ne mogli dokazati v sodišču, sled tega ni bilo uvedeno ni kak o kazensko postopanje in skrivnost umora je ostala nepojasnjena. Slični motiv, namreč motiv dolžnika. je napotil svoj čas tudi profesorja Weibster-ja, da umori dr. Parkmana. Ta motiv velja nagbrz tudi v tem tem slučaju ter se je tikal neke odlične osebe, ki je bila v tesnih stikih z zavodom. Ker pa ni bil tukaj nikdar aretiran, procesiran ter spoznan krirvini, nam ni mogoče navesti tukaj njegovo ime.. Zima na prostem je boljša kot 'poletje. Ugrizniti -vas more le KEP ANGLEŠKEGA PRINCA Ne\vyorški kipar Alexandre Zeitlin je dovršil kipec angleškega princa ter ga poslal predsedniku Coolddge-u. Nemčija po odobrenju londonske pogodbe. Pa napetem pričakovanju, po oficijelnih in zakulisnih parlamentarnih debatah ter pogajanjih, ki so trajala ves teden, po škandalih in pretepih v nemškem državnem zobru, je zbornica 30. avgusta 0-dobrila londonski sporazum, ki so ga drugi dan v Londonu ratificirale vse zainteresirane države. Evropa in ves ostali svet si lahko za - , časno odahneta, ker je formalno in pravno rešeno nemško repara-eijsko vprašanje. — Začasno, pravimo, zakaj, način, po katerem je državni zbor sprejel ta sporazum, in še ne rešeni važni mednarodni problemi otvarjajo novo dobo napetosti v Evropi, ki izvira iz notranjega političnega položaja v Nemčiji in nove orijentacije v evropski politiki sploh. | Na zadnjem, teden dni trajajočem zasedanju nemškega državnega zbora je vlada predložila več zakonskih osnutkov, ki se tičejo londonskega sporazuma. Za vse te osnutke, izvzemši onega glede izročitve državnih železnic privatni akcijski družbi, je glasovala vladna koalicija s socijalnimi (lemn. krati, proti pa komunistr in obe frakciji nemških nacijonalistov. — Ti osnutki so postali zakoni tudi! brez glasov zedinjene opozicije, ker je bilo potrebna samo parlamentarna večina. Ali slučaj z zakonom 0 nemških državnih železnicah je bil zelo težak, ker je morala glasovati za ta zakon dvetretjinska večina. Tn ker ni mogla vlada dobiti te večine brez nacijonalistov, k: so pa številu najmočnejša skupi na v parlamentu (106 poslancev), '.te stala Nemčija pred alternativo: ali odkloniti ratifikacijo londonskega sporazuma s prespektivo, da bo državni zbor razpuščen, za kar si je bil državni kaneelar zasi_ gural soglasje prezidenta republike že 28- avgusta, ali pa odobriti londonski sporazum s pomočjo nacijonalistov, da se reši državni zbor pretečega razpusta. Zakoniki osnutek o državnih železnicah je bil uzakonjen po zaslugi taktike nemških nacijonalistov, ki so 'mesece in mesece svečano obetali, da ne bodo dovolili zasužnjiti svo- 1 je domovine. In dasi so glasovali s komunisti proti vsem ostalim za-jkonskim osnutkom, dasi so vodili s komunisti v državnem zboru lju-jto borbo proti vlado, so slednjič izločili iz svojih vrst potrebno število poslancev, ki so glasovali za zakon po izročitvi državnih železnic v privatne roke. i Nastane vprašanje, kje tiči [vzrok tega navideznega popuščanja in kakšne bodo posledice za 'nemško notranjo in zunanjo po. litiko? Vzrok najdemo takoj, čim smo si na jasnem, da bi prinesel razpust državnega zbora s seda-, njim.geslom: osvoboditev Porurja in Porenja od tuje okupacije, najkasneje čez mesec dni nov državni zbor, po vsej verjetnosti sestavljen iz levičarskih strank, na račun skrajnih desnih in levih skupin in v prid zmernim meščanskim strankam, obenem s socijalnimi demokrati. Ta perspektiva bi imela ▼ političnem odra za posledico vili strank, Nemčija bi se iznebila komunističnega vpliva, ki je v sedanjem državnem zboru tako velik, da kapitalistični krogi ne morejo uspešno ščititi svojih interesov. Ta perspektiva je opredelila splošno taktiko skrajnih nacijonalistov pod vodstvom dr. Ilerelita, z druge strani pa tudi taktiko obeli vladnih koalicij — nemške narodne stranke pod vodstvom dr. Stre-semanna in centra pod vodstvom kancelarja Marxa. Spočetka so skrajni naeijonalisti ostro kritizirali vlado in svečano izjavljali, da ne bodo glasovali za njene predloge, obenem pa so sklenili kompromis. Zahtevali so nekaj ministrov in ministrov narodnega gospodarstva. Obenem so nastopili v zaščito nemških poljedelcev ter zahtevali, naj pride na dnevni red zasedanja zakon o carinski zaščiti poljedelskih pridelkov. Komunisti so pa hoteli prodati svoje glasove za osvoboditev vseh političnih jetnikov. Vlada se seveda ni mogla spustiti v pogajanja s skrajnimi levimi in desnimi strankami, ker je imela v žepu ukaz o razpustu državnega zbora. Sredi tedna so se pričela najprej neoficijelna pogajanja med opozicijo in skrajnimi naeijonalisti in posamnimi vodite, lji nemške narodne stranke ter centra. Ta pogajanja so se zaključila s formalnimi medsebojnimi do_ pisi vseh treh strank, v katerih si obetajo, da bodo sodelovale v skupnem kabinetu. Kot posledica tega sporazuma je prišel zakon o carinski zaščiti poljedelstva na dnevni red takoj po ratifikaciji londonskega sporazuma, ali moral je zopet v arhiv, ker ni bilo potrebnega kvoruma, in predsednik je bil prisiljen odgoditi zasedanje državnega zbora. Listi levih me-' - ; ščanskih strank zaman trdijo, da naeijonalisti nimajo pravice do izgovorjene nagrade, češ da niso ostali mož beseda. Oni so glasovali proti vsem navadnim zakonom glede londonskega sporazuma in samo en del njihovih poslancev je glasoval za zakon o J državnih železnicah. Komprom(iis j ni rezultat pravnega pojmovanja! in realnih interesov, ki bodo tudi) v bodoče merodajni za realizacijo ali fijasko tega kompromisa- Iz navedenega sledi jasno, da sta dve vladni stranki v celoti ali deloma za ta kompromis. Da-li bo docela realiziran, kakor je izdelan, to je .vprašanje bodočnosti. Že sedaj, ko je komaj stopH v veljavo, pa obetal zelo važne posledice. Te posledice so: 1. Borba za monarhijo in republiko se bo v Nemčiji pod sedanjo vlado nadaljevala; v tej borbi imajo naeijonalisti premoč. 2. To borbo bodo poostrili scijalni pokreti, ki gredo za 8urnim delavnikom, za zaščitno carino Jnem-škega poljedelstva in zboljšanjem položaja onih, ki so izgubili svoje zmetje vsled inflacije. 3. Perspektiva sodelovanja naci janaL-stov v vladi vpliva na zaupanje zunanjega sveta, ki se boji, da bi Nemčija ne izpolnjevala svojih dolžnosti napram zavetnikom, ker namjooaHsti nagreojji aovraš- Kako postopa Indijec z bele ženo. Oospa Gladys Seinapatti je Angležinja. Kakor s vs pravi Angleži radi privoščijo kako posebnost, tako je tudi gospa Seinapatti zahrepcnela po indijski ljubezni. Seznanila se je nekako pred dvemi leti z nekim Indijcem, ki se je mudil v Mancliesteru. Kmalu se je vnela med obema vroča ljubezen in sklenila sta zakon. Novopo-ročeni par je nato odpotoval v čudežno domovino bakrenobarv-nega moža, kjer pa je nežno lady čakalo marsikako presenečenje. Ko je namreč prišla v kraljestvo džungle, sta se z možem nastanila v hiši njegovih očetov, ki že dalga desetletja bivajo ob tihem jezeru, obdanem od tisočletnih dreves. Na povelje moževo, je morala mlada žena najpoprej odložiti svojo evropsko toileto in obleči oblačila, kakršna nosijo indijske žene- Stanovanje so ji odkazali v istem prostoru, kjer so bivali moževi starši m ena njegova sestra-Nikjer ni bito opaziti mehkih pernic. niti stolov. Celo mize niso imeli. Tudi hrano je morala uživati isto, kakor jo uživajo vsi rodoljubi Indijci. Svojega bivališča ni smela zapustiti brez moža, kratkomalo, bila ie kakor jetnica. V teh težkih okoliščinah je rodila prvo dete. Kako je bilo pred porodom J 0 ter-i so govorile le solze, ki jih jo pretakala razočarana Angleži-' 11 ja. Ko pa je prišel dam poroda," V° .)i poklali nekega! dlCmačkga J mazača, ki naj bi igral ulogo -dravnika, kateremu se ima za J 7 1 hvaliti, da je morala pozneje pri nekem angleškem zdravniku pre-j stati težko operacijo. Končno se je posrečilo lady Seinapatti po_' begniti in je tožila pred manehe-stirskim sodiščem svojega moža radi zlostavljanja. Ko se je preiskovalni sodnik zanimal za podrobnosti tega zlostavljanja, uboga žena ni mogla govoriti, ker jo je bilo sram in je samo jokala. "Ne morem vam tega povedati," .ie zatrjevala. "To more samo oni razumeti, ki je bival med Indijci." Evropejskim ženskam torej ni priporočati, da bi sklepale zakonske zveze z Indijanci, ki menda tudi v pogledu izpolnjevanja zakonskih dolžnosti niso ravno preveč nežni, kar se da sklepati iz pripovedovanja ladv Seinapatti- 1 - Levja smrt pod lokomotivo. Brzovlak je zadel ob čredo le- 1 vov. ki je korakala čez železniško progo in povozil enega izmed njih. To novico nam javljajo iz ene nih redkih dežel, kjer se levi sprehajajo v čredah, namreč Jo-hannesberga v Južni Afriki. 1 Samomor na grmadi. j Pred nedolgim so našli v gozdu v bližini Gadebucha na Sverinskem na kupu zgorelega dračja močno izoglenelo trn/1!o. Ugotovili so. da gre za mladega moža. ki je bil član organizacije Rossbaeh. Prvotno se je sumilo, da gre za umor iz osvete. Kmalu pa .so prišli na to. da mora iti za strašen samomor blaznika. Mladenič je bil begune« iz Baltika, ki je delal na nekem veleposestvu. Ko so se na njem opazili znaki blaznosti, so ga spravili v blatznico. Navidezno ozdravljen je pred fcrakim zapustil zavod. V ponovnem napadu blaznosti je šel v gozd in znesel na kup dračja in a.-v. Svoje telo m dračje je polil s petrolejem, se vlegel na grmado in se potem lastnoročno za žgal. Vstaja v Arabiji. Francoski general Weygand je dovolil angleškim četam v Bagdadu, da smejo prekoračiti južni del Sirije in se vkrcali za Mefco. Angleške hočejo pomagati kralju Huseinu zopet uporne Vahabl-te. ki ogrožajo sveto mesto Meko. nik; versaillske mirovne pogod-be. Nt kateri francoski in angleški jlisti se zelo boje fee komfafaacije v nuni Brum iiiiIiiimmiI 11 Porotne obravnave. Umor v Podgorici. Na zatožni klopi pri dopoldan- j ski ra«zpravi sedi komaj 24-letmj Anton Bodenk, posestnikov sin in delavec iz Podgorice. Obtožen je. da je dne 6. maja t. 1. ustrelil Franca Lovrača v tilnik, tako da je takoj natopila smrt . Med ob-' tožencem in njegovo žrtvijo je obstojalo staro sovraštvo. 61-letni Franc Lovrač je živel s svojo ženo Alojzijo v najetih stanovanji-i v Ostrivnici in kasneje v Ravnah. Ker je bil zelo nasilen človek m je svojo jezo posebno rad ohlajal na svoji ženi ter st> vedno prepiral. so mu- gospodarji kmalu.odpovedali stanovanje, nakar se je preselil v Podgorico v neko pri- _ tlično hišo posestnika Topolška. Ta hiša stoji v kotu meti dvema občinskima potoma, tako da mejita kuhinja in ena soba na pot. Tud i v Pod goric i se Lovrač 111 poboljšal. Zmerjal in pretepal je svojo ženo ter se tudi sicer vede! tako nasilno, da se ga je bala sko- J ro cela vas. Imel je mnogo sovra.V nikov, med njimi tudi mladega Antona Bedenka. ki sani tudi ni na posebno dobrem glasu. Frani* Lovrač se je večkrat spri ž njim. ga, ozmerjal in mu celo grozil, da ga zakolje. Pripovedujejo tudi. da je Bedenkovim starišem kradel kok«»ši in jim nekoč celo za-žgal kozolec, vsled česar so trpeli I precejšnjo škodo. Te govorice in pa dejansko preganjanje od strain*! Lovrača so s'ino razburile obtoženca. Delj časa se je že ukvar-ijal z mislijo, kako bi se znebil 'nadležnega sovražnika, j Dne 5. maja t. 1. pa je spal Be-1 denk na skednju posc.-lniee Tva-ine Erminija in videl tam v slanin ! skrito puško enocevko. Takoj mu : je prišla misel, da bi se je poslu-žil v svojem namenu. In res je to nakano izvršil takoj prihodnji večer, ko je šel spet spat na ta skedenj. Vzel je puško in se napotil z njo proti Podgoriei. Ko je prišel do Lovračevega stanovanja, je pogledal skozi okno in videl Lo-. vrača pri mizi. kako je ravno lupil krompir in pri tem zmerjal svojo ženo ter se zaklinjal. da bo celo vas pognal v zrak. Pri tem pogledu je Redenku zavrela kri. naslonil je puško na okno in sprožil proti Lovraču. Šipe so počile in vsled pritiska .je ugasnila luč na mizi. v ostalem pa je bilo vse mirno. Bedeiik je po storjenem dejanju odšel nazaj po poti na Re- Iko, kjer je skril puško v Ermini-jev skedenj in se podal k Dolina rju kuhat žganje. Lovračeva žena, ki je tik pred strelom vskvl moževe grožnje zbežala iz hiše, je drugi dan našla moža še vedno sedečega na klopi, sklonjenega čez mizo z glavo naslonjeno na desni roki. v kateri je tiščal n-rž za lupljenje krompirja, liil je mrtev. Zdravniška preiskava je dognala, da je šel strel skozi tilnik, da j-j vsled otrpljenja možgan nastopila takojšnja smrt in bi bila vsaka zdravniška pomoč izključena. Obtoženec je pri preiskavi najprej tajil, kasneje pa je prostodušno priznal svoje dejanje. Pri razpravi pred ljubljanskim porotnim sodiščem (predsednik v. s. s. Antloga. votanta svetniku Keršič in Vidie, državni pravilnik dr. Ogoreutz. zagovornik dr. Až-man) je obtoženec izjavil, da je izvršil svoj zločin pod pritiskom razmer in vsled vednega strahu pred Lovračem. ki je njega Se posebno sovražil. Povedal je tudi, se ga je tako bal. da se ni upal nti pomoči domov, temveč je večkrat prenočeval pri znancih. Mnogokrat se mu je sanjalo o umoi-jencu. kako ga je zasledoval r?t klal. tako da niti v snu ni imei pred njim miru. Koncem svoje izpovedi je rekel: 4'Vsi ljudje so se ga bali in vsi so želeli, da bi gn kdo ustrelil". 23 prič je v bistvu izpovedalo isio. V celi vasi je bil Lovrač zu-lo sovražen vsled svoje prepirlji-vosti in nasilnosti. Iz kazenskega lista je tudi razvidno, da je bil Lovrač že pred 20. leti kaznovan na 6 let težke ječe. ker je ubil svojega lastnega brata : razen tt*-ga zločina ima na vesti tudi še en uboj in 15 drugih predkazni. Splošna želja v vasi je bila. znebiti se nasilnega prepirljivca. Porotniki so. upoštevajoč vse tt» okolnosti. odgovorili na vprašanje glede krivde premišljenega umora z "ne". potriliLi pa so vprašanji glede neupravičene no.Šnje o-rožja in gle le uboja. Na podlagi tega pravdoreka je sodni dvor obsodil v. uporabo posebne m?losti Antona Bedcinka na eno leto težke ječe. Ljudje se najtežje priuče človekoljubju. To pa samo vsledtega, ker nezavestno čutijo, kako malo ljubezni so vredni. POLARNA LADJA Polarna ladja "Boudoin", s kat**r«> so i^ripluli člani MacMillanove ekspedicije v Wiscasset, Me. posojila na nepremičnine Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in BrookLynu. frank sasser state bank 82 Cortlandt Street Naw York CliAS NARODA, 3. OKT. 1924. Čudež svete Agate. Spisal Oton Koenig. "Nemogoče, Beppo, popolnoma nemogoče!" je rekel pobožni, ču-dotvorni frater Benedetto. Na njegovem svetlem, meniskem obrazu 60 se pojavile porteze obžalovanja. Bcppo je imel v najemu majhno samostansko posestvo z oljčnim vrtom ter je leto za letom točno plačeval najemnino. Tnpot pa je bila žetev slaba. Zato je šel Beppo k dobrem frat »rju, tajniku starega prior ja, ter ga prosil, naj počaka radi najemnine. Toda frater Benedetto je rekel z usmiljenja polnim glasom: "Glej, naš samostan je siromašen. Sveti oče hi zelo zmerjal, ako bi spoznal, da sm-o slabi gospodarji! Ne, ne! Ne morem čakati. Ako ne prineseš jutri najemnine, bo moral prior dati posestvo v najem drugemu. Zelo žal mi je. toda ne morem drugače. '' "Strašno! Strašno!" je vzdihoval Beppo, sklenil roki, pripognil koleno in udano poljubil menihovo mastno kuto. ki je dišala po starem kadilu in po svežih testeninah. "O, fra ter Benedetto!*' se mu je prilizoval, "vi >te velik čudotvo-ree! To je znano vsem! Gospej Klari ste Mlpravili mrzlieo in Janezu ste našli njegovo ukradeno r kozo. r-milite se me. frater Benedetto, in storite čude?! Prosite sve to TVvieo ali sveto Agato ali ka-ke^ drugo svetnico, naj preskrbi m"ui ubogemu denar, da ga morem jutri izročiti prečastitemu očetu prior ju." Ponovno je poljubil umazani rob svetega meniškega oblačila. Frat rov obraz se je razjasnil. Bilo mu je zelo všeč. ako so ga imenovali čudotvorca in svetnika, toda topot mu ni prija-l< najemnikovo zaupanje. Z dobro. In tnim" obrazom je rekel: "Moj dragi Beppo! Res je, da so sveta Devica, sveta Agata in druge svetnice /o večkrat uslišale mojo molitev, toda prošnja za denar je preveč posvetna molitev ter se bojim, da svetnice ne bodo uslišale te molitve. Vendar pa bom molil zate, ker se mi smiliš iz srca. Zaupaj v sveto Agato. Ona te bo varovala, če tudi bi ti prior odvzel samostansko posestvo. Mir s tebi j. moj sin Ko s o se zaprla vrata za ubogim najmeirikonu se je pobožni frater Benedetto zadovoljno smejal ter ni mogel niti misliti na na. jemnikovo zvijačo. Najemnik Beppo je namreč računal: Ako dobri frater Benedetto res noče več čakati, potem ve, kdo bo dobil posestvo v najem. In kdo je ta, je Beppa ravno tako dobro vedel, kakor Benedetto. Zato je tudi vedel, da bo ta še nocoj odjezdil. Hitro je odkorakal navdol po cesti, ki pelje v Aque Dolci. legel je v grmov ji ne dale«"- od kraja, kjer se odcepi cesta v Patti, ter je nemudoma in poln zaupanja sladko zaspal. Tudi frater Benedetto je bil zelo dobre volje. Po večernicah je orlici v svojo celico, poiskal med perilom debelo mošnjo ter jo skril pod kuto. Nato je šel v hlev, od-vezal svojega rejenega osla in odjezdil v luminem svitu med oranžami in oljkami, med smokvami in vinsko trto, sredi lepe sicilijanske vegetacije navzdol proti Aque Dol-ci ter prepeval: "San!a Agata, o earissima — tu sei veramente il mio tesoro — madre plena di pieta — divina Agata, ti adoro!" (Sveta Agata najdražja — ti si v resnici moj zaklad — mati polna usmiljenja— nebeška Agata, jaz te častim.) In zgodilo se je, da je pri ponavljanju svete pesmice zamenjal Agato z "Rosineto". Lepa Rosi-netta res ni bila svetnica, toda vendar polna usmiljenja" in "v resnici njegov zaklad", ki jo je častil. Nič čudnega, če je pobožno pevce zamenjal svete Agato 7. lepo Rosi net to, sa j mru je sveta Agata pomagala, da more svoji Ro_ smetti prinesti nocoj, kar ji je potrebno. Sam drobiž, toda dovolj. Frater Benedetto se ne moti v svojih račnnah. To vedo njegovi so_ bratje ki aato g« je »volil prior s« Kaj je ie Prinesel svoji Rosinetti! Celo pri-llnegg in neumnega moža ji je pre- skrbel in tri sveže, ljubke, male.. . In nocoj ji nese potrebne "lire, ki jih izroči njen pridni in neumni mož že jutri očetu priorj« za najemnino* Dolgo je čakal dneva, ko bo prišel Beppo in mu potožil, da ne more plačati. Ravno je pričel zopet s svojo pesmico, ko ga je spravil vesel glas v slabo voljo. Beppo je govoril iz grmovja: "O, frater Benedetto! Čaščena bodi sveta Agata, ki vas je poslala k meni!"' Fratru je bilo silno neprijetno. Ko pa je pričel Beppo navdušeno vrteti svojo palico, se mu je stisnila srce. S pobožnim glasom je vpršal: "Beppo, ali te je obsedel ?" — "O Benedetto moj dobrotnik. kako morete misliti kaj takega! Pošten človek som. Imel | sem opravka ter s.-m se utrudi!. Legel sem v senco in zaspal V spanju se mi je prikazala sveta Agata v nebeškem modrem oblačilu z rd«1 »,,->i: režami in mi je po_j kazala moža, ki je jezdil na oslu I kakor vi in je imd kuto kakor' vi in pobožen obraz, kakor vi. T:i sveta Aga'a je rekla Glej tu pri_! haja tvoj odrešitelj. Prinaša 1i mnogo denarja. Ko s»m -e zbudil sem opazil vas. Moj dobrotnik, saj mi prinašate denar, kaj ne''" _ "Kaj ti pade v glavo: Nimam denarja." — "Kaj nimat« denarja!" — "Prisegam pri sveri Aga-' ti, da nimam denarja. Hudič te je' zmotil v sanjah." "Ubogi jaz. nesrečr.: človek!" i je vzdihoval Beppa "Nekoč ste uči! mojo ženo, da prihajajo sanje od Loga. ko vam povedala, da se ji je prikazala v sanjah njena mati in ji zapovedala. da mora da-1 ti za njen p'ko j des1' m i. 4 O, ka_' ko sem nesrečen! Moje san;e prihajajo od hudiča!" _ "Hodi svoj pot :'.«pp> meni sr mudi! — "Kam?" — "V Patti!" se je zla-' gal menih. "To je imenitno Tudi jaz moram tja. Spremljal va^ bom." — Hitro je prijel za uzdo menihovega osla, z drugo pa je gladil pod pobožno kuto skrito mošnjo. Menihu to nikakor ni bilo všeč in je resno rekel: "Pusti mošnjo! V njej so svete relikvije,1 ki ji moram prinesti škofu. Nobe-' na neposvečena roka se jih ne sme, dotikati." Beppo se je prestrašil.' se prekrižal in se tolkel po prsih.' Menih je razmišljal, kako bi se znebil nadležnega človeka. Prišla do razpotja. Menih je skočil z osla in se vsedel na kamer, pod pinijo.1 "Od poč ".I " c bom. idi kar naprej, saj se ti gotovo mudi'" "Tudi jaz se bom odpočil,'' je odgovoril in legel poleg meniha. "Kako naj vas pustim tako samega sredi noči?" — "Xe boj se zame! Mene varujejo svete relikvij je. Idi kar naprej!" — "Ako že-' lite, naj bo! Prosim vas pa, da iz-' polnite svojo obljubo in da prosite sveto Agato za denar. Ker se bo_ jim. da pozabite, in jutri bo že prepozno, vas prosim, da pričnete kar moliti z menoj." — "Ali boš šel potem naprej«?" _ "Ta-' ko>". frater Benedetto- Samo mo_' lite za denar!" Menih je vstal in pričel žlobudrati neko latinsko mo_! lite v: "Ali je to prava molitev za1 denar? Ali je dovolj, močna?" —' "Bodi miren, moj sin! Močneje molitve sploh ni." Beppo je po_' kleknil poleg meniha in molil... j Po končani molitvi je rekel: — "Ta molitev bo gotovo uslišana!", — Beppo in lepo hodi svo- jo pot!" Beppo je pretipal svoje raztrgane žepe in vzdihoval: "Nič še ni!" Menih je bil nemiren: — "Hodi hitro in opravi dobro svoj posel!7' Beppo se je vzravnal, se udaril po čelu in rekel: Kako sem neumen! Svetnica je gotovo položila denar k svetim relikvijam!'* "Miruj, moji sin!" je tolažil menih, toda Beppo je že privlekel težko mošnjo. "Čudež, čudež!" je vpil, "o, sveta Agata, bodi zahva-Ijena!" Nesrečni end o tvorec pa je vpil: "Vrni denar! Ni tvoj! To so relikvije!" Beppo se ni zmenil za menihovo brcanje, temveč ie poljubil sveto menžško haljo in ivpil: "O sveti frater Benedetto,1 predpriprave za igro Predno nastopi Arthur Vance pri baseball>ki igri si da svoje roke temeljito zmasirati. Masira ga dr. Fred Hart. Laški general o jugoslovanski armadi. j Rimski "Mondo" prinaša sledeči članek iz peresa generala R. : j Bcneivenga : j Kakor smo videli v enem izmed' i prejšnih člankov, se nahaja naša' I vojska 9 mesecev v letu v krizi.1 Kriza je najostrejša v mesecu marcu, aprilu in maju. to je. ko ' je treba iz bilančnih razlogov, po ' ^prihodu novincev s topnjema od-j puščati starejše, dočim novinci še; niso dovolj izvežbani. v orožju. Xe oziraje se na to, da so vojaške i peracije mogoče v vsakem mest- j cu leta je vendarle nepoliiteu! falct. da jih je vsikdar z največjo j verjetnostjo pričakovati v aprilu! in maju ter juniju, ko bi p.i mi tu-J di ne mogli še reči. da je kriz:: efektivno rešena. Nastane torej j vprašanje: S kakimi sredstvi ravj ni minister vojne, da more v slučaju nepredvidenih internacijo-' -milnih dogodljajev osigurati o- J hrambo meje? V teh treh mesecih moramo računati. da imamo pod orožjem samo SO do 9Q, tisoč izvežbanih mož (izvzemši kolonije), cd katerih pripada skoro polovica infanteriji. Ako sedaj pomislimo, da imamo 123 polkov linijske infanterije. bersaljerjev in alpincev, nam je jasno, da bo imel vsak polk prm-smešno majhno povprečno število starih izvežbanih vojnikov. posebno. ako ne pozabimo, da so sta- i riši vojaki razpršeni po različnih' službah kot pisarji. ordonanee , td.. ;:i ako se ozbvno na potrt-' be, ki jih ustvarja uvrščevanje rc-! kruto v v kadre. S kakimi močmi bi se mogli nenadni opasnosti na meji pn-taviti v bran? To vprašanje nas spravi še prav posebno zadrego, ako pomislimo na potrebo, da bi se nam bilo zavarovati na dveh straneh, na vzhodu in na zahodu. Znano je. da ima Francija r.a svojem teritoriju fbrrz koloniji 4oG tisoč ljudi pod orožjem, ima 1 pa poleg tega znano institucijo "ščit in kopje", za katero se mi borimo že od leta 1020. s pomočjo katere razpolaga vsak čas z dva- . . . '..... ! najstimi divizijam;. od katerih ima vsaka -koro polni vojni sta- i!ež: Tri divizije Imajo pešpolke * 1 po 2200 možmi, o-talih devet ima pa celo po 2.103 i Ako pomislimo n®posebno kon. ifiguracijo Francije, na njeno go-|sto železniško mrežo, na mnogo-številnost cest na zapadnih obroi,. , kih alp v zvezi z ogromnim šte-|vilom avtomobilskih voz — potem i je lahko razumeti, da bi naša vojska ne mogla dovoljno zavarovati j naših mej. tako zbog krize efekti- moj dobrotnik, veliki svetnik! — (Večno vam bom hvaležen. Vi in :sveta Agaia sta me rešila. Takoj zjutraj prinesem priorju sveti denar. Ves samostan in vsi ljudje naj zvedo, kako velik svetnik, je frater Benedetto." Še enkrat je ;poljubil kuto razjarjenega svetnika, stisnil mošnjo in izginil v grmovje. ; Jezen in razočaran je vpil menih za njim: "Beppo, Beppo! Tat, zločinec! Gorje ti, ako zineš samo (besedico o tem čudežu! Beppo! tat, zločinec!" Toda Beppo ga ni slišal več. Hitel je proti doma in z vriskanjem zahvaljeval sveto 'Agato... va, kakor radi razporedbe čet \ zve/i z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi naše države. Napram Jugoslaviji naš položaj r.i mnog« boljši. Ta država s samo 13 milijoni prebivalcev je v položaju. da vzame v voj; "ic vsako leto nad 100.000 mož (leta 1922 je vpoklicala n~>.r,G3. a leta 1023 100.401 rsvinea < in z naknadno dovoljenimi budžetarnimi krediti ii je omogočeno držati ljudi pod orožjem j.diii 1> memvt v in tak«; ima sigurno na razpe'ago moe. več. kakor 150.000 mož. od katerih je vsaj 1C0.0C0 izvežbanih. Toda ne samo to: Jugoslavija ne drobi svoje moči v jedinieah kakor se to pri nas godi. Ona im> samo 4^ pešadijskih pukov. med tem ko jih imamo mi. ki imamo itak manj izvežbanih ljudi, kakor Jugoslavija — v na Julijskih alpah. Naša vojska torej rrdi »toga, ker efekt ivi niso dovolj močni, radi svoje široke strukture vsled -matere se drobi moč orožja radi dolgosti fronte od Julijskih Alp do Sicilskega nn rja. rad: cnieje-ne moči naših prev v.ih sr» d-tev, ne more osigirrat^. po-ebno v gotovih mesecih ne. n 'premagljivo-sti naše meje. Treba je pa še pripomniti, da v tej razpravi ni bilo govora o faktorju avijacije. ki bi utrgnnl imeti vsekako silno važnost v našo škodo! ali veste, — j«» tekom • .ftn.njstili let na milijone kadilcev ve-s«'!ilo Helmar• ;:astran njihovega UHlfc Gistfjra turškega, tolika. Z veseljem 1 niste začeli kaditi turške. nita naldi Pred kratkim je odpotovala v Evropo znana ameriška kinematografska igralka Nita Naldi v namena, da se poroči tam s cle.ve-iMiskim bankirjem Giacimelom Sangeaom. Par koristnih nasvetov. Senčnike iz stekla j očistiš oljnatiih madežev in j'im vrneš ble^k pediranega stekla, vliješ vanje dve žlici mlačne raztopine takozvane (pepeLne soli). Zmoči s tem vso površino, drgni potem s fino platneno krp.jo. po-; plakni senčnik z čLsto vo.lo hi t» briši skrbno z mehko krpo. Uspeli preseneti. i I Počen porcelan in fajansovina \ postaneta zopet uporabljiva, ako! ju dobro osnažena položiš v toll-j ko mleka, da je predmet popoln««-J m a pokrit in ga skuhaš z mlekom vred. Ko se mleko ohladi, vzemi oredmet ven. Ta je kakor nov. Celo odlomljene l^ose lahko zlepiš na ta nač!n, če jih moreš prej zvijati v pravi legi. Usnjato pohištvo očistiš z v votlo pomočeno gob -. jZmočiti pa smeš le majhne dele usnja zmerno in jih takoj z drugo čisto, suho gobo odrgniti. j S črnim lakom prevlačeno usnje se zopet sveti, ako ga namažeš s sledečim mazilom: 2 dela steari-1 nove kisline in 8 delov tcrpcnti-i novega olja. Oboje segrej da se raztopi, potem pa mešaj toliko ča-j sa. da se zopet ohladi. Med tem časom primešaj 3 dele borovih saj. Vzemi nekoliko tega maizila na tanko krpico, namazi usnje, potim pa polivaj s čisto, belo krpo. Stare obrabljene glace-rokavice se zopet svetijo, ako zmešaš 5 kapljic črnila in jih s tem drgneš. Z volneno krpico namazi obrabljena mesta in drgni potem s črno krpi., da se posuši. Dobra pečena jabolka pripraviš, ako jabolka pri peelju izdolbiš ter napolniš z medom. Jabolka speci potem kot navadno v pečici in bodo zelo okusna. Hitro jabolčno pogačo napraviš, ako med moko zdrobiš' nekoliko surovega masla, z enim rumenjakom in malo smetane ugueteš testo, ga zvaljaš na deski v podolgovano kupo. Nanj natre-seš po sredi zribanih jabolk malo sladkorja, malo orehov in z obeh | strani zgrneš skupaj testo v pio-1 šeato štruco. pa je gotova močna-ta jed. Speci jo bledorumeno, še toplo zreži na poševne koščke in potresi s sladkorjem. Jed je tembolj okusna č!m bolj je lila lna. Pohane jabolčne rezine. Napravimo roko testo kakor z:« omlete iz moke. sladkorja in vina. Namesto vina vzamem > tudi lahko mleko. .Jabolka olupimo in /režemo n:i tenke rezine, jih z vilicami pomakamo v testo in potem v vroči masti pohamo. Kpohane posujemo s sladkorjem. i Dobri faširani zrezki. Tri vrste mesa, govejega, telečjega in prašičevega prav dobro si-sekljamo. ocvremo precej čebule na masti in pridenemo. z enim i jajcem prav dobro zgnetemo n« napravimo zreake. Povaljamo jih v moki, jajcu in drobtinah in sp»» j hamo na masti. Nudimo jih na pri-kulii ali pa s solato. Svež goveji jezik kuhaj, da bo mehak. Kožica se mora lahko odločiti. Zreži ga na bolj debele ko>e. V kozieo pa daj n< kaj surovega masla ali masti, ko je vroče, zrezane čebule, zribant-ga korena, majarona. soli, popra. paradižnika in približno 12 cve-bov. to vse praži iu precedi sok na jezik. Himen. V Mariboru se je tamkajšnji trgovec Štefan Novosel, poročil z Antonijo Stržina. hčerko hišnega posestnika. t ZAHVALA. Zalotnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je naša srčno ljubljena hčerka oziroma sestra Mrs. ANA MIVŠEK, , rojena Kolar umrla dne 1. septembra v Cleveland, Ohio na posledicah operacije. Rojena je bila v Spodnjem Logatcu na Notranjskem, zapušča v domovini očeta in tri sestre, tukaj v Ameriki pa moža, eno sestro in dva brata. Blaga pokojnica je bila članica S. D. Z., pokopana je bila po katoliškem obredu na pokopališču sv. Pavla. j Zahvaljujemo se tem potom posebno rodbini Kos in rodbini Ivor-. če kakor tudi drugim sosedom iti znancem, ki so darovali vence. Sladko spavaj draga hčerka in sestra mirno smrtno spanje, in naj ti bode lahka žemljica ameriška. Žalujoči ostali: Mrs. Antonija Mlinar, rojena Kolar, sestri. Frank in Joseph Kolar, brata. V domovini oče in tri sestre. i Little Falls. N. Y.. September ! 30th. 1924. (3x 2, 3, 4) ANTHONY BIRK hiški in sobni slikar in dekorator Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI. PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Rldgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen B506 Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani___________ ________1.60 Nova velika sanjska knjiga .....................- .90 Sanjska knjiga, srednja......................... .36 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....76 8pretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana-----------------------------1.46 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana......v 1.60 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek __________________________ 1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918.----------------1.26 jtobinson, povest-----—__________.66 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman_______.80 Rinaldo Rinaldinl ______________ .50 Sveta Genovefa _ ___—-_______■___ _ JB0 Predtriani, Prešern In drugi svetniki v gramofonu — .26 Čarovnica starega gradu___— ____._____ J2& Hitri računar ali Praktični računar_______JL -. .76 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerik&nci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano__..._____ ... 3.—» Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . —^ —— — M - Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi « 2.50 (K naročilu priložite pokritje t imamkah ali M. O.J Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenk Publishing Company 82 Oortlradt Strni : j : Hew York, V. T. GL^ KATŽODA, 3. OKT. 1924. MORSKI JASTREB. gpkal Safftol BahatiiTi. — Z« G. N. prMfl C. F. ^ v Nadalje vanje.) — To je poganska, inoliainedan.ska vera, — je protestiral Leigh. — A zelo tolažljiva, — je rekel Sir Oliver. — Lahko bi potolažila tudi takega grešnika kot si ti. Maste Lekgh pa se ni dal po tolažiti. Stokal je brez prestanka. — Hotel bi, da ne verujem v Boga. ^ — Tvoja nevera bi ne mogla odstraniti Njega, prav kot ga ne more wl varit i tvoj strah. — je odvrnil Sir Oliver. — Ker pa ste takega razpoloženja, ali bi ne bilo boljše moliti ? — Ali nočete moliti z menoj ? — je vprašal lopov, v nenadnem napadu strahu pred večnostjo. --- Storil bom nekaj boljšega. — je rekel Sakr-el-Bar konečno. — Prosil bom Sir Johna, naj prihrani tvoje Življenje. -- Se gotovo ne bo brigal za vaie prošnje, — je odvrnil Jasper. — Got ovo. Njegova ea.^t je prizadeta pri tem. Pogoji moje predaje se glase, da ne sme nikdo razven mene na krovu trpeti niti najmanjše škode. — Jaz sem ubil Master Lionela. — Kes, a to se je zgodilo, predno so bili izrečeni pogoji. Sir John je dal svojo besedo in Sir John jo bo držal, ko mu bom pojasnil, da je prizadeta njegova čaxt. Veliko breme je bilo s tem vzeto z duha nesrečnega kapitana, velika senca strahu pred smrtjo, ki je visela nad njim. Ko pa je izginila ta senca, je izginil tudi kes. Nič več ni govoril o večnem pogubljenju ter se tudi ni brigal za nazore Sir Oliverja glede življenja in smrti. Povsem po pravici je najbrž domneval, da je vera Sir Oliverja njegova privatna zadeva in da bi bil on najtnanj usposobljen človek popraviti jo. če bi bila slučajno napačna. Kar pa se je tikalo njega samega, je lahko preložil kes na kak poznejši dan, ko i>i ga resnično potreboval. Legel je ter se skušal pomiriti, da zaspi, čeprav ga je oviral pri tem glavobol. Ko je našel, da mu ni mogoče spati, je pričel zopet govoriti. Zapazil pa je po rednem dihainju Sir Oliverja. da je slednji zaspal. To je presenetilo in pretreslo lopovskega kapitana. Nikakor ni mogei razumeti, kako more spati človek, ki je živel življenje Sir Oliverja. ki je bil odpadnik in pogan, tako mirno na predvečer smrti na vešalih. Zakasnela krščanska navdušenost ga je napotila, da je zbudil spečega ter ga pozval, naj preživi še ono malo časa. ki mu je preostal. da sklene svoj mir z Bogom. Sir Oliver pa sc ni dal zdramiti in tako je Master Leigh prečul celo noč. Zjutraj, ko so prišlo, da odvedejo Sir Oliverja v pogubljenje, se niso niti malo brigali za zahteve, naj se tudi njega privede pred Sir Johna. -- Nismo dobili povelja za to. — je rekel neki mornar na kratko. — Mogoče ne, — je odvrnil Master Leigli. — ker ne ve Sir John, kaj vse mu lahko povem. Spravite me pred njega, pravim, da bo l.ih-kp slišal resnico glede gotovih -tvari. predno bo prepozno. — Molči, -- je rekel mornar ter ga udaril po licu. — Tudi ti prideš i:a vr-to. Zacnrat imamo opravka s tem poganom. — Nobena stvar, ki jo morete icči. ne bo pomagala. — mu je zagotovil Sir Oliver. — Ilvala vam za prijateljsko m'sel. Moji r ki sta zvezani. Ja>per. Če bi bilo drugače, bi vam rad stisnil r,»ko. Ta- j ko pa / I Joge m ! Sir Oliverja so odvedli v zlato --»Inčno luč. ki 11111 je skoro vze- 1 la vid. po dolgem bivanju v tem nem prostoru. Domneval je. da ga bodo povedi i v kabino, v kateri -e bo vršila nekaka sodnijska obravnava. Ko pa je dospel do sredine ladje, ga je ustavil neki častnik, ki mu je rekel, naj počaka. Sir Oliver je sedel na kup zvitih vrvi in krog njega so sedli stražniki. Posta je predmet radovednih pogledov mornarjev. Vsi so zrli kot s strahom na tega drznega korzarja. ki je bil nekoč plemenita* ki pa je postal rcnegatski mohaniedanec ter teror kristijan-s»tva. JI->ni »i na ljubo moramo izjaviti, da je bilo skrajno težko s;h>-znati v njem korniškcga plemenitaŠa. ko je sedel tam na kupu vrvi, z mirom in hladnostjo fatalista Mornarji, ki so imeli od početka namen norčevati sc iz njega, so molčali ter zrli presenečeni 11a to ne-ustrasenost, katero je kazal vspričo smrti. To zavlačevanje ga je sicer mučilo, a na zunaj ni tega kazal. Njegove o"i so begale semintja in brez dvoma je iskal Rožam undo, v upanju, da jo zadnjikrat vidi, predno ga bodo poslali na zadnje potovanje. * j Roz.'munde pa ni bilo na izpregled. Ob onem času j« bila v kabin'*. Tam je bila že več kot eno uro in to je bil tudi vzrok za vi a če-1 vanja. Štiriindvajseto poglavje. SODNIKI. I Kit m bilo na krovu nobene ženske, koje oskrbi bi jo mogli poveriti. so skušali Sir John, lord Henry in Master Tobias. ladijski zdravnik, po svojih skromnih močeh skrbeti za Rozamundo. ko so jo I pre\edli napol omamljeno na krov Silver Ilerona. ' Master Tobias je uporabil vsa olajševalna in pomirljevalna sred-' stva. ki jih je imel na razpolago ter ii svetoval, naj mirno leži.-Iz | kabine je spodil celo poveljnika ladje ter kraljičinega namestnika ter odšel na to sam, df >e peča z bolj nujnim slučajem, ki je potrebo-j val v«e njegove pozornosti. — namreč z Lionelom Tressilian. katerega so prevedli, težko ranjenega na krov obenem z drugimi ranjenci. Ob jutr&šnji zori je prišel navzdol Sir John. da izve. kako se godi njegovemu prijatelju. Našel ie zdravnika, ko je klečal ter se « sklanjal nad Lionelom Ko je vstopil, je skočil Master Tobias pokonci ter si opral in obrisal roki. ' — Ničesar več ne morem storiti. — je rekel žalostno. — Po njem je. " — Mislit?, da je mrtev? — je hitro vprašal Srr John. i Zdravirk je odložil p rtič ter popravil zavite rokave. -- Le malo manjka. — je rekel. — Čudo je sploh, da more iskra življenja tleti v telesu, ki je 11a tak način preluknjano. Krvavi od znotraj in žila utripa z vsakim trenutkom slabše. Tako bo šlo naprej,, dokler ne izdihne. Lahko ga smatrate že mrtvim. Sir John. j Prenehal je. • * srailjen konec, brez bolečin. — je dostavil ter vzdihnil.' že kar iz navade. — Trije ostali ranjeni bodo okrevali, a Blair je mrt?v. | Sir Jolin se je malo brigal za zadeve drugih. Za trenutek so veljale vse njegove misli umirajočemu prijatelju. ___________i___ (Dalje jrHtodiiji:$.) Salta pro nobis! Spisal John Galsworthy. "Častijiva mati, plesalka je tako žalostna! Sedi, pokriva glavo z rokama, ali pa budi v praznoto. Prigovarjala sem ji, naj skuša moliti, toda revica ne more, ker nima vere. Celo izpovedati se noče. I Ne veruje — ni kristjanka. Kaj bi storili, častlitljiva mati, da bi se 'nekoliko razveselila? Hotela sem ji pripovedati, prosila sem jo, naj mi pripoveduje o svojem življenju. Revica ne odgovarja. Sedi in buli predse v praznoto. Ali je res j ni mogoče malo tolažiti, predno mora umreti ? Tako mlada in polna življenja, tako neverna in mora umreti! Biti ustreljena — tako mlada in lepa, to je grozno, častit- Ijiva mati!" Starejša mala sestra je prekrižala roki na prsih. Njene mile rjave oči so iskale odgovora na voščeno bledem obrazu opatiee, ki je stala pred njo skoraj breztelesno v svoji beli obleki. V njenem varstvu je vohunka, plesalka ciganske krvi — kakor so rekli — ki je izvabila od svojega ljubeka, francoskega pomorščaka, vojaške tajnosti in jih prodala Nemcem na Španskem! Rekli so, da je preiskala dognala njeno krivdo. Pripeljali so jo v samostan in so rekli: Obdržite jo tu do petnajstega. Tu je na varnejšem nego v ječi. In ta ženska naj bo ustreljena! — Grozno, toda vojna je! Zgoditi se mora za Iranci jo! i Opatica je odgovorila: Skušala bom, moja hči. Polji me v njeno celico! I Plesalka je sedela na postelji. Na njenih licih ni bilo nobene barve, samo svetla rjavost orientalske krvi. Črni lasje so obkrožali njeno čelo. Skozi nežne ustnice so se svetlikali njeni beli zobje. Zdelo se je, kakr-r da bi njene prekrižane roke zadrževale vročino v prožnem telesu. Njene oči, ki so se svetile kot vino z Malage. so zrle v daljino, skozi bele stene, skozi obiskovalke, kakor oči ujetega leoparda. j Častitljiva mati je spregovorila: 1 "Kaj moremo storiti zate, moja liči ? *T ! P.lesalka je molčala. ■ "Nesrečna si, moja hči- Povedali so mi, da ne moliš. To je žalost- 1 o." 1 Plesalka se je nasmehnila in stresla glavo. j "Ne maram te mučiti s temi vprašanji, moja hči. Tvoja nesreča nas je prizadela. Razumemo te. Ali bi mogoče rada brala, kako knjigo, bi rada pila vino? Ali je sploh mogoče kaj storiti, da pozabiš na svojo nesrečo?" J Plesalka je sklenila roki nad tilnikom. Bila je lepa, prožna — celo telo čudežno lepo. Vodena lica opatiee so rahlo zardela. J "Ali bi rada za nas plesala, mo-;a hči?" | I Na plesalkinem obrazu se je pojavil smehljaj, ki ni več izginil. I "Rada. Zelo bi me veselilo, milostna gospa!" "Dobro je. Naj ti prinesejo tvo_' ja oblačila. Nocoj v refektoriju po I večerji. Ako želiš godbe, se bo igralo na gla^ovir. Sestra Matilda igra zelo lepo." | j "Godba — par navadnih ple-s»ov. Milostna gospa, ali smem kaditi?" • I I "Gotovo, moja hči. Poslala ti hom cigarete." I Plesalka je iztegnila roko. Opatica je čutila med svojimi, ozkimi, suhimi rokami topel pritisk Jutri naj bo ta roka mrzla in mrtva! j I "Na svidenje, moja hči!" I "Plesalka bo plesala za nas." — Tako se je govorilo v samostanu. Pripravili so gl asovi r in note. Pri večerji se je culo skrivnostno šepetanje. Kako nepričakovano je biJ lo vse to! Po večerji so napravili prostor v refektoriju. \a dolgih (klopeh ob stenah je sedelo šesetde-|Set belih postav, med njimi častitljiva mati. Pričakovale so sestro Matildo, da zaigra na glasovirju. j Najprej je prišla mala sestra, 'nato pa je skora j priplavala prožnih korakov plesalka. Vse sestre: so glodale nanjo, 1© častitljiva mati je ostala mirna. Bala se je, da se ne bi rodila v sestrah kaka laliko-mišljenost. Plesalka je bila oblečena v črno svi'o ter je nosila srebrne čevlje in I nogavice. Njeno kipeče oprsje je pokrivala srebrna tanjčica s črnimi čipkami. Roki je imela goli. V njenih črnih laseh je blestela rdeča roža, v roki pa je imelo slonokoščeno pahljačo. Ustnice je imela le malo pobarvane, njen obra'. je bil podoben krinki. S poveše-nimi očmi je sta-la sredi refektor-ja Sestra Matilda je pričela i_ grati Plesalka je vzdignila pahljačo. Pri španskem pleMi se je komaj premaknila z mesta. Njene oči so se hitro sprehajale od obraba do obraza, 11a katerih so bila vidna različna čustva. Sestra Matilda je nehala igrati. Sestre so pričakovale___. plesalka pa se j" smejala. Sestra Matilda je pričela zopet igrati. Plesalka je pVsala svoj metuljski ples. Opatica je sedela nepremična s stisnjenimi ustnicami in s sklenjenimi rokami. Podobe iz preteklosti so vstajale v njenem spominu in jo motile. Spomnila sc je zopet svojega ljubljenca, ki je padel v ncmško-francoski vojni, nakar je šla v samostan. Ivako dolgo je že od tedaj. Plesalka iz poganskega sveta, z rdečo rožo v črnih laseh, z belim obrazom in svetlimi očmi ji je vzbudila hrepenenje po njeni veseli mladosti, ki jo je pokopala v samostanu. Plesalka je plesala habanero, ki je vzbudila v spominu častitljive opatiee motne spomine na izgubljeno mladost- Častitljiva mati se je obračala na plesno in na levo. Ali je ravnala pravilno? Toliko neizkušenih sester, toliko mladih src! Toda kako naj bi sicer olepšala zadnje težke ure tega nesrečnega poganskega otroka ? Kako blažena je v plesu! Naravnost sveta. Kakšna moč! Oči vseh sester so visele na njej, celo oči sestre Louise— plesalka jih je začarala kakor kača domačega zajca! Opatica se je smehljala. Ta uboga sestra Louisa ! In ravno pri njej je sedela mlada sestra Marija, s široko odprtimi očmi in ustnicami! Tako- mlada, komaj dvajsetletna, ki je izgubi'a ženina v vojni — komaj pred enim letom! Najlepša sestra v j samostanu. Ivako je stiskala roki v naročju! Plesalkine oči so bile' neprestano uprte vanjo... Častitljiva mati si je izpraševala vest: "Ali sem storila delo ljubezni ali kaj?" I Tesno ob vrstah sester je plavala plesalka. Njene oči so žarele in njen obraz je bil ponosen. Njen pogled je zadel sestro Marijo, dotaknila se jo je s phaljačo: "Gra_ cias. senoras! Adios!" j I Odšla je prožnih korakov in za njo mala sestra. I "Idite v svoje celice moje hčere! Sestra Marija!" | t Mlada sestra se je približala častitljivi materi. V njenih očeh1 so se lesketale solze. "Sest ra Marija, prosi Boga, da odpusti tej ubogi duši njene grehe! Žalostno je na svetu, moj o-trok! Idi v svojo celico in moli!" j Kako lepa in mlada je bila sestra Marija! Častitljiva mati je vzdih-uila... I Mrzlo jutro. Na polju je ležal prvi sneg. Med mašo so šli po plesalko. Potem še par trenutkov... salva! S tresočimi ustnicami je molila častitljiva mati za dušo, ki je priplesala pred božje obličje... j Tisti večer so iskali v samostanu sestro Marijo. Niso je mogli najti nikjer. Čez dva dni je prišlo pismo: "Odpustite mi, častitljiva mat: Vrnila sem se v življenje. Marija." j Življenje — iz smrti! Opatica je vztrepetala. Postave iz preteklosti so se pojavljale zopet v njenem spominu: plesalkin obraz, rdeča roža v črnih laseh, temne nežn oči, roka, ki se je rahlo dotaknila 1 . . . ustnic in ji podarila poljub... WAH KABOCAJTB SE BŠ 'GLAS flfcSODA', HAJVEOJJ I ttOTOP DilJV JUL t JEDKUlUII DltAVAl Radio-telefonski poskusi v vlaku. J Na Rim-Napoli so te dni prvič poskusili radiotclefonijo v vlaku. Poskusi so se prav dobro obnesli na daljavo 200 km. Značilno pa je, da je bilo sprejemanje vesti na vožnji vlaka skozi predore skoraj nemogoče in da so se tudi pri pre vozu čez viadukte oojavljale znatne težkoče. ALI VESTE, — da je dal nm«-em. Pišite po BREZPI.AČNI cenil: RUATTA SERENELLI & CO. 817 B'ue Island Ave, Dept. 32, CMc^s0. Kretanje parnikov - Stripping News 7. oktobra: De Grasse. Havre; Arabic t Cherbourg in Hamburg. «. oktobra: Aqultania, Cherbourg; France v Han* 19. oktobra: Pre«. Wilson. Trat. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg: Republic, Cher bourg In Bremen; Hansa, Cherbourj In Hamburg: Stuttgart, Cherbourg |j Bremen; N cw Amsterdam, Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg In Hamburg; -America, Genoa. 15. oktobra: Berengaria, Cherbourg. 16. oktobra: Minnekanda. Cherbourg In Hamburg Westphalia. Cherbourg In Hamburg 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cher bourg; Columbus, Cherbourg in Bre men; Deutschland. Cherbourg In Ham burg: Conte Rosso, Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg America, Cherbourg in Bremen. ti. oktobra: Martha Washington. Trat. <5. oktobra: Olympic. Cherbourg; Cleveland, Chur bourg in Hamburg; l.ancastria, Cher bourg; Mt:enchen. Cherbourg in Bre men; Rotterdam, Boulogne: I'uilo, Genoa, Pres. Harding, Cherbourg ii Kremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg- 29. oktobra: France, Havre; Aqultania, Cherbourg 1. novembra: Homeric. Cherbourg; Volendam. Boulogne: Geo. Washington, Chorine-ire iti lircnicn; Mount Clay, Ch^r-bourir in Bremen Conte Verde v Genoa. _______________ _ x_______ 4. novembra: IV Grass.-, Havre; Bremen. Bremen: Colombo. Cenoa_ 5. novembra: Oerengaria, Cherbourg 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. S. novembra: I.eviatban, Cherbourg; Majostlc. Cherbourg.; Vocndam, Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg. 11. novembra: Roohambeau, Havre. 12. novembra: Mauritania, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg: Columbus. Cher bourg, P. rem en: I-i Savoie, Havre: Reliance. Cherbourg in Hamburg; Niew Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Paris. Havre, Aquitania, Cherbourg. 23. novembra: Minnekahila, Cherbourg: Thuringia, Cherbourg in Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ojriie; Republic. Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda). Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg: France. Havre. 27. novembra: America, Cherbourg in Bremen: 7.f eland. Cherbourg: Deutschland. Cherbourg in Bremen; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; President® "Wilson, Tr«*t. ^COTTIP^^ ikii-if^7 ;faEr »r .-i ~ '' aiiii FRO 1^1 COVERE.D PIER lo COVE 3* E_P T=> i E. fg — --—m ■ i mm——BMBMW^* Potujte "FRENCH LI IN H." potom. EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO BELGRAD-LJUBLJANA—ZAGREB FR ANPP DE C.BASSE............... 7. out. * 8. okt.; 2D- okt.; 26. nov. [ SLFFliEN is. ckt. PARIQ «« w - , L\ SAVOIE ..............18. okt. r AlUa .....22. okt.; 10. nov.; 10. dec. J rochambeau ............II. nov. N« našita posebnih vlakih so tolmači, ki govore ancb'Sko in slovensko in ki Imelo potovali z vami vso i»<>t. Evropski ajretnje French Line Wio pomairrtli vaši družini in sorodnikom, preskrbeli jim botlo potne listu in v i žeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno. Prostori dru^e^a in tretjega razredu so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki, tek<>ea voda v vsakem prostoru, počivališča, kadilnica, brivnieo in i*»kriti promeiiadni krov Brez dvoma bnste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pn dobite tudi svoja priljubljena jedila za« no s pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples. radio in firu^e vrsle zabave. Za nadaljne informacije vprašajto svojega tekalnega zastopnika all FRENCH Ll IN E 19 STATE ST. NEW YORK VABILO NA VINSKO TRGATEV, katero priredi društvo sv. Fran-^ čiška. št. 4G KSK.T.. New York. X. Y., v nedeljo 1J. oktobra v cerkveni dvorani na St. Marks Place. — Pričetek ob 4. popoldan.1 Vstopnina f>0^. | Dvorana bo lepo okinčana, po sredi ho viselo dozorelo grozdje, j spredaj bo županski urad s slav-1 nim občinskim šli barjem, na stra-l ni pa župnišče, kjer bodo z dovoljenjem županstva lahko sklepali zaljubljeni pari svoje poroke in seveda na željo tudi iste razdirali. Kdor se bo pregrešil zoper pra ; vila tega večera, bo imel posla s' sodnikom in beriči. Rojaki iz Greater New Yorka in okolice, pridite vsi, ker nepristranske zabave bo za vsakega dovolj. Xa veselo svidenje! Odbor. (3x 2, 6, 7) Smrtna avtomobilska nesreča princa Hohenlohe. J/. Magyarov a ra poročajo: Veliki kapitmlar nemškega viteškega reda princ Henrik lloheulohe Schilliagfuerst jn pns*tai te dni žrtev avtomobilske nesreče. Predno je dospela do ranjenca zdravniška pomoč, je princ izdihnil na i posledicah težkih telesnih poškodb, katere je zadobil tekom vožnje z avtomobilom. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Posebna ponudba našim citateljem! , Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <£20 — 8 strešico ra slovenske čr- ke,e,M- $25.- •OLJVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni Btroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite i vajo. BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Strm New Tork, N. T. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDO* j« lUMnJtn potovati % atari kraj, je potrebno, da M natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln dragih atrareh. Pojasnila, ki ram Jih ■amnrrnN dati ?aled nafie dolgoletne lskofinj«* Vam bodo gotovo r korist; tudi pri« poročamo vedno la prvovritne par nfke, ki Imajo kabine tudi v IU. ru-reda. Glasom nove naselnlSke postave, ki »e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, earn or o J o tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniškl komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se poSlje prosilca v itari kraj glasom najnovejše odredb« Kako dobiti svojca la star«, g* kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika aH avojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vaako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste aa vse pro-ge: tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani aedaj potovati. Frank Sakser State Baal 82 Cortland* St, how York *WBRT1M IN -mUAm NARODA". J