POZABLJIVA SREDNJA ZDRAVSTVENA ISTRANI SE RAZUMEJO V GOSTILNI I IZOLSKI PRVOROJENCI SO... AVTO NA PREKOMORSKI (Mef) Žrebanje nagrad v akciji December v Izoli, ki seje zgodilo v torek, 9. januarja je imelo večkratni pomen. Po eni strani je šlo za zaključek akcije, kije sicer že rutinska a vseeno vsak december angažira kar veliko število ljudi in denarja. Slednjega največ prispeva občina Izola, ki akcijo podpira na ta način, da omogoči nakup avtomobila, ki je prva nagrada v tej akciji. Tudi trgovci prispevajo svoj delež, ki služi za nakup vseh ostalih nagrad in pokrivanje drugih stroškov, od tiskanja kuponov, propagandnih gradiv do plačila objav na radijskih postajah in podobno. Svoje dodamo tudi mi na Mandraču, ki decembra delamo dvojno delo in si ob zaključku akcije kar dobro oddahnemo. Še bolj veseli pa so gotovo tisti kupci, ki so ob nakupu v kateri od izolskih trgovin prejeli še nagrado. Letos jih je toliko kot že dolgo ne, zagotovo pa bo najbolj vesel kupec iz marketa v Prekomorskih brigadah, ki je bil sploh prva samopostrežna trgovina v našem mestu. Novi lastniki so zaprli marsikatero podobno trgovino po Sloveniji, v Izoli pa se kaj takega še ne dogaja in ta dogodek bi lahko pomagal k temu, da bi se vsi še bolj zavedli pomena malih trgovin, ki nam omogočajo ugodje nakupovanja v halji in copatih. Tokratno žrebanje pa je bilo posebno tudi zato, ker smo lahko preverili česa smo sposobni na kabelski TV Mandrač, ki je posebna tudi zato, ker je dejansko brez prave opreme ampak oddaja predvsem z veliko želje po osvajanju novih znanj in ustvarjanju v mediju, ki vlada današnjemu svetu. Žal neposrednega prenosa, kije trajal skoraj dve uri, ni mogla videti skoraj polovica Izolanov, saj Livade in staro mesto nista povezana v isti sistem, Jagodje pa še kar čaka na ustrezno dokumentacijo za postavitev sistema. Ko bo tudi to storjeno bo Izola zagotovo najmanjša občina z lastno lokalno televizijo. Zanimivega programa ji ne bo zmanjkalo. ■*C Banka Koper U.januar 2001 TRGOVINA Z AVTODELI d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA POCENI SNEŽNE VERIGE tel.: 05/641 57 78, 641 66 08 odprto od 8.00 do 17.00 ure BALONI V ZRAKU Novo leto je prišlo tudi letos in spet smo ga dočakali tudi na silvestrovanju na prostem, ki seje tokrat zgodilo na Manziolijevem trgu. Prizorišče se je najprej zdelo premajhno, potem pa sc je pokazalo, daje vendarle kar primemo, saj so se na ta način udeleženci bolj "stiskali" in občutek silvestrske gneče je bil popoln. Tudi tokrat so novo leto pozdravili pisani baloni, ki so že tradicionalni spremljevalci silvestrovanja v Izoli. Novost pa je bila predvsem ta, da tokrat na njih ni bilo čestitk z nagradami, saj se je pokazalo, da takšno nagrajevanje ne daje pravih turističnih učinkov. Namesto turistov so tako balone dobili domačini in marsikdo ga je z zadovoljstvom privezal ob domačo jelko. Pravzaprav je bilo vse brez pripomb, le mediji so nas tokrat nekoliko spregledali, kar pa niti ni tako slabo, saj je pretiravanje lahko nevarno vsaj tako kot pomanjkanje, In medijskega pomanjkanja Izolani zadnja leta res ne čutimo. www.sio-istra.com izolske spletne strani IZOLA, tel : 21 -680 'splošno gradbeno podjetja «v** PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/ 770-328, 770-728 fax: 066/ 770-329 To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali. POPOTNICA ZA NEDELJSKI SESTANEK DRUŠTVA ISTRSKEGA PRIJATELJSTVA Istrska regija je prazen prostor, v katerega politiki in diplomacija, predvsem slovenska in hrvaška vnašajo svoje politične interese. Istrska regija, kot jo pojasnjuje Društvo istrskega prijateljstva, je iluzija. Ni utemeljena z nobenim argumentom, ki bi bil resen in realen. Zadovoljuje pa predvsem hrvaško politiko, ki vztrajno teži proti Piranu in čez Slovenijo na zahod in prav tako zadovoljuje določenemu segmentu slovenske politike, predvsem pa diplomaciji, da s to situacijo poskuša, v skladu s svojimi zakoni in kronično indolenco, ustaliti državno mejo na Dragonji in v Piranskem zalivu. Aktualiziranje istrske regije skriva v sebi problematiko o državni meji. Skozi ta prazen prostor želi politika pretihotapiti takojšnjo rešitev mejnega vprašanja. Zato je razprava o tem, ali istrska regija da ali ne, prazna in je pesek v oči. Utemeljena razprava danes in v tem prostoru je samo meja v Istri in na morju (ne pa kar se želi potencirati o zaselkih ob Dragonji ali napačno imenovati o meji v Piranskem zalivu!). In razprava v tej smeri bi morala biti prioritetna tema slovenske državotvornosti. Ta razprava pa zahteva odgovore na mnoga vprašanja, ki se jim slovenska politika izogiba. Poglavitno vprašanje je, kako je prišla Hrvaška do namišljene meje na Dragonji? Na to vprašanje se nujno vežejo dejstva, da vojaška uprava ne more postavljati civilne upravne meje, kot se je to dogajalo za časa italijanske suverenosti nad tem ozemljem od leta 1947 in v času STO. Vprašanje, ki se mu ne sme nihče izogniti, in se mu ne bo mogel, je 21. člen Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, mednarodnega sporazuma, iz katerega izhajajo tudi obveze, ki so bile z ratifikacijo sprejete v pravni red FLRJ, in kije med drugim določal tudi nespreminjanje notranjih meja. Ta pogodba jasno pove, da so stare meje nekdanjih občin, in tako tudi občine Piran, še vedno veljavne in legitimne. Ne moremo mimo dejstva, daje bivša južna meja STO (na reki Mimi) edina mednarodno še vedno priznana južna meja, ki je delila slovenski in hrvaški prostor in daje bila v STO predvidena raba samo slovenskega in italijanskega jezika! Ne smemo spregledati dejstva, da so po letul954 prebivalci iz Savudrije prišli s peticijo na občino Piran in zahtevali priključitev k republiki Sloveniji, o čemer ni hotel slišati takratni ključni politik Kardelj, kot tudi noče o tem slišati današnje piransko županstvo. Že na začetek pogovorov o celovitem vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško se morajo postaviti in razčistiti vprašanje hrvaškega etničnega čiščenja na slovenskem nmejnem ozemlju po letu 1945, kjer je šlo tudi za številne usmrtitve. Slovenski in hrvaški diplomaciji je nujno potrebno postaviti vprašanje, če se zavedajo, da s takšno diplomatsko aktivnostjo, ki poskuša skrčiti slovenski prostor, ki poskuša okrniti suverenost države Slovenije, ustvarja sovražni odnos med Slovenci in Hrvati? Če se diplomacija tega ne zaveda, se mora s tem čimprej seznaniti. Vprašanje meje ni vprašanje Istre in Istranov, ampak Slovenije in Slovencev! Slovenski politiki in diplomati bi se morali zavedati, da slovenska Ustava govori o celovitosti slovenskega ozemlja in da bi podpis akta o krnitvi le-tega pomenil veleizdajo, čemur bi moral slediti kazenski pregon. Razprava o istrski regiji se pokrito povezuje z razpravo o Sloveniji škodljivem maloobmejnem sporazumu in tudi, zavedno in nezavedno, z nekoristno razpravo o slovenskih zaaselkih na levi strani Dragonje, s čimer razpravljalci in akterji različnih incidentov zavestno omejujejo problematiko meje v Istri in na morju na košček katastrskega ozemlja in tako skušajo s čim večjo hitrostjo, in z diplomacijo za zaprtimi vrati in pod mizo, zaključiti vprašanje o meji na tem območju v nepovratno škodo državi Sloveniji. To potrjuje tudi usklajeno stopnjevanje vseh v to usmerjenih akciji. Civilna družba Slovenije za mejo v Istri se zaveda neresnosti vprašanja istrske regije, kot se zaveda zelo resnega vprašanja meje v Istri in na morju. Tega vprašanja nista sposobni pravično rešiti ne slovenska ne hrvaška diplomacija. Rešitev bo sposobna prinesti samo mednarodna arbitraža. Zato bo Civilna družba Slovenije za mejo v Istri začela z organiziranjem javnim manifestacij po celi Sloveniji z zahtevo po takšni arbitraži. Za Civilno družbo Slovenije za mejo v Istri prof. Frane Goljevšček (koordinator) akad. kipar Janez Lenassi advokat Ervin Dokič J. J. IZGOVOR ZA VOJNO S HRVAŠKO ALI VOJAŠKO(POLICIJSKO) DIKTATURO? Kot vemo Hrvaška in Slovenija nimata rešene meje na področju kjer je bilo že v zgodovini stalno burno in je še eno redkih področij v Evropi kjer še ni dokončno zarisana meja, državi pa nista skregani in med njima ni vojaških napetosti. (19. 12 je bilo ravno tam celo srečanje obmejnih državnih organov ob prisotnosti županov z obeh strani). Stalno ugotavljamo koliko imamo skupnih interesov in želja, ki jih moramo še realizirati. To je pozitivni pristop. Drugje so taki spori povezani s sovraštvom in občasnimi vojnami ali terorističnimi dejanji. Mi si želimo sožitje Istranov in s tem obeh držav. Kot nadgradnja tega je že dve leti pripravljen sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki ga Slovenija še ni ratificirala čeprav je v koristi vseh, ki ob celotni meji s Hrvaško živimo. To so že večkrat jasno izrazili vsi obmejni župani -tudi pripadniki strank, ki sporazuma nočejo podpreti. Za nestrpnostjo med narodi in državami vedno tiči v ozadju ali v ospredju nacionalizem. Ko prekoračimo mejo nacionalne samozavesti, preidemo v nacionalizem. In takrat se pojavijo medsebojni spori zaradi sovraštva in želje po prevladi. Iz tega se lahko razvijeta le vojna ali vojaška diktatura. Diktature se pojavijo, ko nestrpneži(vedno tudi nacionalisti) dokazujejo, daje demokracija nesposobna reševanja problemov. Da bi dobili podporo, morajo ljudi v to prepričati z raznimi argumenti. Ker je demokratično reševanje problemov komplicirano in dolgotrajno ter zahteva veliko dogovarjanja in vzklajevanja med ljudmi, je to krasen argument za dokazovanje nesposobnosti. Nacionalisti in nestrpneži se vedno ponujajo kot rešitelji vseh problemov saj imajo vedno preproste formule reševanja. Dovolj je le, da vsi sledimo njihovim navodilom in vzorcem obnašanja. Če bomo pridni in poslušni, potem nam, seveda spet oni, garantirajo po njihovem normalno življenje. Seveda sistem ne deluje, če se ta pravila kršijo. Zato bog ne daj, da bi jih(v zgodovini že in še videno?!). Tak način reševanja problemov v svoji skrajni inačici pripelje lahko do Hitlerjeve taktike blitzkriega in hitrih rešitev, ki so zelo kratkotrajne in travmatične ter se vedno obrnejo v svoje nasprotje z dolgotrajnimi hudimi posledicami. Te nosi vedno narod. Demokratičen dogovorni in zamudni način pa prinaša zato dolgoročne rešitve. Tako občutljive probleme kot so obmejni lahko rešujejo le pooblaščeni predstavniki. V našem primeru le obe vladi. Morajo se reševati strokovno, trezno in v interesu obeh držav saj bomo vedno sosedje. Lahko živimo le skregani in v sovražnosti ali kot si želimo Istrani in vsi, ki tako mislijo, v sožitju. Takih problemov se ne da reševati čustveno. In ravno na čustva se poskuša igrati s provociranjem in poveličevanjem posameznih incidentov. Mislim konkretno na najnovejšega močno spornega okoli Joška Jorasa. Za njimi se po znani formuli že pojavljajo odrešitelji z raznimi takozvanimi Civilnimi združenji, ki jih že podpirajo policijski sindikati????-(ne vsi). Opazujte in sledite kdo se bo še pridruževal akcijam pritiska in igri s "slovenskimi čustvi". Tako misleči so celo kot vlada(Janše/Bakukova-pardon-Bajukova) izdali ukaz za vkorakanje na področje, ki ga (upam sicer le začasno) nadzorujejo organi prisile druge države!!! Smo bili na meji vojne?Krivulja eskalacije gre s takimi le navzgor. Ne nasedimo. Ne pustimo se spet skregati medseboj in z drugimi. Hkrati pa budno nadzorujmo delo naših pogajalcev. Hitler je zažgal Ratzstadt, da je za to obsodil levičarje in jih tako lahko legitimno preganjal. Sudetske Nemce je izkoristil za napad na Češko, itd. Pretiravam?Ekstremi služijo za hitrejšo streznitev. Aktivno sodelujmo in opazujmo, vendar ne na tak način. Naj živi sožitje pa čeprav se moramo kdaj pa kdaj spričkati in kakšno požreti, (vem, da s tem nima veze, a zakaj sem se spomnil žene? ) Lep pozdrav Lucio Gobbo 00 ZLSD Izola MALIN računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. 9. Korpusa 4, 6310 Izola tel.: 05/ 64 - 00 - 850 gsm 041/ 628-507 RAČUNALNIŠKI PROGRAMI OSNOVNA SREDSTVA (za podjetja in s.p.-e) • predračun in obračun amortiz./revaloriz. • popisna lista [• temeljica za knjiženje v glavno knjigo • statistično poročilo (P0S-SURS) KNJIGOVODSTVO ZA ZASEBNIKE • fakturiranje • knjiga prejetih in izdanih računov • obveznosti in terjatve • obračun ddv • obračun prispevkovza s.p. • bilanca stanja • davčna napoved* osnovna sredstva • obračun plač • POZABLJIVA SREDNJA ZDRAVSTVENA O selitvi Srednje zdravstvene šole iz Pirana v prostore izolske bolnišnice je govora že nekaj let. Ministrstvo za šolstvo in šport je prostore odkupilo od Ministrstva za zdravstvo, že v letošnjem šolskem letu pa naj bi dijaki pričeli s poukom na novi lokaciji. Vendar pa je že sedaj jasno, da se bo zaradi zapletov s pridobivanjem gradbene in lokacijske dokumentacije, dokončna usposobitev prostorov zavlekla. Slišati je bilo, da je za zaplete v zvezi z gradbeno dokumentacijo odgovorna lokalna skupnost, zato smo govorice preverili. Odgovorni za odnose z javnostmi Občine Izola Danilo Markočič nam je povedal, da so brez dvoma zainteresirani za to, da se šola preseli v našo občino. Lokalna skupnost je z izdajo urbanističnega mnenja, ki je podlaga za pripravo lokacijske in gradbene dokumentacije, svoje opravila. Za nadaljevanje postopka so na potezi drugi. V urbanističnem mnenju mnenju so sicer postavljene nekatere zahteve glede ureditve okolice, predvsem dostopnih poti in ločenih dovozov za intervencijska vozila in vozila učiteljev in dijakov, vendar pa je le-to vseeno dovolj ohlapno napisano, tako da dopušča projektantom veliko manevrskega prostora. Na Upravni enoti Izola pravijo, da vloge za izdajo lokacijsko-gradbcnega dovoljenja s strani Ministrstva za šolstvo in šport sploh šc niso prejeli. Tudi na omenjenem ministrstvu so nam potrdili, da v resnici še niso vložili zahteve za izdajo dovoljenja. Ker dokumentacija, ki so jo pripravili, ni ustrezala zahtevam lokalne skupnosti so se namreč odločili, da jo najprej popravijo, oziroma uskladijo, saj bi sicer tega dovoljenja ne mogli pridobiti. "Zataknilo se je z dokumentacijo in soglasji," nam je povedal Tone Vrhovnik Straka, predstavnik za odnose z javnostmi na šolskem ministrstvu. "Gre za okolico in dovozno pot, kar se ministrstvu in šoli ni zdelo bistvenega pomena, da bi zaradi tega šola ne mogla pričeti z delovanjem v novih prostorih." Ker pa so obljubili, da se bo do 1 .marca šola izselila iz sedanjih prostorov v Piranu, in tako omogočila vrnitev minoritskega samostana denacionalizacijskim upravičencem, bodo morali najti začasno rešitev. Poleg tega pa so razmere v katerih šola trenutno deluje neustrezne, saj imajo pouk praktično na gradbišču. "Preverjamo vse možnosti, da bi dijakom zagotovili nadaljevanje pouka in skupaj s šolo iščemo ustrezno lokacijo, kjer bi lahko pouk potekal do usposobitve prostorov ob izolski bolnišnici," nam je povedal predstavnik šolskega ministrstva. Zagotovil pa nam je tudi, da služba, ki je na ministrstvu zadolžena za investicije, že pripravlja dopolnitev dokumentacije, ki bo v kratkem nared. Računajo, da bodo do pomladi že pridobili vsa potrebna dovoljenja in pričeli z urejanjem prostorov. Računajo, da naj bi dijaki končno pričeli s poukom v novem objektu Srednje zdravstvene šole konec letošnjega leta. (K.B.) MEJNIKI $0 POSTAVLJENI Izola je dobila nove napisne table, ki so postavljene (približno) na meji s koprsko občino in imajo zelo BESENGHIJEVA IZOLANOM Po prvih jesenskih poizvedovanjih o Besenghijevi palači, ki je skupaj z bližnjo stavbo Scuoli Battuti, predmet denacionalizacijskega zahtevka, ki ga je vložila katoliška cerkev, je v torek (9.1.) na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani potekala še ustna obravnava o tej zadevi. Kot je naslednji dan na novinarski konferenci povedala izolska županja Breda Pečan, se namerava Občina sedaj, ko so bili s strani Ministrstva pozvani, da predstavijo svoje argumente, bolj aktivno angažirati v denacionalizacijskem postopku. "Gre namreč za stavbo, ki je osrednja točka arhitekturne kulture našega mesta in pomemben kulturno zgodovinski spomenik. Težko je razmišljati, da bi tak objekt prešel iz lasti občine in v last kogarkoli drugega" Zato nameravajo uporabiti vsa pravna sredstva: najprej da dokažejo, da ni upravičenosti za vrnitev tega objekta, če pa pri tem ne bi uspeli, pa bodo skušali doseči, da nepremičnina ne bi bila vrnjena v naravi, temveč bi upravičenec zanjo dobil odškodnino. Pri tem bi bilo treba upoštevati delež odškodnine, kije bil plačan že leta 1962 Na ustni obravnavi, ki so se je udeležili odvetnik Ladislav Hafner in izolski župnik Andrej Sedej, kot predstavnika upravičenca, ter odvetnik Peter Čeferin, ki v tem postopku zastopa Občino Izola, Borka Pavič iz Urada za premoženjsko pravne zadeve Občine Izola ter predstavniki institucij, ki delujejo v prostorih Besenghijeve palače -glasbene šole, italijanske skupnosti in Zdravstvenega doma Izola, sta obe strani predstavili dokaze za svoje trditve. Predstavniki občine so ponovno zatrdili, da sedanjim uporabnikom ni moč zagotoviti nadomestnih prostorov za opravljanje svoje dejavnosti, zaradi česar bi bilo delovanje teh institucij bistveno okrnjeno. Kot novost pa se je pojavila še sodba Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani iz leta 1962 Sodišče je tedaj ovrglo tožbo Župnijskega urada Izola, ki je oporekal nacionalizaciji omenje stavbe, češ, da gre za verski objekt. preprosto nalogo, da opozorijo mimoidočega na to, daje vstopil na ozemlje občine Izola. Table so bile izrisane kot sestavni del projekta celostne podobe občine, kije bil sprejet lani, poleg teh pa so predvidene še table, ki imajo bolj turistični pomen in bodo postavljene neposredno pred mestom ob vseh vpadnicah. Seveda pa to še ni vse, saj projekt predvideva tudi poenotenje nekaterih opozorilnih tabel, ki so zdaj prav mediteransko raznovrstne in razgibane, velikokrat pa tudi moteče________________________ in občasno nevarne za kolesarje in pešce. Ti objekti so bili namreč izzvzeti iz takratnega zakona o nacionalizaciji. Prav na podlagi ugotovitve, da je ta stavba od leta 1952 služila "kulturnoprosvetnim, ne pa cerkvenim namenom" je sodišče tudi zavrnilo tožbo. Sicer pa sta omenjenega leta tu dobila svoje prostore Circolo italiano di cultura (kasneje italijanska skupnost) ter glasbena šola Do tedaj je v sicer propadajoči stavbi stanoval župnik Dagri, kateremu so v zameno dodelili 4-sobno stanovanje v Ulici ob starem zidovju št.8, kjer je bival do izselitve v Italijo. Pomembna novost, ki izhaja iz navedene sodbe, pa je tudi podatek, daje bila stavba pred nacionalizacijo leta 1958 last "civilne pravne osebe Mansioneria de Besenghi v upravi Župnijskega urada Izola" Gre za fondacijo in s tem samostojno pravno osebo, ki naj bi še vedno obstajala v Italiji, in je kot lastnica Besenghijevega premoženja, ki ga je pridobila z oporoko Giacoma Besenghija leta 1857, vpisana v zemljiški knjigi. Predlagatelji denacionalizacijskega zahtevka so ob tem menili, da ta sodba nima zveze z denacionalizacijskim postopkom in da je premoženje leta 1960 na podlagi zakona o pravnem položaju verskih skupnosti prešlo v last rimokatoliške cerkve. Glede na dokajšnjo zapletenost zgodbe o Besenghijevi palači in odločenosti občinskih služb, da ohranijo to pomembno občinsko premoženje, pa kot kaže postopek ne bo še tako kmalu končan. Zato bodo najprej poskušali ugotoviti kaj več o Mansioneriji Besenghi in njeni pravni naravi, ni pa izključeno, da se bo pojavil še kakšen nov dokument, ki bi morda osvetlil dogajanje v minulih stoletjih. Kot je dejala županja Breda Pečan, bodo skušali s pomočjo strokovnjakov raziskati zgodovino te palače, poskušali pa bodo najti celo oporoko Giacoma Besenghija, da bi ugotovili pod kakšnimi pogoji je zadnji potomec te ugledne izolske družine zapustil svoje premoženje kasnejšim rodovom in za kakšno fundacijo gre! (K.B.) Da zgodovina Besenghijeve palače še zdaleč ni tako enostavna dokazuje tudi pripoved Gojka Cukrova, zagotovo enega največjih zasebnih zbiralcev raznolikega materiala o zgodovini Izole. Povedal nam je, da je nekoč zasledil nek zapis o tem, da naj bi lastniško pravico do deleža na omenjenem objektu imela celo Madžarska Zadeva naj bi segala tja v čas Avstroogrske, žal pa se Gojko ne spominja natanko, kje je to zasledil. "Morda v kateri od starejših knjig o Izoli, ali pa v reviji Isola nostra," pravi. Vsekakor še en izziv za morebitne raziskovalce preteklosti našega mesta. ^*4 SLIKE ZA OSEBNE DOKUMENTE, NA KATERIH Sl BOSTE ZAGOTOVO VŠEČ! Z DIGITALNIM FOTOAPARATOM LAHKO NAREDIMO VEČ RAZLIČNIH FOTOGRAFIJ IZMED KATERIH BOSTE IZBRALI NAJBOLJŠO. 4 FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE 1000 SIT. Tel.: 066/ 640 - 39 - 77, Drevored Lmaja 4a, Izola Prvorojenci v izolski porodnišnici PRVA PA TAKOJ ŽENSKA V novo tisočletje se je kot prva novorojena Izolanka zapisala Gaja Jamnik in kot je že v navadi je bila deležna številnih obiskov ter daril, seveda tudi s strani lokalne skupnosti in upravne enote. V izolski porodnišnici se je kot zadnji v prejšnjem letu rodil deček Nejc Puterle in tudi drugorojeni je bil deček, Martin Kandid, kar samo pritrjuje podatku, da je zadnje čase med novorojenci več dečkov kot deklic. Novorojence in njihove starše so v porodnišnici obiskali predstavniki občine Izola na čelu z županjo Bredo Pečan in načelnik Upravne enote Izola, Branko Andrejašič. Novorojencem sta podarila nekaj priložnostnih daril, umetniško sliko Erika Lovka pa je prejela prvorojenka. Seveda so vsi trije prejeli darilo Banke Koper, vsi pa so bili deležni iskrenih čestitk in dobrih želja za vsa leta, ki so še pred njimi. Tako-le ponosno se je pred fotografski objektiv postavila srečna družina: mama Tina, očka Gorazd in hčerka Gaja Slabe štiri ure po Gaji se je v porodnišnici spet rodil deček z imenom Martin, osrečil pa je mamico Samanto Umer in očeta Andreja Kandida. Tako kot Gaja in Nejc je tudi on prejel darilo upravne enote in občine ter še ček koprske banke v višini deset tisočakov. Sicer pa so v izolski porodnišnici, ki je lani dobila naziv Otroku prijazna porodnišnica, v lanskem letu opravili 557 porodov, kar je nekaj manj kot leto pred tem. Kot rečeno je bilo med novorojenci več fantkov, ponaša pa se bolnišnica tudi z dobro udeležbo očetov pri porodih, saj jih več kot tričetrt "trpi" skupaj z ženami ob porodniški postelji. Zadnji se je v letu 2000 rodil Nejc Putrle. Mama Vesna je povedala, da je pravi "moiki". Še najraje spi, ko pa je buden samo gleda naokrog, kje bi dobil kaj "za pod zob".(zgornja fotografija) Drugorojeni Martin pa se je takole pretegnil v varnem naročju mame Samante in preprosto zaspal. Kaj pa ga briga. Tina Luin in Gorazd Jamnik sta zares sredi srečnega obdobja, saj sta pred kratkim dobila ključe neprofitnega stanovanja, zdaj pa še hčerko Gajo, ki ju je osrečila tako, da sta se komaj zavedla, da sta dobila prvorojeno Izolanko v novem tisočletju. In čeprav je Gorazd nečak županje Brede Pečan smo mu zatrdili, da ni imel nobenih privilegijev, saj se je 3,3 kg težka Gaja rodila takrat, ko seje za to odločila sama, to pa je bilo prvi dan novega leta ob 7 uri in 50 minut. Nejc Putrle je prišel na svet kot zadnji v letu 2000 in osrečil piranski par, mamico Vesno Flander Putrle in očeta Dejana Putrleta. Nejc je ob rojstvu tehtal 2,8 kg in je njun prvi otrok, seveda pa je tudi on postal Izolan, ker je porodnišnica pač na ozemlju izolske občine. NOVOLETNI ŠKLJOCI Manziolijev trg je letos gostil kar tri dobre može: Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Za bolj odrasle lahko povemo, da je šlo za tri povsem različne osebe. Prvi je bil najbolj podoben Ivanu Bizjaku, drugi bivšemu kaplanu Janezu, tretji pa je imel glas podoben Daretu Brezavščku. Seveda pa je zelo mogoče, da smo se čisto zmotili in se prizadetim opravičujemo. ___________ Na Verdijevi ulici so komunalci postavili petardodrom, ki je bil kar dobro obiskan in je gotovo precej zaščitil nov tlak na trgu. Vseeno pa je bilo pokanja na trgu še vedno preveč. Tudi letos je županja Breda Pečan silvestrovala na prostem, saj je morala opolnoči voščiti vsem Izolanom in odpreti tradicionalni šampanjec. Nekateri so njeno prisotnost izrabili za prav ekshibicionistične točke. Tokrat so zbrane na Manziolijevem trgu zabavali Istrski vonogradniki, ki so nastopili v precej spremenjeni zasedbi in po mnenju prisotnih so bili precej bolj "delavni" in raznovrstni kot lani. Plesa ni bilo konec in to nove vse. V spomin Marcel Blazina Včeraj je v Izoli, na hitro in sredi mnogih načrtov, odšel Marcel Blažina. Tako moramo namesto predvidenega pogovora z njim objaviti žalostno vest, da ga ne bo več med nami. Ostala pa bodo njegova dela in lep spomin, ki ga bo . marsikdo še dolgo nosil v srcu. Rojen je bil leta 1922 v Sesljanu S blizu Trsta v Italiji. Po končanem 8 šolanju seje zaposlil v ladjedelnici v Tržiču, kjer so izdelovali skoraj vse vrste ladij, od tovornih, potniških do vojnih, vključno s podmornicami. In prav to je vplivalo na njegovo naj večjo ljubezen -modelarstvo. Z ladijskim modelarstvom se je začel ukvarjati leta 1944 v italijanskem Tarantu, kjer je v ladijski delavnici z bornim orodjem izdelal model R T Orione. Po vsej verjetnosti seje ta model »izkrcal« skupaj z nekim mornarjem iz Neaplja. Pozneje mu je poklicna pot vse do prihoda v Izolo onemogočala modelarsko udejstvovanje. No, kjerkoli se je nahajal, povsod je vestno dopojnjeval svoje že tako obsežno znanje o ladjah. Njegov smisel za podrobnosti je opazen pri prav vsakem modelu, ki ga izdela. Kot že rečeno, po prihodu v Izolo je nadaljeval s tem konjičkom in dosegel zavidljivo tehnično raven. Za nas so še posebno zanimivi in dragoceni modeli jadranskih bark, kot so Bracera, Trabakul, Topo in Leud, ter motornih ribiških ladij Irska, Bragoc in drugih. Kar nekaj teh modelov si lahko ogledate v Piranskem pomorskem muzeju Sergej Mašera. Pozneje se je začasno opredelil za vojaške ladje. Na prvem mestu velja omeniti nagrajeno in večkrat omenjeno partizansko vojaško ladjo N. B, 11 Crvena zvezda. To je zredno natančno izdelan model z vsemi podrobnostmi; njegova matična luka je Piranski muzej. Marcel Blažina je specialist za tovrstne ladje. V njegovi zbirki so poleg Crvene zvezde še rušilec Zagreb, ki je tudi shranjen v piranskem muzeju, rušilec Triglav, ki se nahaja v vojašnici Slovenski pomorščaki v Ankaranu, v Trstu nagrajena korveta Danaide in druge. V njegov »življenjski opus« spada tudi trinajst ladij v steklenicah, denimo Š. B. IRM Vila Velebita, ki je del zbirke zagrebškega muzeja. Med njegove zadnje mode spada model trabakula v merilu 1 : 25 z imenom »maestral«, ki je izjemen, pravzaprav vrhunski izdelek. Ker je model nekoliko večji, na njem so vidni podrobnosti, ki jih običajno na modelih ni videti, bo najverjetneje končal v enem najlepših evropskih muzejev, v muzeju na Dunaju. Zadnje Marcelovo delo je iz letošnjega leta; gre za model angleške kraljeve mornarice Royal Caroline. Izdelal je več kot 35 modelov ladij in 13 modelov v steklenicah, za katere je prejel več priznanj na tekmovanjih in razstavah v nekdanji Jugoslaviji in Italiji. Izolani in turisti smo njegove modele lahko občudovali letos poleti, ko so bili razstavljeni v nekaterih izložbah trgovin v sklopu akcije December v Izoli. Marcel je bil poln načrtov a jih žal ne bo uresničil, toda tudi to kar je naredil je vredno vsega spoštovanja, zato mu v imenu vseh lahko rečemo le - hvala. NEVSAKDANJI KONCERT V KORTAH V torek, 26.12., je v Kortah koncertiral uveljavljeni violončelist Vasja Legiša iz Sesljana pri Devinu. Z orglami gaje spremljal Tržačan Roberto Velasco, organist v cerkvi Brezmadežne v Trstu. Mlada glasbenika sta s svojimi notami in svojo mladostjo (saj nimata niti 30 let), poklonila Kortežanom čudovite melodije klasične in ljudske glasbe. Program je vseboval dela Bacha, Mozarta, Vivaldija, Goltermana, Kirchnerja, Masseneta. Zaključila sta z venčkom božičnih pesmi, med katere sta vpletla šavrinske ljudske v lastni priredbi. V kortežanski cerkvi smo lahko prvič poslušali igranje samostojnega violončelista. Znana akustika te podeželske cerkve je dogodek dodatno oplemenitila. Med poslušalci smo z veseljem pozdravili veliko število zamejskih Slovencev in Tržačanov. (N.M.) VABILO Vabimo člane Društva invalidov Izola, na redni letni občni zbor, ki bo v soboto 3.februarja 2001, s pričetkom ob 18.uri, v prostorih restavracije Riviera (Srednja gostinska šola). Prijave sprejemamo v pisarni društva, Kraška ul.l, Izola, vsako sredo od 15. do 17.ure. Participacija za večerjo znaša 1400,00 tolarjev. Organizirali bomo bogat srečelov. Vabljeni ! SINDIKALNO SPOROČILO ZA JAVNOST DELOVNI ČAS TRGOVIN V sindikatu delavcev trgovine KS 90 se že dlje časa aktivno ukvarjamo s problemom nespoštovanja osnovnih pravic delavcev , zaposlenih v trgovini, predvsem pa pravice do dnevnega, tedenskega in letnega počitka. Na temo #dclovni čas delavcev v dejanosti trgovina" smo organizirali tudi posebno problemsko sejo. V razpravi se je ponovno potrdila naša ugotovitev, da spremeba 4. člena pravilnika o obratovalnem času prodajaln ni prinesla zadovoljivih rezultatov, saj je nova merila, določena s tem pravilnikom do konca minulega meseca sprejelo le okoff 15 odstotkov lokalnih skupnosti. V sindikatu delavcev trgovine KS 90 ugotavljamo, da lokalne skupnosti te svoje obveznosti, določene v pravilniku niso izpolnile, ker pravilnik ni zavezujoč, saj ne predvideva nobenih sankcij za kršitelje. Obenem pa menimo, daje omenjeni pravilnik v koliziji z Zakonom o trgovini, ki določa, da merila za določanje dežurstev prodajaln določi minister. Zaradi povedanega menimo, da je potrebno veljavni pravilnik spremeniti, tako da bo kot osnovna kriterija pri določanju poslovalnega časa prodajaln določal gostoto dežurnih prodajaln, glede na število prebivalcev v okolišu prodajalne ter način in osnovne kazalce za ugotavljanje, ali se spoštuje delovno pravna zakonodaja oziroma ali je zaposlenim zagotovljena pravica do dnevnega, letnega in tedenskega počitka. Pobudo za spremebo pravilnika smo že posredovali ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, z njimi pa seznanili tudi Združenje za trgovino pri GZS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Republiški inšpektorat za delo. Glede na to, da vse dosedanja prizadevanja za razrešitev problema niso bila uspešna, pričakujemo, da bo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj takoj pristopilo k pripravi sprememb pravilnika, ter ga bo po predhodni uskladitvi trgovskih sindikatov čimprej tudi sprejelo. Obenem smo tudi predlagali, da se v Zakonu o trgovini določi, da so na praznike: 1. januar, 1. maj, velikonočna nedelja, 1. november in 25. december, ne glede na specifike in izjeme,ki so določene v občinskih odlokih, vse prodajalne v Sloveniji zaprte. KJE? | KAJ? | KAKO? FINEX D.O.O., ANKARANSKA 7, KOPER NAJLAŽJA POT, DA PRIDETE DO SVOJEGA VOZILA, KATEREKOLI ZNAMKE Z ODPLAČILNO DOBO TUDI DO 7 LET. POHITITE, UGODNOSTI V DECEMBRU! SMO POOBLAŠČENI PRODAJALEC AVTOMOBILOV KIA NA OBALI! FINEX 05/ 66-33-841 Srečanje o meji v Istri IZOLA SE JE (OKRNJENA) ZGODILA V SEČI Neuradnega in prijateljskega srečanja na pobudo Društva istrskega prijateljstva (DIP) so se udeležili poleg slovenske državne sekretarke na zunanjem ministrstvu Magdalene Tovornik in hrvaškega namestnika zunanjega ministra Joška Para še župani Slovenske in Hrvaške Istre, poslanci slovenskega in hrvaškega parlamenta ter člani DIP s predsednikom Egidijem Krajcarjem. Srečanje je bilo najprej predvideno v Izoli (natančneje povedano, v vinski kleti Egidia Krajcarja), a so se na koncu (morda simbolično) odločili za gostišče v Seči, iz katerega je lep pogled na ves Piranski zaliv. Društvo istrskega prijateljstva je že 22. decembra lani v Portorožu predstavilo javno pismo, naslovljeno na najvišje predstavnike slovenske in hrvaške vlade, v katerem so pozvali k hitrejšemu reševanju še spornih meddržavnih vprašanj, k ratifikaciji sporazuma o obmejnem sodelovanju in podpori čezmejnemu sodelovanju. Ministrov ni bilo Predstavniki civilne družbe, združeni v DIP, so takrat povabili predstavnike obeh vlad na srečanje, ki se ga ni udeležil nobeden povabljenih ministrov. Morda je tudi zato Joško Paro poudaril, da so prišli predvsem poslušat, pobuda civilne družbe pa je pobuda oblastem, da resno spregovorijo o težavah. Tudi Magdalena Tovornik je pozdravila pobudo DIP in poudarila, da rešitev težav ob meji ne bo imela ne velikih zmagovalcev ne poražencev, vse pa je strnila v tri pomembna področja. Prvo je problem meje. "Ko jo bomo določili, jo bomo seveda spregledali in se poskušali obnašati, kot da je ni. To je namreč evropska naravnanost," je prepričana Tovomikova. O maloobmejnem sporazumu je menila, da je njegov podpis sestavni del koalicijske pogodbe sedanje vlade, zato ni ovir, da ne bi po presoji na ustavnem sodišču nadaljevali postopka ratifikacije. O čezmejnem sodelovanju s Hrvaško pa se je Slovenija že odločila in za ta namen določila nemajhna sredstva. Slovenija pričakuje, da bo Hrvaški uspelo čim prej podpisati asociacijski sporazum z Evropsko unijo, kar bi pomenilo, da bi lahko za čezmejne projekte pridobivali evropska sredstva. O evroregijah, ki jih je v Evropi že okoli 70, pa je Tovomikova poudarila, da moramo graditi možnost, da čezmejno sodelovanje preraste v evroregionalno sodelovanje. To je namreč evropski način videnja in graditve odnosov med sosednjimi državami. Misliti je treba na ljudi Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Joško Paro je prepričan, da za prebivalce ob meji ni pomembna meja sama, ampak režim ob njej. "Evropska regija je tista, v kateri bomo pogajalci našli rešitev razmejitve v Piranskem zalivu. Če bomo iskali rešitev v naših nacionalnih mitih, ne bomo nikoli dosegli kompromisaje menil Paro. Zato po njegovem prepričanju ne bi smeli govoriti o "strateških interesih" držav, kar spominja na "diplomacijo topov", ampak le o interesih. Vlade naj pozabijo na trdnost nacionalnih interesov in raje mislijo na interese ljudi ob meji. Izolsko bolnišnico, ki ima proste zmogljivosti in kjer bi se radi zdravili tudi prebivalci hrvaške Istre, pa je navedel kot primer, da medsebojnih težav ne bi smeli reševati v paketu, ampak posamično. V skupni izjavi so udeleženci srečanja med drugim zapisali, da pričakujejo rešitev naštetih vprašanj še v letošnjem letu. Sicer bodo o vseh pobudah lokalnih oblasti, namenjenih normalizaciji razmer ob meji, sproti obveščali pristojne naslove Sveta Evrope in Evropske unije. Pozdravljajo vse dosedanje pobude, dejavnosti in dosežene dogovore županov obmejnih občin ter predstavnikov vlad pri iskanju ustreznih rešitev za še odprta vprašanja v zvezi z dokončno označitvijo in določitvijo meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in na morju. Ratifikacija je nujna Še posebno so opozorili na pomen čimprejšnje ratifikacije maloobmejnega sporazuma s slovenske strani (hrvaška ga je že pred leti, op. a.) za ureditev ali vsaj izboljšanje splošnih življenjskih in delovnih razmer prebivalstva ob meji. Na obeh straneh slovensko-hrvaške meje živi okoli 500.000 ljudi, ki so večinoma sorodstveno ali kako drugače povezani in so v neenakopravnem položaju z drugimi državljani. Najodločneje obsojajo vse poskuse ustvarjanja napetosti z "insceniranjem" incidentov posameznikov in skupin na meji, ki obremenjujejo proces pogajanj. Še posebno obsojajo napovedi in grožnje nekaterih posameznikov z "radikalnimi akcijami" mimo zakonitih okvirov. Kako izvajati SOPS na morju Sporazum o obmejnem sodelovanju predvideva, da bo lahko vsak dan 20 slovenskih ribiških bark (in pet bark s povlečno mrežo kočo v času, ko je to dovoljeno) lovilo v hrvaških vodah do Vrsarja. Predvideno je tudi enako število hrvaških bark v slovenskem morju. Ribiči, ki bi dnevno odhajali na ribolov v hrvaške vode, bi se morali izkazati z dnevnimi dovolilnicami. Postavlja pa se vprašanje, na katerega ribiči doslej še niso dobili odgovora. Od kod naprej bodo morali imeti pri sebi dnevno dovolilnico: je to sredina Piranskega zaliva (kot so verjetno prepričani Hrvati) ali je to meja slovenske policijske kontrole, ki velja za ves Piranski zaliv? Dokler ne bo nedvoumnega odgovora na to vprašanje, slovenskih ribičev maloobmejni sporazum, vsaj po njihovih izjavah, ne zanima. Kot pravijo, pa do Vrsarja niso nikoli hodili na lov, saj nimajo bark, ki bi bile opremljene za tako dolgo pot. Maloobmejni sporazum ne rešuje še enega pomembnega vprašanja. Kmetom, ki imajo posest v sosednji državi, bo dovoljeno prenašati kmetijske pridelke. To konkretno pomeni, da Pirančan, ki ima na drugi strani Dragonje vinograd, lahko prepelje v Slovenijo grozdje, ne pa vina, čeprav imajo običajno ob vinogradu še vinsko klet. Enako velja za oljke. Lahko bodo prepeljali olive (plodove), ne pa oljčnega olja. Tu so bili sestavljavci sporazuma očitno nekoliko nerodni. DANICA CMREČNJAK (Dnevnik) IZJAVA ZA JAVNOST UDELEŽENCEV SREČANJA V SEČI 7. 1. 2001 1. Udeleženci srečanja predstavnikov slovenske in hrvaške Istre (župani, poslanci, drugi predstavniki lokalnih oblasti in predstavniki Društva istrskega prijateljstva), zbrani v Seči, v nedeljo 7. 1. 2001, pozdravljamo izkazano naklonjenost slovenske in hrvaške Istre pobudi, da se reševanje še odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško nadaljuje v duhu dobrososedskih odnosov, upoštevanja vzajemnih interesov držav in ljudi ob meji ter sožitja v Istri, spoštovanja zakonitosti, ustavnosti in še posebej obeh temeljnih ustavnih listin o samostojnosti držav. Omenjeno naklonjenost vlad dokazuje tudi prisotnost dveh visokih predstavnikov slovenskega in hrvaškega Ministrstva za zunanje zadeve na srečanju (državne sekretarke Magdalene Tovornik in pomočnika ministra Joška Para). Ob tem vendar obžalujemo, da se vabilu nista odzvala tudi zunanja ministra. Verjamemo in pričakujemo, da je bilo današnje srečanje le obnovitev sistematičnega sodelovanja med predstavniki lokalnih oblasti in civilne družbe v Istri ter vladama RS in RH. 2. Udeleženci pozdravljamo vse dosedanje pobude, dejavnosti in dosežene dogovore županov obmejnih občin ter predstavnikov vlad pri iskanju ustreznih rešitev za še odprta vprašanja v zvezi z dokončno označitvijo in določitvjo meje med RS in RH na kopnem in morju. 3. Še posebej želimo izpostaviti pomen čimprejšnje ratifikacije SOPS-a (maloobmejnega sporazuma) s strani DZ RS za reševanje ali vsaj izboljšanje splošnih razmer življenja in dela prebivalstva ob meji. Navedeni sporazum, kot veleva njegov 59. člen, v ničemer ne prejudicira poteka nadaljnih pogajanj o označitvi meje. 4. Najodločneje obsojamo vse poskuse ustvarjanja napetosti z insceniranjem na meji s strani posameznikov in skupin, ki obremenjujejo proces pogajanj, slabšajo splošno klimo ob meji in oddaljujejo možnosti racionalnega in vzajemno koristnega dogovarjanja o najbolj perečih vprašanjih. Še posebej obsojamo napovedi in grožnje nekaterih posameznikov z "radikalnimi akcijami" mimo okvirov zakonitosti, ustavnosti ter mednarodno - pravnih pogodb in dogovorov. 5. Posameznike in skupine ter državne organe RS in RH pozivamo naj se do dokončnega dogovora o meji vzdržijo dejanj, ki jih je moč tolmačiti kot ustvarjenje presedanov oziroma prejudiciranje pogajanj o označitvi meje. Ljudem, ki živijo ob meji ma ozemlju, kjer je označitev meje še predmet pogajanj, je potrebno takoj - tui z začasnimi dogovori med pristojnimi organi in v pričakovanju ratifikacije SOPS-a zagotoviti vse možnosti normalnega življenja in dela. 6. Vladi in parlamenta obeh držav pozivamo, naj čimprej omogočijo nadaljevanje dela mešane diplomatske komisije brez omejevalnih in medsebojno izključujočih pogajalskih mandatov. Pri iskanju ustreznih režitev in političnih dogovorov, vladi in parlamenta pozivamo, da kot temeljno izhodišče upoštevajo ključni interes obeh držav pri čemer je za Slovenijo ključno vprašanje neposrednega stika z mednarodnimi vodami Za Piranski zaliv podpiramo rešitve, ki bodo v prvi vrsti upoštevale njegovo ekološko in funkcionalno celovitost ter interese ljudi, ki z njim živijo in gospodarijo. Odgovor na odprto vprašanje morske razmejitve je sicer možno najti le v kompromisu med znanimi pogajalskimi izhodišči obeh držav. 7. Vladi in parlamenta RS in RH pozivamo, naj podprejo lokalne pobude za ustvarjenje ustreznih okvirov celovitega čezmejnega sodelovanja v Istri ki bo spoštljivo do večetične podobe polotoka ter skladno z nacionalnimi zakonodajami in evropskimi parametri za pridobivanje ustrezne podpore iz programov Phare (CBC, Interreg). V tem smislu in v duhu t.i. "Madridske konvencije" Sveta Evrope o čezmejnem sodelovanju med regionalnimi in lokalnimi oblastmi, istrske občine že delujejo pri zagotavljanju pogojev za ustanovitev Istrske Evroregije po vzoru že utečenih izkušenj v Evropi (tudi med pridruženimi članicami EU) Pri tem računamo na nedvoumno podporo obeh vlad. 8. Udeleženci današnjega srečanja pozivamo zlasti oba predsednika vlad in zunanja ministra, da se čimprej sestanejo z namenom, da se sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško poglobi v duhu skupnih evro-atlantskih prizadevanj, utrjevanja demokratičnih odnosov, varovanja manjšin in učikovitejšega gospodarskega, političnega, kulturnega, ekološkega in varnostnega sodelovanja med državama. 9. Od vlad RS in RH pričakujemo, do bodo vsa našteta vprašanja rešili v toku letošnjega leta. Sicer bomo o vseh pobudah lokalnih oblasti, namenjenih normalizacij razmer ob meji, sproti obveščali pristojne naslove Sveta Evrope in Evropske unije. BOMO VABILI TURISTE NA JADRAN Z URANOM? Na nedeljskem neuradnem srečanju slovenskih in hrvaških županov ter poslancev v Seči je predsednik skupščine Istrske županije in poslanec IDS v hrvaškem parlamentu Damir Kajin predlagal, naj se Slovenija in Hrvaška pozanimata pri zvezi Nato, ali so izstrelki z osiromašenim uranom tudi na dnu Jadranskega morja. Ta njegova pobuda je sicer dobila podporo pri večini prisotnih, vendar pa so nekateri udeleženci, še posebej dve županji opozarjali na nevarnost takšnega početja, seveda prav posebej z vidika turističnih pričakovanj za sezono, ki se počasi že najavlja. Breda Pečan je spomnila na lanske ugotovitve, da je severni Jadran radioaktiven. "Spomnite se, kaj je sledilo. Če hoče kdo Sloveniji, Hrvaški in Italiji povzročiti veliko škodo, potem naj da ta podatek v javnost." Kajin je sicer odgovoril, da noče strašiti javnosti, še manj želi vplivati na turizem, vendar ni mogoče kar tako molčati zdaj, ko se toliko govori o obolelosti in celo smrtnih primerih nekaterih vojakov SFOR in KFOR, ki so služili na Balkanu. Bolj ali manj je znano, da so letala Nata menda odvrgla v severnem Jadrana blizu 300 bomb, ki jih niso uporabila v bojnih poletih in bi lahko ogrožala pristanek letal v Avianu, zato je, po mnenju Kaina, takšna skrb lahko upravičena. Njegov predlog je podprl tudi slovenski poslanec Franco Juri namestnik hrvaškega zunanjega ministra Joško Paro pa je zatrdil, da bo Hrvaška takoj naslednji dan prosila za Natova pojasnila, in tudi slovenski poslanci so obljubili, da bodo sprožili poslansko vprašanje. KAPUČINO NAMIZNI TENIS V soboto je v Zalogu pri Ljubljani potekal 22. memorialni turnir Adolfa Jakhla za pionirje - pionirke in mlajše. Turnirja so se udeležili predstavniki klubov iz Slovenije, Hrvaške in Bosne. Tekmovalci in tekmovalke Arrigonija so turnir odigrali v glavnem v okviru pričakovanj. Večina jih je prvič nastopila na tako močnem turnirju in bodo v svoji kategoriji nastopali še najmanj eno tekmovalno sezono. Najbliže medalji sta bile pri mlajših pionirkah Marušič Nika in Ačimovič Alenka, ki sta izpadle v četrtfinalu. Marušič je zgubila tekmo z 1:2 z Novak iz Čakovca, Ačimovič pa z Javoršek iz Zaloga, ki je trenutno najboljša v državi. Ostale uvrstitve: mlajše pionirke: Fatorič, Ropret med 24 mlajši pionirji: Petrina, Vekovič med 24, Trbovc, Frank med 32, Argenti, Krbavčič med 52. pionirke: Jauševac, Kukovec med 24 pionirji: Lipovec med 12. Smučanje USPEŠEN ZAČETEK SEZONE 2000/2001 Izolski smučarski klub je pričel z enodnevnimi smučarskimi izleti proti koncu lanskega decembra. Slabi vremenski pogoji jih niso zaustavili. Veliko zanimanje za celoletno smučarsko šolo in enodnevne izlete je bila dovolj velika spodbuda za organizacijo vadbe na snegu. V smučarsko šolo so letos vključili že 40 mladih, ki bodo v sezoni 2000/2001 opravili 10 vadbenih dni na snegu. Poleg tega se bodo udeležili še vsaj dveh tekmovanj. Opravili so že štiri izlete, ki so vsi uspeli saj se jih je udeležilo skoraj 400 ljubiteljev smučanja. Kljub topli zimi so bili pogoji na smučišču Zoncolan sprejemljivi. Številčna udeležba na izletih je pozitivni odgovor ljubiteljev smučanja na dobro delo učiteljev smučanja in organizacijskih delavcev v smučarskem klubu Izola. Celoletna smučarska šola in enodnevni izleti so dobro organizirani, pa tudi predragi niso, tako daje odziv izredno velik, saj je bilo na vsakem izletu dva avtobusa smučarjev. Na sedžu Smučarskega kluba Izola v Kraški ulici 1 se družijo vsak četrtek od 17. do 19. ure, kjer vam nudijo informacije o smučarskih izletih in drugih dejavnostih v klubu. Bajc Daewoo Izola : M- Degro Piran 12:1 15:0] Koprivec Katja, Štefančič Tjaša, Hiršel Rebeka 1, Hanc Nataša, Poropat Sabrina 2, Poljak Mirela 1, Bizjak Sindi, Barič Anja 5, Vukojevič Sandra 3, Derdaj Aleksandra, Lugarov Tea, Hoxhaj Pranvera ROKOMET-1.A DRL ŽENSKE srn V POGONU Članice Bajc Daewoo iz Izole po premoru ta vikend nadaljujejo s prvenstvenimi tekmami. Prva tekma bo na Škofijah v soboto ob 19. uri, kjer bo potekal večni derby med domačo Burjo in izolankami, katere so bile v prvem delu tekmovanja uspešnejše. Izolanke so se na nadaljevanje prvenstva dobro pripravile, odigrale so kar nekaj tekem, in sicer pred novim letom na turnirju v Piranu ter s hrvaško ekipo Zvečeva, ki je na pripravah v Opatiji. Izolanke so sicer tekme izgubile, vendar namen igre je bil uigravanje ekipe ter pridobiti nazaj tekmovalni ritem, ki bo v nadaljevanju prvenstva še kako pomemben. Nadaljevanje bo precej odvisno od sobotne tekme, kako se bo izteklo pa si pridite pogledat v čim večjem številu. Torej vabljeni na Škofije v soboto ob 19. uri.! Bajc Daewoo Izola: Sežana 16:2 (8:0) V nedeljo je v Luciji potekal 3. državni turnir za mlajše deklice letnika 1989, kjer so nastopale ekipe M- Degro iz Pirana, Sežane ter Bajc Daewoo iz Izole. Izolske deklice so najprej igrale proti ekipi iz Sežane, nato pa še proti domačinkam. Obe tekmi so prepričljivo dobile z visoko razliko. Na obeh tekmah so prikazale kar zavidljivo raven znanja za to starost in lahko upamo, da se v izolskem ženskem klubu rojeva nova perspektivna ekipa, ki bo dopolnila že tako kvalitetne mlade igralke, ki že igrajo v članski konkurenci. Pohvaliti velja prav vse igralke, še posebej so se izkazale Baričeva, Vukojevičeva ter vratarka Koprivčeva, na katero lahko upamo, da bo postala vrhunska vratarka, ki jo izolski klub v prihodnosti še kako potrebuje. Koprivec Katja, Štefančič Tjaša 1, Hiršel Rebeka 1, Hanc Nataša, Poropat Sabrina 3, Poljak Mirela, Bizjak Sindi, Barič Anja 6, Vukojevič Sandra 5, Derdaj Aleksandra, Lugarov Tea, Hoxhaj Pranvera / >4/ ž K.."V POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Tudi novo rokometno leto je tu. Kar veselo in vihravo seje odpeljal prvi teden. Oboji nai že na delu, dekleta bolj intenzivno, saj že v soboto na Škofijah štartajo v rokometno pomlad. Fantom je prihranjeno vse do februarja, vendar pa bodo morali garati za že dosežene pozicije. Tudi tokrat (kot vsako leto), rokometna evropa kar ne more brez nas. Koper je že tradicionalno "rezerviran" za našo reprezentanco (priprave na svetovno prvenstvo), v Izoli pa trenira ena najboljših evropskih ekip, madžarski Fotex. Paše za oči in tudi kaj strokovnega ne bo manjkalo. Že v petek se bodo izolani pomerili z madžari (imajo kar pisarno mednarodno zasedbo), seveda se ve kdo bo zmagovalec, toda igralsko zadovoljstvo bo veliko. Že ogled samih treningov nekaterim zadošča, kaj šele tekma. Že najmanjša primerjava ne vzdrži, koliko korakov nam še manjka? Tudi dekleta so imela (v torek) dobro trening tekmo. Tretja hrvaška ekipa (Zvečevo) jih je postavila na trda tla. Saj ne da se je pričakovalo čudeže, vendar pa vse skupaj ne deluje kot treba. Vsi treningi in trud gredo v nič z » odnosom nekaterih igralk. Vsa napeljevanja na osebne interese in posameznika treba pustiti "doma", tolikokrat povedano pač ne vzdrži. Upajmo, dabodo s pričetkom prvenstva prišle "k sebi", že naslednjo soboto jih namreč čakajo "prijateljice" iz Pirana. Pomembno bo, kako se prične, tudi zaradi "ugleda" pri drugih klubih. Šicer pa rokometnih tem ne more zmanjkati, od tega, kako preživeti ob "požrešni" zvezi, kako zaustaviti osip, predvsem pa kako urediti prehajanja iz nižjih v višje igralne kategorije. Problemi, ki niso novi in so domena skoraj vseh izolaskih klubov. Ja, kar precej stvari imamo skupnih, srečno vsem. http//izola.gvcri.net g VESLANJE Božični pokal v Trstu Tržaški veslaški klubi so organizirali tradicionalni božični veslaški maraton na razdalji 18 km (od Trga Unita do gradu Miramare in nazaj). Tekmovali so v četvercih in osmercih klasične gradnje jola, ter tudi nekaterih drugih kategorijah, vendar vse grajene na klasični način. Takšni čolni se skorajda ne izdelujejo več, zato so bila nekatera plovila stara po 30 in več let. Ekipa Arga, kije nastopila na regati v Trstu (od leve): Miljen Vidakovič, Samo Hlaj, Egidio Krajcar, Goran Krajcar, Roberto Camerini (Saturnia), Ljubo Macarol, Ariel Camerini. Tokrat je bilo prijavljenih več kot 60 ekip, startali pa so po sistemu handicapa (kadeti - ženske - veterani - mladinci - člani). Start je bil vsako minuto, tako da so proti cilju prihajali skupaj. Slovenijo so zastopali mladinci Arga (Jan Pulin, Gregor Macarol, Miljen Vidakovič, Samo Hlaj in krmar Goran Krajcar), ki so tudi zmagali v kategoriji mladincev. Nastopila pa sta tudi dva veterana (Ljubo Macarol, Egidio Krajcar), ki sta v mešani posadki z veslači iz Trsta zasedla drugo mesto za ekipo veteranov iz Pulina iz Milj. Ker jih nihče od članov ni uspel dohiteti so tako dosegli tudi absolutno prvo in drugo mesto, kar jim prineslo pokal za drugo mesto, domov pa so se vrnili še s pokalom za prvo mesto med mladinci. V nedeljo, 14.1. bo med 10. in 17.uro na igrišču OŠ Vojke Šmuc potekala tekma za pokal Primorske radijsko vodenih avtomobilov Tekmovanje bo potekalo v dveh katergorijah: RALLY in ELEKTRO, z modeli avtomobilov v merilu 1: 8 in 1:10. GLINENO SONCE JE TOKRAT PREGNALO PETARDE V ateljeju Snežiče Krajnc v Ljubljanski ulici, ki je eden tistih, ki jih je občina Izola lansko poletje oddala za simbolični tolar najemnine, se je celo leto dogajalo marsikaj. Najemnica in umetnica je namreč privabila k oblikovanju gline veliko število otrok, ki so tam našli nekakšno ustvarjalno zavetje, pripravila je tudi delavnice oblikovanja gline in še marsikaj. Njena zadnja domislica v lanskem letu pa je bila povezana s petardami, ki so vse bolj nadležne spremljevalke novoletnih praznovanj. Da bi Snežiča domislila pravo akcijo zbiranja podpisnikov svečane izjave o odrekanju metanja petard. Kar 38 otrok je v decembru mesecu podpisalo svečano izjavo, da ob decembrskem praznovanju ne bodo metali petard, na podelitvi nagrad pa se je izkazalo, da so nekateri prisego prelomili in so tako ostali brez nagrade. Večina pa je vendarle držala besedo in poleg velikega glinastega sončka so dobili tudi praktično darilo: županja Breda Pečan jih je povabila na kremšnite. Najbolj objektivna pa je bila izjava sosedov: Morda prav zaradi te akcije je bila letos Ljubljanska ulica presenetljivo tiha in varna za vse mimoidoče, domačine in turiste. mlade odvrnila od metanja petard si je VABLJENI ! SPORTMAESTRAL CLUB d.o.o. IZOLA ORGANIZIRA v SMUČANJE MiE» ZIMSKIMI POČITNICAMI KJE: MARIBORSKO POHORJE ( ZIDANŠKOV DOM ) KDAJ; 18.02. - 22.02.2001 CENE: - OSNOVNOŠOLCI: 40.000 SIT ' ■ SREDNJEŠOLCI: 44.000 SIT ‘ " - ODRASLI: 49.000 SIT V CENO JE VŠTETO: prevoz, 5-dnevna smučarska karta, 4 polni pensioni, spremljevalci in stroški organizacije INFORMACIJE: telefon: 640 39 89 ali 041/ 644 817 (Tone Barič) POHITITE S PRIJAVAMI. ŠTEVILO MEST JE OMEJENO ŠPORTNO DRUŠTVO IZOLA/Ljubljansko51/tel. 6418-042 URNIK pon-sob od 9 • 12 in 16.30 • 22 ure sob. do 21 ure NE POZABITE NA PROGRAM SMUČARSKE PRIPRAVE, KI GA NUDIMO V NAŠEM FITNESU. Obiščite nas v starem mestnem jedru na LJUBLJANSKI 51 v Izoli Kako to počnejo drugod NOČNA PREPOVED TOČENJA ALKOHOLA Čez eno leto v dežurnih prodajalnah ter prodajalnah z motornimi gorivi na območju Ljubljane ne bo več dovoljeno prodajati alkoholnih pijač. To namreč predvideva občinski odlok o merilih za določanje dežurstev prodajaln, ki ga je ljubljanski mestni svet sprejel na novembrski seji. Omenjeno rešitev je predlagal svetnik z liste Rad imam Ljubljana in jo je nepričakovano podprla večina navzočih svetnikov. Zaradi možnih logističnih težav je mestni svet na njegov predlog izglasoval tudi enoletno prehodno obdobje, ko naj bi dokončno uveljavili domnevne "prohibicijske" člene. Kot določa odlok, dežurne prodajalne od začetka leta 2002 ne bodo smele prodajati alkohola med 21. in 7. uro, ukrep pa bo prizadel predvsem bencinske črpalke, ki bodo morale alkohol povsem umakniti s svojih prodajnih polic. Trgovci imajo na voljo enoletno prehodno obdobje, kljub temu pa napovedujejo, da se bodo proti uveljavitvi po njihovem mnenju spornih členov borili z vsemi pravnimi sredstvi. Sicer pa so z novim letom stopile v veljavo ostale določbe odloka o merilih za določanje dežurstev prodajala Pri določanju dežurstev se bodo upoštevala merila, kot so oskrba potrošnikov, gostota dežurnih prodajaln glede na število prebivalcev, varstvo pred hrupom, tradicionalne navade, običaji ob praznikih in dela prostih dnevih, promet ter spoštovanje delovno-pravne zakonodaje. Odlok predvideva tudi razliko med obrobjem in ožjim središčem mesta, saj bodo v slednjem dežurne lahko vse trgovine, ne glede na to, kaj prodajajo. Izven ožjega mestnega središča pa bodo prodajalne, ki ne zagotavljajo osnovne oskrbe, lahko odprte le zadnji dve nedelji v novembru, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih v decembru in še dvakrat na leto. Glede na to, da položaj v izolski občini in obali nasploh ni nič bistveno različen ampak je kvečjemu še težje obvladljiv je odlok, ki so ga sprejeli ljubljanski svetniki lahko zanimiv iz več razlogov. V prvi vrsti gre za delikatno vprašanje prodaje alkohola na bencinskih črpalkah, saj alkohol in vozila pač ne gredo skupaj. Tudi prodaja v trgovinah, ki so odprte 24 ur na dan je lahko vprašljiva, saj ob petih zjutraj ljudje običajno ne potrebujejo steklenice vina za organizacijo slavnostne večerje. Nasploh je obratovalni čas lokalov v praksi še vedno nekoliko vprašljiv. Določeni lokali, ki so znani po neredih in kršenju javnega reda in miru so še naprej odprti pozno v noč, hkrati pa policisti "zapirajo" lokale, ki niso moteči a občasno "potegnejo" čez dovoljen obratovalni čas. V Ljubljani so se reševanja teh problemov lotili na zelo radikalen način, toda tudi nam kakšna mehkejša varianta ne bi škodila. KDAJ NOVI POTNI LISTI? Čeprav je notranje ministrstvo sprva načrtovalo, da bi že v začetku letošnjega januarja začeli izdajati nove potne listine, začetek izdaje novih listin še ni zakonsko določen. Veljavnost obstoječih se sicer izteče 5. avgusta 2002. Zaradi obsežnosti projekta in zahtevnosti postopkov izdelave, ki terjajo uporabo novih materialov in tehnologij, ter želje po čim večji kakovosti so se na omenjenem ministrstvu odločili, da bodo nove potne listine začeli izdajati pozneje. Natančnega datuma še niso sporočili, so pa napovedali, da bo javnost o začetku izdaje novih potnih listin pravočasno obveščena. Novi potni list - pri njegovi izdelavi bodo uporabili nove materiale, gre za kombinacijo papirja in polikarbonata -, bo v celoti izdelan v Sloveniji, čeprav bo uporabljena povsem nova tehnologija. V naši državi bodo pri izdelavi novih potnih listin prvič uporabili tehnologijo laserskega perforiranja serijske številke potnega lista, tehnologijo za aplikacijo intaglio (globokega in otipnega) tiska s t.i. učinkom latentne podobe, optično variabilnega črnila in kinegrama na polikarbonatno biografsko stran. Novost je tudi uporaba polikarbonatne biografske strani, ki se danes pri izdelavi potnega lista uporablja na Finskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, njeno različico pa uporabljajo tudi na Madžarskem. Na podlagi posebnosti pri izdelavi potnih listin in tujih izkušenj bodo opravili še temeljita in nekatera dodatna testiranja ne le na notranjem ministrstvu, temveč tudi pri neodvisnih ustanovah. Gre za test pospešenega staranja materialov, klimatski test, test pregibnosti in všitja polikarbonatnega vložka ter odpornosti na mehanske poškodbe. Pri realizaciji projekta novih potnih listin je notranje ministrstvo izhajalo iz predpostavke, da je zaradi izredno hitrega tehnološkega razvoja na tem področju potrebno izdelati potni list, ki bo varnostno in tehnološko ustrezen, ter bo preprečeval morebitne poskuse zlorabe. Izdelati morajo različne obrazce potnih listin (potni list z 32 stranmi, potni list z 48 stranmi in skupinski potni list, službeni potni list, diplomatski potni list ter potni list za vrnitev), prav tako pa gre za popolnoma nov koncept izdelave ter zapis podatkov na biografsko stran potnega lista. ar; Kadar je na mizi preveč dobrot se je najtežje odločiti. In miza na Belvederju je bila dobro obložena, zato so se prvi povabljenci, med katerimi sta bila tudi dva Branka: Branko Andrejašič, načelnik izolske upravne enote in Branko Simonovič, direktor hotela Delfin, ki sta se temeljito posvetila zahtevnemu opravilu. To pa je kronski dokaz, da se bodo odnosi med ljudmi letos spremenili. Branko Simonovič je Borisu Možetu, vodji prodaje hotelov Bernardin, podaril zavoj cigaret, tako da bo lahko končno kadil tudi svoje cigarete. Srečko Gombač je bil eden od organizatorjev letošnjega silvestrovanja in ko je bilo leta konec seje tako razveselil konca svojih obveznosti, da je nazdravil. Pri tem si je pomagal z občinskim šampanjcem. Zveze so zveze. To, da ribiči kupujejo hrano v samopostrežni kot vsi ostali ljudje je seveda normalno. Ko pa ribič, ki v glavnem lovi sardele, vtrgovini kupuje konzerve sardel je to malo čudno. "Moj pes jih ima strašno rad" nas je potolažil in vzel "pasje hrane" za par dni. Na trgu smo videli tudi Slavka Samotorčana, kandidata NSi na lanskih volitvah. Prišel je s celo družino, ki šteje kar šest članov, tako-le ponosno pa je pokazal najmlajšega. DECEMBER V IZOLI Težko pričakovano žrebanje dobitnih številk v nagradni akciji "December v Izoli" za leto 2000 je za nami. Tokrat smo poskusili z oddajo v živo, ki ste si jo lahko ogledali na kabelski televiziji KRT Mandrač ( žal le lastniki kabelskega priključka v starem mestu in na območju KS2). Naši "žrebalci" - Izolani, ali vsaj pol lzolani, vsi po vrsti - so osrečili 85 imetnikov srečnih kupončkov, še posebej lastnika kupončka s številko 09685, ki bo postal srečni lastnik avtomobila SEAT IBIZA, mamljive nagrade za katero so poskrbeli Občina Izola, Seat AvtoJereb in seveda vseh 54 izolskih trgovcev, ki je letos sodelovalo v akciji. Nekateri med njimi so akciji zvesti že vseh osem let, kar ta poteka v našem mestu in morda je tudi to tudi eden od razlogov, da te trgovine v Izoli še obstajajo. Nekaterih, ki so v preteklih letih sodelovale, danes ni več, nastalo pa je veliko novih. Prepričani smo, da bi vsi naši gostje, ki so v torek zvečer vlekli lističe s številkami in sestavljali dobitne kombinacije številk, prav radi podarili katero od nagrad prav za vsakega od Za Polono Furlan je uspešno leto, saj je 32.405 kupončkov, pobra|a prvo nagrado na Novi sceni ki SQ bm y decembru MMS in na Slovenski popevki. Takoj , .. . . po žrebanju v našem studiu pa je razdeljeni kupcem odhitela na snemanje nove pesmi. po izolskih trgo- vinah, vendar to pač ne gre. "V živo" so naši gostje izžrebali 17 nagrad, ostale pa smo izžrebali po oddaji. Oddajo je vodila Ksenija Jambrošič, žrebanje v studiu pa je nadzirala odvetnica Magda Mlač. Srečo pa so delili: pevka Polona Furlan, supermodel Slovenije 2000 Nika Tomažinčič, olimpijec - jadralec Vasilij Žbogar, pevec Rudi Bučar, ustvarjalec animiranih filmov Koni Steinbachcr, predstavnik organizatorjev decembrskih prireditev Jože Černelič in seveda županja Bredo Pečan, ki je iz "bobna" potegnila odločilno, zadnjo Številko za "Sidney je za mano, sedaj so na dobitnika Ibize - ničlo. vrsti najprej Mediteranske igre in c, , . , .. olimpiada v Atenah," gleda v Sedaj pa ste na vrst. vi. priJdn0S, Vasilij Žbogar Dobro si oglejte ali imate v rokah katero od srečnih številk in srečno! IZŽREBANE ŠTEVILKE V AKCIJI "DECEMBER V IZOLI" 1. Avtomobil SEAT IBIZA 09685 (Market Mercator Degro, Ul.Prekomorskih brigad, PE 44) 2. ISDN paket Šestka (Telekom Slovenije) 10248 (Market Mercator Degro, Veliki trg.PE 43) 3. Hi-fi mini glasbeni stolp 4. Play station - igralna konzola 5. Play station - igralna konzola 6. TV-sprejemnik 7. Videorekorder 8. Videorekorder 9. Mobilni telefon 10. Mobilni telefon 11. skiro 12. skiro 13. mikrovalovna pečica 14. CD walkman 15. CD walkman 16. walkman 17. walkman 18. kompletCD plošč 19. kompletCD plošč 20. komplet knjig 21. komplet knjig 22. komplet knjig 23. komplet knjig 24. komplet knjig 25. komplet knjig 20677 ( Mercator Degro, Market Livade) 00637 (Manufaktura, Veliki trg) 22688 (Mercator Degro, Market Livade) 12350 (Market Mercator Degro, Trg republike, PE 10) 23762 (Market Mercator Degro, Ul.lX.korpusa, PE 56) 08262 (Trgovina PLACER, Ljubljanska ulica) 11027 (Market Mercator Degro, Ljubljanska ulica, PE 46) 29408 (Market Mercator Degro, Ul.lX.korpusa, PE56) 22440 (Mercator Degro, Market Livade) 10778 (Market Mercator Degro, Veliki trg, PE 43) 14899 (Papirnica in knjigarna NAUTILUS, Postojnska ulica) 31311 (Mercator Degro, Market Jagodje) 19300 (Market Mercator Degro, Veluščkova ul., PE 40) 19966 ( Mercator Degro, Market Livade) 29926 (Mercator Degro, Market Jagodje) 03326 (Market Vanja, Prešernova ulica) 18557 (Market Nanos, Hrib d.o.o., Pittonijeva ul.) 20931 (Mercator Degro, Market Livade) 04283 (RITOŠA prodaja koles, Livade) 02135 (MOČ ŠPORTA, Pittonijeva ul.) 27158 (Mercator Degro, Market Livade) 18427 (Market Nanos, Hrib d.o.o., Pittonijeva ul.) 30346 (Mercator Degro, Market Jagodje) 26. celoletna naročnina na Mandrač 00731 (Manufaktura ) 27. celoletna naročnina na Mandrač 03587 (Market Vanja, Prešernova c.) 28. celoletna naročnina na Mandrač 24620 (Ban obutev, Cankarjev drevored) 29. celoletna naročnina na Mandrač 10263 (Market Mercator Degro, Veliki trg, PE 43) 30. celoletna naročnina na Mandrač 03221 (Grosist diskont Bajt, Polje-ind.cona) 31. - 85. nakupni boni v 00012 05627 16813 26012 vrednosti 2.000 tolarjev 00426 05907 18164 26048 00526 06213 18960 26250 01002 06632 20562 27256 01325 07682 20855 28842 01788 08624 21204 29046 02569 10460 21743 29241 02729 10574 22170 29753 03215 10642 23110 30058 03530 11276 23698 30858 03867 12754 24687 31624 04223 13208 24783 32651 04347 14234 25033 33037 05237 14503 25441 Kako do nagrade ? Če ste prejeli katero od nagrad se oglasite osebno na Uredništvu Mandrača ali po telefonu 640 00 10 vsak delovnik med 11. in 13.uro. Izvedeli boste, kdaj in kako boste nagrado prevzeli. Časa imate do 15. februarja 2001! SKROMNA BERA PETARD -NAGRADE PA SO LE ! Po prvih decembrskih pokih in celo nesrečah s petardami, so se na Občini Izola odločili, da znova ponovijo akcijo oddajnja petard na Policijsko postajo v Izoli z nagradmi za tiste, ki bi tja prinesli največ petard. Morda so na Občini upali, da jim takšne akcije letos ne bo treba organizirati, ampak že prvi decembrski dnevi so pokazali, da so petarde spet bile več kot obvezen del predprazničnega vzdušja. Odziv otrok in mladostnikov je bil sicer pičel, treba pa je priznati, da je bilo pokanja v decembru manj kot prejšnja leta, kar je konec koncev najbrž tudi učinek raznih akcij in osveščevalnih kampanj, ki so v preteklih letih potekale v našem mestu in po vsej Sloveniji. Nagrade, ki sta jih prispevala Občina Izola in trgovina s kolesi Ritoša, gredo trem fantom, ki so bili resnici na ljubo edini, ki so na PP prinesli petarde. To so: Simon Dermota, ki prejme kolesarsko čelado, Siljan Hrvatin, ki bo prejel nogometno žogo in Marko Kučan, ki bo prejel košarkaško žogo. Ker je bilo petard malo, so tudi nagrade skromnejše, kljub temu pa so vredne več, kot petarde, ki so se jim fantje odpovedali. Pa še to: Nagrade lahko prevzamejo pri nas na uredništvu Mandrača, s seboj pa naj prinesejo svojo davčno številko. Čestitamo! GALERIJA INSÙ v soboto 13. januarja ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom Mediteran avtorja: Lea Bemetič in Rok Zelenko LA mm* WF.. • ni ÌÈÈSÈSW* Avtorja, mož in žena, ki živita in delata v Izoli oziroma Grožnjanu predstavljata na pričujoči skupni razstavi pod skupnim naslovom predmete iz keramike in slike, saj gre za slikarja in keramičarko. Na prvi pogled bi sicer rekli, da med njunimi deli ne vidimo neke neposredne povezave, vendar se avtorja, ki izvirata in delujeta iz istega ateljeja gotovo določeni povezavi ne moreta izogniti. Rok Zelenko je slikar, skoraj čisti predstavnik figuralnega slikarstva. Bistvo njegovih podob je posebna umirjena "metafizična " atmosfera, v razpotegnjenih udih antropomorfnih form, stilizaciji figur pa so prisotni določeni elementi manierizma. Gre za varianto modernistično obdelanega slikarstva. Cikel pred nami naslavlja avtor pod skupnim imenom Geneza. Zanimivo je, da Geneza prihaja po Infernu. Inferno je bil cikel slik, ki se je zelo neposredno, eksplicitno dotikal vojne tmatike. Torej je šlo za angažirano umetnost, kar je danes pravzaprav prej redkost kot pravilo. Vsekakort pa se Geneza dotika tematike Mediterana, hkratno pa predstavlja nov začetek, nove čase... Pri Roku Zelenku (ukvarja se tudi s keramiko) pa ne smemo pozabiti na njegovo publicistično dejavnost, saj je v lanskem letu napisal in izdal nekakšno topografijo Grožnjana, kjer je mestece obdelal s historičnega, etnografskega in pa umetnostnozgodovinskega aspekta. Lea Bemetič je keramičarka, katere delo je imelo že v začetku tendence kiparjenja. Predstavljeni keramični objekti so nekakšne keramoplastike, ki se spreminjajo v prave skulpture. V igri med mat-patinacijo in glazurno barvo, torej med barvo in strukturo se odpira tematika Mediterana, ki se formovno zaokroža v dinamičnih oblikah, ki spominjajo na jadra, veter, odprtost... Razstava bo v Insuli na ogled do 25. januarja. KULTURNI CENTER IZOLA KULTURNI DOM IZOLA«,ss galerija ALGA ETNOLOGIJA. VREDNOST, VZGOJA? Četrtek, 11. januarja ob 19.00 Vabljeni na otvoritev in ogled razstave delčka zasebne etnološke zbirke JANEZA JANEŽIČA • Program prireditev v mesecu januarju 2001 • Kulturni dom Izola Petek, 19.januarja ob 20.00 Alessandro Baricco-Marko Sosič DEVETSTO - NOVECENTO Igra : Janko Petrovec Je pripoved o najdenčku, ki se rodi leta 1900 na prekooceanki Virginian in ga starši po izkrcanju v Ameriki zapustijo. Najde ga Danny Boodman in mu da ime Danny Boodman TD Lemon Devetsto. Devetsto odrašča na ladji, postane izvrsten pianist in igra potnikom. Nikoli se ne izkrca, tudi ko ladja konča svojo pot.. Devetsto je zgodba o glasbeniku in glasbi-jazzu, ki sije v začetku minulega stoletja vtiral pot, hkrati pa tudi zgodba o prijateljstvu in o časih, ko so ljudje iskali srečo v obljubljeni deželi na drugi strani Atlantika.. / Predstava je nastala v produkciji Primorskega poletnega festivala in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Vstopnina: 1.200 SIT predprodaja, dijaki, študentje, upokojenci 1.000 SIT, na dan predstave 1,500 SIT, dijaki, študentje, upokojenci 1.200 SIT. Rezervacije vstopnic v galeriji ALGA med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00 1. festival slovenske animacije IZOLSKI FESTIVAL GOSTUJE V LJUBLJANI Leta 2002 bomo praznovali visok jubilej slovenske filmske animacije. Leta 1952 je namreč Saša Dobrila posnel prvi slovenski animirani film Vitez in koš, in prav je, da se že letos pripravimo potegniti črto pod bogato in obenem zanemarjeno zgodovino slovenskega animiranega filma. V letu 2001 Animateka začenja z akcijo obujanja slovenskih animiranih klasikov, tako da bodo vsak mesec pred rednim animatečnim programom prikazali po en slovenski animirani film. Za začetek pa ponujajo na ogled prerez skozi dveletno produkcijo, kije bila prikazana na 1. Festivalu slovenske animacije v Izoli. Ob tej priložnosti bodo v sodelovanju s slovensko sekcijo ASIFA pri Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev pripravili simpozij z naslovom "Slovenski animirani film včeraj, danes, jutri". Ideja za Festival slovenske animacije seje rodila na začetku lanskega leta, ko je Koni Steinbacher na sestanek ASIFE (združenje ducata posebnežev, ki se kdaj pa kdaj trudijo sestavljati animirane podobe, so zaljubljeni v filmsko animacijo, gojijo sebi lastne ustvarjalne težnje, ki jih vsak po svoje razrešuje) prinesel predlog za organizacijo festivala, ki so ga podprli Občina Izola, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Center za kulturo, šport in prireditve Izola ter Filmski sklad RS. Glavni namen Festivala slovenske filmske animacije je spodbujanje in razvoj kakovosti nacionalne filmske in video produkcije. Na prvem festivalu, ki seje v izolskem kinu Odeon odvijal od 19. do 21. oktobra 2000, smo gledali 28 filmov, razdeljenih v pet tekmovalnih kategorij, ki so označevale različne starostne in profesionalne razlike. Festival slovenske animacije se bo nadaljeval kot bienalni dogodek, kar časovno omogoča vsakemu slovenskemu avtorju stvaritev vsaj enega filma. V neparnih letih pa si želijo v Izoli pripravljati pregledne festivale animiranega filma avtorjev iz dežel Alpe-Adria. Igor Prassel Sobota, 20. januarja ob 17.00 Glasbena pravljica ZGODBA O GOSKI GAGA Premiera Produkcija Kulturni center Izola Igrajo učenci osnovne šole Vojke Šmuc iz Izole, pod mentorskim vodstvom Mirjane Bonin. / Vstopnina : 500 SIT -KINO ODEON IZOLA - * ČETRTEK, 11.1. in PETEK, 12.1.2001 ter PONED., 15.1, TOREK, 16.1.HF w SREDA, 17.1.2001 ob 20.00 « m SOBOTA, 13.1. in NEDELJA, 14.1.2001 ob 18.00 in 20.00 m -CHARLIEJEVI ANGELČKI ; mm (Charlie’s Angels), akcijska komedija S Režija: McG / Vloge: Drew Barrymore, Cameron Diaz, Lucy Liu, Bill Murnu; Teater CFM vabi na ogled komedije iz življenja socialno varnih OBRAČUN Korte - Kulturni dom sobota 13.1.2001 ob 20.00 uri vstop prost Comunità italiana: mille e non più mille? Da qualche giorno siamo entrati nel nuovo e, per tanti aspetti, atteso 2001. Non fosse altro, perché rappresenta anche l’inizio del XXI secolo e l’inizio del III millennio. L’inizio di un periodo, se vogliamo di un 'epoca, che per la Comunità Nazionale Italiana, acquista un valore e una dimensione altamente simbolici e, perché no?, anche profetici. La presenza culturale, etnica e linguistica dell’elemento italico in questi territori è stata una costante ed un punto di riferimento importante, quando non dominante, degli ultimi venti secoli. Ridotta ad esigua minoranza negli ultimi cinquantanni, ha purtuttavia resistito fino a questo fatidico principio del terzo millennio. Giunti a questo punto della nostra storia, però, si presenta necessariamente una domanda: ce la farà a sopravvivere nei prossimi cento anni? E in quanti di quelli successivi l’elemento italiano, o istro-veneto-italico (tanto per non suscitare eruzioni cutanee tra i tanti estimatori di delimitazioni confinarie etniche), potrà ancora vantare diritto di domicilio autoctono? Oppure, nella prospettiva dilagante della purezza nazionale che vuole rinchiudersi entro i confini di uno Stato, o in quella, altrettanto subdola, della globalizzazione che, al contrario, vuole l’appiattimento del diverso, siamo entrati nella fase conclusiva? Una specie di “mille e non più mille" della nostra consistenza minoritaria! Destinati nell 'uno e nell 'altro caso - pur se collocati agli estremi opposti - destinati a scomparire dalla memoria storica, prima di quella individuale, poi anche di quella collettiva. Una domanda, crediamo, cui nessuno saprà, o forse, più semplicemente vorrà dare una risposta. Riguarda, tuttavia, una concreta responsabilità di cui non si può far carico la sola Comunità Italiana minoritaria, già percorsa da sue debolezze, divisioni e mali che alcuni, magari, vorrebbero insuperabili e irreversibili. Una responsabilità, invece, che dovrebbe diventare impegno e obbligo comune degli Stati di riferimento, nel nome di quei valori civili e culturali sui quali si vuole ricostruire una comune identità europea e che ha le sue fondamenta proprio nel rispetto e nello sviluppo delle identità locali e delle diversità, per quanto piccolepossano essere. Per non ridurre una presenza bimillenarie ad un sito archeologico, ma per assicurarle un futuro in quanto patrimonio e irrinunciabile risorsa umana. Italo Dellore Gambini: Isola cTlstria a ritroso nel tempo Sotto Natale Isola si è arricchita di un nuovo libro sulla sua storia. Si tratta del volume “Isola d’Istria a ritroso nel tempo ”, Ne è autore Italo Dellore Gambini. È uscito per i tipi della “Gambanotto "di Udine. È un volume che narra -come si intuisce dal suo sottotitolo- il passato della nostra cittadina, centro di pescatori, riflettendo su momenti di storia vissuta e su quelli di storia raccontata. Abbraccia tutto il Novecento. È fondamentalmente un ’utobiografia dell’ormai ultraottantenne autore, di un personaggio che ha conosciuto le vicissitudini di questa cittadina straziata dall’esodo di una cinquantina di anni fa. Im presentazione del volume è avvenuta a Palazzo Besenghi per opera della Comunità autogestita della nostra nazionalità, davanti a un pubblico numeroso e particolarmente interessato e con due recensori di prestigio: i professori triestini Jože Pirjevec e Fulvio Salimbeni. Il volume “Isola d'Istria a ritroso nel tempo”, al quale auguriamo buona fortuna, è un ’opera che farà riflettere e, come del resto tutti gli scritti a sfondo storico, non passerà senza qualche coda polemica. Testo: G.S. Foto: C. Chicco Palazzo Manzioli - Count up: + 195 giorni Silvano Sau A quando l’apertura? Foto: C. Chicco Scuola: Progetto per tutto l’anno Elaborare e realizzare insieme Im scuola elementare ha inserito nel proprio Programma dell’offerta formativa per il corrente anno scolastico una serie di attività, che prendono il nome di progetto di ricerca, che tendono a stimolare gli alunni all’apprendimento attraverso attività affascinanti. Il progetto, intitolato. L’acqua elemento inesauribile dell’umanità?, ha carattere interdisciplinare, in altre parole coinvolge tutte le materie scolastiche e coinvolge tutti gli alunni che lavorano in gruppi misti svolgendo i temi scelti. Gli ambiti della ricerca vanno in tre direzioni e tengono conto dell’aspetto scientifico della presenza dell’acqua sulla Terra, del suo valore per lo sviluppo della civiltà e della presenza dell’acqua nella creatività. Una volta fissati i temi, i vari gruppi di alunni guidati dai rispettivi insegnanti, dopo aver compiuto un 'analisi degli obiettivi che si vogliono raggiungere, passeranno alla realizzazione del progetto attraverso un lavoro di gruppo fatto durante le giornate stabilite dal calendario scolastico. Il lavoro su progetti è uno dei metodi per apprendere elaborando in gruppo i contenuti c realizzando pubblicazioni, materiale grafico o tridimensionale. Tali tecniche didattiche hanno anche lo scopo di coinvolgere gli alunni nella soluzione dei problemi che si presentano durante la trattazione di determinati argomenti e di sviluppare la toro creatività. Le attività del progetto Acqua prevedono pure escursioni e sopralluoghi nell’ambiente circostante o nelle regioni dove la presenza dell'acqua ha influito maggiormente sull’aspetto dell 'ambiente o sulla presenza dell’uomo. Alla fine dell’anno scolastico tutto il sapere acquisito e il materiale prodotto verranno sistemati ed esposti in modo da dare una visione d’insieme del lavoro eseguito dagli alunni nell’ambito del progetto di ricerca. Marino Maurel Spettacoli: Viva le feste Serata all'insegna dell'allegria quella di domenica 17 dicembre scorso alla Casa di Cultura di Isola. Im spettacolo “Viva le feste”, organizzato dalla Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola e gestito in loto dai bambini, ha proposto l'esibizione dei gruppi folk-canoro, minicantanti e cantanti della CI isolana, istruiti da Amina Ondine, in canzoni per bambini e adulti nonché in scenette con proverbi e modi di dire nostrani. A completare la serata gli ospiti di Maggia: i gruppi giovanili canori e strumentali dell’Associazione “Serenade Ensemble” Buona la presenza di pubblico. Testo e foto: C. Chicco Canzoni sotto l'albero Uno spettacolo degno di essere portato in pubblico quello proposto dai giovani della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi”alla Casa di cultura di Isola in occasione delle feste di fine anno con il titolo “Canzoni sotto l'albero". Hanno fatto vedere ai non pochi presenti di saper ballare e anche cantare. Degni di plauso veramente tutti, soprattutto coloro che li hanno preparati: Olivera Pajovič per il gruppo di ballo; M. Evgen Štefančič per il canto e Lorena Babich per il comportamento in scena. Testo: G.S. Foto: C. Chicco Non c'è più religione Il Manzioli a Isola è un palazzo in via di restauro o una Tela di Penelope? Sono in molti a chiederselo tra i nostri connazionali. Anche noi, sinceramente, siamo tra questi. Desideriamo ricordare che il recupero del sunnominato palazzo è entrato nel diciassettesimo anno. Il 17 è un numero fortunato o sfortunato? Stando alle promesse del sindaco Breda Pečan, dovrebbe essere fortunato. Infatti, lei dispensa garanzie a destra e a manca che l’anno appena iniziato sarà quello buono per l'inaugurazione del Palazzo Manzioli restaurato. Però certi ci ricordano che da qualche giorno è iniziato anche un nuovo secolo. Non vorremmo che il Sindaco di Isola avesse scambiato il secolo per l'anno. Ciononostante buon 2001 a tutti. Gianfranco Siljan Sport: Primi impegni 2001 I primi impegni per le due squadre principali della Comunità degli italiani Pasquale Besenghi degli Ughi di Isola sono in programma a fine mese. La squadra di calcetto attende con ansia l’inizio del girone di ritorno del campionato sloveno di seconda divisione per rimpinguare di punti in classifica il tutt 'altro che invidiabile bottino racimolato nella fase autunnale in cui è stata capace di conquistare una sola vittoria in sette partite disputate. Sulla squadra peseranno le assenze forzate come quella di Denis Kozlovič, squalificato causa cattiva condotta per il resto delle partite del campionato, lacune che per fortuna saranno colmate dal ritorno di alcune pedine importanti per l'economia del gioco della squadra, come quella di Nevio Kavalich che ha saltato gran parte del girone autunnale per infortunio. Tuttavia i presupposti per non sfigurare ci sono. Il 2001 comunque si presenta denso di appuntamenti per l’intera sezione sportiva della suddetta Comunità. Accanto alla squadra di calcetto, molto impegnata sarà quella di basket nel prosieguo del campionato Alpe Adria “over 35”. Sette partite, quattro interne e tre esterne, comprese quella della seconda fase, nonché la partecipazione al campionato ricreativo costiero in cui è chiamata a difendere il titolo, è quanto presenta il programma della squadra neiprimo semestre del nuovo anno. Tra calcetto e basket non ci sarà un attimo di tregua, e come si suoi dire in questi casi: “che Dio ce la mandi buona”. Roberto Siljan Serata conviviale di fine anno Pienone in assoluto alla serata conviviale di venerdì 22 dicembre scorso. Oltre 150, infatti, le persone che gremivano i locali di Palazzo Besenghi. Tanto, da far pensare alla dirigenza della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana, organizzatrice della serata, di realizzare il prossimo incontro in qualche altra sede. Dopo le parole di saluto e gli auguri per le feste ed il nuovo anno espresse dal presidente Silvano Sau, si è dato il via alla serata vera e propria che prevedeva il gioco della Tombola, il premio per il miglior dolce, canti di gruppo ed esibizioni solistiche e alla fine anche il ballo; il tutto accompagnato da specialità culinarie e vini nostrani. Il primo premio della Tombola - un bel e buon prosciutto del Carso prontamente offerto in assaggio - è stato vinto da Daniela Braico mentre il secondo ed il terzo sono stati appannaggio rispettivamente di Andrea Cebroni e Iati Radojkovič. Una commissione di esperti di dolci fatti in casa ha assegnato due premi: quello per il miglior dolce a Maria Bulinar e quello per l’estetica di presentazione a Maria e Claudio Stifanič. Im serata è stata condotta egregiamente da Guido Merlot. Lui stesso, i cori, e i cantanti sono stati accompagnati al pianoforte da Claudio Chicco. Un plauso agli organizzatori e a quanti si sono prodigati per il realizzo della riuscitissima serata. C.C. ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA Nuovo orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16.30 alle 19.30 IL NOSTRO CALENDARIO 2001 Si comunica che i calendari stampati dalla Scuola elementare “Dante Alighieri” di Isola sono a disposizione nella sala della biblioteca della Comunità Italiana di Isola. “Il nostro calendario” viene distribuito gratuitamente. MANIFESTAZIONI Martedì 16 gennaio, ore 20.30, Auditorio di Portorose SERATA DEL CINEMA ITALIANO proiezione del film “IL POSTINO” di Michael Radford, con Massimo Troisi e Maria Grazia Cucinotta Organizzazione: Comunità Italiana Pirano. Ingresso: 500 Sit. Martedì 23 gennaio, ore 18.00, Palazzo Besenghi (salone della Comunità) COGNOMI E STEMMI DI ISOLA presentazione del libro di Marino Bonifacio e Giovanni Radossi. Il volume è stato pubblicato dall'Editrice IL MANDRACCHIO di Isola per la Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. La prefazione è di Silvano Sau, che hacurato pure il realizzo dell’opera. Organizzazione: CAN Isola. Ingresso libero. TOURNÉE Coro HALIAETUM Dal 26 al 28 gennaio, il Coro HALIAETUM dellaComunitàdegli Italiani "Pasquale Beseng hi degli Ughi” di Isola, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, si esibirà a Siena e dintorni. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspollò, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Indirizzo: viti S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31, 641 58 53 KRIMINALIJE BALKONSKI POŽAR V tretjem nadstropju bloka je prišlo do požara na balkonu. Lastniki balkona so bili odsotni, kljub temu pa je bil ogenj le pogašen. Kako seje to zgodilo poročilo ne pove, prav tako pa se ne ve, kaj gaje povzročilo. Zelo verjetno je na balkon priletela raketa, ki so takrat letale naokoli. MORJE LAHKO ŠKODI Iz Gaviolija so v Splošno bolnico Izola prepeljali dekle, ki ni bilo ravno pri dobrem počutju. Povedala je, daje čez dan zaužila tabletko mamila, v diskoteki pa ji je neznanec ponudil vodo. Voda je menda imela slan okus in to jo je spravilo k slabemu počutju. ŠPORTNO POD STADIONOM V lokalu pod stadionom seje zgodil pretep, ki je privabil k sodelovanju kar večje število ljudi. Nekateri so bili tako razgreti, da so mlatili vsevprek in koga zadeli tako močno, da je moral poiskati pomoč v bližnji bolnišnici. Menda je bilo takšnih "žrtev" kar nekaj. DRUŽINSKA LJUBEZEN V zasebnem stanovanju je prišlo do prepira in pretepa. Seveda je k temu največ prispeval alkohol, ki je tako pomagal pri tem razgrajanju, da bo spravil pred sodnika za prekrške vse tri: moža, ženo in sina. PRETEPI Moški je v gostinskem lokalu kršil javni red in mir in nadlegoval tudi druge goste. Dečki so mu napisali napotnico za sodnika za prekrške. Sorodniki so si grozili med seboj, da bi bila stvar resna pa so pri tem uporabljali tudi mačeto. Dečki so mačeto zasegli in napisali podobno napotnico kot v prejšnjem primeru. Tri osebe so se lotile narodnega običaja - pretepanja. Razlog je že dolgotrajen spor, ki ga tudi tokrat niso uspešno razrešili. Pri otroškem vrtcu v Livadah je sredi poletja zagorela dvajset let stara smreka. Ob novoletnem prižiganju raket se je našemu bralcu postavilo kar nekaj vprašanj v zvezi s takšnimi dejanji in sicer, ali je policija ukrepala zoper brezbrižneže, ki so povzročili materialno škodo in ogrožali soseščino, ali je Komunala požigalcu izstavila račun vsaj za odstranitev smreke ali smo to spet plačali vsi Izolani. Da o škodi zaradi takšnega lepega drevesa sploh ne govorimo. DRAG PES Na igrišču osnovne šole Vojke Šmuc seje pojavil pes, lastnik pa ne. Ker psi brez nadzora niso prav zaželjeni na takšnih mestih so dečki poikali lastnika in ga razveselili s kaznijo v višini 50.000 tolarjev. Ni kaj, kar lepa kazen za prekršek, ki se ga mnogi komaj zavedamo. KAMNITA PRESIHAJOČA VAZA Neznani storilec je z dvorišča stanovanjske hiše okradel kamnito vazo. Kasneje je isto skušal storiti tudi na drugem dvorišču, vendar ga je lastnik opazil in je moral hitro ubrati pot pod noge. Dečki so prepričani, da ga bodo prav kmalu našli. KRIVA JE LUNA V nedeljo, malo po polnoči je polna luna, alkohol in še kakšen problem zraven tako vplival na mladeniča, da se je na Velikem trgu lotil razbijanja stekel na izložbah. Za začetek je razbil dve stekli na trafiki in to kar z brcanjem, vendar mu ni uspelo, da bi ju razbil do konca. Zato se je odpravil naprej po Sončnem nabrežju in nadaljeval s takšnim početjem, ker pa je bil že malo utrujen mu razbijanje ni šlo posebej "od nog". Pri tem je imel "smolo", da ga je opazoval kriminalist, ki je bil takrat v službi in gaje pozval naj preneha s takšnim ravnanjem. Ko pa ga je povprašal še o osebnih dokumentih se je mladenič postavil v pretepaški položaj, vendar je hitro ugotovil, da bo potegnil "ta kratko". Tako seje odločil, da bo raje zbežal, vendar mu tudi to ni uspelo. Poleg plačila stekla in montaže le tega ga čaka še srečanje s sodnikom za prekrške. KRADEMO TUDI Dečki so zabeležili kar nekaj vlomov v avtomobile iz katerih so neznanci odnesli različne predmete. Po enem od takšnih vlomov so storilci spet pobegnili s kraja dogodka, vendar so bili pri tem opaženi in dečki sojih že odkrili ter prijeli. Nadaljevanje še sledi. Neznanec je ukradel dve potapljaški jeklenki znamke Faber. Jeklenki sta rumene in bele barve, vredni pa sta 70.000 tolarjev. Neznani storilec je iz zaklenjene garaže ukradel skuter. VRNIL SE JE V Jagodju se je pripetila prometna nesreča pri kateri je prišlo do materialne škode, povzročitelj pa je pobegnil. Kasneje seje v spremstvu očeta javil na policijski postaji in tako vsaj malo popravil vtis, ki so ga pred tem o njem imeli policisti, ki so obravnavali nesrečo. MALI OGLASI PRILOŽNOST ZA SMUČARJE - Zaradi spremembe datuma dopusta odstopimo rezervacijo apartmaja v smučarskem središču La Villa (Altabadia - Italija) v času od 3. - 10. februatja. Apartma je primeren za skupino do 7 oseb, dnevna cena na osebo je 35.000 Lit. Apartma je na samem smučišču, 50 metrov od postaje sedežnice. Direktne informacije na 003947 1847327 ali 05 641 8844 (Šport Mala) INŠTRUKCIJE - Nudim inštrukcije iz francoskega jezika in prevajanje besedil iz francoščine, italijanščine in španščine v slovenski jezik.Tel. 6731 752. UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjen avto HROŠČ 1200, tel.: 641 68 55 - PSIČKA stara 14 tednov, zelo lepe črne barve, majhne rasti PODARIMO dobrim ljudem, tel.: 680 - 13 90 zvečer - Kdor lahko odstopi štedilnik ali peč na drva, naj sc oglasi na tel.: 041/950-068 Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 066/ 640 00 10, fax. 066/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 6400-010 e-mail: MANDRAC@S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola FESTA ZA OBLIZAT PRSTE Rt * ™ 1 ~~ 1 ji i ^ ■ B 1 « 1 i 2 n.p Srečanje na Belvederju, ki so ga skupno pripravili vsi, ki imajo v izolskem turizmu glavno besedo, je bilo zelo uspešno po udeležbi in tudi po tistem, kar seje našlo za grlo in pod zob. Izkušeni udeleženci takšnih sprejemov so priznali, da tako dobro obložene mize že dolgo niso imeli na ogled in pokušino, specialisti za tekoče zadeve pa so bili navdušeni nad vini, ki so jih predstavili različni uveljavljeni kletarji. Če se dan po jutru pozna, potem se nam res obeta bogata in nasitna turistična sezona. PRVOROJENKA IZOLANKA Novo uradno tisočletje se je za nekatere začelo zelo vzpodbudno, saj se je v novem letu v izolski porodnišnici najprej rodila deklica Gaja Jamnik. Srečna starša, Tina Luin in Gorazd Jamnik sta pred kratkim postala tudi srečna najemnika neprofitnega stanovanja. Da bo sreča popolna sta dobila še darili občine Izola in Upravne enote Izola pa še ček koprske banke. Če to ni sreča. SILVESTROVANJE V ZRAKU % "N N V REČNO - AUGlRi SREČNO - Ho 01 ¥ IZOLA - ISOL4 O silvestrovanju na Manziolijevem trgu smo nekaj napisali na prvi strani, tukaj pa dodajamo le dve fotografiji, ki naj pomagata predstaviti vzdušje na silvestrovanju. Posebnost, ki jo večina bralcev verjetno ne bi niti opazila je napis na balonu. Doslej je namreč veljalo, da na balone lahko tiskajo le proizvajalci v Hong Kongu, zdaj pa smo ugotovili, da kaj takega lahko storijo tudi pri nas in tako je nastal ta dvojezični napis, ki bo ostal večni dokaz, da je leto 2001 prišlo tudi v naše mesto. ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 91.00 ob ponedeljkih zaprto ® E (Ef° JJUSJU Petek Sobota Nedelja O sončno sončno oblačno max 10 max. 10 max. 9 min. 2 min. 3 min. 1 SE NIKOLI.TOLIKOINAGRAD! IZŽREBANE ŠTEVILKE V NAGRADNI AKCIJI "DECEMBER V IZOLI" (Celoten seznam je objavljen na strani 11) 1. Avtomobil SEAT IBIZA 09685 (Market Mercator Degro, Ul.Prekomorskih brigad, PE 44) 2. ISDN paket Šestka (Telekom Slovenije) 10248 11. skiro 22440 3. Hi-fi mini glasbeni stolp 20677 12. skiro 10778 4. Play station - igralna konzola 00637 13.mikrovalovna pečica 14899 5. Play station - igralna konzola 22688 14. CD Walkman 31311 6. TV-sprejemnik 12350 15. CD walkman 19300 7. Videorekorder 23762 16. walkman 19966 8. Videorekorder 08262 17. walkman 29926 9. Mobilni telefon 11027 18. komplet CD plošč 03326 10. Mobilni telefon 29408 19.komplet CD plošč 18557 December v Izoli