Veliki srpan tor ne skuha, tudi ne prekuha. Murska Sobota, 19. avgust 2004, leto LVI, št. 34, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Sprva bd so invro pa obl spada S sistemski m za k blažitve posle ^'iski minister Marko Pogačnik po ogledu po-Jc toče na Goričkem - Nadomestilo škode po Poletni suši bodo prizadeti prejeli septembra ostišce ezisce jnata rica in atakar Prve nagrade gostilni Marič, B-baru, Marjani Vukanič in Tadeju Kocetu Str. 4 - Ljutomer zaživel V soboto je bil v središču Prlekije 20. Prleški sejen po čelen Lotmerki Zjutraj, takoj po deseti uri, je bila »poplava« obiskovalcev z vseh strani Kav/a1 Ig Kolodvorska 2a Dobro zane! Poletna zabava s košarkarji slovenske reprezentance V d 'negamarketom Interspar Murska Sobota ’’»»oto, 21.8.2004 od 9. do 13. ure! nastop skupine D'Kwaschen Retashy I Vm^ mes nastop plesne skupine Urška in plesnega . tudia X. Za osvežitev bo poskrbela PIVOVARNA UNION Uradna igra metanja na koš: । *stopnic za ogled mednarodne prijateljske Madžarska : Slovenija, ki bo 21.8.2004 ^0. uri v dvorani OŠI v Murski Soboti. ” ^kmo Slovenija : Madžarska lahko kupite v agenciji KLAS v BTC-ju. V Beltinki ukinjajo proizvodnjo v šivalnici Brez dela bo ostalo 69 delavcev, ki jim bo podjetje zagotovilo odpravnino ercator ZADNJE KRAČE Alf (L Pomurka Murska Sobota 739 SADNI JOGURT 3.2% m m. 180 g, rrcokiw, Ljubljanske mlekarne 69 5 S ZT^CJA HRENOVKA 5 SIROM Perutnina Pini 259.- LEJKO MLEJKO 1.5% m m. 1 liter, Pomurske mlekarn^ Murska Sobota 140.- i * JEN GRILL ZREZEK ESKO 7«/., Sabata 549 CA FRUPI FORA limona Posebna KREM SLADOLED PIRAN 1 liter, čokolada, Ljubljanske mlekarne_ 369 99.- ponudba STIL POMARANČA 7.5 litra, Radenska, Radenci 99.- Ponudba velja do prodaje zalog. AKTUALNO 19. avgust 2004 - VKU Narodnostni kandidati Čeprav še ni odločeno in formalno potrjeno, se lahko zgodi, da bodo imeli pripadniki madžarske narodnosti iz Pomurja na letošnjih državnozborskih volitvah kar pet kandidatov, to pa bi bil glede na minula volilna obdobja svojevrsten rekord. Da bo zagotovo spet kandidirala dosedanja (ves Čas) poslanka Maria Pozsonec, ni bilo nobene dileme, saj je to tudi večkrat jasno povedala in izrazila željo, da bi ostala narodnostna poslanka. Seveda ostaja odprto vprašanje, ali bodo volivci to njeno željo upoštevali in ji spet namenili večino glasov ali pa se bodo odločili za spremembo. V igri so trenutno (neuradno) še predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Gyorgy Tomka, ki je menda najprej omenjal, da ne bo kandidiral, medtem pa že zbira podpise narodnostnih volivcev. Potrebuje jih 30, tako kot tudi vsi drugi kandidati. Omenjajo se se Jožef Kocon (prejšnji župan lendavske občine, trenutno je zaposlen kot predstavnik Gorenja na Madžarskem), Franc Vida (zasebni špediter, ViB Lendava) in Jožef Hančik (Gostinstvo, turizem in kmetijstvo Hančik Dobrovnik). 48. praznik občine Ljutomer Leto velikih projektov V slavnostnem nagovoru ob prazniku občine Ljutomer se je župan Jože Špindlerzahvalil vsem občanom, ki s svojim delom prispevajo k rasti in razvoju lokalne skupnosti Maria Pozsonec Gvorgv Tomka J. G. Franc Vida S pomnil se je tudi dogodkov iz preteklosti, s katerimi so Prleki prispevali k utrjevanju slovenstva in se dokazali v odločnosti in trdni drži. V zadnjem letu se je občina Ljutomer lotila več zahtevnih projektov, je v svojem nagovoru poudaril Jože Špindler, med katere zagotovo sodijo gradnja centralne Čistilne naprave s komunalnim omrežjem in zbirnim centrom komunalnih odpadkov, obnova ljutomerske osnovne šole, gradnja vodovoda proti Stari Cesti in Desnjaku, ureditev krožišča na Ormoški cesti v Ljutomeru in drugo, za kar so si ob lastnih virih uspeli pridobiti tudi veliko nepovratnih državnih in evropskih sredstev. Na slavnostni seji, ki so jo s kulturnim programom obogatili dijaki ljutomerske gimnazije, je župan podelil tudi občinska priznanja. Plaketo z listino in denarno nagrado je prejela Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, ki je z uspehi prišla v družbo najboljših gimnazij v Sloveniji in dala v štiridesetih letih svojega delo- Venec k spomeniku Ivana Jeriča Jožef Kocon vanja dva tisoč dvesto maturantk in maturantov. Pisno priznanje občinskega sveta pa so prejeli Feliks Filipič iz Pristave za dolgoletno uspešno opravljanje obrtno-podjetniške dejavnosti, Jana Ljubeč iz Spodnjega Kamenščaka za dolgoletno uspešno delo v šolstvu, kulturi in za delo z mladimi (er družba Ljutomerčan ob petdesetletnici ustanovitve. Slavja ob občinskem prazniku so se udeležili tudi gostje iz FuJneka iz Češke, Wermsdorfa iz Nemčije in Užic iz Srbije. Obči^ mer je namreč pred kn’ slednjima občinamap^ Listino o pinncrsml nom rhiižau krije sodelovanje na jih. Zvonko Kustec: »Ravno danes mineva leto dni, ko sem postal vršilec dolžno telja, zato bi lahko rekel, da sem sprejel nekaj, kar so ustvarili drugi. Toda na pn „■ dam povsem drugače. Uspehi šole niso zgolj zasluga ravnatelja, ampak celotnega , ter vseh nekdanjih in sedanjih dijakov, brez katerih takšnega slovesa ne bi v Jana Ljubeč: »Nad priznanjem sem bila zelo presenečena in ga kot učiteli prihajam iz negospodarstva, nisem pričakovala. Mislim pa, daje v Ljutomeru se । brih vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev in pedagoških delavcev, ki bi si zasluzil1 P* -morda sejih bodo še spomnili, Je pa delati z mladimi nekaj čudovitega." Feliks Filipič: »Občinskega priznanja sem bil zelo vesel in ga razumem kot pn V okviru praznovanja 8. beltinskega občinskega praznika je bila v Dokležovju slovesnost ob položitvi venca k spomeniku Ivana Jeriča (1891-1975), narodnega buditelja, kanonika, Maistrovega borca in generalnega vikarja za Prekmurje. Venec (na fotografiji) sta položila župan občine Beltinci Milan Kerman (levo) in predsednik KS Dokležovje Simon Horvat. Pred tem Je bila v cerkvi sveta maša za domovino. M. J. dejavnosti, transportu in vsej družini.« . . Marico Slavič: »Vsako priznanje človeka razveseli in tudi to priznanje mi Pn dene, saj je enako prijetno, kot če komu kaj podariš. Ob tem pa bisezahva1 ž imeli pogum, da so Ljutomerčana predlagali za to priznanje, po srečnem naKJ jaz tisti, ki ga je prevzel.« UHMA 0B ČETRTKIH Utfaja: Podjetfe za Informiranje d. d. Murska Sobota Urridttw Irma Benko (direktorica), Janez Voteh (cdgcvwni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rrtuper Kodah Bernarda Balaflc-Peček. Jože Graj, Majda Horvat. Mifan Jerša (novinarji), Nataša Johnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica}. Robert J. Kovac (računalniški prelomi, Naslov uredtiitr* In upfaw M. Sobota, Ulica arh Novaka 13, tel. ŠL: 531 IS 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60.634 801? (nowiaji Vestnika), Venera (trženje} 534 8015, st telefaksa 5321175. Ne-naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina ra tri mesece je 3.700,00 tolarjev, teina naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za na-ročnike v tujini je 37-500,00 SIT. polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100.00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300 00 SIT. Četrtletna naročnina za internetno izdajo Je 12.400,00 SIT «. 52 EUfl. Transahcijskj račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 24900-9000247834. tisk Podjesje za usposabljanje invalidov 5£T Vevče, Davek na Jedrno vrednost je vračunan v ceno Izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 26. člena Za-kMa o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12. 1998, št 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike -Slovenije za lato 2002 in 2003, Uradni list 17. 12.2001, št, 103. Naklada: 16400 Uvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestfiikep-intsk Veneri; venera^p-tof.si, Maroartska silita 0£lasi.ve$lnlk^|Hnt sl WWW stran: http://*** veslmka Nizka realizacija občinskega proračuna mestne občine Investicije realizirane le IS-odstot^ Ugotavlja se vsesplošna pasivnost Kot da bi se spočiti vrnili s počitnic, so včeraj delovali svetniki na seji Mestnega sveta občine Murska Sobota, saj so se temeljito lotili vseh točk dnevnega reda in sejo končali pozno popoldan. Med drugim so obravnavali polletno realizacijo občinskega proračuna, ki pa ni povsem razveseljiva in optimistična. Poleg tega so obravnavali komunalne teme - v precep so vzeli problematiko plinifikacije, dobavo in odjem toplote iz sistema daljinskega ogrevanja in še kaj, kar zadeva kakovost bivanja prebivalcev mestne občine. Pri različnih točkah so se dotaknili tudi vprašanja parkiranja. Proračun za letošnjo leto je predviden v višini 3,9 milijarde tolarjev in je bil v prvi polovici leta realiziran za 1,267 milijona tolarjev ali 32-odstotno, kar je za kakšen odstotek slabše kot v lanskem letu. Odhodki so bili realizirani 30-odstotno, na računu mestne občine pa je 170 milijonov tolarjev. Pri prihodkih so še najbolje realizirani davčni prihodki. Večje odstopanje je pri sofinanciranju PIŠK-a, kjer je od predvidenih 65 milijonov realiziranih le deset milijonov. Končno se je letos v občinsko blagajno stekel tudi denar od prodaje objekta Galexa. Prejeta sredstva iz državnega proračuna so realizirana le 17-odstotno. Sofinanciranje vodovodov je država preložila, vprašljivo pa je financiranje javnih poti v naselju PuŠČa. Največji delež, pričakovan od države, pa so sredstva za urejanje severne industrijske cone v višini 285 milijonov. Do realizacije, predvidoma še večje, naj bi prišlo v drugi polovici tega leta. Zaradi preoblikovanjajavnega stanovanjskega sklada pa je bilo 85 milijonov prenesenih na posebne poslovne knjige Pri odhodkih pa negativno izstopajo jpvesticijski odhodki. Realizirani so bili le 13-odstotno. Zatrjujejo pa, da je večina načrtovanih investicij že v fazi priprave ali celo izvajanja. Niti ne 13-od- stocna pa je realizacija plana pri novogradnjah, rekonstrukcijah in adaptacijah. Napovedujejo, da bo adaptacija OS I izvedena avgusta, rekonstnikcija vodovodnega omrežja v naselju Krog, Satahovci in Bakovci pa je prestavljena na leto 2007, ureditev ulice Štefana Ko vača se izvaja, komunalna ureditev za severno obrtno cono pa je odvisna od državnih sredstev. »Ugotavljamo vsesplošno pasivnost,« je v svojem nagovoru poudaril Drago Šiftar, predsednik odbora za kmetijstvo in gospodarstvo. To pa se vidi še posebno pri realizacijah, nobenega interesa pa ni niti po kreditnih sredstvih. Presenečen pa je bil tudi, da se je govorilo o likvidnostnem kreditu, hkrati pa se omenjajo velika finančna sredstva na raču- nu občine. Precej^-, , tudi debata o 'aptoie it stresu ogrevan/a. la dvajset toplovodnih P0',, /e Priključenih Poslovnih prtMort^■' ’ ’C "koli 2W0 d' ptek^a Imdavskib nega,nek^ . ga reda. tančnodefm * nekod obračunava j^ j/ lautiuniz' ^01 Ine stroške- ibimk-19. avgust 2004 AKTUALNO Kmetijski minister Marko Pogačnik Pogledu posledic toče na Goričkem S sistemskim zakonom do blažitve posledic Komentar Občinski praznik v Beltincih ima posebno težo, saj je praktično edino praznovanje, ki nas vsaj posredno spomni na pomemben zgodovinski datum, ko se je Prekmurje priključilo k matici. Nikjer drugje ni bilo zaznati, da nam je ta dan ostal kakorkoli v zavesti, kaj šele, da bi ga v tem občutljivem času uporabili za definiranje regionalne prihodnosti. Morda je Pomurje res Še nedoraslo in razcepljeno tako geografsko kot tudi politično, pa morda še kako drugače, da je ta dan tako malo vreden, da se ga spominjamo zgolj in v okviru enega občinskega praznika. V tem primeru zavestno uporabljam izraz Pomurje, kajti brez skupnega -dihanja« levega in desnega brega Mure, ali če hočete Prekmurja in Prlekije, verjetno tega cilja nikoli ne bi dosegli. Zaradiprovincialcev na eni in lastnikov kapitala (kolikor ga je pač bilo) je malo manjkalo, da bi pod pretvezo ponujene jezikovne avtonomije lahko ostali zunaj ^oniestilo škode po lanskoletni suši bodo prizadeti prejeli septembra O spominu °'k'K‘prizadela tudi kšj«.^Prekmurske in predeta L pri- obm°čja Ui#ij(e 1111 ■ resorni ^nvV " nasadov k* iu tako rekoč unl-Pogačnik 1 n,r '' ° niegovih ugoto-Pa "aS *e ■ ' * abko prizade hi„ pomoč države. s točo so “• najbolj so vidne po nasadih, škoda * Sa'ne ^'rh etOsniega pridelka, Posledice zaradi čutile še v pri-' ^elitn, da bi komi-Strt "" skode svoje delo da bo ministr-lahko opravi-in Pripravi-Irtu nadomestilo v. . 11 s*stemski zakon o kitavpra-ki ' *npo tem zakonu se tudi reševale. <4^ 7Kiso d0btti de-tjr tt-1 'anskoletno sušo? b ? °^wJejo pomoč? StnnX/J fcl scm jo s prev-. ‘strskega resorja po n ।0 " s* med priori-'rHi i Ku,ni zastavili prav k o ,1,1 ’šanja. Pripravili itN P^rjajo se J illlSamo nov SiSr c, ^Ptembra tudi .‘ri' Ju P"1 srrinjflm. da |t ”>£1 j'?' morali oško-ar w Prejeti. 'tri? ča- nado-?"d0' ki J0Je " vbtinfirioča? bo skušalo svoj ■Praviti pravočasno in čim učinkoviteje. Tudi želja vlade je, da se to vprašanje čim prej reši. O tem sem se že posvetoval s predsednikom vlade in lahko zagotovim, da bomo problem rešili v najkrajšem možnem Času Prepričan pa sem, da prizadeti na nadomestilo ne bodo čakali tako dolgo, kot čakajo na denar zaradi suše. Lahko prizadeti sadjarji pričakujejo tudi pomočpri spravilu, saj s pridelkom, kije ostal, stroškov ne bodo pokrili? Tudi o tem smo se pogovarjali, bil je predlog, da bi to vključili v javna dela, in sam bom takšno pobudo posredoval ministrstvu za delo. Sicer pa je to del predloga, ki ga bomo obravnavali v vladi, vključiti pa bo treba tudi nekatere druge rešitve. Mislim, da bo treba v prihodnje ustrezno urediti sistem zavarovanja, poiskati pa bo treba predvsem rešitve, ki bodo prispevale k preprečevanju škode Potrebne bo torej več preventive?! Mislim, da se moramo o naravnih nesrečah temeljito pogovoriti. Letos je že potekala razprava o zaščiti pred točo. O tem, ali je zaščita z letali in srebrovim jodidom učinkovita, bo morala odločiti stroka. Če srebrov jodid ne škoduje okolju in če bistveno zmanjšuje škodo po toči, potem sem mnenja, da je takšen sistem obrambe treba vzpostaviti. Vendar ne z enim ali dvema letaloma, pač pa na način, ki bo učinkovit. V razpisu, na katerega se je mogoče prijaviti do konca avgusta, sta predvidena tudi sofinanciranje nakupa zaščitnih mrež in ureditev namakanja. Mislim, da bi se morale v to akcijo aktivno vključiti občine, ki bi morale pripraviti pregled najbolj ogroženih površin, in to na območjih, kjer so možnosti predvsem za trajne nasade. Možnosti za sofinanciranje so s tem razpisom’ dane in treba jih bo izkoristiti. Glede namakanja ostajajo odprta številna vprašanja, pot do vseh soglasij za ureditev namakalnih sistemov pa je dolga in zapletena. Ne bi kazalo pogoje za to nekoliko poenostaviti? V zadnjem času je bilo sprejete veliko nove zakonodaje, nobena stvar ni dokončna in smiselno bi bilo sprejeti nekatere dopolnitve k tej zakonodaji. Danes smo se pogovarjali o sistemskem zakonu o naravnih nesrečah in ugotovili, da bi bilo smiselno sprejeti nekatere dopolnitve. To velja tudi za vsa druga področja, in če bodo dani predlogi proizvajalcev oz. njihovih predstavnikov, ni zadržkov, da se o tem ne bi ponovno pogovarjali. Se je že kaj premaknilo pri ustanavljanju vzajemne kmetijske zavarovalnice? Po informacijah, ki jih imam, se je o tem razpravljalo že pred dvema letoma, vendar stvari niso bile izpeljane do konca. S kmetijsko-gozdarsko zbornico smo se dogovorili, da bomo nemudoma oblikovali ustrezen predlog in ga poslali v državni zbor. V teh prizadevanjih nas je podprl tudi predsednik državnega zbora Feri Horvat, ki je obljubil, da bo zavarovalnica ustanovljena. r Ludvik Kovač ^tlnki ukinjajo proizvodnjo v šivalnici slovenskega prostora. Vendar je v tistem času ta prostor premogel kar nekaj ljudi širokega duha in intelektualne potence ter nacionalne zavesti, ki so s skupnimi napori dosegli, da seje Prekmurje priključilo Sloveniji. Ni treba posebej omenjati dr. Slaviča z njegovim »prleškim« krogom in Ivana Jeriča z njegovim »prekmurskim« krogom, ki so odigrali ključno vlogo v tem pomembnem zgodovinskem trenutku. Pomanjkanje zgodovinskega spomina in marginalizacija tega ključnega zgodovinskega trenutka v novejši pomurski zgodovini, ko je Prekmurje doživelo svojo prvo osamosvojitev pred asimilacijo in izkoreninjenjem, se posledično jasno kažeta v zatonu regije in njenem capljanju na robu ali celo ob robu. Danes je veliko besedičenja o razvoju, o zaostajanju regije, O novi viziji prostora. Sedaj smo spet v času, ko se bo veliko obljubljalo, obtoževalo, zahtevalo. Nihče pa si ne bo zastavil vprašanja, kje so razlogi, da je ostala regija brez tistega duha, ki gaje premogla v tistem Času in ki jo je povezal. Od takrat naprej se zdi, kot da bi bilo to zavestno zatirano in kot da je bil doseženi cilj napačen. Še posebej, če se ozremo na regijo s podobno usodo na drugi strani Slovenije, ki je kljub izgubi »ključnega dela svoje substance« ohranila svoj ponos, zavest pa tudi duha in je danes ob Ljubljani najbolj razvita. Pa če že do zgodovine ni odnosa, bi bilo pričakovati, da bi tolikokrat omenjano stičišče vsaj malo vplivalo na duhovni premik, pa se žal nič ne zgodi. Nemalokrat se je že zgodilo, da sami svoje identitete nismo bili sposobni braniti predposkusi revizije naše zgodovine. Danes teh pritiskov v evropskem svetu sicer ne zaznavamo več, zato pa nam vsiljujejo spomenike »zas lužnih« iz sosednje države. J. Votek selitvijo proizvodnje do večje konkurenčnosti vri- — ostalo 69 delavcev, ki jim bo podjetje zagotovilo odpravnino •is ranitev konku-hK?’ tu obstoj na tržišč« B V rarilčne P°' »ti/hntenzh nih de-''ua'1 '■ Mer predMavlja sil« največji iščejo i *k>thvc ja to na tr* delavno silo. V '''t/"" ** firme Iz uhod h*a\t ?! “krstne storitve pa 1 ',smerja na vzhod-azf|S^a tržiš - Sloj ■'ubira tudi pod- et> m? linke Pfcd uPil nemški partner in je zdaj v celoti v tuji lasti, je vsa ta leta uspešno nadaljevala proizvodnjo in še naprej ostaja največja slovenska tovarna pletenin. Direktor družbe Bojan Belovič nam je lansko jesen še zagotavljal, da se je število zaposlenih v Beltinki ustalilo in se zmanjšuje le z naravnim odlivom, saj takrat še niso razmišljali o selitvi proizvodnje na trge s cenejšo delovno silo. Zdaj pa Belovič priznava, da jim ni uspelo vzdržati, saj bi postali zaradi cene domače delovne sile nekonkurenčni, v prihodnosti pa bi to lahko ogrozilo obstoj podjetja. Že doslej so kakšnih deset odstotkov šivanja oddajali kooperantom, zdaj pa večino te proizvodnje selijo na trge s cenejšo delovno silo. Beltinka, ki trenutno še zaposluje 119 delavcev, se je za ta korak odločila med zadnjimi iz tekstilne panoge v Sloveniji, prizadel pa bo predvsem zaposlene delavce v šivalnici in z njo povezanih službah, saj je delovni proces v tem oddelku proizvodnje najbolj delovno intenziven Zaradi tega bo ostalo brez zaposlitve 69 delavcev, ki so v juliju že dobili odločbe o prenehanju delovnega razmerja, prvi bodo prenehali z delom konec septembra, preostali pa sredi decembra Vsi, ki bodo prenehali z delom, bodo dobili odpravnine, za kar bo sredstva zagotovilo podjetje z na jetjem dolgoročnega posojila. V vodstvu družbe priznavajo, da je bil v juniju, ko so jih seznanili z odločitvijo, to šok za zaposlene, vendar druge možnosti niso imeli. V šivalnici, ki bi jo sicer povsem ukinili, bo zaenkrat ostalo 18 zaposlenih, s katerimi iz zakonskih razlogov ni mogoče prekiniti delovnega razmerja, neokrnjena pa bo ostala proiz V Beltinki bodo prostore sedanje šivalnice preuredili v logistični center za potrebe svojega nemškega lastnika. Tu naj bi v prihodnje skladiščili prejo in jo od tu pošiljali tudi v druge tovarne po Evropi. Za skladiščenje preje se dogovarjajo še z drugimi tujimi partnerji. vodnja v pletilnici, ki trenutno zaposluje okoli 20 delavcev. Proizvodnja v pletilnici je kapitalsko intenzivna, zaposleni pa delajo v treh izmenah. Direktor Belovič ponovno poudarja, da delavcev ne odpuščajo zaradi pomanjkanja dela, pač pa s ceno izdelkov ne morejo dohajati vseh obveznosti do zaposlenih, zato je treba agonijo pravočasno prekiniti. Tudi trenutno je dela preveč in so proizvodne zmogljivosti prezasedene. Beltinka nikoli v teh sedmih letih ni delala z izgubo, nikoli ni imela blokiranega računa in upajo, da bo tako tudi v prihodnje S selitvijo šivalnice na trge s cenejšo delovno silo bo ostal obseg proizvodnje v Beltinki nespremenjen, obdržali bodo tudi tržišče, kar polovico proizvodnje pa bodo predstavljali izdelki lastne blagovne znamke. Te je zdaj mogoče dobiti na 130 prodajnih mestih v Sloveniji, prodajajo pa jih tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in na Hrvaškem. Kooperante, ki bodo poslej šivali za Bel-tinko, so poiskali na Hrvaškem, v Srbiji in Romuniji, nekaj pa so jih našli tudi v Sloveniji. Ludvik Kovač LOKALNA SCENA 19. avgust 2004 - VESTNIK I Ljutomer zaživel V soboto je bil v središču Prlekije 20. Prleški sejen po čelen Lotmerki Predstavitev starih kmečkih opravil in radovedni pogledi mimoidočih Zjutraj, takoj po deseti uri, je bila »poplava« obiskovalcev z vseh strani. Takrat je že potekal kulturni program pod vodstvom Silve Vrbnjak in Branka Hrga. Za največ pozornosti in nasmehov na obrazu je bila zaslužna humoristična skupina radia Maxi Pocani murki. Med povabljenimi gosti so namenili nekaj besed publiki tudi gostje iz Češke, Nemčije ter Srbije in Črne gore. Ob koncu programa ]e predsednik TD Ljutomer Valentin podelil še štiri priznanja in spomine. Prvo je »šlo v roke« Ivo Lasiču, aktivnemu turističnemu delavcu in predsedniku prvega Prleškega sejma po čelen Lotmerku, naslednje je v imenu Staneta Feuša prevzela žena Katica, priznanje Karlu Žumanu pa je prav tako prevzela njegova žena, zadnje priznanje za vodenja sejmov pa je sprejela v imenu Jožeta Lebarja žena Viktorija. Po končanem programu so v zrak vzleteli golobi, da bi vsem prinesli srečo, mir in ljubezen. Pozneje so se predstavila še turistična društva, ki so prikazala kmečke običaje - mlatenje s cepci, ličkanje koruze..., in ročne izdelke (iz stekla, gline, lesa), na stojnicah pa so ponudile še različne vrste kruha in domačih dobrot. Med sprehodom in ogledom stojnic je bilo v zraku čutiti pravo sejemsko razpoloženje, čeprav je odšla večina obiskovalcev domov praznih rok. Andreja Kurbos Deseti romski tabor o romskem jeziku Nastaja knjiga za učenje romskega jezika Letošnji romski tabor, ki je bil že deseto leto v Murski Soboti, je bil namenjen romskemu jeziku Udeleženci, prijavilo se jih je petindvajset, prišlo pa manj, so bili iz različnih romskih naselij po Sloveniji. Na taboru pa so se zbirali s namenom, da bi zapisovali in analizirali besede romskih narečij. Končni rezultat bo brošura o romskem jeziku. »Prejšnji romski tabori so ozaveščali Rome in poma- gali vsem, ki so pripravljali diplomske, magistrske in doktorske naloge, sedaj pa želimo prispevati k izdelavi dobre in uporabne knjigo o romskem jezik, je dejal Jože Horvat - Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije. Dogovor med Zvezo Romov Slovenije in Ministrstvom za šolstvo je, da se izda knjiga o romskem jeziku, ki naj bi pomagala romskim otrokom in tudi učiteljem pri učenju romskega jezika. V ta namen so povabili udeležence iz tistih krajev, kjer so opazili, da je dialekt drugačen. »Romski jezik je zelo bogat in v to knjigo želimo vključiti vse variante. Danes se že kar nekaj poznavalcev ukvarja z romskim jezikom, v preteklosti sem Romi iz različnih koncev so se pogovarjali o razlikah v jeziku, ki ga govorijo, in tudi o številnih podobnostih jezika, ne glede na to, kje živijo. bd le jaz. Povabili pa smotki I Rome iz Lendave, kjer &i>j narečja, bogat jezikom z RJ' j njihovi koreni pa so najbližepf l motnemu jeziku Romov j Ena knjiga Romski jezik ■ ® j romskih besed avtorji I • I žeka Horvata - Muca obstaja a i: I izšla pred dvema Scwws’' VlJ I ski Soboti. »Bila je zelo dobro I sprejeta, po njej še danesp ■ I prašujejo Šole, fakultete in I ki jih ta jezik zanima.' 't™’1 j Makedoniji pmičnjeji rmidl j jezik prav na podlag te k piš ' I je povedal Horvat. V nje) m 1* j dstavljeni osnove rapdtegtj®' I ika, izvor in posebnosti k 1 I Prekmurskih Romov Vlil j- I lahko vključi svo/e posehtP® I Na svetu obstaja okoli F1'1' I romskih plemen ki gus'd’H 1 več kot petsto razlicnm I vendar je skupni knpzm I jezik utopija, pravi Horvat * I ki se z romskim /ezikom 'W j jamo in romski jezik I namo, pa lahko iigomn'"*’ *" j pravzaprav med romskimi jr f l ni tako velikih razlik. . I Pomemben poudarit bo I dali na tem taboru tudi rtf'* l vanju romskega jezika. Da stT I se romski jezik m zaprvuia'11 I tudi zaradi tega ni ohranils ,l I bi se približali Evropi, kje? dlie časa zapisujejo romsKin in imajo ze postavljene dok ( ne standarde. ■ 1 Na taboru so sodelovali I predavatelji in strvkwid*^ / Pavia Štrukelj, dr. Vera K#* I in študentka Janja I netljiva in zgovorna pJ le^ f zamuda otvoritve tabora I turnega programa, ki sv ' I pravili. Tudi po eni uri ■ ‘ I predstavnikov Mestne o^'l Murska Sobota in l Urada vlade RS za nao^" ’ neza Obreza Še ni bilo- , j A. Nana Rltupe*^ . ( I« U lil «1 li; til 1' m Hi Itv liji it U. lit Or '•t V * t S i V Dobrovniku so za medobčinski inšpektorat Prvi te vrste v Pomurju Opravljati bo treba tudi policijske funkcije Vodna dovoljenja za lastno oskrbo , Nezadovoljstvo med Na zadnji seji dubrovniškega občinskega sveta so svetniki dali zeleno luč za ustanovitev Medobčinskega inšpektorata, ki ga skupaj ustanavljajo občine Lendava, Kobilje in Dobrovnik. V Lendavi so idejo podprli na prvi obravnavi, v Kobilju pa se bodo o tem odločali ta teden. Po 3. členu dogovora o medsebojnih razmerjih bo inšpektorat opravljal naloge inšpekcijskega nadzorstva ter občinskega redarstva na področjih, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic skladno z zakoni in predpisi, ki se nanašajo na posamezna področja nadzora. V ta namen morajo vse stranke dogovora zagotoviti ustrezne občinske predpise za nemoteno opravljanje dela inšpektorata. Občinsko redarstvo pa izvaja nadzor tudi v obsegu, za katerega ga pooblašča Zakon o varnosti v cestnem prometu. Sedež inšpektorata je na Trgu Ljudske pravice 5 v Lendavi. Bolj po domače je stvar razložil direktor občinske uprave v lendavski občini mag. Jozsef Mursics, ko so ga svetniki vprašali, naj jim pojasni konkretne primere iz Lendave: »Največ problemov v mestu je bilo s parkiranjem. Inšpektor je poskrbel, da se to stanje umirja. Na drugem mestu pa sta skrb za zdravo pitno vodo in ravnanje s komunalnimi odpadki. Moram pa opozoriti, da s tem inšektora-tom prihajajo v upravo tudi določene policijske funkcije, kot na primer meritev hitrosti. Rezultati kažejo, da gre vse skupaj v pozitivno smer, vendar je potreben določen čas za izobraževanje. Mislim, da bodo v Dobrovniku največji problem divje deponije.« Inšpektor v Lendavi je Tibi Hebar, občini Dobrovnik in Kobilje pa bosta morali sami nastaviti svoje redarje po Zakonu o redarski službi. Pomembno je, da mora imeti redar najmanj V. stopnjo izobrazbe. »To je prvi medobčinski inšpektorat v Pomurju, kljub takšnim in drugačnim zgodbam,« je dodal dobrovniški župan Marjan Kardinar, Mursics pa je ocenil, da bi inšpektorat treh občin lahko realno začel delovati 1. oktobra letos. Odlok o ustanovitvi inšpektorata je dobrovniški občinski svet obravnaval dvakrat, ker so svetnike najprej zanimali stroški. Po prvotni varianti naj bi znašala finančna konstrukcija medobčinskega inšpektorata milijon 592 tisoč tolarjev, v to pa je bilo zajetih več postavk: plača inšpektorja 656 tisoč, plača pomožnega inšpektorja 459 tisoč, najem prostorov (50 kvadratnih metrov) 50 tisoč, plača administratorja 276 tisoč, materialni stroški 100 tisoč in prevozni stroški 50 tisoč. Po razpravi treh županov pa bodo končni fiksni stroški vseeno znašali 460 tisočakov manj, in sicer skupaj en milijon 132 milijonov tolarjev. Občina Lendava bo prispevala 978 tisočakov (86,33 %), občina Dobrovnik 114 tisočakov (10,07 %) in občina Kobilje 40 tisočakov (3,60 %), pri delitvi fiksnih stroškov pa je bilo upoštevano število prebivalcev v posamezni občini. T. K. Deseti avgust je bil zadnji rok, do katerega bi si morala tudi gospodinjstva, ki imajo lastna zajetja za oskrbo s pitno vodo, pridobiti vodno dovoljenje. Tako je namreč opredeljeno v 125. Členu Zakona o vodah, ki je bil sprejet pred dvema letoma, vendar takrat ni bilo govora, da si bodo morali lastniki domačih studencev, »vretin« in drugih lastnih sistemov za koriščenje vode (npr. zabite cevi v zemljo) zares priskrbeti dovoljenja in žanje tudi plačati. Te dni, ko je šlo zares, pa je vse to je pri mnogih povzročilo veliko nezadovoljstvo in nejevoljo. »S tem zakonom o vodah ste vzeli slovenskemu narodu človekove pravice in njegovo dostojanstvo. Nikjer na svetu ni določeno, da bi ljudem omejili pravico do koriščenja vode iz studencev, ki so si jih skopali že pred stoletji. To ste storili vi voluharji, ki ste prišli leta 1990 na oblast. Kako lahko država določi, da je deževnica njena last? Gospod Kopač, če imate jajca med nogami, mi naštejte tiste države, ki imajo register studencev in zahtevajo, da morajo ljudje plačevati za deževnico ekološki davek. Odgovorite mi, prosim, brez laži!« To je povzetek iz pisma ogorčenega Ludvika Miholiča iz Prosečke vasi (ima tudi prebivališče na Švedskem), ki ga je naslovil na okoljskega ministra Janeza Kopača. Na »vlogi-za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo« pa ;e med drugim navedel, da je njegov izvir vodnjak z deževnico in da je odvisen od boga, če bo deževalo; globina izvira je 10 metrov. Za kolke na vlogi je odštel 4.250 tolarjev, plačilo za mapno kopijo pa je znašalo 1.020 tolarjev. II, PODAT KI O ZaJ EI JU: (urjrexw i.Mr ciezcr^jL-^. * vodnjak £5^' vjllne Q • globin# vrtine, vodnjaka; K?. •” ime vbdotoKa; r? U 1 ‘ t*- - - 2. ponfihu vode Je občasna porabe vode [e *nliu L— 1. poraba v mrTdan: rI '. 4, idu itgmdnii! .W A1 ■ H J 5, podfuki o MmljiStu. no LtMurvm su nubum Mv.tJcL.tJC’. j._____, parohi* št: ime Isjmlth zemljiI £ /■ 1 fMdtai v lastnika zemljiJčc Z-eJ d h iii.VLMl Palača.*------------------------ l. ATijp^o jr«r^rtiT t iTitrmn ‘ esc pswam t .rMktertd, šf z* ask 11* dakmntofe, te bo v pMiopka pridobil' e' odn«A * h vihr ii''1 (f-/ (Kreole datum) Fotokopija 2. strani obrazca oz. vlog« ■ J ga dovoljenja za rabovodeza lasi .a*'*' ka kor Jo je izpolnil Ludvik Mlholic h ‘ ri> Rečeno mu je bilo, da si to na'TJ ' J£ ir^^i lahko inšpekcijo kaznuje z nijo. Ker marsikdo ni pnr’vl! zajetja, naj bi se sedaj liudl^ se sprli. Kaj takega se res l*!1 1 taki. Očitno je, da se država tega dovolj premišljeno. USTNIK 719. avgust 2004 LOKALNA SCENA toni občinski praznik v Beltincih Občinska priznanja Jelki Breznik, ožetu Bojnecu in TD Lipovci Jože Kocet, župan Občine Turnišče: »Pod pretvezo, da bodo 15. 1 TEMPIRANO ’ ^ičnem okolju beltinskega parka je bila v soboto zvečer osrednja proslava, ki so se je udeležili ^•občani, najvišji predstavniki občine Beltinci, župani nekaterih pomurskih občin in drugi 3''! priložnosti sct pripravili ^•nhh kulturni program. Sli-UiaAo r zgoščenke Mlade 'nnde, pevko Matejo Hor-l',tr pevske zbore h Lipovec, Melinec In Gančan ter re- P**Stl*St 'Udi ,M*a p^P^ik na katerega smo vsi Sn« Povezan je s 17. avgustom *'' ' Blincih zbrala velika jJ ''Wi’ Jr proslavila osvobodi-in priključitev k Slove-.. ^t^aki mi vedno menili, da so-wmi nt domovini. Iz tega b f(/' pomemben še shod, ki je bil 1 .^arja m nH s0 zavrgli *’oh'Al0,lo6 tovili s takso za obrrnei^ okolja, del pa bodo obč^r * lovile v proračunih Ob občinskem pram: ■ ' v KS Mala Nedelja odp^ 1550 metrov dolg eest^B med Drakovci in metrov so ga preplaši ■ metrov pa na nov.. Sredstva je zagotovila s"' skupnost Mala Nedelja svojega računa ter p1 P":j kupcem kopališča v Mt"^ Segrapom, svoj prispe &" dali tudi krajani sami. g Centralna čistilna naprava v Ljutomeru bo končana februarja prihodnje leto. Gwen । e d. d., Velenje 6.364,26 6.530,78 2,62 Intereuropa. d.d„Koper 7.010,22 7.068,35 0,83 Krka, d.d, taw mesto 70.038,99 71.818,26 2,54 luka Koper, d.d., Koper 8.251,47 8.285,67 0,41 Mercator, d.d., Ljubljana 38.901,06 39:544,06 1.65 Petrol, d.d., Ljubljana 64.099,38 64.505,13 063 Pivovarna Laško, d.d., Laško 7 896,09 7.898,34 0,03 Ptostitre Juteks d.d., Žalec 30.500,00 31.819,23 4,33 ■ KD Holdlngd.d., Ljubljana - redne 10.010.14 9.980 D? -0,30 KO Hofdinu d.d.. Ljubllana - predn. 6.200,00 6.387,10 3,02 Prosti tri investicijske družbe InfondID d.d.. Maribor 2.741,18 2.694,53 ■1,70 KD ID. d.d,, Ljubljana 205 69 208,57 1,40 NFD1,d, d »Ljubljana 317,34 328,86 3,63 Nemški borzni tri Allianz-zavarovalništvo 75,23 77,56 3,10 Baver-farmacija 21,00 20,16 -4,00 BMW-avtomobJlska industrija 33,98 33,61 ■1,09 De utsche Telekom -telekomu n i ka clj e 13,44 13,90 3,42 HypovereinsBank-bančništvo 12,85 13,16 2,41 Slemens-elektronlka . 55,40 54,30 ■1.99 INDEKSI Slovenski borzni indensSBI20 4.627 19 4.713,24 1,86 indeks delnic PID-ov PIX 4.250,98 4.071,44 4,22 Nemški borzni indeksDAX 30 3.721,00 3.706,00 -0,40 vezavo med Avstrijo in Hrvaško. Zgradili pa so ga tudi z namenom, da izboljšajo pretočnost prometa in prepustnost križišča ter olajšajo dostop do bližnjega trgovskega centra. Skupna vrednost investicije je znašala po informacijah Direkcije RS za ceste 135 milijonov tolarjev, od tega je prispevala Občina Ljutomer 53 in Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste 82 milijonov tolarjev. Izvajalec del je bil SGP Pom-grad iz Murske Sobote. Z deli pa so začeli tudi pri lju- Anonimne ovadbe so neutemelj^ Vodstvo Pivovarne Laško je prejšnji teden sporočilo, da so anonimne ovadbe, ki jih je prejelo okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti, popolnoma neutemeljene in neresnične. Zapisali so, da so pri svojih poslih zmeraj upoštevali pozitivno zakonodajo, in to velja tudi za družbo Radenska, d. d. Poudarjajo, da v primeru prodaje delnic pivovarne Union družbi Gorenje delničarji Radenske niso bili oško-aovani niti ni šlo pri sklenitvi posla za kakršnekoli zlorabe položaja. V Pivovarni Laško so prepričani, da gre v primeru anonimnih ovadb za podtikanje in blatenje dobrega im: • ' f., j..-njenega vodstva. Drugače si ni m«# L.vj;n'< da je vložena ovadba anonimna 11 • maknjena, saj so od sklenitve pos111 . q anonimne ovadbe pretekla skoraj"1 j je, da se ovaditelj »skriva« za . ker tako zoper njega ni n«wnt L’' krivo ovadbo, kar bi Pivovarna U^kf rila, če bi bil ovaditelj znan. .db Jr V sporočilu pa ne komentirajo ‘11 v lih delničark, ki sta vložili tožbo priV ma letoma. Zakaj so se zaprla vrata trgovine na Hotizi? Bodo hodili v Medžimurje? Nafta Lendava v prisilni poravnavi Vrednost podjetja pol manjša od obveznosti Dan po vložitvi predloga za uvedbo prisilne poravnave, ki ga je podala Nafta Lendava, je murskosoboško sodišče triindvajsetega junija za to lendavsko podjetje objavilo sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Prisilni upravitelj je dr. Štefan ščap, v upniški odbor pa so imenovali pet predstavnikov največjih upnikov, in sicer z Ministrstva za finance ter družb Jadranski naftovod, Zavarovalnica Triglav in Nafta Inženiring, delavce pa zastopa Slavko Plvar. Predlagateljici prisilne poravnave v svoji vlogi navaja, da bi z zmanjšanjem ali odlogom obveznosti do upnikov lahko poslovali pozitivno. Svoj predlog poplačila upnikov mora dolinica podati v načrtu finančne reorganizacije, ki ga je dolžna pripraviti v treh mesecih. Lanska izguba Nafte Lendava, d. d., je znašala 1,6 milijarde tolarjev, v prvih mesecih letošnjega leta pa 256 milijonov tolarjev. Vrednost njenih sredstev je dobrih 8, obveznosti pa 12 milijard tolarjev, kjer pa ni zajetih 5,6 milijarde tolarjev obveznosti do Janafa, ki jih je junija letos lendavski družbi naložila Ad Hoc Arbitraža zaradi prekinitve pogodbe. M. H. --------“—"Xi verza! > no trgovino valnico. Lju « ’ biHs? rejši in bolni’^ .(jljrt^/ bo nadvse vrata trgovn* jr vsak dan. . j- rf vski Univerza! *^3^ bljansko trg0^ tor, ki je tud’ - j vanja in 0^0 ^1 Pred kratki ^ctby ib k i' HiS'' r|C zaprli!? Nad krajani Jb’11* gr*’ jfF sem starejši živetjek1'!* )(^ TakogcskikT^ui^r na Hotizi za Pr žalosten zaprtje bodoh«^^^^ nakupe v k Beltince, J Svetemu Mar Pred vhodom v trgovino na Hotizi so prižgali svečo. urnik- 19. avgust 2004 GOSPODARSTVO 7 * 'rad bo v dveh, treh tednih odpravljen V blatu odkrili tudi cink, Ivom in živo srebro Jjj^stilna naprava v Soboti v skladu s koncesijsko pogodbo? h^i1u 'Kqi smradu, ki je se-'im, (udi 2«^ 'n odpadnega «1*^ ’’branju krivcev kovin. Na *h«l£2* j Ela bDo ’’ naJ bi smrad ^^kkolieineod-h j mt in mlečne in-‘ . pa smo tudi, ^in/.^mblatuodk-^s^^^krom ^^Otul _ Se ob ^"štorkelj »Industrija odvrača vso krivdo, da bi bil vzrok v smradu zaradi njenih odplak. Ko pa se pogleda analizo vode izpustkov, lahko vidimo, da gre za velike količine odplak mlečne in mesne industrije zunaj delovnega časa. Najpogosteje se pojavijo take izjemne količine odpadnih voda ob torkih in petkih. Predvsem zaradi varčevanja z vodo izpusti industrija večjo količino odpadkov. Z industrijami se že dogovarjajo o čiščenju odpadnih voda, k temu projektu naj bi h nU|l ^So na J‘i veliko iz-kraje Xu^<«.ko X^^zbi-J 10 popotna C^ri,. J'!".; ."P'" ' '" |!l' X^mi ^'‘‘W ’Ve,,it o nije. Na slovesnosti ob ribiškem ® j je prav tako jubilant, saj je b ■ tridesetimi leti, so podelili nega in bronastega ploŠčh'- ::t biške zasluge, Ker je bilo prtiči^ liko, naj povemo samo, dtp zlatega ploščica Stefan CcW1’ ‘J ske Sobote, red za ribiške zadep J nje z listino, ki ga podeljuje kil Slovenije, pa Jože Gyonk. Jov nez Pugelj, Franc Sečko in Jože ** J vsi iz Murske Sobote, odkoder dobitnik plakete RZS z listino, *• dvik Števančec. t>| bila natrpana z množico ljudi, ki jim je vi turniški župnik Ivan Kranjec. Praznovanje Marijinega vnebovzetja pa bodo dopolnili v nedeljo, 22. avgusta, še z dekanijskim srečanjem bolnikov, in- na internetu: WWW.vestniksi Podjetje to InfenoIrMje, UL d- Mtrrtka 13, M, $cb*|i bils na voljo t"'11 validov in dil nurlhontl. Ob nedeljski-pripravili tudi t 'jj. cerkve Marne P^S^ domini »,!^n niškega * kjer so skih izdelke* izdelki HtidsG obrtnikov. HSTNIKl19. avgust 2004(IZ)BR ANO Letos že trije umori in 14 samomorov V Grabonošu ne gre za umor Barometer Stojni umrl bolezni wuH četrtek se je po Po-ju razširila vest o smrti ^.ega Jakoba Klemenci? Grabonoša v občini Jurij ob Ščavnici. Nato " pojavile govorice, da (uikuj nj umrl nasilne Cii in ib zaradi poškodb nn W Biij bi nastale v pre-P*®edniiin m njegovim 'Sinjim zetom n. V. '■'■■'rmr -n pretepa med nji-it prišlo v torek popoldan 'Bi zvečer. Med pretepom n' zgrudil m padel *f-1 hlrvu, vendar naj ne bi poško(ib. Naslednji 1,2 ta odpeljali v bolnišnico, 'Buk postalo slabo, tam pa vV'Ct tsrad । kapi tudi umrl. Wr uunmu kap kot vzrok ie Potrdit i tudi sodna ob-c'b, .j niso našli vzročne ®'- aogodkom in smrtjo. m njegov zet sta si it večkrat skočila v s... i,„ri dejali, da se . *rinnb gjedr vodenje kme-'Llnnenčičevi sicer imajo Na fotografiji je kmetija pokojnega Klemenčiča iz Grabonoša. eno večjih kmetij v tistem delu Pomurja, saj obdelujejo več deset hektarjev zemlje, ukvarjajo pa se tudi z rejo krav molznic, op. p.), velikokrat pa je bil vzrok za prepire tudi alkohol. Z njim naj bi imel težave predvsem B. V., ki je bil potem, ko je bil vinjen, zelo nasilen do svoje part- nerke in otrok. Čeprav se je že pred časom razšel z družino, se je vračal h Klemenčičevim in jim pomagal pri delu na kmetiji. Vaščani so nam še vedeli povedati, da je bil dober in marljiv delavec, dokler je bil trezen. Vinjen pa je postal nasilen in zelo težaven, Še posebno so se ga ba- li njegovi otroci. Tako so recimo morali v sredo, dan po pretepu, njegova nekdanja žena in trije otroci prespati pri sosedu. Policija je nato začela s preis kavo in zbiranjem obvestil. B. V. je bil pridržan, pripor pa ni bil odrejen, zato je bil izpuščen, trenutno pa je menda doma pri svo- jih starših v Hrastju - Moti. Zoper njega bodo vložili na okrožno državno tožilstvo več kazenskih ovadb zaradi nasilništva v zvezi s torkovim dogajanjem in tudi nekaterimi prejšnjimi dejanji. Če pa bi se na obdukciji ugotovilo, da je pokojni umrl zaradi poškodb, ki so nastale med pretepom, bi ga lahko ovadili zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Letos so kriminalisti in policisti murskosoboške policijske uprave obravnavali Šest umorov, in sicer tri dokončane (gre za umore v Krogu, Ljutomeru in Radgoni, op. p.) in tri, ki so ostali le pri poskusu. Poleg tega je bilo v prvih šestih mesecih storjenih 14 samomorov, od tega pet z obešanjem, štirje z zastrupitvijo, dva s skokom pod vlak, dva z rezanjem žil in eden z zadušitvijo. V različnih dogodkih je umrlo 26 oseb, zadnji tak primer je iz prejšnje srede, ko so v gozdu v Vidoncih po organizirani iskalni akciji našli domačina, ki je Šel nabirat gobe Znakov nasilja na truplu ni bilo, obdukcija pa je potrdila domneve, da je umrl zaradi kapi. A. B., foto: J. Z. Maja Halb je postala miss Smrklja, ali to pomeni začetek poti na lepotnih tekmovanjih in na modnih pistah, se bo še videlo. Marjan Kardinar je imel naporen konec tedna. Takoj po izvolitvi je pomagal pri prvi promocijski turneji novi vinski kraljici, v nedeljo pa je v Turnišču v imenu Cirila delil lučke. Vse to ga je tako zdelalo, da papirjev, v katere so bile zavite lučke, ni uspel pospraviti. V imenu kluba pa tudi ni uspel plačati ustrezne pristojbine, ki so jo plačali drugi sejmarji, da so potem komunale! za njimi počistili Turnišče ^narodni potujoči muzej treh dežel k'i biti poko-tan v hrošču! .^jski direktor na čelu kolone i hek j , Sloveniji, Avstriji .te*?’1'. *D « minulo soboto »^iia starodobnih vozil- Motu klub Veterani iz N,' • prireditev poime- muzej, organizirana l '1 I-,, ' em “"zeju j« b'10 mogoče v"l'iS 1°Z11 Šestih držav, udele-h^titi0 'Sv,4^ krožno vožnjo želeli P°men krajinskega parka jT1";. • Raab ■ (mvg oame»nem p«h°iduv 1,1 srečali z birokratskimi V 2aradi katerih je bilo ln'' ^olgo čakati na prehod k’Tudi polasti 56 b°do ' n .J ";i"h1 11 da meja kmalu ne morali na mejnih kazati potne liste, Evropa še ne bo tista prava nova Evropa,« so komentirali ljubitelji starodobnih vozil iz avstrijskega Pinkafelda A dobre volje to ni pokvarilo. Ljubitelji oldtimerjev so zaljubljeni v svoja vozila. To v precej ekstremnem primeru velja tudi za Josipa Sovarja iz Čakovca, prvega lastnika hrošča, ga je kupil daljnjega leta 1967: »Moj sin mi je predlagal, da me bo ob moji smrti pokopal skupaj z avtom. In jaz sem privolil.« Za prometno varnost je skrbel kar prvi mož pomurske policije Aleksander Jevšek, tudi sam lastnik starodobnega vozila. Tako je bila potovalna hitrost potujočega muzeja 50 kilometrov na uro ali pa še to ne, vsi pa so morali upoštevati prometne predpise. Divjanja in prehitevanja prav gotovo ni bilo. T. K. Srečanje, ki so se ga udeležili člani društev s svojci, pa je imelo tudi razvedrilni del, v katerem so se udeleženci lahko preizkusili v oblikovanju izdelkov iz gline in se pozabavali ob glasbi. Foto: V. P. Regijsko srečanje diabetikov Janez Erjavec, direktor radgonskega sejma, se je očitno odločil za dopolnilno dejavnost na sejmišču Tako se bodo na sejmišču sredi oktobra zavrteli prvi igralni avtomati v novi igralnici goriškega Hita, imenovani Dama. 'joči muzej starodobnih vozil postavil na ogled pred Zvezdo v Murski Soboti. Letošnje regijsko srečanje diabetikov vseh štirih pomurskih društev je na turistični kmetiji v Pečarovcih organiziralo Društvo diabetikov Murska Sobota. Na srečanju je o inovativnih in generičnih zdravilih predavala magistra farmacije Nada Irgolič. O dejavnostih društva in zveze ter kadrovski problematiki in oskrbi diabetikov pa je spregovorila predsednica Društva diabetikov Murska Sobota Nada Šebjanič. Društva si prizadevajo ohraniti raven obstoječih pravic diabetikov, čeprav se v praksi pogosto pokaže ,da teh vedno ne upoštevajo, zato ne smejo popuščati, ampak zahteve zaostrovati, pravi Šebjaniče-va in dodaja: »Izkazalo se je, da varčevanje kratkoročno ne prinaša zadovoljivih rezultatov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugi, ki krojijo naše usode, se namreč ne zavedajo pogosto izrečenega reka, da je boljša preventiva kot kurativa Prizadevamo si pridobiti čim več mlajših članov diabetikov in intelektualcev, saj je splosno znano, da je v slogi moč, da smo skupaj močnejši in Predsednica Društva diabetikov Murska Sobota Nada Šebjanič odločnejši in bomo tako skupaj lažje reševali težave, s katerimi se srečujemo, in ki iz dneva v dan naraščajo.« Vanja Poljanec Renata Murmayer, direktorica tovarne pripravljene hrane Proconi, dokazuje, da so naložbe v živilsko industrijo smiselne in kakovostni izdelki med potrošniki tudi dobro sprejeti, pa četudi jih najboljši sosed ignorira. Aleš Pipan, selektor slovenske košarkarske reprezentance, je izbral Mursko Soboto za zadnje priprave košarkarjev zaradi odličnih razmer za delo in bivanje, morda pa tudi zaradi vraževernosti, saj so bile vse košarkarske »ekspedicije«, ki so se pripravljale v Murski Soboti, potem izredno uspešne. 10 OSEBNI PEČAT 19. avgust 2004-WM Naj... domačija 2004 Prihodnost ^3 kmetijstva 2004 v Pomurju Kmetijstvo v pomurskem prostoru še vedno predstavlja velik delež v skupnem gospodarskem poslovanju v primerjavi z drugimi okolji, zato ga je treba obravnavati resno in kakovostno. Vstop Slovenije na velik skupni evropski trg predstavlja za naše kmetijstvo določeno nevarnost, po drugi strani pa ponuja prav evropski pristop k reševanju problematike kmetijstva in razvoja podeželja precejšnje možnosti in priložnosti. Dejstvo je, da je kmetijstvo dejavnost, od katere živi v Sloveniji precej ljudi, ki se pogosto ne zavedajo nujno potrebne povezanosti celotnega kmetijskega sektorja od pridelovalca do trgovine. Na trgu kmetijskih pridelkov lahko že dobro desetletje opažamo padanje cen. Po projekcijah strokovnjakov je ta trend mogoče pričakovati tudi v prihodnje, saj ima evropska unija skoraj na vseh področjih presežke kmetijskih pridelkov. Tudi reforma skupne kmetijske politike v prihajajočem programskem obdobju 2007-2013 predvideva preoblikovanje in zmanjševanje neposrednih plačil na hektar oziroma na žival in uvedbo enotnega plačila na kmetijsko gospodarstvo, ki ga bo Slovenija uvedla v letu 2007. To bi lahko posledično pomenilo manjše dohodke na kmetijah. Zmanjšani dohodki bi pomenili praznjenje območij s težjimi pridelovalnimi razmerami, kar bi vodilo v zaraščanje kmetijske zemlje. Tega se zavedajo tudi tisti, ki vodijo skupno kmetijsko politiko v Evropi. Prav zaradi tega se na drugi strani povečujejo sredstva, namenjena razvoju podeželja, Ta sred-stva bodo lahko bistveno pripomogla k marsikaterem obstoju kmetije, vendar bodo kmetije morali upoštevati nekaj ključnih dejstev: - Zavedati se bodo morali, da potrošnik zahteva samo zdravo hrano. - Pridelava in proizvodnja kmetijskih pridelkov ne bosta smeli onesnaževati okolja. - Pri kmetovanju bo treba spoštovati vse standarde in direktive, ki jih predpisuje EU. - Maksimalno se bo treba vključiti v okoljske programe in sonaravne načine pridelave hrane, za kar bo treba zagotoviti maksimalno sledljivost na kmetiji. To posledično pomeni več adminstrativnega dela na kmetijah, ki bo nujno potrebno. Skupna kmetijska politika v prihodnjih letih daje zelo velik poudarek zagotavljanju hrane višje kakovosti. To pomeni, da je bilo živilo pridelano pod točno določnimi pogoji, da sta bili pridelava in predelavo kontrolirani in da je bil na koncu izdan certifikat, ki potrjuje, da ima zaradi načina pridelave in predelave neko živilo višjo kakovost. Ta višja kakovost pa bo kasneje gotovo vplivala tudi na višjo prodajno ceno. Če potegnem črto pod mojim razmišljanjem, ugotavljamo, da bo kmetijstvo v pomurskem prostoru ostalo, saj je ob naravnih možnostih dovolj ljudi, ki so delavni, iznajdljivi in inovativni. Ob doslednem upoštevanju standardov in predpisov ter zagotavljanju kakovosti pridelkov in izdelkov bo v proračunu kmetije zagotovo ostalo dovolj za dostojno življenje na kmetiji. Slavko PETOVAR, dipl. inž. kmet. ljubljanska banka j¥o« tfu&imkr KwWra d d, CJuKnyarw Podružnica Pomurw TONDACHI« SLOVENIJA WWW.TONDACH.SI (5*)pinus TKI Hace«j Počitniški tabor Skupaj zmoremo v Bodislavcih Zmagovalci Tabor učenja za sožitje z naravo in ljudmi Za Aljaža je tatu, ki mu ga je narisal učitelj, tako pomemben, da si te roke ne bo več umival. No, vsaj dotlej ne, dokler bo spal na svoji postelji pod šotorom, ki jo je z veseljem pokazal radovedni novinarki, in dokler bo trajal počitniški tabor. Sam ni prav vedel, kaj mu je na taboru najbolj všeč, a vse, kar počnejo, je tako zanimivo in prijetno, da še ne bi šel domov. Samo še en dan je bil pred njimi, potem pa slovo od prijateljev in voditeljev ter pospravljanje tako prijetnega tabornega ognjišča. Ne uči me, pusti me, da se učim »Namen tabora je, otrokom ponuditi igro, zabavo in dobro počutje, učimo pa jih tudi odgovornosti in življenja v naravi. Otrokom pustimo, da sami povedo svoje želje, ki jih potem vključujemo v program, saj je slogan tabora Ne uči me, pusti me, da se učim,« je povedala voditeljica tabora in strokovna delavka ljutomerskega Centra za socialno delo Janja Škripec. V Centru za zaščito in reševanje v Bodislavcih je brezplačno taborilo triintrideset otrok, ki so vključeni v psihosocialno pomoč ljutomerskega Centra za socialno delo družinam s težavami, otroci iz rejniških družin in Varne hiše Ljutomer. Vodili so jih mladi, vključeni v program javnih del, Brigita, Jasmina, Mateja, Milena, Rajko, Sonja, Tanja in Urška, kot prostovoljci pa so se jim pridružili še Jana, Urška in Mario. Prvi dan tabora so namenili medsebojnemu spoznavanju in sestavljanju skupin, da pa bi teden minil v prijateljskem razpoloženju, so že prvi večer začeli z igro Skriti prijatelj. »Vsak je iz vreče izvlekel ime skritega prijatelja, ki mu je, ne da bi se izdal, vsak dan naklonil lep pozdrav ali zanj naredil kakšno malenkost. Danes pa bomo skrite prijatelje tudi odkrivali,* je pojasnila voditeljica tabora Janja. Drugi dan tabora so otroci spoznavali svet okoli sebe, živali, rože, trave, drevesa in se podali na ribarjenje, sreda je bila za kopanje in družabne igre, v četrtek pa so se jim predstavili policisti. t Aljaž sl roke ne bo umival, da ne bi zbrisal tatuja, ki mu gaje" i t 1 Najlepše je imeti prijatelje. telj. Dečkom žarele oči Prišli so mladi fantje v lepih uniformah, z avtomobili, motorji, psi in vsem, kar potrebujejo pri svojem delu, in dečkom so žarele oči. Radi bi jim bili podobni, in da bi bilo doživetje res nepozabno, so jim možje postave dovolili, da so si najbolj zagreti nadeli kaj od njihove oprave. »Samo nekaj bi še vprašal,*: je voditeljem, ki so klicali h kosilu, odgovarjal fantič, ki je po predstavitvi prisedel k policistu na klopci. Najraje bi pri njem kar obsedel, če mu potem tudi prijatelj v modrem ne bi namignil, da bodo nekaj časa še ostali in se bosta kasneje še lahko pogovorila. Da imajo otroci o policistih in njihovem delu pogosto popačeno predstavo, so dejali o namenu obiska med otroki policisti Policijske postaje Ljutomer. In s policisti se pogosto srečujejo ravno otroci, katerim je bil namenjen tudi poletni tabor Skupaj zmoremo. Vsak otrok dela to, kar rad dela Nad kosilom se ni zmrdoval noben otrok. V vrsti so mirno počakali, da jim je voditeljica hrano naložili na krožnik, in ko so pojedli, so nekateri zaprosili še za več. Pa ni bil pomfri ali pica ali druga hrana izbirčnih otrok Za skupno mizo pa so povabili tudi goste in kosilo je zato teknilo še bolj. Potem pa so trije dežurni pospravili jedilnico. »Na taboru pri vsakem otroku najdemo dobro la- stnost, Česar doma morda nitine opazijo. Tukaj puo imu. ih1 j otrok dela to, kar rad dela- . dobijo samozaupanjeI da so dobri,« je povedala JPF ‘ zavestjo, dober sem, I tem veliko lažje znapi v I in uspeti, to pa je usia ■ I popotnica, ki jootroi ■tidzr I bor »V programu psihosocui' P j moči družinam Skopal zmettP1 I smo čutili potrebo, da otr^fd nekaj ponudimo uidi VP°^ I kem času. Pred peimu ‘f!lI organizirali prvi tab u '0 11)1 I dnje leto še drugega, I leta pa potem zanj nismoI več sredstev. Letos mo se I no prijavili na razpis rni'nstt1 I in kot del programa Skupil I n um prijavili tudi organi^ I tabora Pomagali p.t' ‘j I številni donatorji in aNini ■ mer, ki je omogočal,, nrrzf^j bivanje otrok v centru,« It la o stroških tabora direknc*^ . tomerskega t < atra za J delo in sovoditeljica Sonja & 1 In odmevalo je - . I popoln zmago*^’ I Po četrtku je prišel I nji dan tabora. Po jutrmiii I bi so taborniki dokončali sp . ke, ki so jih pr /pravilni zaf , in se z voditelji dog * 111 I gram za konec s točko r1^, I priznanj in nagrad. '■ 'I"' I otrok pa je še dnei ■ P01^^- I valo v novinarkino ‘d"1 = f nanje otroku - popol" I lec si. Majd3 P ti Sl S| ir J n tt ti J (i i Velika večina harmonkarjevje nastopala v narodnih nošah svojih pokrajin. Bodonci - polfinalni izbor za Zlato harmoniko Ljubečne Prvič v Pomurju Zaradi dobre organizacije bo tudi naslednje leto polfinale v teh krajih Potem ko so junija letos v Bodoncih priredili četrfi-nalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, so organizatorji tega tekmovanja Bodončanom zaupali tudi polfinalni izbor. Na njem se je zbralo v soboto več kot štirideset harmonikarjev, predvsem z vhodnega dela Slovenije, ki so pokazali svoje igranje na diatonično harmoniko. Zlata harmonika Ljubečne je po besedah predsednika Kulturno-umetniškega društva Ljubečna Martina Groska ena najbolj množičnih in kakovostnih prireditev glasbenikov pri nas, ki igrajo na diatonično harmoniko. Letos je sodelovalo na dvanajstih predtekmovanjih kar 417 harmonikarjev. Sobotni polfinalni izbor pa je v Bodoncih zbral enainštirideset glasbenikov, ki so se pomerili v šti- Priprave in nasveti komisija izbrala dvaindvajset harmonikarjev, ki se bodo konec avgusta pomerili na finalu v Ljubečni. Tam se bo z eno skladbo pa lastnem izboru in eno po izboru komisije pomerilo skoraj štirideset harmonikarjev in trinajst veteranov. Bodonski polfinale je med finaliste uvrstil tudi dvajsetletnega Dejana Šinka od Svetega Jurija, ki pravi, da igra harmoniko že devet let. Na tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne je sodeloval že šestič in pred leti na finalu osvojil tudi srebrno plaketo. Za tokratni polfinalni nastop pravi, da mu je dobro uspel, čeprav je imel pred začetkom nekaj treme. Od finala pričakuje predvsem, da bo dobro zaigral obe skladbi in da ne bo razmišljal o uvrstitvi. Sicer pa sta se s tega polfinal- nega tekmovanja. ' le med Pomorci i' Novak iz Zenita pri rim ob ščnnici in •’'JP^1' Rogašovec, ki si N ' nale priboril ze na Četr izboru. Sledn/1 # Pre' M Priznanje Murskcga^^ starejši (6S let) monikar, medtem podobno priznana Mlajšimi Rok W1* '1 bližine Novega ; Polfinale tega ’ v Pomurju letos besedah Martina j" bodončani izkazal’ ' , organizatorji, naslednje leto, ko rte petindvajseto « Zlato harmomkne Petra .X , ’ J.Volf. CrC. CX?2OIU prar-^•'^^mAi0 felova,da- Wolfa, * Plujejo Vodja ansambla Alojz Wolf iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni. Foto. L K. ' '■■"UZM ■ .''■'.il|,i^'Vroketamburi-Obrtno šolo ltdai pitava: A ki Sm bral °b sebi 20 '■ tŠiou u tVorili ‘ambu-i^it 5010 prepro- ..... ado- AX F^iuvTamhu. |t *^1^ Uk-Peter Fe- k 1 kontrabas« Kako vam je uspelo skupino obdržati? »Skupina se ni obdržala po moji zaslugi, pač pa po zaslugi tistih, ki v njej nastopajo. Šteje deset članov, ki so pripravljeni priti vsak petek na vaje, ob nastopih pa na nastope. Moram jih pohvaliti, saj so disciplinirani in igrajo z veseljem.* Kje vse ste nastopali? »Nastopov je veliko. Največkrat nastopamo na prireditvah v občini Gornja Radgona. Velikokrat nas vabijo tudi na srečanja tamburašev. V preteklosti smo igrali na tedanjih Festivalih bratstva in enotnosti po vsej Jugoslaviji, Nastopali smo tudi v Nemčiji, Italiji in Madžarski. Zaradi bližine smo v tujini največkrat nastopali v Avstriji. Za svoje številne nastope smo prejeli mnogo priznanj. Najdragocenejša nam je Kerenčičeva nagrada, ki jih je nekoč za dosežke v kulturi podeljevala tedanja občina Gornja Radgona.« letih obstoja zastopali in predstavljali širom po Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem. Niso pa pomembni samo nastopi, pomembno je tudi to, da se enkrat na teden zberejo v Domu upokojencev v Ljutomeru, kaj zaplešejo, se poveselijo, prijetno razpoloženje znotraj skupine pa je tudi ob praznovanju rojstnih dni, obletnic in podobnega. Narodne noše, v katerih plešejo, so si izdelali po navodilih etnologinje dr. Marije Makarovič in a Kaj bi šteli za uspeh vašega ansambla? »Kot sem že povedal, je uspeh že to, da smo se obdržali. Za uspeh štejem tudi številna povabila na prireditve. Nastopali smo že tudi na Radiu Murski val in na TV Slovenija. Izdali smo kasete in zgoščenke. Mislim, da smo lahko zadovoljni? Kakšni so vaši načrti? »Moja želja in tudi želja članov ansambla je, da bi dočakali 100-letnico črešnjevskih tamburašev, ki jo bomo praznovali leta 2010. Upam, da nam bo to tudi uspelo.* Nastopate tudi poleti? »Seveda, Če nas kdo povabi. Te dni so nas povabili na dobrodelno prireditev za obnovo kužnega znamenja na Ptujski Cesti pri Gornji Radgoni, ki bo 21. avgusta. Druga prireditev bo 27. avgusta pri domačiji Petra Dajnka v Črešnjevcih.« Ludvik Kramberger jih po njeni zamisli krojimo še danes. Celih dvajset let, od ustanovitve pa vse do danes, sta v skupini vztrajala Vekoslav Potočnik, kot dolgoletni vodja skupine, in njegova plesalka žena Marica, ki sta dobila ob dvajsetletnici delovanja sekcije Številna priznanja Naj omenimo le eno, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije mag Franci Pivec jima je podelil priznanje za življenjsko delo. Ob praznovanju svoje obletnice so iz arhiva sekcije izbrali fotografije in videoposnetke ter pripravili dveurno videokaseto z naslovom Naših dvajset let, na praznovanje pa povabili Miklavške ljudske pevce in godce ter starejšo folklorno skupino in ljudske pevke Kulturno-umetniškega društva Svoboda iz Bistrice ob Dravi, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Vanja Poljanec Slamnati mož v Ižakovcih V okviru Društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci je dokaj dejavna tudi dramska skupina, ki se je odločila, da bo po svojih močeh negovala in ohranjala ljudske običaje, povezane z ljudskim pripovedovanjem, igranjem in petjem. Tekst za mitološko gledališko igro je napisal Franc Horvat iz Beltinec. Kot so dokazali ižakovski amaterski igralci, se da z vztrajnim in marljivim delom marsikaj narediti. Tako so na oder spravili igro z Premierna predstavitev igre v Ižakovcih. Foto: J. Ž. Letošnje (hm, tudi olimpijsko) leto nas je tako zasulo s knjigami, da so postali celo knjižni molji nejevoljni. Kratko malo ne moreš požirati po dve novi knjigi na teden, ki ju v kioskih za drobiž ponujata časopisni hiši Delo in Dnevnik. Seveda se za omenjenima založniškima projektoma bolj skriva marketinška poteza kot »boj za bralce«. Pa še nekaj me moti, seveda ob slabih tiskarskih izdelkih izdaj: da so vrednost knjige znižali do nedopustno nesramne meje. S tem seveda niso zadali udarca samo pravim založniškim hišam, temveč potrkali tudi na splošni odnos do knjig, ki je spustil ceno (drage - dragocene) knjige na borne tri steklenice laškega. Najbrž je v ozadju vnovična obuditev Žepne knjige, ki pa seje pred dobrim desetletjem izjalovila. Sam ne spadam med bralce, ki takoj sežejo po trenutno »modnih« knjigah, niti med bralce, ki izbirajo knjige glede na letni čas: pozimi naj se bašemo z zateženim branjem, poleti pa naj kar preskakujemo strani »plaža romanov«. Tako v tem poletju nisem prebiral Da Vincijeve šifre Dana Browna niti se resneje lotil kakšne knjige iz Vrhuncev stoletja. Večino sem namreč že prebral, sam pa spadam med tiste bralce, ki romanov (beri: proze)praviloma nikoli ne vzamejo drugič v roke. Drugače je s pesniškimi zbirkami, ki jih tudi kupujem in hranim. Tako sem v tem poletju z velikim veseljem prebrat (in še kdaj polistam) pesniški zbirki Lucije Stupice Vetrolov ter zbirko Uroša Zupana Lokomotive (obe izšli pri ljubljanski Beletrini), vsake toliko si preberem zgodbo iz antologije sodobne madžarske proze Vzvalovano Blatno jezero, v spominu pa so mi ostale virtuozne stilistične in vsebinske bravure Dojke Ramona Gomeza de la Seme. Seveda ob tem redno spremljam literarne revije, na mizi pa imam tudi novo pesniško zbirko Lučke Zorko Obdukcija srca; vsak teden pa redno preberem Delovo sobotno zgodbo in moram reči, da me je prijetno presenetila (Sobočanka) Suzana Tratnik. Rad imam tudi esejistiko in ta hip se sladkam z Rožancev im Romanom o knjigah, ki v Uvodu, tudi nekako v mojem imenu, pravi o svojih »prelomnih« knjigah in pisateljih naslednje: »Toda to so pisatelji in knjige, ki so napravile močan vtis name, in še to vsaka knjiga ob svojem času, ko sem bil nanjo po čudnem spletu življenjskih okoliščin naravnan z vsem svojim bitjem, nanjo tako rekoč pripravljen, In kolikor pripovedujem o teh pisateljih in teh knjigah, pripovedujem pravzaprav tudi o sebi« Kot pesnik in pisatelj morda ’berem drugače«, a z istim užitkom kot nepišoči, med ljudmi pa ne ločujem bralcev od nebralcev; ne verjamem namreč, da kdor bere, »zlo ne misli«. Zares. Milan Vincetič naslovom Slamnati mož. V njej je dan poudarek na ljudski tematiki in njenem izročilu, kjer prevladujejo ljubezenski prizori in domača ljudska pesem. Ižakovski igralci so se oblekli v kmečka oblačila. Igra je uprizorjena v dveh delih. Premierno so jo predstavili na Otoku ljubezni v Ižakovcih, kjer so poželi veliko aplavza. Slamnati mož je mitološka oseba z več pomeni. Močan in zdrav simbolizira, kako naj raste cvetoči lan, s svojo slamnato pojavnostjo pa odganja uroke. Namen zgodbe je tudi, da preusmeri dolgo in utrujajoče delo z lanom v sproščeno in zabavno ozračje. Igro je režirala Marija Matko, scenska zasnova je bila v rokah Robija Prše. V igri nastopajo Jože Marič, Marija Kerčmar, Draga Šalika, Brigita Cvetko, Zvonka Ferčak, Leonida Škafar, Tina Prša, Tomi Mesarič, Slavi Škafar, Ana Kolar, Terezija Mesarič, Ilonka Žižek, Emil Poredoš in kot vaški godec Janez Šalika J. Ž. 12 INTERVJU 19. avgust 2004 7 VESTNIK Anton Balažek ob prazniku občine Lendava Razvoj obtežen z egoizmom Občina bo dobila srednješolski centers Športno dvorano Občina Lendava praznuje osmi občinski praznik. Župan Anton Balažek bo kot običajno imel govor in z njim, kar ni običajno, izzval občane. Najprej jim bo seveda voščil in se zahvalim vsem, ki so prispevali k temu da so v občini naredili velike razvojne korake, v želji, da bi jih doživljali kot svoje, potem pa bo dregnil. Vsaj misli tako, da javnost po povedanem ne bo ostala ravnodušna. Ključ za razvojne težave namreč vidi v vse bolj prisotnem »egoizmu na treh ravneh. Najprej gre za odnos posameznika do skupnosti, ki je postal egoističen Preveč je ljudi, ki samo pričakujejo, in premalo, ki so pripravljeni dati. Drugi nivo je egoizem lokalnih skupnosti do širše regije. Vsi gledamo svoje vrtičke in skušamo tu narediti razvojne korake, pa to ne gre, saj smo premalo pripravljeni storiti še kaj za širšo regijo. V našem okolju pa je prisoten, kar je morda bogokletno govoriti, nacionalni egoizem. Vendar če se o njem ne bomo pogovarjali, bo to samo pometanje pod preprogo. Ta nacionalni egoizem se kaže pri nas Slovencih, saj težko sprejemamo pozitivno diskriminacijo, pri narodnostni skupnosti pa še kaže v tem, da rezultate pozitivne diskriminacije, ki jo daje zakonodaja, niso pripravljeni deliti v lokalnem in širšem okolju. Ni problem v denarju, saj se z malo spretnosti, znanjem in dobrim načrtovanjem vse to da postaviti v realne okvirje, težko pa je premostiti egoizme, o katerih sem govoril in v katerih osebno vidim največje težave.* Tako je spregovoril o prazničnem nagovoru za Vestnik župan Občine Lenda va Anton Balažek. In kaj bodo na županove izzive, razgaljanje samoljublja, ki načenja domače ognjišče, sicer pa povsem vsakdanje človeške slabosti, odgovorili občani? Ga bodo vprašali: gospod župan, če govoriš o naši slabosti, ali so ti znane tudi naše težave? »Ljudi najbolj težijo delovna mesta in možnost za zaposlitev, zato smo se odločili, da tu naredimo pomemben korak. Od šestih pred dobrim letom podpisanih pisem o nameri glede odpiranja novih delovnih mest sta se dve že uresničili. V prejšnjih proizvodnih prostorih Mure se vzpostavlja tekstilna dejavnost, ki bo dala po napovedih do tristo petdeset delovnih mest, težava pa je v tem, da s tega območja ne moremo zagotoviti dovolj delavcev. Trenutno jih je blizu sto, ob dnevu odprtih vrat, ki bo ta teden, pa si vsi, ki jih to delo zanima, to tudi lahko ogledajo. Pri hotelu Lipa dokončujejo apartmajsko naselje, kjer bomo dobili od petintrideset do petdeset novih delovnih mest. Prav delovna mesta in s tem povezan optimizem je najpomembnejši za naš kraj in ljudi. Drugo, kar nas bremeni, so promet in avtocestne povezave. S skupnim angažiranjem v Pomurju smo dosegli, da so se roki za dograditev cest premaknili naprej, kar že daje realnejšo sliko o tem, kdaj bomo dobili povezavo, ki nam bo omogočila primerno komuniciranje z Ljubljano, Zagrebom in Budimpešto, ter seveda konkurenčnost. Delovna mesta in infrastruktura sta odločilnega pomena za napredek. AH ima lokalna oblast mehanizme, s katerimi bi pritisnila na državo, da se drži dogovorjenih rokov? Mislim, da sta sklep vlade in dogovor z lokalnimi skupnostmi dovolj trdna obveza, ki moralno in tudi sicer zavezuje. Ob tem pa je treba reči, da je pri urejanju teh postopkov potreben partnerski odnos, saj vemo, da smo bili v preteklosti čudi sami krivi ali dali povod za odmikanje zadev. Gre torej za skupno odgovornost in pripravljenost vseh, da se dogovorjenih rokov tudi držimo. Mislim, da sedaj gre za realen scenarij, in ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi od njega odstopili. Predsednik vlade je namreč zelo jasno povedal, da gre za prometno katastrofo. Povečanje prometa in to, da so Madžari z avtocesto prišli do meje, so dovolj močni argumenti, da se cesta mora zgraditi, saj ni druge izbire. Občinski praznik je priložnost, da se lokalna oblast predstavi z dosežki minulega leta. S čim se vi predstavljate? Ponosen in zadovoljen sem, da smo začeli z aktivnostmi na različnih segmentih. Če smo pred dvema letoma govorili o viziji, potem sedaj že lahko govorimo o oprijemljivih zadevah. Začel bom z dokončanjem kulturnega doma, bol je rečeno gledališča. To je bil projekt, odet v veliko negativnega, ki mu ni bilo videti konca. Danes pa lahko rečem, da je to pozitivna zgodba. Kljub vsem problemom smo to investicijo uspeli dokončati. In ne samo to. Pripravljen imamo bogat vsebinski program, kar kulturnemu življenju prinaša novo kakovost in prispeva k oblikovanju Lendave kot mesta. Drugo so delovna mesta in razvoj poslovno-industrijske cone ter uresničevanje tega, o čemer smo se dogovorili s potencialnimi delodajalci, tretji projekt pa je nov srednješolski center s športno dvorano, ki jo Lendava zelo zelo potrebuje. Leta smo se pogovarjali o njem, imeli težave pri zagotavljanju lokacije, in potem spet sedaj, ko smo ga zagotovili, potrebno je bilo veliko lobiranja, da je sploh ostal v državnem proračunu, in sedaj bomo zanj položili temeljni kamen. Investicija bo končana do začetka ali sredine leta 2006. Doslej je bilo veliko pripomb tudi na življenje mladih v Lendavi. Devetnajstega avgusta jim predajamo nekaj objektov, in sicer poligon za rolanje in Center interesnih dejavnosti mladih. Sedaj je torej žogica pri njih, da se v sodelovanju z organizacijami in inštitucijami, ki se ukvarjajo z aktivnim preživljanjem prostega Časa mladih in občanov, izkažejo. Na voljo jim dajemo tudi zunanji oder kulturnega doma, v pripravi pa je tudi ureditev infrastrukture ob nogometnem stadionu v Lendavi. Aktivnosti pa tudi niso zaspale po krajevnih skupnostih. Uspešno končujemo prvo fazo kanalizacije, čeprav imamo kar nekaj težav s preplastitvijo cest. Čeprav je nosilec projekta občina, je izvedba problem krajevnih skupnosti, konkretnega gospodinjstva, konkretne hiše. Brez njih namreč projekta ni mogoče ne začeti in ne dokončati, in tam, kjer krajevna skupnost bdi nad njegovo izvedbo, se potem zapleti tudi veliko lažje in bolje rešijo. Na splošno pa lahko rečem, da izvedba projekta dobro poteka. V kanalizacijsko omrežje pa še vedno niso zajete vse vasi. Kdaj jih boste vključili? Pri drugi fazi gradnje kanalizacije Lakoš-Kapca smo morali z vstopom v Evropsko unijo pri razpisu počakati na nove predpise ministrstva za finance. Obljubili so, da jih bodo pripravili septembra, tako da bi še letos izbrali izvajalca in prihodnje leto začeli z deli Ostane nam Še del od Mostja proti Gente-rovcem, Kamovcem in Radmožan-cem, zastala pa je tudi gradnja za Pince, Pince - Marof in Benica. Za slednje vasi pripravljamo idejne zasnove in osnovna dilema je, ali bi lahko problem rešili z majhnimi čistilnimi napravami, kar si sam močno želim, saj gre za cenejšo možnost, če pa to ne bo šlo, jih bomo morali priključiti na obstoječi sistem. Idejne zasnove bodo pripravljene do konca leta, tako da bi zanje ob pripravi proračuna za prihodnji dve leti že lahko predvideli finančni načrt. Mislim, da bi v nekaj letih celotna občina morala imeti urejeno osnovno infrastrukturo. Pa tu ne gre samo za kanalizacijo, saj hkrati z njo moramo urejati tudi pločnike in drugo. Za sestavo dveletnega proračuna je treba imeti razvojna izhodišča. Kakšna so oziroma katere projekte boste dali v proračun? Menim, da bi pri proračunskih porabnikih porabo morali ohraniti na ravni, kot je, o čemer odločal občinski svet, saj I » zagotoviti hitrejše izvajal ločenih investicij, prei'vse®■ janje infrastrukture, kan®w pločnikov, uHČnerazsvdF' veznost imamo tudi do »F dvorane, ki bo trajala nebi daljevatipa se mora m'1 cijska dejavnost po kt^» nostih. Ne toliko v vaš e . ampak v infrastrukturo. r pridejo na vrsto invest! trebne za ureditev me* Z gradnjo hitre ceste od noter, ki se bo zaceb p . leto, moramo dobiti . nalno cesto, in sicer o P hitre ceste pri Lakošudo Lipa, uredili bomo nov pri petkrakem križni F1 ni Borovo, precej bo ■' ■ . ti giede kolesarskih st ■ , tudi ne more biti brez postaje in javnih strni'■ .. je. Lendava tudi nima r . skrivamo ambicil, da n ' f staro zgradbo Krone, 3. objekt mesta. V sedanji bi uredili prostore z , večprostoraza^H1^ mo zagotoviti im-i '1 Ena večjih nalog, ki potem razvoj turizma,' dim prihodnost kraja: 1 v EU možnost za naše no kmetijstvo. Ali se nebostez , projekti -zakopa ’ peli zadržati rav nančnimizm^ Gre seveda za vp1^^ tet. Če bodo r ' niki in okolje J bodo nekaj let racion-in ostali v sedanjih o potem lahko zagoto*"^’ vsi ti projekti realno ■ Novo kakovost pa P JU model, torej 1^ ^ država odobrila ■ 1 ,,u;ei l dnieioiti^; I dasepomembn projekti financ1* p . mi viri, investicij® , se raztegnejo na de , ^jCiur To omogoča utesni^ nih razvojnih nac glede tega ko pripravljamo b nazaletostnnast ^iih< , proračuna za pi ()tonJ lahko rečem, da .... cijo javnih m pa veliko narediti,....? veliko angažiranja po ■ ■M hm I Ji Ml M, s f., Prejeli smo PREMAGAJTE TRAKTORSKO MRCINO! Nedelja, 29. avgust 2004 - med 10. in 14. uro tekmovanje v vleki traktorja za nagrado Kazimir. Vabimo močne može in fante, da izpolnijo prijavnico in se prijavijo na tekmovanje. Za nagrado Kazimir se bo potegovalo 20 tekmovalcev. Najmočnejši prejme 100.000 SIT, drugouvrščeni 75.000 SIT in tretjeuvrščeni 50.000 SIT. Dobimo se v nedeljo, 29. avgusta, ob 9. uri pri vhodu na sejmišče. Organizator bo poskrbel za brezplačni vstop na prireditev, za pošteno merjenje moči, za zaslužene nagrade in seveda za toplo malico. Hvala bogu da Kugla še sw * Ponoči sem sanjala, da smo Imeli gostilno zopet'"11'11 peljal polno prikolico drevesnih krošenj, skozi okno pds Kraj In postna številka: POMURSKI SEJEM Ime in priimek: Naslov:........ Telelon/GSM: Podpis: ..... < i JC J « M J«, M« J f »V Hft V * - - J peljal polno prikolico drevesnih krošenj, skozioknopd5 ^,0^“ mogočnih dreves s požaganimi krošnjami. Kljub tetnas' sem bila v sanjah nenavadno mirna. , , "■ Zjutraj sem se spomnila, da bi poklicala starše i". toda bilo jeprezgodaj in odpravila sem se na '' šla iz novega doma v Gorenji Trebuši na okrog 40 km ' , ।1'1 ■ . >' pri Novi Gorici. Ker sem pot posvetila premišljeva nju, ■ ■ V ■ * vzela s sabo. 0 neurju ki je prizadelo Goričko, Ud P Nepreklicno se prijavljam za sodelovanje v nagradni igri KAZIMIR v vleki najtežje traktorske »mrcine« na 42. mednarodnem Kme-tijsko-žlviiskem sejmu v Gornji Radgoni. Prijavnico pošljite na naslov: Pomurski sejem, d. d., Kazimir, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ali po telefaksu: (02) 564 2160, lahko pa jo Izpolnite tudi na spletni strani: www.pornurski-sejem.si. Za dodatne informacije vam Je na voljo projektni vodja Zlatko Mir, tel.: (02) 564 2100, e-pošta: mlr@pomursW-sejem,sl. mož, ki me je prišel iskat. Na srečo pri nas doma, v Jv jv Še iz zgodnjega otroštva se spomnim, da smo vedno, temni oblaki, gledali proti Kugli in upali, da se bodo n'" ,ff»' Velikokrat seje to zgodilo, tako da nas je doletel le m so celo streljali z raketam i proti toči. >'1' Toče smo se zmeraj bali, toda tudi zmeraj upali, dd ■ najverjetneje sta nas naše prepričanje in Kugla res n* lahko doleti človeka. To je trenutek, ko okuša svojo Narava je neizprosna tn vedno tezi k ravnovesju-jije prizadejano, toliko se je k povzročiteljem ni brez greha, kajti tudi če nič ne storimo, pa bi lan™ ,-r vnemu Zakonu. Ko sem zbirala podpise za Odbor za deležna marsikatere neprijetnosti. Čeprav je bi' H n?»'k‘|IrC položenja jasno, da moje početje ne bo doseglo z^' ur obupala, ampak sem z vsemi razpoložljivimi sredsW P vitev rušenja Varuha Goričkega, Nisem uspela, zato hrib nemočno opazuje, ko*' ir . njegovo drobovje. To brezvestno uničevanje bo Vprašanje je samo, ali jih bomo prepoznali, i ■■ —................ j začeli z razumnejšim in prijaznejšim odnosom do ’t 'l v s avgust 2004 KMETIJSTVO 13 obljub sene la živeti h.Jj , *4^ brnenjem sem S m,, r1 d11 ne ukre-^bin, -'■'"nil* Unča IL i P°kralbio Ob ^ri' ?,‘ M "" H v W'11'"^ tolarjev. Hi * ^najboljcu-^Varjajrt s izlile ^V^^tropozabi-jn^^pokaiu Su, k P» ost* ■%. PrePu ščeni ^Ddn- S^itiii'"JJ:I"' "'let0' SHserial'relc(’ulrJu in nesreiv tukaj- H ,r" ' državi in si F Kr........... ■Hm . Jl^r PnZadetimi i J’ obliubii. da No.J h°gotovo po- iz n'kj|tak-eniTjprj^jjg. h L,Ut' dj ^StX^'^in ESi^ 1 ^*0 Škodo, ’>1^*'doslej niso ^k^unn.,11*53407’ pa itrK,.. . od države, 1 p"' ^ljdi ^^trušcL |. ^lsPr°ti, saj cs'/i^crie in Vn^* °''m3l° J^Tmv \ ./'I'k^ ^dina- SSi' vcnd«o ►l ^i1**111" ib UJn '02- ; Zateči Neurja v Pomurju v letu 2004 Prizadetih več kot deset tisoč hektarjev Prva večja toča 6. julija, druga 9. avgusta. Posevki na njivah in trajnih nasadih močno poškodovani Letošnje leto je minilo brez suše, zato pa nas je v severovzhodni Sloveniji obiskala toča. Kmetijci se ne veselimo ne enega ne drugega, saj je posledica vedno zmanjšan pridelek na njivah in v trajnih nasadih. V slednjih se posledice čutijo še v naslednjih letih. Prva toča nas je letos »obiskala« 6. 7. 2004. Povzročila je veliko škodo na kmetijskih posevkih v občinah Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Križevci pri Ljutomeru. Velika gospodarska Škoda je nastala na kmetijskih posevkih, gospodarskih in stanovanjskih objektih ter objektih prometne infrastrukture. Posebnost toče je Peti kmečki dan v Gornjih Slavečih V Gornjih Slavečih so pripravili 5. tradicionalni kmečki dan občine Kuzma Poleg tradicionalnega tekmovanja v oranju in spretno-stni vožnji so pripravili še prikaz minimalne obdelave zemlje po strnišču za ukrepe Slovenskega kmetijskega okoljskega programa. Veliko zanimanja so pritegnili ročna žetev, skladanje v krize in ko-zare ter mlačev s tako imenovanim »peškim mašinom«, ki ga je prek »geplna« poganjal traktor znamke Deutz iz leta 1938. •• V oranju je sodelovalo 22 oračev, tekmovanje pa je pritegnilo celo sedem nekdanjih državnih prvakov. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Srednje kmetijske šole iz Rakičana. Zmagovalec v oranju s standardnimi plugi krajniki je bil Štefan Panker iz Brezo- CC® '"Učijo lni> k u td» drugo k ^Hovač Nova vinska kraljica je Petra Camplin iz Strehovec »Po kosilu si privoščim kozarec muškat otonela« Predvsem si želi povezovanje prekmurskih društev Na EK. mednarodnih vinogradniških igrah v Dobrovniku, kjer je sodelovalo šest ekip, so izvolili 8. prekmursko vinsko kraljico. Po dveh letih »vladanja« je Lea Lehner iz Černelavec krono in lento predala 25-letnl Petri Camplin iz Strehovec. Prva spremljevalka je postala Urška Car iz Dobrovnika, druga pa Stanka Veren iz Doline pri Puconcih. Kronanje nove prekmurske vinske kraljice je opravil predsednik letos ustanovljenega Društva vinogradnikov Strehovci Alojz Slepec. Petra Camplin je diplomirana inženirka agronomije in hortikulture, ki dela od leto bila, da je bila zelo debela in nepravilnih oblik z ostrimi robovi. Na kmetijskih posevkih je povzročila škodo na oljni ogrščici, kjer je povzročila na 150 ha 100 % Škodo, saj Še ni bila požeta in je ves pridelek izpadel iz strokov. Na ozimni pšenici je bila povzročena škoda na ocenjenih 1.500 ha v višini 60 %, nekaj na ječmenih, 100 ha, v višini 90 %, na koruzi na 2.500 ha v višini 60-70 % in na sladkorni pesi na 500 ha v višini 40 %. Tudi na drugih poljedelskih kulturah je bila povzročena škoda (buče, krmna pesa, travi nje,...), ponekod je bila škoda 90 % (buče). Hudo prizadeti so bili tudi trajni nasadi (sadovnjaki in vinogradi), kjer je bila ocenjena škoda 40- šnjega maja na Občini Dobrovnik. Prihaja iz družine, ki ima tudi svoj vinograd, in sicer okrog dva tisoč trsov sort šipon, laški rizling, modra frankinja, muškat otonel in sivi pinot. Njena najlju-bŠa sorta je odvisna od razpoloženja, po kosilu ali sladici pa si rada privošči kozarec muškat otonela. Sedaj je kandidirala že drugič, sama pa pravi, da niti ni resno računala na naslov: »Predlagali so me vaščani, sorodniki, sodelavci, društvo vinogradnikov iz Strehovec, tudi dubrovniško društvo je bilo za mene « S svojimi nalogami je že dobro seznanjena: »Tako kot vse moje predhodnice, si bom tudi jaz pri 90 %, odvisno od tega, kakšna toča je padala. Kjer je padala debelejša in bolj ostra, je tudi škoda precej večja. Ocena je, da je bilo skupno prizadetih okrog 5.500 ha. Drugič je padala toča 9. 8. 2004 in prizadela površine v občinah Cankova, Puconci, Grad, Rogašovci, Moravske Toplice, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. Poškodovani so posevki koruze v višini 40-70 %, oljnih buč v višini 50-90 %, ponekod celo 100 %, sladkorne pese v višini 40-80 %, dobesedno pa je zmlela krompir, vrtnine in druge kulture na njivah. Ocenjuje se, da je prizadela v Pomurju okrog 5.200 ha njiv in trajnih nasadov. Močno so prizadeti vinogradi, zadevala za dobrobit prekmurskega vinogradništva in vinarstva, za sodelovanje in povezovanje prekmurskih vinogradniških društev in promocijo v domovini kot tudi zunaj njenih meja. Želim si, da si društva ne bi zapirala vrat eno pred drugim, da se ne bi bala dajati informacij in znanja, da ne bi delovala ločeno, ampak skupaj, ker navsezadnje vsa prihajajo iz Prekmurja. Posamezno društvo, na primer iz Dobrovnika ali Strehovec, v svetu ne bo prepoznavno in ne bo moglo ničesar doseči. Skupaj pa lahko nekaj dosežejo na trgu, v prodaji, promociji, za obisk neposredno pri nas, v naših vinogradih sadovnjaki, ponekod ne bo mogoče dobiti pridelka prvega razreda (sadovnjaki), bojazen je, da se bodo začele razširjati bolezni, ki so še posebno nevarne v vinogradih (peronospora). Posledice se bodo poznale tudi v naslednjih letih. Velik problem nastaja zaradi manjšega pridelka krme za živali. Na našem območju se je sta-lež goveje živine zelo zmanjšal in te živali bi morda koruzo, ki jo je poškodovala toča, še lahko pojedle Ker je teh malo, nastaja problem, kaj naj kmetovalci naredijo s poškodovanimi kulturami, predvsem s koruzo Prašičereja potrebuje zrnje koruze, ki pa ga ni ostalo ravno veliko. Bojimo se tudi snetljivosti koruze, ki se bo začela pojavljati, saj taka koruza za prašiče ni primerna, ker vsebuje strupene stvari. Posledice se bodo poznale, saj kmetje nimajo denarja, da bi kupovali novo krmo. Nekaj let nas je pestila suša in ne morem mimo dejstva, da ljudje tudi obljubljenega in z zakonom sprejetega upravičenega denarja niso dobili Kje naj jemljejo denar? Slišijo se pripombe, da se pred točo lahko zavaruješ, od kod vzeti sredstva, pa se vpraša le redko kdo Metka Barbarič, KGZS - Zavod MS vec pred Darkom Šarkanjem in Benjaminom Šarkanjem iz Nusko-ve, v tekmovanju s plugi krajniki je zmagal Dejan Norčič iz Sebebo-rec pred Jožetom Zverom iz Brezovice in Štefanom Cigutom iz Noršinec, pri delu z obračalnimi plugi pa je bil najboljši Štefan Ba-kan iz Gradišča pred Alešem Peršakom iz Jamne in Jožetom Novakom iz Križevec v Prekmurju. V spretnostni vožnji je med 25 tekmovalci zmagal Darko Šarkanj iz Nuskove pred Štefanom Pankerjem iz Beznovec in Mihaelom Vou rijem iz Sotine. V vlečenju vrvi sta tako pri moških kot ženskah zmagali domači ekipi iz G Slaveč. V metu kamna je zmagal Janez Ferko, med ženskami pa Milena Sadi. Slavko Krpic in kleteh, pri seznanitvi z življenjem pri nas, z vinogradi, kulinariko in kulturo « Petro že čakata dve konkretni nalogi, prva bo najverjetneje na Kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni, druga pa na Lendavski trgatvi Na vinogradniških igrah so sodelovale ekipe DV Dobrovnik, VSD Filovci, DV Strehovci, Kert-baratkor Redics, NK Dobrovnik in Žitkovci, ki so prikazale, kako poteka prenos škropljenega materiala ter stekleničenje in degustacija vina. V kulturnem programu je nastopilo pevsko društvo Notazok iz Dobrovnika, na odru pa sta zaigrala še »rihtar« in lovec ter Horvatov Jurček, ki je predstavil odlomek iz Poredošovega Janoša. T. K., foto: T. K. Cene strniščnih dosevkov'in mineralnih gnojil v kmetijskih trgovinah Zadružna kmetijska družba, prodajalna Turnišče Vrsta struiščnega dosevka Pakiranje MPCvsit/kg mnogoletna ljuljka 10/1 611,00 mnogocvetna ijui^ra 1/1 680,00 črna detelja-viola 1/1 1.085,00 črna detelja-viola 10/1 850,00 inkamatka 1/1 854,00 inkamatka 10/1 750,00 sudanska trava 10/1 586,00 krmna Ogrščica-akela 1/1 550,00 krmna ogcščica-akela 10/1 500,00 ojjnatedkev-radical 1/1 630,00 oljna redkev -radical 10/1 570,00 krmna ogrščica-starčka 10/1 650,00 SKZ Kmetovalec Ljutomer, Oskrbovalni center Vrsta strniščnega dosevka Pakiranje MPCvsit/kg mnogocvtlna ljuljka 25/1 540,60 mnogocvetna ljuljka 1/1 620,00 landsbetška zmes 5/1 743,00 črna detelja 1/1 1.045,00 oljna redkev ■ raula 1/1 695,00 inkamatka 1/1 850,00 sudanska trava 5/1 798,00 strniščna repa 0,20 490,00 faeekja 0,50 2.300,00,'kg krmna egrščica 1/1 550,00 bela gorjušica 1/1 600,00 lucerna 1/1 1.450,00 bela detelja 0.20 458,00 travniki 1/1 805,00 Mineralno gnojile Pakiranje MPCvstt/kg NPK 7-20-30 50/1 64,00 KAN 27 % N 50/1 44,00 UB«46%N 50/1 55,00 apnenec 50/1 11,70 Zadružna kmetijska družba, prodajalna Martjanci trsta strastnega rktseiM Pakiranje MPCvst/kg mnogocvetna ljuljka, lipo 20/1 590,00 mnogocvetna ljuljka 1/1 610,00 črna detelja 1/1 896,00 inkamatka 1/1 790,00 facelija 1/1 860,00 strniščna repo 0,20 500,OG krmna ogršdca l/l 700,00 oljna redkev-raula 1/1 640,00 bela gorjušica 1/1 630,00 lucerna 1/1 1.130,00 bela detelja 0,20 345,00 travnik 2 1/1 780,00 Mineralno gnojilo Pakiranje MPCvsit/kg KAN27SN 50/1 47,00 Petra Camplin - 8. prekmurska vinska kraljica 14 IZ NAŠIH KRAJEV 19. avgust 2004-VEJIHI Sončna ura tuc|l na serdiški hiši! Muzej v Kutlncih Preteklost tu živi Bilo je sončno nedeljsko popoldne, ko nas je pot zanesla v Kutince Franc je na zbirko še posebno ponosen, to pa potrjuje uidi zadovoljen nasmešek na obrazu Sladka sreča Beltinci: porušili razpadajočo stavbo Murska Sobota Policisti Policijske uprave Murska Sobota imajo za svoje delo na voljo 135 vozil. Med temi je 83 osebnih vozil. Povprečna starost vozil 7,8 leta. Ta se iz leta v leto zvišuje. Ob koncu 1999- so bila vozila Policijske uprave Murska Sobota (ki pokri- svojo zbirko, tudi zamenjal. Svojo zbirko bi žele! dopolniti Še s staro pisarniško mizo, s še več starimi knjigami, čeprav jih ima okrog sto trideset, ter seveda s papirnatim denarjem. V ta »muzej« bi se po njegovem mnenju lepo podal Še kak stari ležalnik, ki je bil nekoč namenjen dnevnemu počitku. A da bi kaj iz zbirke prodal, mu ne pride na misel, saj, kot je dejal, takšnega denarja ni oz. mu ga ne more nihče ponuditi. Predvsem zaradi izziva ljudi pa je dal v kuhinji narediti mizo, pod steklom katere so stari bankovci. Denar je tako viden, če- nico z rokopisom svojega pradedka v letih od 1901 do 1905, kamor je zapisoval poslovanje z vinom. Večina teh stvari se je iz stoletja v stoletje ohranjala pri hiši, denar pa je, da je dopolnil Med priljubljene in nekoč znane običaje ob cerkvenih praznikih, kakršen je velika maša 15. avgusta, sodi pletenje vencev. Ta »obrt« se v župniji Turnišče prenaša iz roda v rod. Tako se tudi letos niso izneverili tradiciji. Vence so pletli vTur-nišču pri Vargovih, v Nedelici pri Dominkovih in Režonjevih, v Renkovcih pri BojneČevih, v Lipi pri Balažičev: h, v Gomilici pri družinah Tkalec in Zadravec, kjer so pletli dolge vence, ter v Brezovici pri Horvatovih, kjer so pletli male okrogle vence. Za pletenje so uporabili merek oziroma bršljan, ki so ga nabrali v gozdovih pri Bukovniškem jezeru, v Centibi in na Goričkem. Največ dela pa so imeli mladi iz župnije, ko so s pomočjo Rajka Vinčeca in mežnarice Eme spletene vence namestili po stari in novi cerkvi ter zunaj. Sicer pa bodo letošnji venci krasili turniško cerkev do 8. septembra, ko jih bodo mladi ob mali maši sneli. Jože Žerdin V Kristancih pri Ljutomeru je Zvonko Roškar na vrtu odtrgal jagodo in se začudil-bila je videti kot rožica. Marija Tivadar teh knjigah bistveno razlikuje od današnjega. Molitve so napisane v drugačni obliki, prav tako so pesmi v starem ljudskem izročilu, ki današnjim pevcem ni znano, zapisov z notami pa ni. Videli smo Še staro uro, likalnik, na katerem so »Špane«, nekoč plačilno sredstvo starih staršev. Omeniti moramo še klavirsko in diatonično harmoniko, ki šteje več kot 160 let, a še vedno »reče«, stari pisalni stroj, stari radio in gramofon še na žarnice, staro tubo, pleteno steklenico za »šnops«, »maši n« za mletje zaseke in lončene posode. S ponosom nam je pokazal tudi belež- odku p 11 a in končno uspela dobiti tudi soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Maribor za nj pa bo treba upoštevati gabarite In arhitekturo stare zgradbe ter to ustrezno »vko m po ni rate Prva hiša, stara približno 250 let, nas je »povabila naprej«. Po kamnitih stopnicam smo se podali v zgodovino - čas naših prapradedov in praprababic. Napis nad vrati kuhinje nas je prijazno sprejel, nam izkazal dobro-došlost in navdal nas je občutek domačnosti. Znašli smo se na domačiji 45 let starega Franca Čučka, ki se ukvarja s kmetijstvom, vinogradništvom, v zimskem času s podiranjem in spravilom lesa, zadnji dve leti pa še z zanimivim konjičkom. Kot pravi sam, se je vse začelo takrat, ko je podedoval domačo hišo. Pred trenutkom odločitve, kako naprej, je bila želja po obnovitvi domače hiše in s tem ohranjanju tradicije premočna. Porodila je idejo, da bi hišo obnovil v starem slogu in ob tem en prostor preuredil v neke vrste muzej. Naša radovednost je postajala čedalje večja in vse bolj nas je mikala zbirka v tisti sobi. Napis nad sobo »Čas beži, življenje z njim, a vendar spomin na preteklost tukaj še živi« pove vse Naše oči so imele kaj videti. Na steni visi zbirka denarja skozi čas. Približno sedemdeset papirnatih bankovcev iz 12 različnih držav (od avstro-ogrske krone Marije Terezije, čeških kron, prvega Titovega denarja, različnih dinarjev, švicarskih frankov, angleških funtov, belgijskih frankov, nemških mark, madžarskega forinta, začasnega denarja Republike Slovenije, do starih kovancevjugosla-vije, ki so Šli v odpis). To pa Še ni vse V zbirki so našlo svoje mesto tudi boni za ljudsko posojilo ter bencinski in naftni boni. Našo pozornost so nato pritegnile tri dokaj velike omare na drugi strani »muzeja«. Najstarej-Ša je iz leta 1875, a za svoja leta zelo dobro ohranjena. V preostalih dveh smo odkrili marsikaj, česar seveda nismo pričakovali. Stare svečnike, karbidno sveti- lko, petrolejke, zvonce, ki so jih nekoč uporabljali pri vožnji no-vomašnika, stare knjige - večinoma verski tisk - ki jih tudi sam večkrat vzame v roke. Povedal nam je, da se izražanje vere v Modulno Jkaah>^. Prebit 5, o lL‘'' stotkov poltcip^^. t' nad tlet, tam vanja teh ro.al . V središču Beltinec je do nedavnega kazila podobo razpadajoča zgradba, kije stala Uk01' bil v njej hlev, pozneje pa so bile v njej različne dejavnosti, celo mesnica. Zgradba je bilav 1 zadnji lastnici Marija Brunec in Gizela Vink kot dedinji po pokojnih zakoncih Rituper. 0bd; . jJr prav ni nič vreden, ob o ■ vidi, da se ga spoštuje, &I pregovor pravi: sKdordoastr spoštuje, sam spoštovani den ni.« Drugače se Franc rad doth bije - zaradi zdravja sprehode v naravo, sai^P meni nepopisno veliko,P’ mirja in mu nudi ose-tih^ voljstvo ter občutek'rti: senetil nas :■ podatek,' f od njegovih želja, nap^1^ go o svojem mlieniD z r.-_ vom Od rojstva du ardib^ sem spozna! celi sva 6^ smo se prepričali, » **' ” kalo, kajti v svojem doživel že marsikaj. M sedmih otrok v drwimarg osnovni šoli moril delati. Prvi dinars -J i i delom v gozdu, ko r vje in kosti travo. V je doletela bok zen možganih), po »spoprijele še J posledic iz leta oddaje živine) in št'11 bi lahko našteli. mu ■ ■ i ■ ,r . mož, katerega pogP''"f', d sti so skroinnoH, Poštenost, dcJavn#1^) narava, je res nek* Alojz Bertalanič pred svojo hišo s sončno uro. Foto: M. G. Kar nekako pričakovali smo, da se bo na naš zapis o edini prekmurski sončni uri na pročelju hiše v Puconcih kdo odzval, skorajda bi lahko rekli, da je bil to naš izziv bralcem, saj Prekmurje skriva veliko drobnih zanimivosti. Ni bilo treba dolgo čakati in že smo dobili obvestilo, da imajo tudi na Goričkem svojo sončno uro na pročelju hiše, in sicer v Serdici na hiši s številko 131, kjer je doma 9Metni, še vedno Čil in zdrav, Alojz Bertalanič, po domače Brezar. Hiša ima na pročelju Še starejšo letnico kot tista v Puconcih, in sicer 1910, spada pa v občino RogaŠovci. Nanjo sta nas opozorila naš dopisnik Milan Gaber od Sv, Jurija pa tudi gospod Karel Lang iz Serdice 2. Sedaj pa pozivamo tudi prebivalce z desnega brega Mure, da nas opozori jo na kakšno morebitno sončno uro na njihovem območju. Skorajda prepričani smo, da se tudi tam kakšna skriva. T. K. WlK r 19. avgust 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Šetincih je nekaj zanimivega Zjeci« čakajo in pozdravljajo -r:l l b Blincih grad, hiše pa so bile lesene in pokrite s slamo. Danes je seveda vse drugače , ^i* vrnili kakšnih pet-inse naP*>tili v ^^'^^Pre-" kakšnih dtsei 4lnn.il. tap.. tJ'«'. Pa danes? Hobtn, V'Jkr;ia P«deset hiš. s slamo, o ' ruJu p(l nLnobcne r1'™ izročilu naj bi » J1 Pr' z,davi cerkve ■EL.,^1 Večina naselja -h i/.na de-111 Ščavnice ne-ere« Do-S CVJr’ai°sPo!|edel-*9 ^,. in sadjarst-n. * komunalnih pro-saj m, uspeli Pomembne poti asfal- *Zjeci« pred Petkovo domačijo v Precetincih tirati, zgrajeno imajo javno vodovodno omrežje in tudi omrežje za kabelsko televizijo. Dolgoročno pa bo najbrž treba razmisliti še o kanalizaciji. Objektivno dejstvo pa je, da v vasi nimajo ne trgovine in ne kakšnega gostinskega lokala, ker so Prece-tinci pač majhen kraj, čeprav bi se morebiti kdo lahko ukvarjal vsaj s kmečkim turizmom. Nekaj atraktivnega pa smo lahko opazovali pred Petkovo domačijo, in sicer skupino žanjcev ali »zje-cev«, koc pravijo oni. Niso pravi, ampak jih je v velikosti ljudi izdelal in oblekel upokojeni učitelj osnovne šole Odranci Ev-dard Petek, ki je doma iz Prece-tinec. Figure žanjcev predstavljajo kosca, »braljo« in »povre-slača« ali vezača. Pred petimi leti je bil Edvard tudi pobudnik za javno prireditev, s katero so v Precetincih prikazali ročno žetev na način, kot je bilo to v starih časih. Požeto klasje so nazadnje zmlatili s cepci, da so potem lahko pripravili še tako imenovane »ritovine« ali šope za pokrivanje strehe, jeseni pa naj bi stali pred Petkovo domačijo »ljudje« v novi, času primerni opremi. Zaenkrat naj bi bila to še skrivnost. Besedilo in foto: Jože Graj Zlatoporočenca Petek iz Turnišča V družinskem krogu sta praznovala zlato poroko zakonca Petek iz Partizanske ulice v Turnišču. Cerkveno in civilno sta se poročila leta 1954 v Turnišču, leta 1962 sta odšla na delo v Nemčijo, kjer sta ostala vrsto let Jožef je delal kot mizarski mojster, žena Marija (dekliško Albert) pa je bila zaposlena v farmacevtski tovarni. V zakonu sta se jima rodila sinova Franc in Jože, ki sta v Nemčiji študirala jezike. V veliko veselje so jima vnuki Tomas, Sandra, Aleksander, Mihael in Mark. Na jesen življenja, ko sta upokojenca, sta se vrnila vTumišce, kjer sta si s prihranki zgradila topel dom, vendar se vračata v Nemčijo k otrokoma. Čeprav sta vrsto let delala v Nemčiji, domačega jezika nista pozabila pa tudi otroci in vnuki govorijo nemško in slovensko. J. Ž. Dolnji Slaveči Ob letošnjem prazniku občine Grad so na Dolnjih Slavečih predali namenu posodobljen odsek ceste v dolžini 804 metre. Naložba je ocenjena na 6,6 milijona tolarjev. Od tega je znašal delež štiri milijone 980 tisoč tolarjev, preostala sredstva je primaknila vas Dolnji Slaveči. J. Ž. Državna cesta Beltinci-Gomilica je potrebna temeljite obnove Na delu ceste, ki vodi iz Belti-nec skozi Lipo do Gomilice ter naprej proti Turnišču in Lendavi, je veliko črnih točk, zato se pogosto dogajajo prometne nesreče. Ena od njih seje zgodila tudi konec minulega tedna, ko je vozilo z nemajhno hitrostjo zletelo s ceste in pristalo v parku, kjer je poškodovalo nekaj dreves in klop za poči tek. Še sreča, da tisti hip ni bilo nikogar na klopi, saj bi bile posledice dokaj velike. Občina Beltinci si sicer prizadeva za ureditev razmer na cesti, zato je že večkrat »pritisnila« na državo, rezultata pa še ni. V dolgoročnem projektu do občina zgradila za večjo varnost kolesarsko stezo. J. Ž. r ^Hovin A gostov ^^etu " Murska Sobota Po zadnjih podatkih območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz Murske Sobote je na območju Pomurja 8.829 iskalcev dela. Število le-teh se je od začetka letošnjega leta do sedaj znižalo za 888. V prvem polletju letošnjega leta se je na V Steverjevem vinogradu poje klopotec iz Mozirja V vinogradu Vinogradništva in vinarstva Steyer (Plitvički Vrh) so prejšnjo soboto na -............. :n tec ki jim ga je podarilo in postavilo Planinsko društvo Mozirje katerega je orad 1 m i lovesnosp P05137’11 kl°' mien v na Ločkem Vrhem pri Benediktu. Klopotec, ki sta iždSS Fran V0Cbek' podarilo družini Steyerv znak prijateljskega sodelovanja z Mozirjem. L Kr. ‘Jan Korosec 12 Svečine, je društvo H m junija U,""Vuunk Podgrad v ' skup®! P<4 ' ’ V (pr i Senju) so jim konec prijatelji Snogomet-iittv Vxulgradn jc Ujemo« 7iV V sreča- zabavnih (ša-'Shvv'' piav tekmo ' .''’•‘••"bij v ospredju, ’ , ’ ' ' - mu ter vesele-m aabm i. ari v malem u Hi hoduljam? ter boh1'' Mt ' 'e^ mlcu'-bo 'etemjuraju. O.B. novo prijavilo med nezaposlene kar 3 540 ljudi, zaposlitev pa jev tem času dobilo 2 912 ljudi. Med nezaposlenimi na območju Pomurja je 1.012 takih, ki prejemajo denarno nadomestilo, in 523, ki prejemajo denarno pomoč Prvo zaposlitev išče 2548, do 26 let starosti pa jih je med nezaposlenimi 2.420. Med sedanjimi iskalci dela je 4.482 takih, ki imajo le prvo ali drugo stopnjo izobrazbe, in tudi 149 takih, ki imajo VI. stopnjo, ter 241 takih, ki imajo Vil ali VIII. stopnjo izobrazbe. Tako je nezaposlenost prisotna pri vseh izobrazbenih strukturah. F. KI. Na kratko Turnišče V Turnišču poteka obnova tamkajšnjih lekarniških prostorov Gre za pomembno naložbo na področju zdravstva, kajti doslej so bili prostori v lekarni utesnjeni in neprimerni. Glavni izvajalec del s podizvajalci je Gradbeni inženiring Gomboc Beltinci Med drugim bodo vgradili tudi nova vhoda vrata in »rampo« za invalidne osebe. Z deli nameravajo končati do začetka septembra. J. Ž. Sebeborci Gasilsko društvo Sebeborci je pripravilo prvo nočno gasilsko tekmovanje za memorial Ludvika Železna, in sicer za člane in članice, ki so tekmovali za prestižna mesta v suhi gasilski vaji. Gasilsko tekmovanje je sodilo med tekmovanja za prehodni pokal občine Moravske Toplice in krajevne skupnosti ter PGD Sebeborci. Na tekmovanju se je pomerilo enajst gasilskih enot iz celotnega Pomurja. Pri članih so prvo mesto zasedli gasilci iz PGD Motovilci, pri članicah pa se je tekmovanja udeležila le gasilske enota PGD Nuskova. J. Ž. Veržej ¥ občini Veržej se pripravljajo na rekonstrukcijo ceste v ulici Iztoka Gaberca ter gradnjo dovozne ceste in vodovo da za Vzgojno-izobraževalni zavod. Gre za ureditev 500 metrov ceste. Naložba je ocenjena na 50 milijonov tolarjev, za kar je pridobila občina iz naslova državnih razvojnih spodbud 24,5 milijona tolarjev. Dela naj bi bila končana do konca oktobra letos. J-Ž Ljutomer Občina Ljutomer je bila v zadnjem času dokaj aktivna pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov, predvsem za komunalno ureditev Tako že poteka rekonstrukcija vodovodnega omrežja med Staro Cesto in Desnjakom v dolžini 6 kilometrov Naložba je ocenjena na 67 milijonov tolarjev, pri čemer je pridobila občina 54 milijonov tolarjev iz programa Sapard (Agencija za kmetijske trge). Dela naj bi bila končana konec oktobra letos, ko naj bi dobilo okoli 100 gospodinjstev zdravo pitno vodo. Stekle pa so že tudi priprave za gradnjo vodovoda med Lukavci in Noršinci v dolžini 3-200 metrov. J. Ž. Beltinci, Melinci Gasilska zveza Beltinci je izve-dja v sodelovanju s PGD Melinci v okviru proslavljanja občinskega praznika spust z reševalnimi gumijastimi čolni po reki Muri od dokležovskega mosta do ci-glarskega naselja pri Melincih. Tam je udeležence spusta pozdravil tudi župan beltinske občine Milan Kerman. J. Ž. 16 REPORTAŽA 19. avgust 2004 - ycsniK Prireditev z razglasitvijo naj gostišč, natakarjev in natakaric Podelitve nagrad v gostišču osvežišču 2004 - gostilni Marič Pn/e nagrade gostilni Marič, B-baru, Marjani Vukanič in Tadeju Kocetu I !JM stih, za katere smo dobili največ glasovnic, objavljenih v Vestniku. Na tretjem mestu je okrepčevalnica Popaj iz Ljutomera, na *1 <1 Po glasovanju bralcev Vestnika je dobil največ glasov B-bar iz Murske Sobote, ki sicerne ponuja domače hrane , a se gostje v njem očitno dooro počutijo. Prijetno razpoloženje večera je dopolnjevalo tudi zboro^ wa od Grada (na fotografiji) in Prekmurskih pevk. B bar se zahvaljuje vsem bralcem Vestnika In svojim gostom za izkazano zaupanje in se priporoča v prihodnje. B'bar, Vladimir Bertalanič, s. p-, Bakovska 9000 Murska Sobota Nagrado in priznanje za gostišče osvežišče 2004 je prevzel v imenu gostilne M® c 1 Marjan Marič, ki pravi, da bodo v prihodnje ponujali še več dobrih domačin jed Murske Sobote, Štefan Gubič iz Dolnjih Slaveč in Gizela Bohar iz Bodoncev. Kljub nekoliko kislemu vremenu (deževalo je, čeprav so meteorologi obljubljali, da bo drugače) so štiri ure programa hitro minile ob pogovorih, podelitvah nagrad in glasbenih nastopih. Splošno ugotovitev letošnje komisije novinarjev in strokovnjakov lahko strnemo v trditev, da fraza »Vse manj je dobrih gostiln* V gostišču osvežišču 2004, gostilni Marič v Sebeborcih, je potekala v soboto prireditev, s katero smo s podelitvijo priznanj in nagrad končali letošnji akciji Podjetja za informiranje Gostišče osvežišče 2004 ter Naj natakar in natakarica. V Štiriurnem programu pa je bilo ob predstavitvi akcij in pogovorih o pomurskem gostinstvu poskrbljeno tudi za dobro glasbo in zabavo. Prireditev je tudi letos neposredno prenašal Murski val, vodil pa jo je Bojan Rajk. V uvodu so domačini iz Sebeborec poskrbeli za predstavitev svojega kraja, ki vidi perspektivo tudi v turizmu, pri čemer je gostinska ponudba prav gotovo zelo pomemben dejavnik. Dogajanje so ves čas spremljali nastopi glasbenih gostov, popularna hrvaška pevka Maja Blagdan ter pomurski glasbeniki in pevci Marina Huber, Drago Jošar, Pištek ter zbora Prekmurske pevke in Nonet Lyndwa. Pred podelitvijo nagrad in priznanj smo predstavili namen in cilj akcije, potek izbora ter ugotovitev o naši gostinski ponudbi, do katerih smo prišli med nenapovedanim obiskovanjem gostišč. Gostinske lokale, za katere so glasovali bralci Vestnika, smo si namreč najprej ogledali člani komisije Podjetja za informiranje, ki je izbrala tri finaliste, katere si je potem ogledala Še strokovna komisija in izbrala zmagovalca. Pri izboru gostišča osvežišča, pri katerem je sodelovala komisija, smo letos dali poudarek ponudbi kakovostne domače hrane, ob tem pa smo pozornost namenili rudi zunanji podobi gostinskega lokala, pri ocenjevanju pa seveda tudi ne moremo mimo mnogih drugih dejavnikov, kot so denimo prijaznost postrežbe in cena gle de na kakovost ponudbe. Ob članih komisije Vestnika, Murskega vala in agencije Venera, ki so sodelovali pri projektu, smo prepustili glavno besedo pri oceni kakovosti in ponudbe domačih jedi dobri poznavalki prekmurske in prleške kuhinje Mariji Fras, za ocenjevanje opremljenosti gostinskega lokala pa je bil tudi letos odgovoren arhitekt Tomaž Lazar. Nagrade in priznanja smo najprej podelili naj natakarici in natakarju, kar sta postala po številu glasovnic, ki ste jih poslali letos na naše uredništvo, Marjana Vukanič iz okrepčevalnice Dom v Sebeborcih in Tadej Kocet iz puba Desperado v Murski Soboti, Sledila je podelitev nagrad za Gostišče osvežišče po izboru bralcev, torej ti- Naj natakarica za leto 2004 je postala Marjana Vukanič iz okrepčevalnice Dom v Sebeborcih. kije dobila prepričljivo največ glasov. Naj natakar pa je postal Tadej Kocet, ki dela v pubu Desperado v Murski Soboti, ki pa je imel pri glasovanju precejšnjo konkurenco in je imel na koncu le osem glasov prednosti pred drugouvrščenim. V glasbenem delu progra ,.,pe^ ogrela tudi priljubljena h Biagdan Med glasovnicami, ki so prispele na uredništvo vestnika, smo s pomočjo otrok izžrebali tn, ka- terih pošiljatelji so dobili praktične nagrade. drugem gostilna Marič iz Sebeborec in na prvem B-bar iz Murske Sobota. Sledila pa je podelitev priznanj in nagrad tistim, katere je letos komisija ocenila kot najboljše. Tretje mesto smo dodelili gostilni Mencinger iz Črešnjevec, na drugem je gostilna Voroš iz Sodišincev in na prvem mestu gostiteljica prireditve gostilna Marič iz Sebeborec. Sledilo pa je Še žrebanje treh pošiljateljev glasovnic za akciji, ki so dobili praktične nagrade. To so Štefan Hašaj iz v Pomurju ne velja več, saj se število dobrih gostiln iz leto v leto povečuje. Vendar pa ugotavljamo, da mnoge gostilne, ki veljajo za dobre, pri kakovosti svoje ponudbe iz leta v leto precej nihajo. Za večji gostinsko-turistični razvoj pokrajine pa bi si želeli, da bi bilo število gostiln s ponudbo domače hrane večje in bi bile te gostilne deležne tudi ustrezne promocije tako v Pomurju kakor tudi zunaj naše pokrajine. Jože Gabor, foto: Jure Zauneker Med nastopajočimi vdPp glasbe iz Pomurja jeza tudi Marina Huber, Kljub kislemu vremenu se je zbralo na prireditvenem prostoru precej obiskovalcev, Maričevi pa so že pred prireditvijo obljubili, da hrane in pijače ne bo zmanjkalo. IBINIK 19. avgust 2004 KRONIKA Primer Petek Tožilka, telesni stražarji in Koludrovičev alibi ^zaslišani ledenel pomoči pri '11 ' °bravna-^ih °V2namenj«po-M : os,ttih ukrepov lij. ruvanju višje EliMbeie til prič, ki Povedale, da Neven ko Večer’28-2- Nij^^'^'htiskiinsodiS-?O1111 Prostorih je 'C POPcistOv in ■x_ v kot običajno. Po- navadi so na sojenju kriminalisti, ki skupaj s pazniki spremljajo obtožene. Poleg njih so na hodniku še vsaj dva uniformirana policista in policist v civilu. Tokrat pa so tožilko spremljali še delavci urada za varovanje in zaščito notranjega ministrstva, veljali pa so tudi posebni varnostni ukrepi. Gyorkoseva je v razpravno dvorana vstopala zadnja in iz nje odšla prva. V dvorani je zraven nje sedel varnostnik (elegantno oblečen moški v modri obleki in z mikrofonom v ušesu, op. p.), drugi je bil v tem času na hodniku. Premore med potekom obravnave je Gyorkoseva preživljala v posebni sobi, ki je bila posebej varovana. Taki ukrepi so veljali, ker so ji menda groziti, kot je znano, pa je na mariborsko tožilstvo dobivala anonimna grozilna pisma. O varovanju in o tem, koga se zavaruje, odloča policija oziroma njen generalnčdirektor. Najprej se na osnovi podatkov naredi ocena ogroženosti in temu primerno se potem določijo ukrepi. Ker pa je bil v zavarovanje vključen urad za varovanje in zaščito ministrstva za notranje zadeve, gre očitno za zelo visoko stopnjo ogroženosti. Na take varnostne ukrepe so se odzvali tudi obtoženi in zagovorniki, ki so menili, da tožilka s tem želi narediti vtis, da je ogrožena, hkrati pa zakriva pomanjkanje dokazov Je pa Gybrkbse-va že pred tem odvetniški zbornici prijavila trojico zagovornikov, ki naj bi kršili kodeks. V četrtek je bilo zaslišanih sedem prič. Prva je pričala Kolu- drovičeva partnerka Aleksandra Fidler, ki je povedala, da sta bila z Nevenom ta dan na obisku pri družini Begovič (zakonca Bego-vič sta to potrdila, med zaslišanjem pa je tožilko Gyorkosevo najbolj zanimalo, zakaj jima je Koludrovič posojal denar, op. p.). Ko sta se vrnila z obiska, sta peljala na sprehod psa, nato pa sta jih obiskala Še Lidija Dumanič in Uroš Prikl. Slednja sta, ko sta bila zaslišana, na vprašanje, kako sta si tako natančno zapomnila ta datum, odgovorila, da jima je Koludrovič kasneje razlagal, kako ga kriminalisti povezujejo z zadevo Petek. Pričala pa sta še Dragica Koludrovič, mama obtoženega, in Valerija Sojč, ki je dejala, da o primeru Petek ne ve nič in da od obtoženih pozna le Vogrinca. A. B. PORAVNAVA ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? FE MURSKA SOBOTA. Staneta Rizmana 16 TEL Innu«'0801314 Vozijo in kako »tepejo« soboški policisti $5 ranjenih cesto ob sredah in četrtkih dijo jim ljutomerski in radgonski kolegi. Med najbolj »nežnimi« so delavci urada kriminalistične policije in enota vodnikov službenih psov. Slednji so tovrstna sredstva uporabili le enkrat ^4 L «/?rilTa Mur»ka Jhui,? eds‘avila stati-^ivih peskali nekaj Pregona pre-2*Xl , ^ranijo, lf Poškodbe Jd 7’ konec Pa X. oo odpraviti vencijskimi vozili, 2 kombiniranima voziloma, le-ti uporabljajo le posebne enote, vozilo za prevoz oseb in stvari ter avtobus, če gredo kam na izlet. Na voljo pa še imajo 6 koles, 9 koles z motorjem in 7 motornih koles. Srečno vožnjo, fantje! Kako »tepejo« 35 ranjenih V letošnjem letu se je pri delu poškodovalo 35 delavcev tukajšnje policijske uprave. 5 se jih je ranilo pri intervencijah, primer je lahko bakla, ki jo navijači ponavadi vržejo na policiste, 14 jih je utrpelo poškodbe v prometnih nesrečah, ker tudi oni včasih zapeljejo s ceste, 8 se jih je poškodovalo pri raznih vajah in naši dostave ' ■■ n’ asnn prihitijo bh seveda potre-navili (35vozil nalog civilnimi Jwbmnu vozili "oiu.čt motil'’ s. * hribe, 8 inter-v Policisti in kriminalisti so v prvem poletju v 98 pojavih uporabili 221 prisilnih sredstev zoper 105 oseb. Tako so 96-krat uporabili sredstva za vklepanje in vezanje, 103-krat strokovni met, 4-krat strokovni met kot obliko fizične sile, 11-krat strokovni udarec, 6-krat palico, po novem se ji reče tonfa, in 2-krat plinski razpršilnik. Najbolj »grobi« so varuhi reda in miru, ki delajo na postaji v M. Soboti, sle- tekmovanjih ter 3 pri samoobrambi; pri športu bi vas radi spomnili na fair play, če smemo. Za manjkajočih 5 poškodovanih pa piše v statistiki kot vzrok poškodbe ostali razlogi. Nikar na cesto ob sredah in četrtkih Prometne nesreče dosežejo svoj vrhunec ob sredah in četrtkih. Posledic je največ, in te so najhujše, ob koncu tedna, od petka do nedelje. Največ smrtnih žrtev je ob petkih in sobotah, težje ranjenih ob sobotah in nedeljah, laže ranjenih pa med sredo in petkom. Kdaj torej na cesto? Ob ponedeljkih in torkih. Aha, še to: povzročitelj prometne nesreče v prvi polovici leta je imel v krvi povprečno 1,58 g alkohola. A. B. Zgodilo se je... Med 10. in 17. avgustom se je zgodilo na pomurskih cestah 39 prometnih nesreč, v katerih se je 10 oseb lažje telesno poškodovalo, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 53-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 26-krat na javnih krajih in 27-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 30, med njimi 17 tatvin, 4 vlomi, 3 poškodovanja tuje stvari, 3 ponarejanja, 2 izsiljevanji in ogrožanje varnosti. Na mejnih prehodih so zavrnili 35 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Nesreča na ribiškem pikniku Gasilci so v nedeljo pri Soboškem jezeru varovali udeležence ribiškega piknika. Med njihovo reševalno opremo je bil tudi gumijast čoln z motorjem Ob 17. uri je voznik čolna po gramoznici zapeljal znanca, ki je sedel na prednjem robu plovila in omahnil v vodo. Čoln je zaplul prek njega, nato pa ga je zadel vijak motorja. S posebno hudimi poškodbami so ga odpeljali v soboško bolnišnico. Traktor čez nogo V sredo se je v Murskih Črncih pripetila nezgoda pri delu s traktorjem. Domačin je stal ob traktorju in ga skušal spraviti v pogon. Ker je bila prestavna ročica v prestavi, se je traktor takoj premaknil in mu prevozil nogo, pri čemer mu je zlomilo stegnenico in gleženj, kar je huda telesna poškodba. Preiskovalci bodo zadevo končali s poročilom državnemu tožilcu. Lucova in 2,42 promila Mopedist, ki si je minulo soboto popestril z 2,42 promila alkohola, je v Lucovi zapeljal s ceste in trčil v vrtno ograjo. Na srečo se je le lažje ranil, s padcem pa je povzročil škodo v vrednosti bankovca, na katerem je podoba Ivana Cankarja. Ognjeni zublji v Trdkovl V Trdkovi je v ponedeljek zjutraj zagorelo v priročni delavnici, ki je v sklopu stanovanjske hiše. Do požara je po vsej verjetnosti prišlo zaradi napake na vodniku priklopljenega električnega aparata. Nastalo je za tri milijone tolarjev materialne škode. Pet ranjenih žensk Voznica avta je v Sotini zaradi nepravilnega prehitevanja trčila v avto, ki ga je prehitevala. Pri tem so se v prehitevanem avtu poškodovale voznica in njeni sopotnici. Nastalo je tudi za pol milijona tolarjev materialne škode. Druga voznica avta pa ni upoštevala prometnega znaka med Odranci in Melinci in izsilila prednost pred avtom, ki je pripeljal po prednostni cesti. Povzročiteljica nesreče in sopotnica sta se laže ranili, škode je za približno 800.000 tolarjev. A. B. Kako zmanjšati število žrtev v občini Moravske Toplice? Letno v prometnih nesrečah okrog 230 udeležencev Neprilagojena hitrost vodi na evropski lestvici I društvo Brezovci 5 M v službi ^Pisih ht. ^la .i ° Daidemo, da je gasilska četa v lna 1W Takaoblika)e ^^ni - ■ ko so se na ustanovnem zboru 2'IKlV'^1 easdsko društvo. V društvo SX ‘k' ^'anuv ki so izvolili prvi upra ss ,4"Q,lndr|i °dbor Prostovoljno gasil-’ -i , '! b'10 v zadnjem obdobju zelo XM1*novo orodno vozilo, lS/!1!'dm *" ly '"■I' novega prapora Člani :■ ^1^ neK sodelovali na paradi Gasil-i^XSsru^ SeŽani- ’’red dvema letoma so za >iX " histJ ^Id' Hanca Barbariča. Štefan . ' imenovan za ' ^nska enota sodeluje na ...................... Illhli n’e l),,c prvo mesto na sektorskem tek-Vr,|h 'r"" ' k zveze. V letošnjem letu so & J 1 *11 sol 7''" notraQJe prostore v gasil-X ^Pdrali dvorano ter prenovili leto želijo urediti še '■? ^ll*b ke,os so v občini Puconci ^'Iti letnico delovanja praz-^aPor adarec, beznovski gasilci pa so Mimohod gasilskih društev, ki so se udeležila praznovanja 80-tetnice PGO Brezovci. Predsednik sveta za prometno varnost v občini Moravske Toplice Franc Čarni je seznanil svetnike in župana Franca Cipota s programom prometne varnosti v občini. Osnovni namen programa je usmeritev v izvajanje aktivnosti, ki bodo pripomogle k zmanjšanju Števila prometnih nesreč in njihovih posledic. Glavni nosilci programa so moravskotopliš-ki občinski svet in njegovi organi, Policijska postaja Murska Sobota, Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, učitelji In mentorji v osnovnih šolah in razni prometni krožki. Čarni je povedal, da je v povprečju okrog 230 udeležencev na leto v prometnih nesrečah iz občine Moravske Toplice, kar je po njegovem mnenju občutno preveč. Najbolj ogroženi so pešci, ko- lesarji in mladi vozniki osebnih avtomobilov. Pešci so žrtve prometnih nesreč najpogosteje zaradi nepravilnega ravnanja oziroma odnosa voznikov, svojih napak in neustreznih površin za pešce (niso varne, ni urejenih prehodov, nedosledne oznake). Pri kolesarjih izstopajo med žrtvami otroci med 14. in 18. letom. Številni kolesarji so žrtve prometnih nesreč tudi zaradi nedograjenih in neurejenih kolesarskih stez, so pa tudi kolesarji, ki pregloboko pogledajo v kozarec. Mladi vozniki so glede na udeležbo najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč in poleg sopotnikov v vozilih tudi najpogostejše žrtve. Podrobnejša analiza vzrokov prometnih nesreč je pokazala, da je s hitrostjo povezanih približno 65 odstotkov vseh prometnih nesreč. Neprilagojena hitrost kot vzrok prometnih nesreč pa je tudi evropski pojav, ki na lestvici vodi Že več desetletij. Seveda je tu velik faktor še alkohol, saj ima voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, nekajkrat večjo možnost, da bo povzročil prometno nesrečo kot trezen voznik. Svet za prometno varnost je v svojem programu izdelal osemnajst točk, ki naj bi pripomogle k večji varnosti v prometu. Med njimi je veliko preventivnih akcij (Stopimo iz teme, Alkohol v prometu, Natakar taksi prosim. Varnost v prometu ipd.) in tekmovanj. Najbolj aktualne pa bodo kmalu aktivnosti ob prvih šolskih dneh (od 24. avgusta do 10. septembra; in ob Tednu varnosti otrok v prometu (od 1. do 10 oktobra). Tudi v občini Moravske Toplice strmijo k t. i. »viziji nič«, ki pomeni, da naj ne bi bilo v prometu nobene smrtne žrtve, to vizijo pa zagovarjajo tudi največji strokovnjaki za promet v Evropski uniji. T. K. Po naših znanih poteh Turistične prireditve Pristava - V soboto, 21, avgusta, ob 8.30 se bo začel pri vaško-gasilskem domu v Pristavi pohod v Štrigovo na Hrvaškem. Organizirata ga turistično društvo Mak iz Pristave in Turistična zajedni-ca Štrigova. Pohodniki bodo Šli iz Pristave proti Veščici mimo Stamničarjevih in mejo prestopili pri hiši družine Smolkovič. Nato bo pot vodila do Banfija in glavne ceste proti Štrigovi in jo bodo končali pri okrepčevalnici Štrigovček, kjer se bodo okrepčali. V Slovenijo se bodo vrnili prek mejnega prehoda na Razkrižju. Udeleženci morajo imeti s sabo veljaven osebni dokument. Kobilje - V Kobilju se bo začel v soboto, 21. avgusta, ob 18. uri 18. tradicionalni nočni tek po ulicah Kobilja. Start bo pred zgradbo občine Kobilje, tekači pa bodo razdeljeni po kategorijah od cicibanov, ki bodo pretekli manjše razdalje, pa do tistih, ki se bodo lotili zahtevnejše proge Ženavlje - V okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Gornji Petrovci bodo na osrednji prireditvi, ki bo v soboto, 21. avgusta ob 14. uri v Ženavljah zaznamovali tudi 70. obletnico pristanka stratosferskega balona v tem kraju. J. Ga. Gajševcl-Logarovci-Kokoriči-Berkovci V ustju Ščavniške doline Tokrat smo se odpravili na desni breg Mure, v Prlekijo. vse do turistične kmetije Darinke Kolar. Kmetija je odprta od septembra lani vsak petek, soboto in nedeljo. Idealen prostor (sprejme 120 ljudi) za praznovanje rojstnih dnevov (še posebej abra-hama), krstov, birm... ob domači hrani in pijači, v bližnji prihodnosti pa bo tu tudi možnost prenočitve. Lastnica se lahko pohvali še s priznanji, ki jih je prejela na prireditvah Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju (zlatim za kruh, srebrnim in bronastim za meso iz tunjke). Na hiši je videti s sprednje strani spo- no Heric, kjer pečejo okusen no1-kruh, na levi pa vaško kapelico stu smo se v ovinku ixlpliru!' , mačije Jožeta Farkaša mW tenih košar in »cekrov« nadaljevali po ravnim.Ta predele • ki se vije od Kokoričdo ■1 . krožajo travniki m-rjive Pred 1 —aat Izdelki ljudske obrti na Otoku ljubezni Otok ljubezni v Ižakovcih v poletnih dneh pogosto obiščejo turisti in izletniki, zato so gostitelji že nekaj časa razmišljali, da bi bilo treba ob vožnji z brodom, čudoviti naravi in »bujraškem« muzeju čez dan obiskovalcem ponujati tudi kaj iz sicer bogate ponudbe prekmurske ljudske obrti. Tega seje lotil David Horvat iz Ižakovec, ki tako Čez poletje ponuja obiskovalcem na prostoru, kisi gaje rezerviral nedaleč od reke Mure In mlina, izdelke ljudske obrti raznih pomurskih mojstrov. Njegova prodajalna je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter v soboto od 9. do 18. ure. David pravi, daje čez poletje precej obiskovalcev in skoraj vsak si želi domov za spomin odnesti tudi kak izdelek. Gre za keramične izdelke, izdelke iz slame, ličja...; na voljo so izdelki mnogih mojstrov tako iz Goričkega kot Ravninskega in Dolinskega pa tudi z druge strani Mure. Idejo ponudbe teh izdelkov je realiziral v dogovoru s Turističnim društvom S lij raš iz Ižakovec, ki se trudi, da bi ob lepi naravi obiskovalcem ponudilo čim več zanimivega, tradicionalnega. Malo je prodajalcev, ki imajo svojo trgovinico v tako lepem okolju in ves čas tudi poslušajo šumenje reke Mure, oravi David. Pa tudi cenovno so izdelki, nekateri so celo prave male mojstrovine, na voljo vsem, saj najcenejši stanejo 350 tolarjev, tisti večji in zahtevnejši pa tudi več kot 8.000 tolarjev. Prodajalec pravi, da obiskovalci običajno želijo manjše spominke ali kake manjše uporabne predmete. Med okrasnimi predmeti pa se izdelovalci lotevajo različnih tem iz tradicije življenja ob Muri, kot so mlin na Muri. s slamo krite kmečke hišice, štorklje in podobno. - J. Ga. V ospredju Granfolov križ, v ozadju del vasi Kokoriči Našo pot smo popoldne začeli v Gajševcih, majhni gručasti vasici s petdesetimi prebivalci. S spustom po gajševskem bregu smo takoj, ko smo zapeljali Čez most, zavili levo na nasip Gajševskega jezera. Tako pot po nasipu kot tudi po kolovozu pod njim je primerna za kolesarjenje a vam v primeru možnosti izbire priporočamo, da se peljete po nasipu jezera Ob tem se izognete včasih preveliki travi na kolovozu in sprostite nekaj adrenalina. Jezero je naravni spomenik ob zajezeni Ščavnici in je pravi raj za ljubitelje narave. Tu se lahko sprehajate, občudujete ptice in kdaj opazujete tudi ribiče. V upanju, da bomo zagledali tudi kakšne deskarje, smo se peljali naprej, medtem ko so nam lasje prijetno valovili v vetru. Jezero je namreč znano po čolnarjenju in deskanju, čeprav je z leti tega čedalje manj. Žal ta dan nismo imeli sreče, da bi naše oči »zaznale« kaj od omenjenega, smo pa imeli zato priložnost videti labode in race. Če vas pot kdaj zanese sem, se ob jezeru lahko v mini odpočijete in posedite, če si zaželite kakšen potep po gozdu, pa le poiščite ohranjene okope obrambnega zidu iz 15. stoletja, ki so v gozdu zahodno od vasi. Počasi smo se obrnili in se vrnili do ceste in nato zavili desno. Na levo smo si ogledali Stajnkov mlin, mimo katerega poteka Grossma-nova kolesarska pot. Kaj kmalu smo zavili levo, na ozko cesto, v razloženo naselje Logarovci. Ob večerih pazite, da vam poti ne »prekriža« kdo na rolerjih, kgjti ta cesta je kot nalašč za rolanjc. Nato nas je pot vodila prek mostu mimo Žalikove domačije (s spominsko ploščo iz leta 1945, ki je posvečena Šestim Slovencem, ki so jih ubili fašisti) Turistična kmetija v Logarovcihz lepo urejeno okolico Človekova največja napaka je preveliko zanimanje za napake drugih ljudi. G. Kahlil Pogled se nam je ustavil na odsevajočih oblakih v Gajševskem jezeru minsko ploščo Franja Magdiča (21.11. 1830), profesorja in ustanovitelja hrva-tske stenografije. Od tam se podamo naprej do križišča z glavno cesto, mimo Art Galerije Jurak, kjer nam ovinek in njiva s koruzo rahlo otežujeta prečkanje, saj v trenutku lahko pripelje kak avto. Pripeljemo se v Kokoriče, majhno obcestno naselje s 128 prebivalci,'ki leži ob potoku Lipnici. Na severu vasice vodi pot do zaselka Kokorički Prelog. Po asfaltirani cesti smo na desni strani za sabo »pustili« gasilski dom in pekar- zmajhnirn dnjim ovinkom stoji na k d križ. Pot nas je e sir ■ 1'^ pred katerim se levo vi/e ""1 pot dožnidaričevega n-mJ s Precetinec. Še malonaf^ram smo morali vložiti, a namT . do cilja - prispeli smo se v gručasto naselje v domu i i ki tneji na gričevnato deir*^. ščak in ki je s te strani zadnp'^ . spada v križevsko občino, . da v vasi občasno gnezdijo šf» v Andreji Turistično društvo Klopotec Kapela e Prleški klopotec ob sH vinogradniški stiskalni il l I i । Mednarodni pohod v Dolnjih Slavečih Letošnji mednarodni pohod športnorekreacijskega društva Dolnji Slaveči je bil že deseti po vrsti. Društvo, kije bilo ustanovljeno v osemdesetih letih, je sicer pohode pripravljalo že mndgo prej, vendar so bili zadnjih deset še posebno obiskani, saj so na njih sodelovali pohodniki iz različnih krajev Slovenije in sveta. Takšno pisano zasedbo pohodnikov gre pripisati predvsem temu, da gre za pohod, ki je registriran pri mednarodni zvezi za ljudske športe oz. Internationaler Volks-sportverbana (IVV), ki ima sedež v Munchnu, in je vanjo vključenih več držav sveta. Kot je povedal Štefan Dervarič, eden od organizatorjev pohoda, seje pred leti tudi njihovo društvo povezalo sto zvezo tako, da se podatki o njihovem pohodu tudi vsako leto objavljajo na spletni strani IW ter v prireditvenem koledarju, ki gaje mogoče dobiti po vsem svetu, Tako ni čudno, da seje tudi letos zbralo 345 pohodnikov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije m tudi iz Združenih držav Amerike, ki so prišli sem samo zaradi rekreacije in nekateri med njimi tudi po žig prej omenjene mednarodne zveze, ki nekaterim pohodnikom veliko pomeni. Druščina pohodnikov pa je bila pisana tudi kar se tiče let, saj so nekateri udeleženci pot premagovali v nahrbtnikih svojih staršev, medtem ko je bilo nekaj starih tudi več kot sedemdeset let. Ose m kilo metrska pot je bila podobna kot Z Turistično društvo Klopotec Kapela je v preteklih letih uredilo p rega je lep razgled daleč naokrog. .. nj । ’ Turistično društvo Klopotec Kapela je v zadnjih letih veliko naredilo za urejenost krajev ter razvoj turizma na Kapelskem Vrhu in okoliških krajih. V nedeljo so organizirali tudi tradicionalno postavitev klopotca pri stari vinogradniški »prešit. Na prijetno urejenem prireditve nem prostoru so pripravili tudi kul turni program, v katerem je nastopila folklorna skupina Kulturnega dru prejšnja leta in je vodila predvsem po domači vasi. Pohodniki so morali premagati tudi nekaj vzpetin, vendar so se lahko vmes tudi okrepčali, preden so končali pohod pri vaško-gasilskem domu, kjer so organizatorji udeležencem, ki so se pohoda udeležili v večjih skupinah, podelili tudi pokale. Kot je na koncu povedal še Štefan Dervarič, želijo naslednje leto podoben pohod pod okriljem IW organizirati skupaj z Avstrijo in Madžarsko, tako da bi ga imenovali Pohod treh dežel. - Besedilo in foto: C. K. štva Janka Divjaka Kapela, nastopil pa je tudi glasbeni ansambel kapelskega turističnega društva. Vsi obiskovalci so dobili tudi brezplačno porcijo štajerske kisle juhe, za vino pa so poskrbeli v kapelskem vinogradniškem društvu. Osrednji dogodek je bil seveda postavitev klopotca, simbola teh vinorodnih krajev, pri čemer so poudarili, da gre za prleški klopotec s štirimi vetrnicami, saj so v nekaterih sosednjih krajih v preteklosti postavljali klopotec s šestimi vetrnicami, ki je tradicionalno znan za haloški in nekatere druge vinorodne okoliše. l'i > besniub prevre-društva Jožeta Tkalca y^rh letih delovaiip K saj so uredili pnredimi" carico in pokril staro bijopa Cudizaurefi""-^ gozdno učno vrsto odmevnih prirod’ ^j1' n’k kostanja in nn^J K banju štajerske kisle lovi poti pa tudi izleti. Pred tremi,,lcseCI ljudmi tudi vinsko mo, ske trte na svetu z mariv0 »STNIK 19. avgust 2004 ŠPORT Novinarska konferenca košarkarske reprezentance Slovenije Aleš Pipan: »Tu so odlične možnosti za delo in bivanje« Posebno priznanje za odlične rezultate Maja Uršič na olimpijskih igrah! ^čunajo na zanesljivo uvrstitev na evropsko prvenstvo košarkarska rev Mnrski Sobo-df." del priprav na del J v Beogradu. Prvi rj 50 varovanci Aleša Rogli. Med Pnailr; " "!|i pripravami v irina M slovenska iz dvakrat pome ril.i PGu. , dva dni pozneje Soboti. sto^" '"O tekmo z Madzar-“tiv dvorani OŠ I v ObOt' 'n ^licitacijsko ; ' reprezentance za na- Prvenstvu s -l................. V ^T. 11 11 ih v soboškem na-«t bE'Oce,«ru BTC novinar njej so bili organ^«orjcv KK reit'v Sobota, Košarki tren? S,Ovenije, reprezen- ”^*1 koGrkarii. ^SJeVSeh napada Pr V?ripriva(ni v Murski odlične mož’ ^(J^'W.qeuvodo-^urkarskc repre ‘MešPipan. ^ziiCk'pe Krava- Posebno zadovolj stvo nad odličnimi pogoji v Murski Soboti, zato je prepričan, da bodo uresničili vse zastavljene cilje glede priprav. Od trenerja Pipana smo tudi zvedeli nekaj več o igralcih. »Na začetne priprave sem poklical 15 igralcev, ki so se vsi, razen Vuja-ČiČa, ki se je odpovedal sodelovanju v reprezentanci, odzvali. Od začetka priprav so z nami naslednji igralci: v obrambi Jaka Lakovič, Beno Udrih, Sani Bečirovič, Nebojša Joksimovič, Saša Ožbolt in Aleksander Capin, krilna igralca Marko Maravič in Boštjan Na-chbar, centri Primož Brezec, Rašo Nesterovic in Uroš Slokar, na poziciji štirice pa Ivica Jurkovič, Marko Tušek in Goran Jurak« Ves čas na voljo Igralci lige NBA Seveda nas je zanimalo, kako bo z igralci iz ameriške profesionalne lige NBA? »To je pač ekipa, s katero smo skupaj od prvega dne, in tako bo ves čas do zadnjega dne kvalifikacij, ne glede na to, da nekateri igrajo v ligi NBA, to so Nesterovič, Poleg Aleša Pipana (drugi z desne) so optimisti tudi člani slovenske košarkarske reprezentance. Foto: J. Z. Udrih, Nachbar in Brezec Če se bomo ze pred koncem kvalifikacij uvrstili na eyropsko prvenstvo, kamor vodita prvi dve mesti iz skupine, se bom odločil, kdo se bo lahko predčasno vrnil v svoj klub.« In kakšna so pričakovanja od tokratnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo? »Pričakovanja so vsekakor velika. Slovenija je bila do zdaj na vseh evropskih prvenstvih, zato si tudi mi ne smemo privoščiti, da se ne bi uvrstili na evropsko prvenstvo. Katero mesto v skupini bomo dosegli, v tem trenutku ni tako pomembno, saj prvi dve mesti vodita na evropsko prvenstvo. Naš cilj je, da to mesto dosežemo čimprej in čim manj stresno « Sicer pa člani slovenske košarkarske reprezentance trenirajo dvakrat dnevno v športni dvorani prve osemletke v Murski Soboti, ih sicer od 10 do 12 ter od 19. do 21. ure. Posebna pozornost je namenjena taktični pripravi igralcev. »V tem obdobju potrebujemo mir za normalen potek priprav, saj so cilji jasni. To je uvrstitev na evropsko prvenstvo,« je dejal Aleš Pipan. Kanček v mozaiku uspešnih priprav Predsednik KK Radenska Crea-tiv Sobota Slavko Domjan pa je povedal, da je ena od njihovih poglavitnih usmeritev popularizacija košarkarske igre. »Zato je vsaka reprezentančna akcija v tem prostoru precej odmevna. V preteklih letih smo že organizirali dve kvalifikacijski tekmi A-reprezentance z Belgijo in Češko, lani pa so bile v Murski Soboti kvalifikacije reprezentanc do 20 let za evropsko prvenstvo, ki jih je slovenska reprezentanca uspešno prebrodila in na letošnjem evropskem prvenstvu zasedla prvo mesto. Upam, da je kanček v mozaik teh priprav dodal tudi naš košarkarski klub, ki je bil lani izbran za najboljši športni kolektiv v Pomurju in občini Murska Sobota. Ves čas nam stojita ob strani Radenska in Zavarovalnica Triglav, kot glavni sponzor sobotne prireditve pa Spar. Pričakujemo polno dvorano, torej okrog tisoč gledalcev, ki bodo lahko znova videli najboljše slovenske košarkarje.« Milan Jerše Za 17-letno (rodila se je 10. marca 1987) judoistko Majo Uršič iz Murske Sobote, ki tekmuje za celjski judoistični klub Sankaku, bo ostalo letošnje poletje v zares lepem spominu. Kor posebno priznanje za izjemne tekmovalne dosežke v pretekli sezoni, ko je bila kar trikratna državna prvakinja v judu, in sicer v kadetski, mladinski in članski kategoriji do 23 let, osvojita pa je tudi srebrno odličje na lanskoletni olimpiadi mladih v Parizu, so se namreč v ostri konkurenci odličnih slovenskih mladih športnikov odločili, da jo kot zelo uspešno in vzorno športnico popeljejo na največje športno tekmovanje na svetu. »Ogled olimpijskih iger v Atenah pomeni zame zares veliko, saj sem ponosna, da so med kopico odličnih športnikov v Sloveniji izbrali ravno mene. To mi bo gotovo precejšnja spodbuda za nadaljnjo športno dejavnost«, pravi skromna športnica in odlična dijakinja Maja Uršič Maja Uršič tik pred odhodom na olimpijske igre. Foto: M. J. »Kar tri moje klubske kolegice bodo Slovenijo zastopale na tokratnih olimpijskih igrah. To so Petra Nareks, Urška Žolnir in Lucija Pola vder Vse tri so odlične tekmovalke, s katerimi ves čas treniram trikrat dnevno. V hudi konkurenci zaradi svoje mladosti seveda še nisem mogla priti v ožji izbor. Trdno pa verjamem, da bom tekmovala na naslednjih olimpijskih igrah čez štiri leta v kitajskem Pekingu,« je prepričana mlada judoistka. »Od naših tekmovalk pričakujem kako medaljo. Iz Slovenije bo tekmovalo pet judoistov, to pa je prvič v zgodovini tega športa. Nastopil bo le en član in štiri članice. Nikjer na svetu pa se še ni zgodilo, da bi bile kar tri tekmovalke, kot je v našem primeru, iz istega kluba. Kot mi je znano, bosta na OI nastopili le dve Japonki iz istega kluba. Stanovala bom v 30 kilometrov oddaljenem kampu od olimpijske vasi. Ves čas iger bom sparing partnerica mojih kolegic, ki se bodo borile za čim boljšo uvrstitev.* Ne gre prezreti, da je Maja Uršič že vrsto let državna prvakinja v judu v kadetski in mladinski konkurenci, letos pa je slavila tudi med članicami do 23 let V slednji kategoriji bom novembra letos nastopila na evropskem prvenstvu v Ljubljani. »Upam, da se bom v tej konku-renči dobro odrezala, čeprav bom letos prvič tekmovala kot mladinka. Zato ne vem, kakšne bodo moje nasprotnice.« Jeseni bo nadaljevala šolanje v četrtem letniku srednje elektrotehniške šole v Celju. Tam je že tri leta članica judo kluba Sankaku, kjer trenira pod budnim očesom selektorja slovenske reprezentance Marjana Fabjana. Ker je na treningih zelo vztrajna in marljiva, lahko od nje upravičeno pričakujemo še vrsto odličnih nastopov doma in v tujini. Milan Jerše uni OK Pomurje - Galex -MIR ^ko dolgo bo soboška odbojka pastorka? o h • — „ JeP° statutu kluba Poteke! že 29. Klub, ki se je C. ih' ■ »"Skl »d-Vlobh ‘" rok°metm klub, posameznih RSi A1;1-1"1 °wine k 1 'c vedno traja, leta 1 ''1 1 -proračun v 1 državni h, '4h p ' Vsemi selekcija 1 'h vodenja klu-'• 111 i>h 5111 zhoru marca v sili kot neko "'ieinkonti-• vt kolektivih pa Tthh\1( ' " 1 Profesional-SoS'a,'' rn *4» J' Šle 3 3 3 2 2 3 3 3 3 3 2 2 2 1 1 1 1 t 0 0 0 1 1 0 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 2 2 3 4:1 3:0 5:1 4:0 3:2 4:4 2:2 3:4 0:5 3:5 2:9 7 7 6 4 4 4 4 4 1 0 0 Ši r‘.‘ ' ^5,' Gonca Primorje, ^■Olii^?ile K°Pef-Lju-^ urij^nr^ ^01^3 (sobota Maribor" B°la kfajina' Nafta o: 1 (0:0) :C' ^f^rško b* . <■ ’ 3 2 2 2 2 2 2 I 1 1 1 1 D 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 1 2 7:4 5:1 4:2 4:2 2:1 3:2 3:2 3:3 2:3 2:4 3:7 0:7 6 4 4 4 4 3 3 2 1 1 0 0 ...- M 2 A- - Livar, Dravinja - Dra- . i ■ Audar, Tligjsv, Ki Livar, S**. >lje Stall ^anci °dranci ■ . ' l\n • ^’P Nil- 1 1 ^o-'i ?a^°“ 1 <> L’ut0‘ ■ Pan ' Pola‘ ^.^ijaGabe-^K^^dm ■^ps ^.Poh-“'^-Carda H,. Mincio., K ^2:1 X?^ln 8??^x®Xod Holermuos Ormož - Črenšovci 3 5, Zavrč - Kovinar Štore 6:1, Paloma - Šoštanj 0:0, Stojnci - Šmarje pri Jelšah 3:1. Odličen start Veržeja Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik Polegek (Slov. Konjice), strelci: 1 : 0 Košar (16), 2: 0 Fras (28), 3:0 Vogrinčič (66), 4:0 Puhar (78), 5:0 Vogrinčič (87). Veržej: R Hanžekovič, Vidmar, Košar, Kovačec, Pučko, Kaučič (Hanžekovič, 79), Fras, Mertuk (Novak, 84), Kerec (Puhar, 46), Vogrinčič, Sunčič. Preobrat Križevec Igrišče v Slov. Bistrici, 150 gledalcev, sodnik Koren (Turnišče), strelci: 1 : 0 Jelenko (37), 1 : 1 Preininger (54), 1: 2 Preininger (59), 1: 3 Škerlak (62), 1 : 4 Šnepf (85). Križevci: Kamnik, Čarni, Ulen, Kerčmar, Pojbič, Skerlak, Grkinič (Kutoš, 77), Malačič, Preininger, Bencik iPondelek, 86), Horvat (Šnepf, 59). Rumeni kartoni: Ulen, Hor vat, Grkinič. Črenšovci skoraj zapravili veliko prednost Igrišče v športnem parku v Ormožu, 350 gledalcev, sodnik Vinčič (Maribor), strelci: 0: 1 Tkalec (24), 0 : 2 D. Horvat (36), 0: 3 Matjašec (46), 1 3 Prapotnik (72), 2 : 3 Jurčec (74,11 m), 3:3 Habrun (84), 3 :4 Kavaš (88), 3 : 5 Gyorkdš (91). Rdeči karton: Jerebič (Ormož) v 59. minuti. Črenšovci: Pečelin, Kulčar, Matjašec, G. Horvat, Maučec, Hozjan (Padar,46), LackoviČ, Trener Veržeja Bogdan Črnko je lahko zadovoljen z visoko zmago svojega moštva. Foto: M. J. Tkalec, Zlatar (Gyorkbs, 581D Horvat (Virag, 82), Kavaš. Poraz Tišine v Rušah Igrišče v Rušah, 100 gledalcev, sodnik Goričan (Loče pri Poljčanah), strelci: 1:0 Mori (40), 1:1 Ulen (48), 2 1 Mori (78), 3 :1 Mori (86). Tišina: Prša, Poldauf, Pucko, Šnurer (Fajfar, 78), Ulen (Da. Grah, 81), Gomboc, Verban, De Grah, Čontala, Kranjc, Kous. Rumeni kartoni: Ulen, De. Grah, Šnurer. Pari 2. kroga: Križevci - Veržej, Tišina - Paloma (obe 22.8 ob 17.30), v soboto pa Črenšovci - Bistrica, Kovinar Štore -Šmarje pri Jelš ali, Šoštanj - Stoj n- * ci, Železničar - Pohorje, Zavrč -Holermuos Ormož. Ženski pokalni nogomet Pričakovana visoka zmaga Pomurk V1 krogu pokala NZS so se igralke Pomurja LEN iz Filovec pomerile v gosteh z novincem Slovenj Gradcem in zmagale z visokim rezultatom 15:0, Pomurke so bile boljše nasprotnice in dosegle več kor ducat zadetkov, Razpoložena je bila ponovno Anica Korpič, ki je kar devetkrat zadela v polno, enkrat tudi iz enajstmetrovke. Druge strelke; Govek in Niki po 2, Jevtič in Milkovič. S to zmago so se uvrstile Pomurke v naslednji krog ženskega pokalnega tekmovanja. F. H. 345 pohodnikov po Dolnjih Slavečih Športnorekreacijsko društvo Dolnji Slaveči je pripravilo 10. mednarodni pohod na dveh progah. Pohodniki, skupno jih je bilo 345 iz Nemčije, ZDA, Avstrije in Slovenije, so bili najbolj navdušeni nad 10 km dolgo progo, tisti bolje telesno pripravljeni pa so brez posebnih težav premagali tudi 20 km dolgo progo. Pri udeležencih mednarodnega pohoda je zanimivo, da je bilo le 120 pohodnikov iz Slovenije, kar 225 pa jih je bilo iz tujine Najštevilčnejši skupini sta bili s 40 pohodniki iz Konigsdorfa in Lizendorfa iz Avstrije, najstarejši pohodnik je bil 72-letni Sep Maier (Lizendorf), najmlajši pa je bil 3,5-letni Dušan Sukič iz Društva Peški (Motovilci). (tg) 22 MULARIJA 19. avgust 2004 - «$B Vnuk Jaša je želel pomagati V Pristavi je doma znani mesar Franc Kolar. Te dni je bil pri njem na počitnicah vnuk Jaša Rošker, kije na vsak način želel pomagati dedku pri izdelovanju hrenovk. To delo ga je zelo veselilo. Sicer pa, kar se Janezek nauči, to Janez zna ali iz malega raste veliko. K. K. Prečkanje ceste Ohranjajo ljudske plese Občutek Tekli so dnevi, meseci in leta. Tako kot vsi otroci sem bila tudi jaz živahno in nagajivo dekletce. Moj dan seje začel že zgodaj zjutraj, ker sem morala v vrtec, popoldneve pa sem preživljala doma, prav tako tudi sobote in nedelje. Mama mi večkrat pripoveduje stvari, ki sem jih ušpičila v otroških letih. Dogajale so se lepe stvari, a sem večkrat mamo in atija tudi zelo prestrašila. Včasih me je pazila tudi babica, ko je mama imela opravke v hiši. Ker nisem edinka - Imam sestro dvojčico Saro -, je to velikokrat bilo še težje. Babici sva tako večkrat pobegnili ena v levo, druga v desno stran. En četrtek naju je babica s sestro pazila zunaj. Igrale smo se na gugalnici, a babica ni opazila moje odsotnosti. Ker smo takrat živeli v Lomanošah ob glavni cesti, je mama skozi okno opazila, da se na cesti nekaj dogaja. Takoj je stekla k babici preverit, če sta oba otroka pri njej. Seveda meni ni bilo. Babica je bila prepričana, da sem jaz pri mami v kuhinji. Obe sta se takrat zelo ustrašili in stekli k cesti. Slišalo se je »trompe-tanje« tovornjakov in osebnih avtomobilov, a ustavil ni nihče. Iz radgonske smeri se je prav takrat s kombijem pripeljal sovaščan Ivan Vrbnjak in ustavil4 promet. Vzel meje v naročje, ko sem mirno, brez strahu korakala Čez cesto. Na drugi stra ni ceste je soseda z ruto na glavi okopavala in sem jo zamenjala za babico, saj ji je bila zelo podobna. Gospod Ivan me je izročil mami, ki me je sprejela s solzami v očeh. Bila je tako Šokirana, da se mu niti zahvaliti v tistem trenutku ni mogla. Zdaj vem, da biti mama res ni lahek poklic, Še posebno, če imaš tako nagajive in radovedne otroke. Tamara Prajndl, 5. c, OŠ Gornja Radgona V gozdu Na Osnovni šoli Tišina je imela folklorna dejavnost prve zametke pred 20 leti. V tem času se je v folklorni skupini menjalo veliko generacij učencev, ki so postali tudi dobri plesalci v odraslih folklornih skupinah v kulturnih društvih občine Tišina. Tudi sedanja starejša folklorna skupina ima v šolski vitrini lepo Nekega dne je šla družina Jazbečar s kužkom v gozd po gobe. Na pot so se odpravili z avtom. S seboj so vzeli vrečko, košarico in majhen oster nož za čiščenje gob. Ko so prišli tja, Jim je postalo hladno in nadeli so si jopiče. Komaj so prispeli, že je očka videl prvega jurčka. Kot ponavadi jih je največ našel prav on, a jih tudi sin Blaž ni našel malo. Ko je gobo zavohal njihov pes Dino, je zalajal. Enkrat je pes zavohal gobo tako daleč, da so ga Jazbečarjevi samo slišali, videli pa ne. Družino je to zaskrbelo in brž so se odpravili iskat Dina. Bili so zelo prestrašeni, saj ga nekaj časa število pokalov, priznanj in pohval za nastope, kar jim je seveda še vzpodbuda, da bodo s plesi nadaljevali tudi v prihodnje. Plešejo predvsem prekmurske plese. V skupini je deset plesalcev, šest plesalk pa poje. Nazadnje so se predstavili na medobmočnem srečanju otroških folklornih skupin seve- rt tfl niso našli. Iskali so ga kar eno uro, a ga niso našli. Odšli so domov in obvestilo, da seje izgubil pes Dino, hitro objavili na radiu. Takoj ko so za to obvestilo izvedeli lovci, so ga šli iskat. Tudi oni so ga iskali kar nekaj časa. Našli so ga komaj po dveh urah. Pes Dino je bil osamljen in vedel je, da ga iščejo. Jazbečarjevi so doma že nestrpno Čakali. Lovci so ga pripeljali domov in vsi so bili srečni. Imeli pa so tudi srečo, da niso dobili nobenega klopa. Lovcem so se zahvalili in začeli preštevati, koliko gob je kdo našel. Bianka Bačič, 4. c, OŠ I. Murska Sobota rovzhodne Slovenije na temo Folklora, naše veselje v kulturnem domu v Veržeju z odrsko predstavitvijo »Kak je, da si bo-us«. Predstavili so plese Marko skače, šoštarska, sotiš in ša-marjanka. Vodja plesalcev je Zlata Meričnjak, za petje pa skrbi Alenka Brulc - ŠipliČ. J. Ž. Včasih sem vesela, včasih žalostna, nikoli molčeča, vendar prijazna. Včasih se počutim, a samo včasih, daje ob meni veliko ljudi. A vem, da so to le moji občutki. Mateja W » Ko začutim, da sem slabe volje, sploh ne vem, kje sem. Ali v hiši ali v gozdu? Ko se igram, začutim bolečino v situ Naenkrat bolečina mine in spet je vse v redu. Denis W * m Ir it It Ko začutim, da ml nekaj manjka, še sama sebi sem brezvezna In dolgote&s Nič mi ni lepo, mamico podim iz »mr-ker danes ml res 8« >ii Irt tu M *1 It h Spomin Te velike oči gledajo me vsak dan; ta glas vzklika -Mama« vsako jutro in zvečer. Roke se me oklepajo vedno bolj in bolj. Da, to je moj otrok, tako majhen, a v srcu tako velik. Rada ga imam. Gledam, kako odrašča... Ne kliče me več mama, ne čutim topline njegovega objema, njegove oči se me sramujejo. Da, to je moj otrok, ki sem ga ljubila, ljubezen se Je vračala, dokler se ni izgubita. Sedaj le spomin, lep spomin iz srca, otroka pa so pokopala mamila. Monika Hamler, 8. raz., OŠ Bakovci V medvedji šoli V medvedjo šolo hodijo medvedki. Poučuje jih medo Brundo. Ker je strog, ga učenci ubogajo. Imajo ga zelo radi, ker so na njihovem jedilniku največkrat med in hruške. Saša Osojnik, 2. b, OŠ Cankova Občutek je ta pravi, ko se sam na glavo Nikoli ne vem, ko česa ne smem. Zdaj tavam sama pr žalostna, začudiva. z neumnostmi v g&d in pravi občutek je vedno tam, kamor sl ne upaš sam. £ Doris Zadravec^ 9 Franceta Prešerna Strah im* velike ft Očka in mamica H zdavnaj priti. Jaz P3 ’ dno sam doma. Naenkrat /a Hitro sem odšel Bilo me je z^lo ropar, sem pomBlU-stopil do vrat in P°^lea kalo. . n Zagledal sem sem odprl vrata. SW v kuhinjo, fam da me je bilosir^n ' -škrtal ključ. Odprl s* mama in očka. Strah je ima 2. a, ° s vbinik-W. avgust 2004 NA SCENI e r J' « 3 3 ’«počitnice postanejo podaljšek pouka Imaš še zadnjo priložnost se učijo celo šolsko leto, drugi pa se učimo samo dva meseca,« ^povedal sošolec, ki je vsako leto pridelal kakšnega »popravca« k/i redim mdi uspešno opravil. nTt|ato se spomnim v teh dneh, 'P® šolah še potekajo popravni bo jt pred vrati jesenski rok m ko dobivajo dijaki še za-FdkrŽnimj, da popravijo »sta-ln h vpišejo v višji letnik, šilu in $ |em odrešijo vseh in tudi svoje starše. ’hkn |H>pUvni izpit ali neuspe-"Wiena matura pokvari počitni-Wr." beli dan Nafflesto da (n rtj zabave, pa te starši j ( hVqr • -i in usmerjajo proti zvez-Pr, ;< ni pa te prav oh j^wlnosij spominjajo na »tvoje h N: m m hudo* No, čeprav, te tudi, ih m je nekdo pride-ker mu je med počitni-dolgčas. Ups, tega bolje spoznati aJ'311' mrd letom resda niso , ■ k. uo pogledali v knjige ali pa T sedeli na ušesih, kot radi */'■ lahko pa tudi, da je bil tak "’1'itin. slab učenčev dan, pa dan in najbolj raz-t. " ‘n pidi »zaključni šus« Vsem * kd ij pndtjo obdobja razoča-trdnih tal pod nogami, želimo priti, in pridejo Vi tesnično nismo pri- Hi zaslužili. dobra šola v življenju. Tudi za družino, kako zna v težkih trenutkih držati skupaj. To ugotovijo šele čez čas, seveda. Marsikdo, se v tem obdobju nauči predmeta, da ga dobro obvlada tudi za naprej. Poznam take, ki so prav zaradi tega, da bi dokazali svojemu profesorju. Inštruktorji - klic v sili Da je sedaj treba ujeti zadnji vlak, je že jasno. Toda, kako se (najučiti, da bomo uspešni. Dober klic v sili so lahko tudi Oglasi študentov in absolventov, ki ponujajo inštrukcije in pomoč pri učenju »Dijake pritegne tudi cena, saj lahko pridejo za isto vsoto večkrat « K študentom pa raje pridejo tudi zato, ker je odnos pri učenju povsem drugačen, pristnejši in bolj sproščen, zato si bolj upajo vprašati, če česa ne razumejo. »Tudi dvakrat ali trikrat mu razložim, kdor pač snovi ne razume. Dijaki pridejo na prvo uro, kjer najprej skupaj ugotovimo, česa ne vedo in čemu je treba dati večji poudarek Da se snov dobro naučijo, pa je potrebno kakšnih osem, deset Vaše pesmi. Pesem življenja Verjeti nekomu, nič ni zaman. Pozabiti žalost, iti v nov dan. Prijateljstvo negovati, zaupati vanj. Ljubiti nekoga, živeti od sanj. at lKLMTF Huni ^Vec«je lahko ’’k-r- X " n’ konec sveta. Obstaja JUjij "'R1 Priložnost In vsaka j. °bra in se lahko iz nje kaj , M iz te seveda, tako tisti, ’101 nie8ovi starš' Me* Hi Cr'krivi’° “Atelje in jim '4 . /?' drugi pra- tudi popravni izpit Pogovor o odvisnosti v Gornji Radgoni hv_ - kako znajo matematiko, odšli študirat matematiko, jo tudi končali in so danes profesorji matematike. »Cvek* še ne pomeni, da se tega predmeta tudi ne bi mogel dobro naučiti. Dokažite to svojim profesorjem. Z dobrim znanjem, seveda. Ne pa, kot nekateri prakticirajo, da se na izpitu delajo preveč pametne. Za to bo še veliko priložnosti. Pozabite na sorodnike in prijatelje, ti nimajo časa, ko jih potrebujete. Najbolj iskana so znanja iz matematike, fizike in tujih jezikov. Iz radovednosti sem tudi sama odtrgala listek s številko za inštrukcije Sodoben izum, ko je številka napisana na list, potem pa si jo odtrgaš, da ti ni treba prepisovati. Dobra pogruntavščina. ur,« je povedala Janja. Dodala je tudi, da jo dijaki radi pokličejo in ji povedo, da so bili uspešni. Po rezultatih sodeč, je mnogim pomagala, da so uspešno opravili izpite. Za isto vsoto pridejo večkrat |Ja d"u se vPra^am’ T'3 n ' pomaSa,a ^antu 'z PomuijX dnevi končal svoje mlado življenje Oglasila se je Janja Plohl, študentka nemščine in prevajalstva, ki inštruira nemščino Povedala je, da je v teh dneh veliko povpraševanja in da mladi, ki potrebujejo f>o-moč, radi pokličejo študente. Za eno uro učenja plačajo dijaki 1500 tolarjev, morda kje manj, drugje več. Pri »pravih inštruktorjih«, pri profesorjih in učiteljih, pa je veliko dražje. Za 45 minut učenja morajo odšteti nekaj tisočakov, tri tisoč in več. Držimo pesti! In v teh dneh, ko nekateri uživajo še v zadnjih počitniških dnevih in želijo početi vse tisto, za kar bo čez leto manj priložnosti - za poležavanje, lenarjenje -, morajo nekateri trdo prijeti zadelo ter guliti zvezke in knjige. Pri tem pa si tudi vztrajno ponavljajo, da bo prihodnje leto povsem drugače. Škoda je počitnic za preresno delo, ampak če do tega vseeno pride, potem se je treba tega lotiti z vso odgovornostjo in se na koncu veseliti uspehov. Držim vam pesti, da bi vam prav vsem uspelo. Izkoristite pa tudi kakšen klic v sili. A. Na na Rituper Rodež Vanja Kokol Prijateljstvo (akrostih) Prijatelji so nekaj posebnega. Radi te imajo. In pazijo nate. Jaz jih ne bi zamenjala Ampak se včasih tudi skregamo. Toda kmalu se pobotamo. Eni so veliki, drugi majhni, Leni tretji, delavni četrti... Jaz jih imam rada takšne, kot so. So... kot sonce, ki sije. Trava, ki diši. Veliko srce imajo in Objem, ki te potolaži. Tjaša Po dežju diši Po dežju diši, se že oblači, grmenje se stopnjuje, blisk nebo osvetljuje. Ptice so se poskrile in murni odložili goslice, vsak išče zavetje, ker nevihta približuje se. Blisk para besno nebo, Bog jezi se hudo in dež neusmiljeno umiva zemljo, velike in majhne mlake nastajajo. Po dežju diši in že pojejo ptiči, za gosli prijeli so murni, ker sonce vse prebudi, sonce črne oblake spodi. Po dežju diši, po pravkar umiti zemlji, iz katere megla se kadi, ker jo sonce suši. Sonja Vaša čustva Bolečina! Solze, ki spolzijo po mojem licu, niso solze sreče, ampak so solze bolečine. Bolečine, ki v mojem srcu si jo povzročil. Ti. Ti, samo ti. A si se sploh zavedal, da sem takrat bila Še majhna deklica, ki je bila zaljubljena vate. Zdaj sem postala dekle in šele sedaj sem spoznala, kaj si mi storil in kako si me prizadel. Če si me prej ti imel za igračko, boš zdaj ti postal ta igračka in spoznal boš, da ni lepo imeti bolečino v srcu. Matička KS de’“vn° Društv° za preprečevanje odvisnosti Gor-/ ij '7 ha te, / ^^ml aktivnostmi pripravilo tudi zanimivo srečanje ' Lr.j ^'"v d/ SedaJ na dnu se vprašam, kam in kako ... Na srečanju, ' ^““'Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni, je na vpra- XZ/MG^^dstavnik Karitas in slovenski koordinator skupnosti . ' Wis,',''' '/vone Žnidaršič. Govoril je predvsem o zdravljenju v* nasploh in o tem, kako je mogoče komu pomagati. m Prob] *' ve^° preveč ljudi neupravičeno zapira oči pred kruto ' i'^1 ^Crnat^a odvisnosti pri nas vedno večja. Na srečanje je prišlo kar * ’ odvisnikov in potencialnih odvisnikov ter tudi nekaj oždra- tit.lii ' Mi ।."' zainteresiranih, ki so slišali veliko koristnega. Nekate-wo enMva izkušenj zelo dobrodošla. Žal smo videli tudi objokane ^h^ili^ 1 hupale, saj jim nikakor ne uspeva prepričati hčera ali sinov, .. t /' '"l ?a način zdravljenja od odvisnosti. Prav zato je bilo tudi S' Mu Mjcvj J skupnosti, ki je predstavil tudi vse štiri obstoječe N°vi Goricij Čadrg pri Tolminu in Vreme pri Divači za 'r ' ^vei , tnw 1 23 žcns,ce)- Novoustanovljena pa je tudi komuna pri ( ih 88 , ' 1 goricah V vseh omenjenih skupnostih in v komunali v lu-p.’XjMa D. °Ven$kih odvisnikov. Žal pa ne zdravljenje v komuni ali kje • ii|t. ,' ”ntiv» niso pomagali mlademu fantu iz Pomurja, ki je pred -h,;'[^življenje. ln odvisnost tudi slovenska resnica (imamo okoli 15.000 Hn Pre dobra motivacija za vsakega posameznika,« je med \Xiji " ^fav ' 'n dodal-da <»Pravi vsakdo pred odhodom v komuno hi ' bj v rnib pregledov, saj bi bilo skrajno neodgovorno in nepošte-uPnost sprejeli nekoga, ki je morebiti okužen s hepatitisom O. Bakal Prvi moto zbor kluba Moliboga Od petka do nedelje je potekal v Lukavcih prvi moto zbor hikavskega kluba Moliboga, ki je po mnenju večine obiskovalcev zelo dobro uspel. V soboto je bilo »taboljše*, še posebno zvečer, ko je bilo res noro. Ob treh se je okrog 220 motoristov popeljalo na panoramsko vožnjo skozi Cezanjev-ce, Branoslavce, Radoslavce, Precetin-ce, Logarovce, Ključarovce in nazaj do Lukavec, nato se sledile igre. Motoristi različnih klubov so se tako najprej pomerili v potiskanju soda s pivom (seveda z motorjem), nato v pitju piva in na koncu še v vlečenju vrvi. Igre so trajale do večera, prvo mesto pa so zanesljivo odnesli Jezerski duhovi. Sledila je zabava do poznih jutranjih ur ob pijači in jedači tako v šotoru kot pred odrom. Od glasbenih gostov je, kot bi dejali mladi, totalno »vtrgal« Lovšin, ki je, ko sta si ga »privoščili« slačipunci v eni svojih točk, ki so zadovoljile predvsem oči moške populacije, ostal še brez hlač Zabave in dobre volje pa ni pregnalo niti slabo vreme. Andreja Kurbos Ena začetnih točk Lovšinovega nastopa, ko je bilo dogajanje pred odrom še umirjeno. 24 DOBRO JE VEDETI 19. avgust 2004: VES1W Prekmursko društvo v boju proti osteoporozi Vse več žensk pa tudi moških v Sloveniji in drugje po svetu oboleva za osteoporozo. Z boleznijo, ki se ne napove, ki nase ne opozarja. Potem naredimo le majhen neroden korak in nekaj poči, se zlomi. Največkrat zapestje, vretence, rebro, kolk ... In ugotovitev: v kosteh je več luknjic kot trdne snovi. Ker je v slogi moč, so se začela ustanavljati društva obolelih za osteoporozo. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno leta 1997 v Ljubljani. Prav kmalu se mu je pridružilo še več društev po vsej Sloveniji, potem pa je bila v letu 2000 ustanovljena zveza društev z namenom, povezati bolne, jim približati vedenje o osteoporozi, da bi jo lažje premagovali in znali živeti z njo. S podobnim namenom je bilo 28. februarja 2003 ustanovljeno Prekmursko osteološko društvo Murska Sobota. Čeprav mlado, je zelo uspešno in delavno. Šteje 210 članov, število članov pa se iz dneva vdan povečuje, to pa dokazuje, da je takih bolnikov tudi pri nas veliko Ker se v društvu zavedajo, da lahko sami storimo marsikaj, da lahko poskrbimo za ustrezno prehrano, za dovolj gibanja in zdrav način življenja, so se zadeve lotili z izobraževanjem svojih članov in članic. Organizirana so bila številna predavanja: Obvladajmo osteoporozo. Živimo zdravo, S hrano do zdravja, Dejavniki tveganja in Kako premagati stres s sprostitvenimi vajami. Vsak torek je organizirana skupinska hoja, vsako sredo telovadba, ki poteka pod vodstvom fizioterapevtke, ob sobotah je kolesarjenje. Organizirana so bila tudi letovanja na morju in v toplicah, delavnice ročnih del, enodnevni izleti. Na posebno zadovoljstvo članic in Članov društva so jim bile omogočene brezplačne meritve kostne gostote z ultrazvokom na petnici, ki nas lahko pra vočasno opozori na možnost obstoja osteoporoze. Preiskovanke, pn katerih se je pokazal sum obolelosti za osteoporozo, so bile deležne še dodatnega popusta pri merjenju kostne gostote z aparatom DXA v centru Medivita, d. o o., v Banovcih. In kakšni so načrti društva? »Veliko nalog je še pred nami. Ena od prednostnih je, približati dejavnost našega društva ženskam na vasi. Ugotavljamo, da so ravno ženske s podeželja zaradi svoje oddaljenosti od mesta nemalokrat prikrajšane za nasvete o pravočasnem odkrivanju bolezni in ustrezni kasnejši pomoči Prav tem ženskam bi radi organizirali predavanja za boljšo kakovost življenja v bližini njihovih domov, da bi jim bila tudi zadnja tretjina življenja prijetna,« je povedala podpredsednica društva Zdenka Podlunšek. F. C. POMURSKE LEKARNE w. po m u rske-l e ka rne sl razkrivajo zdravilne skrivnosti Fotostaranje kože Tako notranji kot zunanji dejavniki postarajo kožo. Zoper prve smo nemočni, saj se biološko starajo vsi deli telesa in koža pri tem ni izjema. Zunanji dejavniki so UV-se-vanje, kajenje, veter in nekatere kemikalije. Ti neposredno pospešijo staranje kože, a so obvladljivi ali se jim preprosto da izogniti. Prezgodnje znake staranja kože na obrazu pogosto pripišemo kumulativnim vplivom UV-žarkov ali fotostaranju. Znaki Prezgodnje staranje kože prepoznamo po spremenjeni barvi kože, njeni drugačni sestavi in slabši funkcionalni sposobnosti. Bledo rumena barva, dodatno pa še neenakomerno obarvani madeži in vidne razširjene kapilare kazijo kožo. Neljubo je, ker je brez prožnosti, opazne so drobne in globoke gube, motijo razširjene pore, okrog ustnic je stanjšana. Koža postane suha, se na površini lušči in pogosto srbi. Kako ukrepati? Prvi in glavni ukrep je, zaščititi kožo pred soncem. Dobra zaščitna obleka zniža UV-sevanje na površini kože do 95 odstotkov. Druga izbira je, nanesti na kožo kozmetični pripravek, ki jo zaščiti pred žarki UV B in UV A valovnih dolžin Žarki UV B so odgovorni za nastanek sončnih opeklin, žarki UV A pa prodrejo v globlje kožne plasti in stopnjujejo tako akutne kot kronič- .Svetujeta ntslava Belovic, ir med .m Gordana Toth, univ. dipl. Inž. živil, tehn. Kako se lotiti hujšanja Pri hujšanju je pomembno, da spremenite svoje prehranske navade, to pa pomeni, da zmanjšate uporabo maščob in sladkorjev v prehrani ter zaužijete več zelenjave in sadja ter vlaknin Zelo pomembno je, da je vaša prehrana dobro uravnotežena mešanica živil, ki zagotavljajo vse potrebne hranilne snovi. Seveda pa pri tem ne smete pozabiti, da morate zadostiti tudi vašim potrebam po manjšem Številu kalorij, kar je seveda pogoj za hujšanje. Iz hladilnika na obraz ne učinke žarkov UV B. Z ds trezno nego očistimo s kožne površine odmrle bakterije, umazanijo, odluščene kožne celice, kozmetiko in odvečno maščobo Obraz očistimo z blagim milom ali tekočim pripravkom, ki ne vsebuje nula. Nato nanesemo na obraz pripravek za obnovo postarane kože. Največjo korist s kozmetičnega vidika pričakujemo danes od alfa hidroksilnih kislin, ki povečajo vlažnost kože in pomagajo obnoviti poškodovano kožo Uporabljajo se tudi poroženelo kožo in spodbudijo obnovo gornjih kožnih plasti. Koža je po nanosu bolj gladka in prožna in se manj lušči. Po dolgotrajni negi postane voljna, ker nastane v njej več kolagena in elastina. V kozmetičnih koncentracijah se stranski učinki AHA, kot so pordečitev, pekoč občutek in srbenje, redko pojavijo. Kljub temu tovrstne izdelke previdno nanašamo na občutljivo in zelo suho kožo. Na začetku v tankem sloju namažemo kožo vsak drugi večer približno teden dni, nato postopoma pogosteje do največ dvakrat na dan. Najmanj tvegano je nanašati AHA 10 do 15 minut po čiščenju obraza. beta hidroksilne kisline (predvsem salicilna kislina), N-furfuri-ladenin ter pripravki z vitaminom C in K. Alfa hidroksilne kisline (AHA) V kozmetičnih pripravkih sta najpogosteje uporabljeni mlečna in glikolna kislina V nizkih koncentracijah AHA odluščijo Pripravki z nizkimi vrednostmi pH učinkujejo prej, vendar kožo pogosto tudi močneje dražijo. Koža odseva naše počutje, zdravje in navsezadnje razkrije naša leta. Žal je še zmeraj za nekatere njena zagorelost merilo za lepoto. Zagorela koža pa je poškodovana koža. Zagorelost sicer mine, poškodbe pa ostanejo. Maja Štrakl, mag. farm. Tako kot nam poleti pnf hladna pijača iz hladilnika,1*** koži ustrezajo chlafew ptefi rati. Nekatera ličili se -ko tudi laže nanesli, nap mer rdečilo za ustnice aliU za nohte. Tudi losjoi M^ * 1 unu ga nudi' btadiioitč bo bolj pomiril zmtl ■ razdraženo in opečeno*, Šminke in svincodiu c ali obrobo ustnic se tu zmehčajo, zato ph l^e •-1 žarno. Tako jih lahkot hranimo v Id za nohte se pri višjih etap turah hitreje zgosti, kovnjaki priporne damo dobro zapnega1^ mk eno uro prej, predenj mo lakirali nohte. jen lak bomo laze r^r' 1 nohte. Opečeni koži pa nejo tudi ohlajene in o* barje narezane tožimo jih na opcčetrtki pustimo delovati Kumarice vsebuj ■• taminov, antiokstbnt ■ * ravnih olj, ki pomtiiit ‘L" ženo in opečeno kožo Brez sonca ne Sonce nam daje 'A svetlobo in topila i*r nih žarkov si ^p^Z moči za telo in dušo jemo ga r wh ima različne i»zdivnt Sonce pa je tudi le poznamo prav" Če jemljete zdravila ali imate zdravstvene težave, se pred začetkom hujšanja posvetujte z zdravnikom. Potrudite se, da boste jedli manj mastnih in sladkih jedi, a več vlaknin, posebej sadja in zelenjave. Obroki naj bodo redni, ne izpuščajte zajtrkov. Zajtrk je pomemben za začetek novega dne in bo preprečeval, da bi kasneje nenadzorovano ves čas nekaj grizljali. Bolj je verjetno, da se boste zredili zaradi močnejših obrokov v popoldanskem času in večernih urah kot pa od zajtrka. Potrudite se, da boste vsak teden izgubili od 0,5 do 1 kg telesne teže. Za dolgoročni uspeh je to najbolje. Tedensko se vsaj enkrat tehtajte, vedno na isti tehtnici in ob isti uri. Težo si vsakokrat zapišite. Ne dovolite, da bi vas tehtanje obsedlo Redno se tudi merite, vendar ne prepogosto. Izmerite si obseg pasu v višini popka, bokov, stegen ... zapomnite si, katera oblačila so vam bila na začetku hujšanja tesna ali pretesna. Vsaka dva tedna si jih ponovno pomerite in opazujte spremembo. Poučite se o zdravi prehrani in nasploh zdravem življenjskem slogu. Ko jeste nekje zunaj, v kakšni restavraciji, si zmeraj naročite hrano, ki vsebuje malo maščob in sladkorjev. Pazite tudi, da naročite zmeraj raje jedk pečene na žaru kot ocvrte. Zmanjšajte ali povsem opustite pitje alkoholnih pijač ali pa zamenjajte alkohol s kako drugo brezalkoholno pijačo, kajti alkohol vsebuje veliko kalorij. Pijte manj kalorične mešanice pijač Sokovom dodajte vodo. Izogibajte se tudi sladkim brezalkoholnim pijačam. Bodite redno telesno aktivni. Telesna aktivnost naj postane vsakodnevna, kajti le, če ste telesno dejavni, lahko učinkovito porabljate kalorije Čebulna juha s svežim paradižnikom in lečo (za 4-6 oseb) 2 žlički sončničnega olja, 1 sesekljana velika čebula, 2 sesekljani stebli zelene, 175 g rdeče leče, 2 olupljena in grobo sesekljana paradižnika, 900 ml jušne osnove, 2 žlički provansalskih zelišč, sol, poper, sesekljan peteršilj za okras Na segretem olju pražimo čebulo in zeleno 5 minut, dodamo lečo in kuhamo še 1 minuto. Primešamo paradižnik, jušno osnovo, posušena zelišča, sol in poper Pokrijemo, zavremo in pri nizki temperaturi kuhamo 20 minut. Občasno premešamo. Če je treba, prilijemo še malo vode. Ko je leča kuhana in mehka, pustimo, da se juha nekoliko ohladi, nato jo s paličnim mešalnikom zmeljemo v gladko zmes. Posolimo, popopramo, damo nazaj v kozico in ponovno segrejemo. Na koncu dodamo Še sesekljan peteršilj. Na osebo: 77 kcal, 4 g vlaknin, 2 g maščob. Dosezimo brezmejnost jaza me f prečujeta aprn®*"’ motnje v tem ■ A Ji dišču, se kaze tudi v mo težave z razlik ■ ■ dojamemo, se ’ dogaja, itbemii' ^ > |qo druge duše1 . jr/ so zmeda, neicpm nerazumevani1 ” Motnje v delovni# energijskega fp tudi na telesno r: -p ■ ni se kažejo vbod ŠibkoM našega Šestega energijskega središča ali čakre agja se kaže v zmedenih čustvih, begajočem umu, negovanju neizpolnjenih želja in nerazumevanju svojega življenja. Prebujena agja zagotavlja ustavitev negativnega miselnega toka in ohranjanje zgolj želenih dobrodejnih podob. Čakra agja ali čakra sočutja in odpuščanja na telesni ravni ustreza čelnemu predelu med obrvmi. Je meja med človeško in božansko zavestjo oz. središče modrosti V šestem energijskem središču se razjasni duh. Param-hans Swami Maheshwarananda, oče Joge v vsakdanjem življenju, pravi, da je čakra agja hram notranjega učitelja, čigar modrost in znanje se kažeta v naših dejanjih. Na ravni tega energijskega središča deluje naš razum, ki je po naravi sebičen, skladno s pravilnim razločevanjem in višjim razumom, ki izvira iz moralnih zakonitosti. Za tretje oko, kot imenujemo čakro agja, so značilni enost, praznina, resnica, zavest in blaženost. Ime tretje oko pa izvira iz tega, ker se v tej čakri odpre oko znanja in uvidimo resničnost Biti. Agja v sanskrtu pomeni ukaz. To šesto energijsko središče je povezano z delovanjem žleze hi-pofize, ki nadzira delovanje drugih žl^z z notranjim izločanjem, prek nje pa nadziramo celotno osebnost ali nižji jaz. Zanjo je značilno, da je središče višje volje in višjih miselnih zmožnosti ali abstraktnega uma, ki zagotavlja razumevanje abstraktnih pojmov in načel. Simbol čakre agja ne vsebuje simbola živali, ker ima ta čakra samo človeške in božanske lastnosti. Simbol temelji na lotosu, sestavljenem iz dveh cvetnih listov, ki ponazarjata Bit in Boga. V simbolu je tudi božanstvo Šive in Šakti, združeno v enem telesu. To pomeni, da sta človeška narava in zavest združeni, vendar se nista zlili v enost. Za to središče je značilna mlečno ali dimno bela barva, ki nakazuje prečiščeno, vendar še ne popolnoma čisto zavest Mantra tretjega očesa je kozmični pra-zvok OM. Če je tretje oko pri posamezniku odprto, potem lahko uspešno nadzira svoja čustva in občutke in je zato tudi sposoben pomagati drugim. Za takšnega človeka sta značilna tudi močno razvita intuicija in nadčutno dojemanje. Poleg tega zagotavlja prebujena in dejavna čakra agja umsko zbranost, ki jo lahko dosežemo samo z brezstrastnostjo, mirnostjo in nenavezanostjo na svoja čustva. Andreja Paljevec pravi: »Ko se zavest dvigne do nje, se povežemo z univerzalnim umom in lahko sprejmemo stvari takšne, kot so, ne da bi pri tem vpletali svoj ego.« To pomeni, da duhovna moč visoko razvitega človeka prihaja iz te čakre. Kadar tretje oko zaznamujejo različne motnje, imamo zmedena čustva in nemirni um, ki pre- ravnovesju. > vanju čutil ■ . ■ neu ra vnovči ,-ti^ Speče SP0^^/ prebudimo z' Y no vadbo nepr vajamo ah z "L^i A točko med o „ nutnim^^W Sedemo v zravnamo' c usmerimo mi. obenem r ^1*% . žiti rtAji'** rabiponav*^XX kajmmut^ vibncijv^.^ pomagajo P nega olja safir, soda11 dreja PaJI^ jp'i' ' - *4d' ročiloagm4, me vodi m s pretanjen* ’ MB* nsmiK -19, avgust 2004 DOBRO JE VEDETI 25 Besede Mode d4 1 odločajmo pre-nasmora ,e ^rilovskla-oblinami, prologi. *Cveda ^vlji. Šele, tw. l *™1 1 11 jem dobro po-Wn, * korak samoza-h p "R'n- Takrat se lah-Khuj da bn^' poglc-^jse * pohvale šte- > j f r t r na'boi’c p°' ’? nn vendar ne t 1 Majhna petada-* koraku. Viso- 1"! je .J*® r Poštev redke-% j?'bno& takrat prav L %... prihodom . 1....... ^^ko lažje, saj ^Ibko- ' 'ta IL1t|ml vzorci nothin biv!11 osnov> Čevlji u*1 hull'?kQI zaželeni. Letali ’U^!enost na mod-Aijah 1 vidna že Pr* ' to pomlad in po- 11 KUh. ki pada podajo čevlji •■'■■lih ift ■ krilu KL,h-ki bui »Pomnimo Prejšnjega sto- se sa- •%. ^nika cer 1 t 1 Sl 'v’50 8 sladkorja, 25 cl belega i "t ' L vanilin sladkor, 20 g škrob-n' ' ’i-1 pahnemo, izkoščičimo in Sladkor damo v kozico in 1porjavi (karamelizira), । ■ t|- rrin/ j 20 cl vin2 in vode. Vse skupaj ■Km, ’ ^amo vanilin sladkor in nare-Samo toliko časa, da zavre. ' ' iii' 'r?'' m°ko, ki smo jo razmešali v t. ,h r®vremo in postavimo na hlad-tdimo z biskvitnimi kockami. 2 omako iz školjk । ij ^ncga fileja, sol, beli poper, k °Hvnega olja, 140 g zamr- Zvrhana žlica zdravja let ja, ko so bile igralke prave dive, njihova vloga v družbenem življenju pa je bila bistveno drugačna. H krilu a-linije Če je krilo dolgo do kolen, bo eleganco dopolnil čevelj z vsaj majhno peto. Poleti so čevlji lahko tudi nekoliko bolj odprti. H klasičnemu ozkemu krilu do kolen Klasično krilo do kolen kliče po vsaj 3 cm visoki peti. Prav zanimivo je, da pri tem krilu lahko z dobro izbranim čevljem popolnoma spremi- Zdravje si lahko oblikujemo tudi z vilico in nožem. Namesto v lekarno lahko vsaj v preventivne namene pogosteje zavijemo na tržnico ali v dobro založeno zeliščno trgovino. Ker imajo pri staranju glavno besedo škodljivi prosti radikali, ki kot posledica Škodljivih oksidacijskih procesov v telesu uničujejo organizem, si je treba s prehrano zagotoviti predvsem dovolj aktiv nih snovi, ki nevtralizirajo proste radikale. Mednje sodijo predvsem vitamini A, C in E ter mineral selen (ob bok mu stopa tudi magnezij, ki igra glavno vlogo pri premagovanju stresa). Hrano, bogato z vitaminom A, najdemo v korenju, jetrih, jajčnem rumenjaku, mleku in mlečnih izdelkih.ribjem olju, marelicah, bučah, oranžnem in rdečem sadju ter zelenjavi. Hrana, bogata z vitaminom C: peteršilj, paprika, kivi, agrumi, paradižnik, cvetača, jagode, brokoli in ribez. Hrana, bogata z vitaminom E: rastlinska olja, sadje in zelenjava, maslo, meso, jajca, ribe, žita in polnozrnata moka. Hrana, bogata s selenom: ribe in morski sadeži, meso in drobovina, jajca, lupinasto sadje, pšenični kalčki in otrobi, riž, kvas in ječmen. Hrana, bogata z magnezijem: banane in pomaranče, suho sadje in oreški, soja, ajda, pšenični otrobi, zelenjava (stročji fižol, paradižnik, zelena solata), kakav, melasa in kvas. Telo poleti ni varno pred okužbami njamo svoj videz. V pisarni bomo videti poslovno z izbranim balerina čevljem, zvečer pa popolnoma privlačno v nekoliko višji različici z ostrejšo konico, kjer lahko skozi odprtino zapeljujejo tudi deloma odkriti prsti K dolgemu krilu Nizka peta na čevlju nas bo v dolgem krilu pritiskala k tlom. Lepa izjema so visoke ženske, ki se jim odlično podajo nizki poletni sandali ali zimski Škornji. Vse druge si raje izberimo čevlje s srednje visoko peto. Skrivnosti našega stila so v detajlih, ki jih znamo negovati tudi z aktualnimi modnimi smernicami ali tudi brez njih. Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. inž. obl. Gripa nas sicer spominja na zimo, prav nič nenavadnega pa ni, če nas ta bolezen položi v posteljo poleti. Vzrok je enak: virusna infekcija, ki jo dobimo od ljudi okoli nas. Zgodi se lahko v avtobusu, v šoli ali ob bazenu, ki je najbolj primeren kraj za širjenje virusov. V hladni vodi se nase telo ohladi, imunski sistem oslabi in virusi imajo lahko delo. Tudi težave so pri poletni gripi enake kot pri zimski: nahod, vročina, boleči udi in grlo. Če verjamemo statistiki, zgodaj poleti kašlja in si briše nos vsak Četrti prebivalec evropskih dežel, to pa Še ne pomeni, da je virus v tem letnem Času bolj razširjen kot pozimt Strokovnjaki pripisujejo razširjenost bolezni oslabljenemu imunskemu sistemu telesa. Kar 00 odstotkov obolelih bi po njihovem mnenju lahko infekcijo preprečilo. Če pregreto telo izpostavimo hladu, prepihu v avtu ali kopanju v hladni vodi, je učinek enak, kot če pozimi stojimo na mrazu: motena je prekrvitev. Pri visokih poletnih temperaturah podcenjujemo učinek hladu na organizem, posledica je otečena sluznica in večja dojemljivost za viruse. Pred morebitno okužbo se lahko zavarujemo s preprostimi ukrepi. Če delamo ali živimo v klimatiziranih prostorih, pijmo veliko vode ali čaja, tako bomo sluznico ohranili vlažno Izogibajmo se prepihu, med spanjem se pokrijmo z lažjo odejo, ki nas bo enakomerno grela, izognili pa se bomo pregretju in potenju. Uživajmo vitamine, ki krepijo telo in obrambni sistem. znjenih in očiščenih Školjk, 60 g čebule, 60 g Črnih oliv brez koščic, 80 g paradižnika, 10 g česna, 20 g peteršiljevih vejic Škarpenin file solimo, popramo in z vseh strani pomokamo. Olivno olje v ponvi segrejemo in na njem spečemo fileje Pečene preložimo v drugo posodo in shranimo na toplem. Na preostanku olja prepražimo na kocke narezano čebulo samo toliko, da ovene, nato dodamo na kolobarje narezane olive in sesekljan česen ter malo prepražimo, pomokamo s škrobno moko in zalijemo školjkami, ki smo jih minuto kuhali v treh decilitrih vode Dodamo na kocke narezan paradižnik in sesekljan peteršilj. Vse skupaj kuhamo pet minut, začinimo in ponudimo k fileju. Rezančev puding 300 g kuhanih rezancev, 2 jajci, 70 g naribanega sira, 30 g masla, 50 g svežih šampinjonov, sol, poper, maslo za model Rumenjake in maslo penasto umešamo Dodamo kuhane rezance, nariban sir, sesekljane sveže šampinjone, solimo, popramo in rahlo premešamo. Nato dodamo sneg beljakov in premešamo. Napolnimo modele, ki smo jih prej namazali z maslom. Pokrijemo z alu folijo in nad soparo kuhamo 20 minut. Kuhan puding ponudimo h glavni jedi. Notranja oprema za dušo in telo Opiranje na vzhodne tradicionalne vede pri opremljanju domov je v zadnjih letih zelo priljubljeno. Zlasti pri nas je priljubljen in tudi zelo razširjen feng shui. Strokovnjaki pa nam ponujajo tudi druge usmeritve, ki jih lahko upoštevamo pri opremljanju stanovanja. V zadnjem času raziskujejo vplive indijske vede vastu, s katero naj bi maksimalno izkoristili ugodnosti, ki nam jih lahko ponudi naš dom. Pohištvo in dodatki so vzhodnega porekla, seveda iz naravnih materialov. Dom naj bi bil tako opremljen, da bi nas kar vabil v svoje naročje. Nov pristop pri opremljanju nam omogoča pestro izbiro materialov, in sicer naj bi dom odeli v materiale, kot so usnje, svila in les. Ne smejo pa manjkati tudi dišave, ki v nas zbujajo prijetne občutke. Pijmo vodo! Šele ko je vodnjak suh, spoznamo vrednost vode, pravi stari pregovor. Voda je nujno potrebna za pravilno delovanje našega telesa, organizem je ne more pogrešati. Človek lahko živi brez hrane kar nekaj časa, brez tekočine samo tri dni Potem so prizadete pomembne telesne funkcije. Nič čudnega, človeško telo je sestavljeno iz 60 odstotkov' vode, možgani iz 75 odstotkov, jetra in mišice iz 70 odstotkov. Če telesu manjka samo en odstotek tekočine, je moteno ravnotežje, celice in tkivo ne morejo več normalno delati, krvni pritisk pade, telo omaga in zahteva vodo. Dva do tri litre tekočine moramo zaužiti vsak dan, ne glede na zunanjo temperaturo, v poletnih mesecih pa še več. Pijemo lahko vodo iz pipe, ustekleničeno vodo, mineralno vodo, sokove, zeliščne čaje - izbira je velika Za hitro pogasitev'žeje so poleg navadne in mineralne vode priporočljivi tudi razredčeni sadni sokovi (2:1), neprimerni pa so sladki sokovi, ki jih mora telo v črevesju najprej razredčiti, za ta postopek pa spet potrebuje vodo. Tudi kava, pravi čaj in pivo niso prave tekočine za gašenje žeje. Sojina solata s hruško 250 g sojinih kalčkov, 200 g hrušk, 60 g rdeče čebule, 10 g drobnjaka, 5 cl vinskega kisa, sol, poper, 2 d olja, 30 g sezama, 3 cl olja Sojine kalčke operemo. Hruško in Čebulo narežemo na rezance. Drobnjak sesekljamo Vse skupaj damo v skledo, prelijemo s kisom in oljem, solimo in popramo ter rahlo premešamo. Okus popestrimo z na olju prepraženim sezamom, ki ga potrosimo po solati. Rezine z bučkami 2 jajci, 320 g sladkorja, 16 cl olja, 400 g naribanih bučk, 450 g ostre moke, 1 vanilin sladkor, 1 pecilni prašek, cimet, 100 g mletih mandeljnov, 100 g čokolade Jajca, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo, nato postopoma dodajamo olje Dobro premešamo. Dodamo naribane in malo ožete bučke, moko s pecilnim praškom, cimet, mlete mandeljne in grobo sesekljano čokolado. Narahlo enakomerno pomešamo ter preložimo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo počasi 1 uro pri 160 "C. Ko pečico ugasnemo, pustimo sladico v pečici še 10 minut. Nato jo vzamemo iz pečice, dobro ohladimo in prelijemo s Čokoladno glazuro. Poletna nega las Poleti moramo nameniti več pozornosti tudi negi las. Sončni žarki ne škodijo le koži, ampak tudi lasem. Lepi so le lasje z zdravim leskom in brez razcepljenih konic. Kako jih takšne obdržati, kljub soncu, kloru in morski soli’ Strokovnjaki pravijo, da je skrivnost v balzamu za lase. Na lase ga nanesemo čez dan, speremo pa ga zvečer Za poseben lesk las pa lahko zmešamo žličko toplega olja s tremi žličkami balzama za lase in tremi kapljicami eteričnega olja po lastnem izboru. Mešanico nanesemo na suhe lase in pustimo na njih vsaj 20 minut. Nato lase speremo s šamponom. Ko se posušijo, bi morali biti svilnati in mehki Tudi krhki in lomljivi lasje so lahko lepi. V skodelici zmešamo olje jojobe in pet kapljic eteričnega olja ter nanesemo na lase. Mešanico pustimo na njih Čim dlje, lahko se, na primer, odpravimo na plažo. Zvečer lase speremo z dvakratnim šampomranjem Za dolge in utrujene lase pa je najboljše kokosovo olje, pravijo frizerji. Nekaj žličk kokosovega olja vtremo v lase in jih spnemo, nato pa pozabimo nanje. Čez nekaj ur lase dobro speremo s šamponom in posušimo na zraku. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Obvezno predplačilo in ara (41. čl. ZVPot) Potrošnico, ki se je oglasila v naši pisarni, je zanimalo, kakšna je razlika med predplačilom in aro. Predvsem jo je zanimalo, ’ kdaj in kakšne obresti mora plačati podjetje potrošniku? Če podjetje zahteva predplačilo kot pogoj za nakup blaga ali izvedbo storitve, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece - To ne velja le za predplačilo, plačano v roku manj kot 3 delovne dni pred dnem, ko se opravi dobava ali začne z opravljanjem storitev. Prav tako podjetju ni treba plačati obresti, če le-ta zahteva plačilo are. - Če je ara enaka celotnemu znesku kupnine, ne moremo več govoriti o ari, ampak o predplačilu, čeprav je podjetje v pogodbi to opredelilo kot aro - Tudi obročna predplačila, ki jih dajemo za nakup stanovanj, ne morejo biti ara - gre za enkratno plačilo. - Potrošnik uporabi novo določilo sebi v prid. • Če ponudnik zahteva plačilo are in se ne drži dogovora iz pogodbe (npr. dobavnega roka), lahko potrošnik odstopi od pogodbe in zahteva vračilo dvojne are. Pa še nasvet, vse dogovore zapišite, pa naj se zdijo še tako nepomembni, kajti ustne dogovore je zelo težko dokazovati. Če je mogoče, plačajte čim manj (predplačilo, ara). Tržna inšpekcija lahko izda odločbo, s katero podjetju naloži plačilo obresti, prav tako pa lahko podjetje tudi denarno kaznuje. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13. ure, v torek, četrtek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodja pisarne 26 OGLASI 19. avgust 2004 - Ml« Mi praznujemo zabavate Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje! V Mercatorju svoje kupce razveseljujemo že z novo knjižico kuponov ugodnosti. Ob praznovanju 55 letnice smo izbrali 55 proizvodov ter jim do 55% znižali cene. V vaših poštnih nabiralnikih vas tako pričakuje že 5. knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Izkoristite jih! do KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM POMl RSKI SEJEM NARAVA NA MIZI 42. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona, od sobote, 28. avgusta do petka, 3. septembra 2004, od 9. do 19. ure 1410 razstavljavcev iz 21 držav prehrambeni izdelki in vino s pokušnjami stroji in oprema za živilskopredeiovalno industrijo kmetijska mehanizacija in oprema (Vsak dan testne vožnje!) semena in sadike, vzorčni nasadi kmetijske gradnje predstavitve tujih držav mednarodne razstave živali predstavitev oglarstva Pester program sejemskega dogajanja lahko spremljate na: www.pomurski-sejem.si V nedeljo, 29. avgusta, na družinski dan -obilo družinske zabave ob nižji ceni vstopnic! tf. (t- j; vi hfrOrtmiit creator Od 26. do 28. avgusta 2004 se nam pridružite na praznovanju Europarkovega četrtega rojstnega dne. Zabavali vas bodo skupina Bepop, Natalija Verboten, krepki možje - Martini Krpani in še kdo. In ne pozabite - v soboto bomo razdelili torto velikanko. IlUililJJiLf Nakupovalno središče Maribor dozorele nakupo v % Peta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Od 23. avgusta do 19. septembra. Marko pek M JANEŽ I VERNA DRŽAVA AM ZVEZNA AlUMHJ PRITOK POUTJČHI ZARJA PLOSKEV REKA V TURŠKO LJUDSTVO BOG MODROSTI SUHA STRUGA V GLAVNO MESTO KOMOROV WAN HRIBAR NEMŠKA ZVEZNA MARTINA ERTL VOLKULJA 1Z KNJIGE ODŽUNGU POSLOPJE ZA OPERNE PREDSTAVE ŠTEFAN HAJDINJAK SLOVENSKI KOŠARKAR V VZHOD« FRANCIJI NOGOMETAŠ KARIČ LETALO POLITIČARKA PERON NOGOMETNI KLUB NIZKA OKROGLA POSOOA PRISTAŠ RASIZMA GLAVNO MESTO KALMIKIJE ČRNE CELINE IGRALKA (NITA) ŽIDOVSKI FILOZOF |URIEL| HIŠA V ITAUJI MESTO V ANATOLUI. TURČUA MAKEDONSKO KOLO BRATOV SIN PRVI IZUMRLA RIMSKI KULTURA ZALOŽIM OB PERUJSKI ______ OBALI SKORJASTA PLAST SNEGA t*lO ^ezplačno Čestitko v Vestniku Prijazen pogled bo povsem spreme-ni1 vaše ljubezenske načrte in pristali boste m nebesih. Zaupajte klicu svojega ‘i vep- boste zvezo, ki lahko postane tudi avantura. ON: Nekdo vam bo hotel ^tr ni vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. 116 takSnl,n provokacijam, ampak se ^tn. . °i^em srcu in prepričanju, ki vas tudi to-■ Nikakor ne bodite površni, saj je za-Precej bolj zapletena, kot si mislite, in arvie zadeve je ravno v tej zapletenosti. ',hizgl,1^,l^ lallko M hitro zgodi, da se boste po-^Derkjj Uspelo vam bo umiriti vaš prepir s he g- ^'^en bo vse skupaj preraslo v nekaj, ^Bti, alo ustaviti. Še dobro, da imate toliko ^Ikai । 1 18 v nasprotnem primeru lahko zgodilo ■ ’ Ohia! M^leno objokovali. I I Na ljubezenskem področju so vam ' ' Vet kot naklonjene, zato se nikar ne tolije.^16-ampak poskusite tudi tam, kjer ” 1 k,atkim zavrnjeni. Tokrat bo povsem KLIUAK-TERU ORGAN VIDA GRŠKI BASNOPISEC TEŽKA KOMNA (It) SODOBNIK KELTOV IGRALEC GIBSON MARKO ILEŠIČ LJUDSTVO ISTE BARVE KOŽE JANKO FGOLIČ GL. MESTO KITAJSKE PROVINCE BOGINJA PLODNOSTI OSEBA tZ MAHAB-KARATE ITALIJANSKI PEVEC SILIČU ORGAN VOHA Izžrebanci nagradne križanke CM in Rešitev VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 5. avgusta - MARTIN STREL, JANGCE 1, nagrada v vrednost' 10.000 SIT Marija Pihler, Bodonci 7a, 9265 Bodonci - DŠ 98116711 2. nagrada kuharska knjiga Boug zegnjaj: Milica Talaber, Mačkovci 52b. 9202 Mačkovci 3.-7. nagrada - Vestnikova majica: Julija Časar, Mačkovci 19, 9202 Mačkovci Štefan Tibaut, Žižki 45a, 9232 Črenšovci Darinka Kočar, Cankarjeva 47,9000 M. Sobota Angela Čisar, St. Rozmana 6,9000 M. Sobota Dejan Mekiš, Beznovci 37, 9265 Bodonci ONA: Spoznali boste nekoga, ki bo zelo krojil vaše nadaljnje ljubezensko življenje, ki bo postalo sčasoma veliko zanimivejše, kot je bilo v preteklosti. Spremembe boste nadvse veseli! ON: Privoščili si boste teden za lenarjenje, saj ste imeli v zadnjem času dela in skrbi že skoraj vrh glave. Pri tem pa vsekakor ne boste pozabili na svojo partnerko, ki vas je zadnje čase^e kar pogrešala. ONA: Prijateljica vam bo prinesla obetavno ■ novico o ljubljenem človeku. Toda nikar 11 naj vas čustva preveč ne zanesejo, ampak ravnajte karseda trezno in premišljeno. Le takšen način vam lahko prinese končen uspeh. ON: veliko ixrsle razmišljali o preteklih dogodkih in tako prišli do spoznanja, da bo treba korenito spremeniti vaš odnos do nekaterih zadev. Pri tem seveda ne boste sami, ampak lahko računate na odkrito pomoč svoje partnerke. ONA: Sprejeti boste zanimivo povabilo na potepanje po okolici, saj vas bo zanimalo, kaj prijatelj načrtuje. Nad vsem skupaj bo- ste prav prijetno presenečeni, saj se bodo uresničile vaše davne želje. ON: Povsem nepričakovano bo pri šla v vaše življenje neznanka, ki vam bo dobesedno zmešala glavo in vse boste videli povsem drugače kot še pred nekaj dnevi. Poskusite urediti svoje misli in videli boste, da bo prav prijetno. S ONA: Prihajate v obdobje, ko ni pričakovati resnejših notranjih pretresov. Sprostite se In poskusite pozabiti na težave, ki so vas preganjale v preteklosti. In nikar ne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja ... ON: Zamudili ste odlično priložnost, vendar pa je še vedno Čas, da napako popravite. Treba se bo le prav obrniti in ponovno se boste znašli v položaju, kot si ga lahko samo želite. GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE, EGAL1TE TIBETANSKO GOVEDO MS* ONA: Slučajen obisk vam bo pokvaril pri-■ i^ne nacrte, odprl pa nove, v tem trenutku * fSt še povsem neslutene perspektive. Nikar se ne obotavljajte, temveč zagrabite oonujeno priložnost, ki sevam zlepa ne bo vec ponovila. ON: S partnerko se boste sicer zapletli v manjši prepir, vendar sprava ne bo ravno težka. Konec koncev bosta pono vno ugotovila, da sta enostavno ustvarjena drug za drugega, in vse bo ponovno v najlepšem redu. Jj ONA: Prijateljeva naklonjenost se bo spre-1 vrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bo-sta oba uživala. Prijateljica vas bo povabila na prijeten klepet in razjasnile se vam bodo mnoge skrivnosti iz preteklosti. ON; S prijateljem se boste podali na veselo potepanje, kjer boste spoznali ose bo, ki vam bo precej prirasla k srcu. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila, čeprav česa takšnega enostavno ne boste pričakovali. ONA: Požreti boste morali veliko pikrih be-sea, toda potrpite, saj boste kmalu lahko dokazali, da ste vredni zaupanja. Takrat pa bo vse skupaj povsem drugačno in boste lahko pogoje postavljali vi, ne pa vaši nasprotniki. ON: Naj vas nikar ne motijo neprijetne govorice, ki so se začele širiti v vaši okolici, saj je vse skupaj le tavanje slepca v temi. Raje poskrbite, da boste uresničili načrt, ki ga snujete že dalj časa. ONA: Zadnje čase vam gre vse naravnost odlično, zato nikar ne spreminjajte svojih ustaljenih navad, ki so vam do sedaj prine- sle le kopico uspehov. Tudi na ljubezenskem področju se vam obeta nekaj zelo zanimivega. ON: Tisti, ki ste mu nedavno od tega storili veliko uslugo, se vam bo bogato oddolžil. Dober prijatelj vedno prav pride, pa čeravno si mislite, da ne potrebujete nikogar. Pozor: pričakujete lahko pomemben telefonski klic. TELOVADEC HODŽIČ ATLETSKI KLUB SLOVENSKA TISKOVNA agencija Med reševalce bomo razdelili 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug zegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 27. avgusta 2004. Rešite*: Ime ii priimek: Nasi**: Davčna števlka: ...., ‘ vam bo več kot všeč. ON: Konec ted-iz svojih sanj In kar naenkrat ’’Met-3 j|lbe?erKkem področju odprta prihod-- j|u iuhkj. do sedaj samo sanjali. Izkori-ž 'l,u‘rr/itinnebovamžaL Gl? rgx ' fl’“' čas m poravnavo starih c^** Onekom, ki vasje nekoč pustil na \ l, ebost ^daj Pa bo prišel kvam po pomoč. “ bočili hnkii boste ravnali. ON: Na M imate bistveno več možnosti, vendar bo treba narediti pravo 'sl|te o tem in se nikar preveč ne obi-*^tne' lahko v nasprotnem primeru prilož- Brat Džouži Ciglij ka smo po nouvon Slovenci že v Evropi, je meja med Evropo pa Balkanon nej ešče genau potegnjena, premišla-vle Bela. Alije pa tak, pravi un, ka eni znamo, geje, enipa ne vejo. Ovipa glij tak brodijo. Je pa po našoj najbole ura-dnoj, policijskoj Uniji raziskano, ka so sousidski balkanski ribiči oditi v našo mlako ribe lovit. Čista po domače bi se pa torni pravilo, ka so prišli sousidovi k nan kradnot. .Sto pa kradne, tudi laže, se spotitipregovora Bela, Sepravi, ka tou, ka unigučijo, ka naši ribiči odi jo na njuvo ribe lovit, je laž. Što pa laže pa tudi kradne, pa smo tan - med Balkanon pa Evropo. Bela si tak popejvle: So barčice zapla vale iz vode te Hrvaške, pripluli so tej ribiči po ribe dobre naše. Maše ribe boukše so, je morje tu cvetouče, dobijo tu na vagi tuj, je sunce nej tak vrouče. Slovenske zdaj so načiše, na evre že dišijo, ker bliže so fekalijan, tak boukši zmaj dobijo. Hrvaška preveč ma vode, se drek na droubno kala, pri nas je pa v mlaki toj gostota le ostala. 28 19. avgust 2004 - w iznepi.si MaN postej h** ne petnem poftaiu IzberLsC - Ugodne cene oglasov na rumeni strani - 20 % popusta 2a naročnike Vestnika UaK oglat« tpr^nam« ¥«k delavnik®d s. d« 14. ui> wdo 15^0, za objavo v nesenj številu VuslrJk*. lahko oddat* po Ittefonu;02 531 1 • n ati po e-poštfc *giMLv««kri>k$p4nf»*t aii na spl tl n trn me$Ju WwrhaL OfllasJ. označeni«loikono. mosiu wwwjzfttrt st Mar K Whko «1«’p B ta**° d*Včl opk. ogiaiev^«sd pr«H»U #1 J#*** -■ «■'■" Mladostni spomini Skoraj sedemdeset let je minilo od tistega nedeljskega popoldneva, ko smo se trije sošolci in prijatelji Velnar Zoran, Šebjanič Franc in Čisar .Aleksander vračali z nogometne tekme Športnega kluba Mura (Imena sem navedel tako, kot so se pisala tisti čas, najprej priimek, potem pa ime. Takrat smo tudi števila izgovarjali drugače kot danes: dvajsetpet in ne petindvajset. »To je boj proti germanizmu,« so nam rekli profesorji v šoli.) Pri izhodu s stadiona se nam je pridružil Ferjan Milan, naš nekdanji učitelj v osnovni šoli. Tedaj nas je imel kot naraščajnike društva Sokol Murska Sobota kot vaditelj pri telovadbi. Bilje tudi prosvetni delavec društva Sokol Murska Sobota. Po poti prek Fazanerije do mesta nam je predlagal, naj pri soboškem Sokolu organiziramo naraščajski (dijaški) odsek. Orisal nam je vlogo in delovanje tega odseka. Združil naj bi napredno mladino iz Murske Sobote in ji omogočil aktivno delovanje v njenih interesnih krožkih. Kmalu za tem smo mi trije kot iniciativni odbor sklicali napredno soboško mladino na občni zbor dijaškega odseka soboškega Sokola. Izvolili smo upravni odbor odseka in določili druge funkcije terse pomenili o krožkih, ki naj bi jih odsek imel Poleg osnovnega krožka - telovadnega in tekmovalnega - pri telovadnem društvu Sokol naj bi organizirali literarni, dramski, lutkarski in šahovski krožek. V upravni odbor so bili izvoljeni: Velnar Zoran kot predsednik, Skuk Darinka kot tajnica in Talanji Franc, kot blagajnik. Za vodje krožkov pa so bili izvoljeni: Šebjanič Franc za dramsko-literami krožek, Čisar Aleksander za šahovski krožek in Ratkaj Teodor za lutkarski krožek. Drugi člani odbora pa so bili: DeškoviČ Milan, Kološa Jože, Benko Štefan, Kukel Gizela in Koder Ljuba. Svoje seje smo imeli v sejni sobi društva. Telovadni in tekmovalni krožek je skrbel za reden potek telovadbe, za nastope na akademijah, za udeležbo na sokolskih zletih in župnih tekmovanjih v Mariboru. To so bile tekme moškega sokolskega naraščaja, kijih je razpisalo načelništvo sokolske župe Maribor z naslednjimi disciplinami: proste vaje, tek na 100 m, skok v višino in daljino, suvanje krogle, vaje na drogu, bradlji in na konju ali na kozi. Tekmovali so naraščajnki: Bednjak Ludvik, Benko Štefan, Ci-sar Aleksander, Debelak Ivan, Talanji Franc, Škofič Dušan, Kološa Jože in Velnar Zoran. Tudi po drugih krajih, kot na primer v Ljutomeru, Ptuju, Ormožu, Čakovcu, Varaždinu in Lenartu, smo tekmovali Sicer pa so bila gostovanja v domači pokrajini stalna praksa. Aleksander Čisar (se nadaljuje) Male oglase xa obtavo v Vestniku spr^emamo vsak delavnik do 15.30. za otaavo v če-trteqe treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30 CENIK: ■ mali oglasi - do 80 znakov 1.785,00 sit - mali oglasi - vsak nasledi 23.00 Bit ■ zavezanci za ddv. s. p. - dodatek + 20 % ■ poudarjen tisk - dodatek + 50 ■ nastav/šifre v upravi lista - 2.5OO.OD Osmrtnice in zahvale za fizične osebe: 2 kol x 7 cm -18.520.00 sit 2 kol x 8 cm ■ 18.880.00 sit 2 kol x 9 cm - 21.240.00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm 25.960.00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta Dodatek za fotografijo 4 000.00 sit. Vse cene so bruto m imajo vračunan POodstotni ddv. motoma vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Te).: 040 256 963. m19587 KUPIJO STARI MOTOR, najraje BMW ali DKW. Tel.: 041330 744. m 19815 GOLF, letnik 1981, lepo ohranjen, pro dajo.Tel:. 070 298 595 ml9819 MOPED TOMOS FLEXER, čisto nov, 20 % ceneje, vozen brez vozniškega izpita in čelade ter registracije. Tel.: 576 12 23. m 19834 DVE GRADBENI PARCELI, 6-ARSKI, parcela ob parceli, možnost združitve v eno, v Murskih Črncih, prodam. Tel:. 5461166. m19816 STANOVANJSKO HIŠO na 10-arski parceli v Bogojini prodam. Tel.: 041 331 042 m 19828 POSLOVNE PROSTORE, primerne za pisarne, 150 m1, v bližini BTC, dam v najem. Tel. 53711 30. m 19831 OPREMUENO STANOVANJE V BAKOVCIH damo v najem. Tel:. 041 334 581 m19835 F1NANDER Trgovina in storitve, d. o. o.. P. E. POHIŠTVO ILAMBIENTI, Obrtna ul. 11,9000 MURSKA SOBOTA, http:/www.i!ambienti.com Smo podjetje, ki se ukvarja 2 opremo notranjih prostorov in nenehno krepi zavest o kulturi bivanja. Zaradi širitve in želje po nenehnem dvigu kakovosti naših storitev b i < T v 0 p ° ■ 1 ’ a vabimo k sodelovanju nove sodelavk živali NESNICE, rjave, grahaste, pred nesno-stjo, vsak dan. Bab inči 49. Vzreja nesni c Tibaut tel.: 582 1401. ml9687 NESNICE. mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja. Prodaja FARMA PRI MOSTU -Vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Ceh, Nedeli-ca,te(.: 573 51 53. ml9695 KUPUOCLIO 1.2, letnik 2001/2002. Tet. 031771194. ml9813 DVEŽREBICI, KASAČICI. stari 17 in 6 mesecev, mati Vespa 2, oče pa Amerikan Reliance, zelo mirni, prodajo. Tel:. 03 586 33 79 aii 031805 489. ml9830 V NAJEM DAJO ENOSOBNO STANOVANJE V BLIŽINI MORAVSKIH TOPLIC. Tel:. 548 1790. ml9837 posesti HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031218 279 ali 070 793221.ml9631 NEPREMIČNINE: hiše, kleti, gorice KUPI MO ali UGODNO PRODAMO. Oddamo restavracijo, pizzerijo. night club »Beli grad« Črenšovci. Urejamo tudi ženitna posredovanja od Kopra do Lendave. GSM: 031 520 135, www.beli-grad.4t.com. Angelca SONJA, s. p., Ul. prekmurske čete 110, Črenšovci. m!9762 DVE STANOVANJSKI HIŠf, takoj vseljivi, prodam. Tel:. 546 14 83 ali 051 352 491. m 19809 kmetijska mehanizacija KOMBAJN KLASS DOMINATOR 98 MAXI, letnik 1992, širina kose 4,5 m, prodajo. Tel:.041 744 779 ml9779 KUPIJO TRANSPORTER ZA BALE. Tel.: 031 388 515. 0119874 MULČAR, rabljen, od 1,30 do 1,50 m širine. lahko z manjšo okvaro, kupim, Tel: 54121 17, zvečer, m 19811 BALIRKOSiPMAza4-oglatebaie lepo ohranjeno, prodajo. Tel:. 041 522 792 ml9817 SEJALNICO, PLUG. OBRAČALNI, podrah-Ijalnik in pajka prodam. Tel: 041 881 507. m 19823 SILOKOMBAJN SK 80 prodajo za 140.000 Sit, ličkalnlkza 10.000 sit. nož za rezanjesilaže, 25.000 sit koruzo v zrnju, po 38 Sit/kg, prodajo. Tel:. 041904 537. m 19826 KUPIJO OBIRALNIK KORUZE, kosilnico BCS. traktor, prikolico in silokombajn. Tel:. 041 282110. ml9839 1. vodjo logističnega centra (skladišča) potrebna znanja: - končana trgovska šola s poslovodskim izpitom, - natančnost, zanesljivost in predanost delu • vozniški izpit kategorij B, C, - znanje uporabe PC-ja in programskih orodij Windows, Word, Del, ■ pripravljenost na izobraževanje doma in v tujini, ■ vsaj 5 let delovnih izkušenj; 2. montažerja pohišM potrebna znanja: ■končana IV. ustemesWA natančnost, zanesljrr predanost delu, va 5 let ddovnih iztoron. - pripravljenost na utr zevanje doma in v tuprn, zaželeno, da je s. ■ Pisne prijave z ročno napisanim življenjepisom in opisom sedanjega dela P®^ v 10 dneh po objavi na naslov: FINANDER, d. o. o., Obrtna ul. 11, JO® * Na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pw r' list RS št. 52/2002) in Odloka o razpisu rednihvo Utev v državni zbor (Ur. list RS št. 75/2004) objaW* kmetijski pridelki KVAUTETNO VINO prodam. Tel:. 575 18 77 ali 041 773370. ml9821 razno V NAJEM ODDAJO DVOINPOLSOBNO 0P-REMUENO STANOVANJE v centru Murske Sobote. Tel.: 031 607 199. m 19814 HLADILNIK, OTROŠKI VOZIČEK in OTROŠKI KOLO za starost do 15 let prodam. Tet;041 714243. m!9827 Odprto pismo ministru dr. Marku Pavlihi RAZGLAS s KATERIM obveščamo DRŽAVLJANE KS z OBMOČJA UPRAVNIH ENOt LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA ®°B°TA7 DA lahko PREGLEDAJO VOLILNE IMENIKE ZA REDNE VOLfAE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR IN ZAHTEVAJO POPRAVKE DO VKLJUČNO 18. SEPTEMBRA 20^ OddMi'1 p0Sel)n> v°^n' so razgrnjeni na sedežih Upravnih enot, tar i 2a U^raviie ^^nje zadeve v Lendavi, Ljutomeru in Murslii ' Pnnrf Upravne enote Lendava in Murska Sntnla o sp °5nem oziroma posebnem volilnem imeniku lati« »N. imenih n. - Ub,'ke Sloven’ie' če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni'"’* volilna n0'^’ ra 'ma pravico glasovati. če je vpisan m1 , t^106 a' n'ma Wiilne pravice na obnW navedenih ILn^1 «a tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla, ceje a,i drue poda,eR’w se “a,i na ho n- 'J 50 spremenil'nasJw svojega stalnega bivališča, m , nri nrin p” pristolni Pojavno - odjavni službi upra:^' en°te ojnem krajevnem uradu, prosimo, da to storijo tax j, ib dni pred dnevom glasovanja. Opozarjamo vse državljane, da je prijava spremembe stalneg'* bivališča obvezna po zakonu. UPRAVNE ENOTE: LENDAVA, LJUTOMER IN MURS^5^.. Poslanka Marija Pozsonec Vam je v okviru J8. redne seje Državnega zbora Republike Slovenije postavila poslansko vprašanje, v katerem Vam je predstavila zastrašujoče stanje, v katerem živimo prebivalci Pomurja zaradi katastrofalnih cestnih razmer. Posebej je poudarila nevzdržno stanje-v Gornjem Lakošu. Med drugim ste v Vašem odgovoru na poslankino vprašanje odgovorili: »Glede druge variante, torej preusmeritve prometa na drugo traso Vučja vas- Ormož itn., bo pa direkcija za ceste izdala nalog za odstranitev prometne signalizacije za omejitev tega prometa, kar pomeni, da bo pravno seveda to mogoče, sami pa žal ne pričakujemo, da se bo težki tovorni promet v večjem obsegu preusmeril na to cestno povezavo.« Žalostno je, da se kot minister za promet v vladi Republike Slovenije očitno ne zavedate, da s preusmeritvijo tovornega prometa čez Vučjo vas-Ormož-Slovensko Bistrico in obratno problema v Lakošu, Gaberju sploh ne rešite. Tako na vprašanje poslanke Pozsončeve sploh niste odgovorili Hkrati Vas bi radi opozorili na problematiko neurejene infrastruk- Poročili so se UE GORNJA RADGONA - V mesecu juliju so se na Matičnem uradu Gornja Radgona poročili: Slavko Rajšp, prodajalec, z Zagajskega Vrha, in Katja Fekonja, brez poklica, s Plicvičkega Vrha; Bogdan Kupčič, prodajalec, iz Kokolanjščaka, in Marta Ljubeč, brez poklica, iz Koko-ianjščaka; Stanislav Kačič, monter, iz Negove, in Irena Purgaj, policistka, iz Negove. (F. KI.) UE LJUTOMER - V juniju in juliju so se poročili David Mertuk in Katja Antolin iz Borec pri Ljutomeru; Igor Čarni in Simona Horvat iz Ivano-vec; Marko Albič iz Kamnika in Nataša Ropoša iz Ljutomera; Jožef Ernest MaguŠa od Svete Trojice v Slovenskih Goricah in Helena Stanek iz Radenec; Borut Filipič in Andreja Holc iz Ljutomera; Bojan Novak iz Nunske Grabe in Simona Mlakar s Ptuja. ture ob cesti ki ste jo namenili za razbremenitev cestnega tovornega prometa. S strani Križevec pri Ljutomeru do naselja Noršinci in naprej do Ljutomera in prav tako v smeri Ormož-naselje Žerovinci in Radomerje niso urejeni niti pločniki niti kolesarske poti ali poti za kmetijske stroje, tako da vsi udeleženci v prometu uporabljajo isto pot, kar je zelo problematično Da ne omenjamo štirih nivojskih križanj z železniško progo (na Jeruzalemski, Lendavski, Soboški in Kolodvorski ulici) v Ljutomeru. Skozi Ljutomer pelje na dan 20 potniških in JO tovornih vlakov. Tu pa so še premiki na železniški postaji (približno 10 zapor), to pa pomeni, da so železniški prehodi zaprti 2,5-krat na uro. Vprašamo Vas, minister Pavliha, ali se zavedate, kaj za Ljutomer pomeni sprostitev cestnega tovornega prometa skozi mesto. Ob obisku ministra za notranje zadeve g Rada Bohinca v Stročji vasi je župan občine Razkrižje zahteval, da naj policija bolj nadzira regionalno cesto skozi Razkrižje, saj kljub prometni signalizaciji, ki prepoveduje tovorni promet skozi Razkrižje, leta intenzivno poteka. Tako Je Vaš odgovor, da ne pričakujete preusmeritve težkega tovornega prometa na cesto Vučja vas-Ljutomer-Ormož-Slovenska Bistrica, verjetno le pobožna želja. Od Vas pričakujemo, da boste pospešili priprave na izgradnjo avtocestne infrastrukture v Pomurju, ne pa reševali problematike cestnega tovornega prometa na plečih Ljutomerčanov! Zato Vas prosimo, da nam v najkrajšem času odgovorite, ali nameravate izdati uredbo za sprostitev tovornega prometa na omenjeni trasi in s tem Ljutomer postaviti v brezizhoden položaj. Za odgovor se Vam zahvaljujemo. Predsednik Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Ljutomer Radko Tobias l.r. Predsednik Občinske organizacije ZLSD Ljutomer Franc Hajnal l.r. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE. z) ji POKOPALIŠČ IN ZELENIC. BREZPLAČNI NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI D<’ & PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o. Kopališka ul 2, Uuitta Sobota D E POGREB^lS^ reierbn: 02/5313? M KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km. j hV. ’5U PKtolA VENCEV IN DRUGEGA CVEtlA PLAČILO NA Vtc 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, > Nagrobni spomeniki, tlaki, siop^'; kamnite mize, pulti, vaze in drugi -,l)= marmorja. Tel.:02/54210 24, faks: 02/542 20 ™ J KEB kamnoseštvo Erjavec, M* 'r Ribiška pot la, 9231 KOMPLETNE POGREBN^jS1^ . UREJANJE POKOPAL^ Brezplačni prevozi opreme na don^ do 40 km, plačilo na več obrokov Vladimir Hozjan s. p. Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 1 izberi lxt>«r<.*l tki portal malta o^Imov Odal^Mko naapMu oddat® tvoj mail opiat ca sedem dcx*n«Mh čatopftov, pregledujete tam objaidjono ponudbo, pratxtkato rumeneetiwl, t* pustita, do vas pr«anau)o na>»veJ4i korovski oglotL Brckarti« po malih o^Em* k® n*«M nJ bilo tako wMmm, SODELUJEJO: DELO VESTNIK Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec Stanislav Čurman voznik avtobusa Dega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage naše mame nihče nam ne more vrniti. V SPOMIN 18. avgusta 2004 so minila štiri žalostna leta od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, omama, sestra in teta Gizela Lanjšček C Prešernove 59 v Murski Soboti Hvala vsem, 1 se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter prižgete svečo v spomin Njeni najdražji Sporočamo, 1,4 je umrl naš upokojeni sodelavec Jože Ropoša Upravnik pošte 9224 Turnišče v pokoju Poslovna enota Murska Sobota upokojenega m vestnega sodelavca ' Poslovili v ponedeljek, 16. avgusta 2004, na pokopališču v Gomilici. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... V 70 letu nas je zapustil naš najdražji brat Andrej Grabar nJceve ulice 14 v Moravskih Toplicah • litji C "L ga pospremili na njegovi 1 darovali vence, cvetje, sv maše in cvetje, ^Pah iskrena hvala. , 1 g- patru za opravljen pogrebni obred 11 Pevcem za odpete žalostinke. ^edno te bomo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. SPOMIN 20. avgusta 2004 minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi nepozabni sin, oče, dedek in brat Karel Mešič iz Murske Sobote I p t' se te z bolečino v srcih, i|v. 1 Vra^amo s cvetjem in plameni svečk. ga ohranjate v srcu in spominu. a mama Agnes, vnuki, brata in sestri V SPOMIN 20. avgusta bo minilo petnajst let žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Jolanka Herceg iz Prosenjakovce 103 Petnajst let že v grobu spiš, odkar te ni več med nami, ko več ne bediš brez spanca v tihih nočeh, ko več ne čakaš na nas, ko ti sreča ni bila mila, zapustila si nas brez slovesa. in spominjamo se tudi dragega očeta, starega očeta in tasta Jožefa Hercega iz Prosenjakovce 103 Mineva že deseto leto, odkar te ni več med nami. Solza, žalost zbudila te ni, zastonj čakamo, da se vrneš za tabo ostala je praznina, ki hudo boli. Ostala bosta v večnem spominu vajin zdajšnji dom rože krasijo in svečke v pozdrav gorijo. Hvala vsem, ki sc spominjate matere in očeta, ki postojite ob njunem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče, F tihi žalosti vajini najdražji Lučka spomina naj vedno gori, cvetje belo naj dom moj poslednji krasi in moj nasmeh naj med vami vedno živi. V SPOMIN 23- avgusta bosta minili dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapusti! naš dragi sin in vnuk Feri Žibrik iz Sebeborec Hvala za vsako lepo misel in spomin nanj, za vsak obisk na njegovem poslednjem domu, za darovan cvet in prižgano svečo. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešajo Odšel si tiho, brez slovesa, niti roke nam nisi podal, v naših srcih boš za vedno ostal ZAHVALA V 50. letu nas je za vedno zapustil dragi sin in brat Stanislav Čurman iz Vidonec 90 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Posebej hvala kolektivu in sindikatu AP Murska Sobota, hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi Žalujoči njegovi najdražji Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče tvojega glasu več ne sliši. Bolečine si prestal, zdaj boš mimo, tiho spal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA V 78. letu je po hudi bolezni za vedno zapri izmučene oči naš dragi oče, tast, dedek in brat Franc Mencigar iz Večeslavec 93 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše Hvala gospodu župniku Jožku Vinkoviču za opravljen obred in pogrebno mašo, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi Žalujoči: sin Feri, sin Marjan z Romano, Rokom in Nino ter sestra Marta Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča in sestra Emilija Škaper zVaneče 38 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili k počitku in ji darovali vence in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom, g. župniku, pevcem in kolektivu Kerne Puconci ter zdravstvenemu osebju za vso pomoč. Hvala rudi društvu upokojencev in pogrebništvu Banfi. Fs/ njeni Prazen dom je, zaman oko te išče, ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 62. letu po hudi bolezni zapustil Jožef Cigan iz Odranec, Žitna ulica 11 Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu lajšali bolečine med njegovo boleznijo, nas tolažili in nam v žalosti stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Barbara, hčerka Renata z družino, sin Zdravko z družino, sestra in brat z družino ter drugo sorodstvo Dragi dedi, pogrešali te bomo! Tvoji vnuki: Vanesa, Timi, Lara Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZMNNtK V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in sorodnica Helena Matuš roj. Lepoša, iz Šalovec 127 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, posebno družini Lepoša in družinama Lepoša - Škalič iz Šalovec. Hvala sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, vence in za cerkev, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Hvala osebju rakičanske bolnišnice, kjer so ji lajšali bolečine. Posebej hvala tudi g. duhovniku Štefanu Beznecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji Stara mama, zelo te bomo pogrešali! Tvoji vnuki Jožek, posebno pa Marjan in Bojan, katerima si zadnjih devet let nadomeščala mamo 30 OGLASI 19. avgust 2004-VBII« BETONARNA PETELIN, ““ a ftegono 02/564 30 60, GSM 041346 861, P««™ 02/545 95 3d GSM 031 364 881 MEDIAHN KOM, d. 0. o., Dunajska 21, Ljubljana Sveži betonira ji i enih vrst Betoni; ^delk=: - stebri tu ogradni, ograjni j. - škarpni robnik:, apnite. k a n a lete. m ti‘de. - vrtne ograje, masivne ograje, lamelne ograje. - vrtne poti, konta za rože, izdelki pa naročilu ... ’ prevoz rn črpanja suažege betona POSEBNI GOTOVINSKI POPUSTI. PRIPOROČAMO SE! UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENOAVA-031 797 715,031 589 448 NAJUGODNEJŠE POČITNICE NA HRVAŠKEM Grčija, Boglarija, Tunizija, Španija, Turčija LAST MINITE ponudba Obiščite RELAX Turizem, Slovenska 25, M. Sobota, tel: 02 530 37 80 GEO-VRTINA, d. o. o., Obrtna ulica 40,9000 Murska Sobota tel/foks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809 Izdelava vrlin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezomeiritnih in ponikovalnih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov KURILNO OLJE. PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KUIUI • HHIZ. Jihšlč Bajat L p. Gornja Bistrica 51. teL 57 M 200 ercator Plese t, Murska Sobota NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA' MHMOim » MTGUS1V Z4O4 BONAFIN, d. o. O. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 ARCONT Prodala ih monlrta' sobota, 21. in nedelja 22.avgust 2004 SUNMIX MERCATOR FUNBALL TOUR 2004 tudi gred vašim Mercator Centrom! Poletje v TEi v."”'’' Enoletni ozkolistni pleveli Večletni ozkolistni pleveli modre barve šV** Pinus TKI« Grajski trg 21 T *386 2 6090 211 $1-2327 VAŠ KREDIT Od 15. avgusta do 31. oktobra 2004 iniMKAIX Škropimo, ko so pleveli v bujni rasti m ko je zelena masa plevelov dovolj razvita. Odmerek: 1,5-2 l/ha ob uporabi 100 - 2001 vode BOOM EFEKT Ne zamudite priložnosti, sodelujte, uživajte in zmagajte! Sestavite ekipo in se potegujte za praktične nagrade pokroviteljev. Če ne boste sodelovali pri igri, pridite navijat za navdušene igral«, tudi za gledalce smo pripravili nagradna presenečenja! V petek kvalifikacijska tekmovanja od 15.00 do 20.00 ure, v soboto od 10.00 ure naprej pa četrtfinale, polfinale in finale. Ob 20.00 uri nastop glasbenih gostov YO ZO. škropimo, ko so pleveli visoki 15 - 30 cm, v bujni rasti, razraščanju ali pred ccvctenjem. Odmerek: 3-61/ha (razen za pesjak 8 Lha) ob uporabi 100 - 200 J vode Lesnati pleveli, grmičevje TOYOTA nw »t / W Herbicidu Boom efekt dodajamo močilo Pinovit K ■ 0,5% koncentraciji. velika izbira oken, vrat in zimskih vrtov kvalitetna garažna vrata vseh vrst po ugodnih cenah Robut KOZAR t.p. Harcegov^Čak 1 23-^pone sprejemamo do 412004. Podrobnejše Informacije (02) C 56-11-762 CENTRALNI SESALNI SISTEMI ČISTILNA TEHNIKA GLOBINSKI SESALNIKI PROFESIONALNO ČIŠČENJE Večletni širokolistni pleveli in vodni pleveli Škropimo, ko so pleveli v bujni rasti ali pred cvetenjem. Odmerek: 4-8 lha ob uporabi 100-2001 vode LtoVT RADENSKA V ROKI, NEBO NAD GLAVO’ Škropimo v jeseni pred mrazom, dokler je listje Še zeleno Odmerek: 5-10 l/ha ob uporabi 2001 vode Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. —---------------------—-------; 101 •Lr* - rti Do 6 let zo vse zaposlene in upokoji* ( obremenitve dohodka prek tretjine. 5^ d.o.o,» 02 530-46-60, Industrijska la, 9000 Murska Sobota, www.namin-ms.si TTJE3BME LENOiSSa www. ter me -lenda va. si TERACERSTVO IN KAMNOS*’ajS' Kopališka 2, M. Sobota, teL 02 531 14 02. 1 ?■. Izdelujemo in oblikujemo: jn • notranje in zunanje ureditve; tlake, stopo'91 • okenske police nita ■ • spomenike iz različnega marmorja in 9r • obloge sten in tlakov s keramičnimi www.<«f«inska.ii VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ A 2# MURSKA SOBOTA, ARH M> zbira prostovoljne prispevke občan«*jj na račun pri Ljubljanski banki: 023 ZA DAROVANA SREDsfVA SE ZAHVALJUJEMO’ i ■ C-Vse informacije lahko dobite po u' ' Ndjetjf rai^tfBirtraRki a.č UL a- tkwili ti. kkmka Sakota KlIIH z 19. avgust 2004 NAPOVEDNIK 31 Spored na radiu Murski val UKV> 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz MO. avgust - 05.00 Vedro v novo jutro, "»'unona -07.40 Mariborsko pismo, Asja Ma-q Vrtnarski nasvet - 09 00 Poročila -'M- n 13 RfUi -09 45 Kultura in šport ■11X' ' 10 00 Poročila - 10.30 Mali oglasi . ’’' č j . 11 j; Zamurjenci, kabaret Dušana Berte in Marka - 12 00 Poročila m«.""^'hw-Mil.i - 12.150d petka do petka-Lw niMaju - 131111 Poročila - 13-15 M:, h"'1* “ Predstavljamo vam, nova Wh c'"" * ^.OS Obvestila - 14,30 Ijj ' n nun ut - 15 30 Dogodki in odmevi - M Osrednja poročila aik 11°8lasi ~ 17-3° Murski val nagrajuje -"lh * 18.15 Radijski knjižni sejem (Ne-“ '9.011 Mladi val - glasba za mlade, 1^ ^''Jiiinjii (Maja, Staša in Timotej) -S35”* tetevizor, Bojan Peček - 24.00 > 2L avgust ■ 05.00 Dobro jutro! - 8 30 0^ 15 Mali oglasi - 10,00 Poročila - 10.05 - 1100 Poročila - 11.15 Teslih * * ftwi1 ’ 12 00 Poročila BBC - 12.05 13%. Z" Nagrada tedenskega sponzorja -'"'ih -1 1 ~ 1315 1. oseba ednine - 14.00 Po-c"5 °Bvesti1a - 14.15 Oddaja tedna: a "r, Tcrmr Lendava -15 30 Dogodki in ’■ jj t' 15NaPwed sporeda 17.00 Osrednja ’tbij . 7 1" Murski val nagrajuje - 17.40 Mali -19.15 Najlepše želje s česti-41^ ~ °0 Olimpija: Mura, neposre- s - 22.no Slovenija, od kdaj lepote tvoje, ^■30. SW ‘05 00 Vedro v nedeljsko ju-k /L h1'’ °4mevi, oddaja o Polabski h Sl< >-7 - 08.00 Misel in čas, duhovna mi-'^“Bovnikov - 08.30 Zamurjenci -' "”alh ledna - 09.30 Srečanje na Mur-’ ^Jan ' Obvestila - 10.30 Nedeljska ku-^Borič, Sava, predsednik uprave, 1(1-12*1 gumb Kontakt v živo in 537 / b ki da - 12.35 Obvestila - 13-00 Mi-Fin va Eorv) - 13.30 Čestitke, 1 Ih« n,r>,lEil Drini - 17.00-19.00 Poročila -। 24.00 SNOP 4UV ^ki val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^U^^^NOZABAVNE glasbe, n,iezn -novi sPomirii 11' kolesom - Špik iS. ? l^-Slap«! - ,n- Kresničke ,em Jurske Glasbe ■ S L ‘‘Gj^ ‘>' :n Retashy ^«1^ J1rlJ Honas Holm te. "Urjt _ Zoltan Band Ul ^^bonr založbe Mandarina Iz Ptejme Tina Gerenč«G 9201 Puconci. V'1 M 2''^ teritjli, do ponedeljka, Ž3- avg« ’ I«, 1 1 val, Ulica arhitekta No- . ■. Sobota, glasbene lestvice. - glasujem za skladbo PONEDELJEK, 23. avgust - dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11,00 Poročila -11 15 Oaj, kak san zlufto • 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15-30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi 18.00 MV DUR- 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24,00 SNOP TOREK, 24. avgust - OS.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Terenski raport - 11 .00 Poročila - 11.15 - Tema 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 1J.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila 14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15-30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila - 19-15 Eti ta je muzika -20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 25. avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peu-rača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet-08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1030 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn vpeti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 11 30 Dober den, mate pet minut časa? -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 1900 Poročila - 1915 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 26. avgust, dežurni novinar Dejan Fujs -05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 0915 Kuharski nasvet: Boštjan Režonja, Lipa - 10.00 Poročila - 11,00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11 45 Šport za vse - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24.00 SNOP Poročili so se UE Gornja Radgona V mesecu juliju so se na Matičnem uradu Gornja Radgona poročili: Slavko Rajšp, prodajalec, z Za-gajskega Vrha, in Katja Fekonja, brez poklica, s Plitvičkega Vrha, Bogdan Kupčič, prodajalec, iz Kokolanjščaka, in Marta Ljubeč, brez poklica, iz Kokolanjščaka; Stanislav Kačič, monter, iz Negove, in Irena Purgaj, policistka, iz Negove. (F. KL) UE Ljutomer V juniju in juliju so se poročili David Mertuk in Katja Antolin iz Borec pri Ljutomeru; Igor Čarni in Simona Horvat iz Ivanovec; Marko Albič iz Kamnika in Nataša Ropoša iz Ljutomera; Jožef Ernest Maguša od Svete Trojice v Slovenskih Goricah in Helena Stanek iz Radence, Borut Filipič in Andreja Holc iz Ljutomera; Bojan Novak iz Nunske Grabe in Simona Mlakar s Ptuja. Vsem mladoporočencem čestita in želi veliko lepega v življenju tudi Vestnik! ------------------! Kulturni koledar Kulturni koledar OTVORITEV MURSKA SOBOTA V soboto, 21 avgusta, ob 12. uri bo v Dijaškem domu (Tomšičeva 15) sklepna prireditev drugega mednarodnega likovnega tabora predšolskih otrok treh dežel - Avstrije, Madžarske in Slovenije - in otvoritev razstave likovne ustvarjalnosti. BOGOJINA V nedeljo, 22. avgusta, ob 9. uri bo v veroučni učilnici otvoritev razstave del likovne delavnice Likos v okviru XVI Košičevih dnevov. LENDAVA V ponedeljek, 23. avgusta, ob 10. uri bo v sejni dvorani občine otvoritev arhivskega raziskovalnega tabora, ki bo trajal do sobote, 28. avgusta. VPIS MURSKA SOBOTA V četrtek, 26. avgusta, med 9. in 11 uro ter med 14. in 17. uro bo dodaten vpis novincev v Glasbeno šolo Murska Sobota za oddelke predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, trobente, klarineta in violončela ter v oddelke baletne pripravnice in klasičnega baleta. Kupon za brezplačno Čestitko v Vestniku Besedilo: Pošilja: POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA sredstva SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Kino Murska Sobota Četrtek, 19. avgusta: ob 18.00 ameriška najstniška komedija Helenca na prevzgoji, ob 20.00 ameriški akcijski film Punisher Petek, 20, avgusta: ob 18.00 Punisher, ob 20.15 Helenca na prevzgoji Sobota, 21. avgusta; ob 18.00 Punisher, ob 20.15 Helenca na prevzgoji Nedelja, 22. avgusta: ob 18.00 Helenca na prevzgoji, ob 20.00 Punisher Sreda, 25- avgusta: ob 20.00 švedsko-danska romantična drama Sladke sanje Ljutomer V avgustu ni predstav! Gornja Radgona V avgustu ni predstav! Delimo vstopnice za kino Glavno vlogo v filmu Spiderman 2 igra Tobey Maguire. Našo nagrado prejme Mojca Jug, Cvetkova 23, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Alije Tobey Maguire igral glavno vlogo tudi vfilmu Hišni red? Da ali ne? KONCERT MURSKA SOBOTA V nedeljo, 22. avgusta, ob 20 uri bo nastopil v lokalu Art Caffe avstralski etno blues glasbenik Steve Tallis. LENDAVA V četrtek, 19. avgusta, ob 18.30 bo koncert v sinagogi ob prazniku občine Lendava. GORNJA RADGONA V petek, 20. avgusta, ob 22, uri bo v prostorih M D Grom (stari vrtec) koncert skupin Das Krili iz Nemčije (powerviolence) in Nej Lidge iz Ve-ščice (stari hardcore). BELTINCI V soboto, 21. avgusta, ob 20. uri bo nastopil pri starem mlinu Andi Sobočan (cimbale) s Pištof pa Karčijon ob projekciji izbranih prekmurskih mlinov. Prireja KK Tim Mlin Beltinci' FILOVCI V soboto, 21. avgusta, ob 20. uri bo vvaško-gasi-Iskem domu koncert domačih pevcev v okviru XVI. Košičevih dnevov DOGODEK LENDAVA V petek, 20. avgusta, ob 15. uri bo slavnostna otvoritev Centra Banffy ob dnevu madžarske narodnosti. DOBROVNIK V soboto, 21. avgusta, ob 16. uri bo pri kipu sv. Štefana prireditev ob dnevu sv. Štefana. (EMIBA V nedeljo, 22. avgusta, ob 11. uri bo v vaškem domu srečanje prekmurskih madžarskih kulturnih društev ob dnevu sv. Štefana PEČAROVCI V nedeljo, 22. avgusta, bo proslava ob 20-letnici KMN Pečarovci. Ob 8. uri se bo začel turnir povabljenih ekip, ob 11 uri bo kulturni program s podelitvijo plaket lončarskega izvora, sledi ekshibicijska tekma med predstavniki občinskega sveta in I. ekipo iz leta 1984, njto pa bo tekma presenečenja. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d. o o., razstavlja Maja Bohar iz Puconec svoje unikatne vezenine iz naravnih materialov (lan in bombaž). Na razstavi Novi Retro, ki je prodajna, je prikazana stara tehnika z novim izrazom, - V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. - V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij Mateja Ficka. LENDAVA - V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. - V Galeriji - Muzeju so na ogled dela z 9. mednarodne mladinske likovne kolonije Lindart. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Termah 3000 do 29. avgusta razstavlja svoja dela avtor Ervin Simonič (tehnika: olje na platno). LJUBLJANA V NUK-u in v prostorih Vzajemne (Dunajska 109) do konca avgusta razstavl jata člana Likosa iz Murske Sobote in likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota Ernest Bransber-ger in Lojze Vebenč. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled razstava Slovenci na avstrijskem Štajerskem - Romi v Sloveniji - nemško govoreči v Sloveniji. Ogledate si lahko tudi mednarodno razstavo Radikalno po-zicioniranje avtorjev iz Slovenije, Avstrije, Srbije in Švedske. BAD RADKERSBURG V termalnem zdravilišču je do 29. oktobra na ogled razstava Zdravilna zelišča ob reki Muri avtorja in zbiratelja Andreja Coklina iz Gornje Radgone. Kupon št 34 - odgovore pošljite do torka, 24. avgusta, na naš naslov: Vestnik, Ulica arin. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po & pošti: tomo.koles@p-inf.st VESTNIK lahko kupite tudi na večini poštvPomuiju. Podltge za informiranje, d. 4., Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota 32 ZADNJA STRAN 19. avgust 2004— w VESTNIKOV KOLEDAR 19. avgust, četrtek, LJUDEVIT 20. avgust, petek, BERNARD 21. avgust, sobota, IVANA 22. avgust, nedelja, TIMOTEJ 23. avgust, ponedeljek, FILIP 24. avgust, torek, JERNEJ 25. avgust, sreda. LUDVIK 21. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 9 minut, zašlo pa ob 20. uri. Dan bo tako že krajši od 14 ur. 23. avgusta ob 12. uri in 13 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 18. avgusta 2004 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,0961 239,8155 240,5349 Hrvaška HRK 191 1 32,5655 32,6635 32,7615 Madž. HUF 348 1 0,9652 0,9681 0,9710 Švica CHF 756 1 155,6109 156,0791 156,5473 V. Brit. GBP 826 1 356,0626 357,1340 358,2054 ZDA USD 840 1 193,8354 194,4187 195,0020 Jama za Domom tehnike Pred pri bliža o tremi tedni so za Domom tehnike v Murski Soboti na tem mestu nekaj iskali in kopali, potem pa jamo ogradili in jo pustili v takšnem stanju. Bližnje stanovalce to moti in začeli so se spraševati, kako dolgo bojama Še naprej »zijala«. Poklicali smo na stanovanjsko skupnost, kjer so nam povedali, da gre za obnovo toplovoda iz Doma tehnike, kjer je kurilnica, do stanovanj v Kocljevi ulici 6. Za izvajalca del so izbrali Komunalo M. Sobota oz. njeno enoto Energetika, do zastoja pa je prišlo zaradi pomanjkanja cevi. Te dni naj bi dela končno stekla. J. G. VAN3K«VICI Poštar •Očka, če mi daš tisočaka, ti povem, kaj poštar vsako jutro reče mamici!« »Velja! Tukaj imaš tisočaka! No, kaj ji reče?« •Dobro jutro, gospa. Tukaj je vaša pošta!« Alkoholizem Terapevt razlaga alkoholikom v bolnišnici strašne posledice alkoholizma: •Človek, ki pije, preneha biti svobodno bitje in postane suženj svoje odvisnosti. Zbogom razum, zbogom sreča in zdravje, imetje propada, jetra otekajo, želodec gnije, srce slabi, kri vodeni, možgani se sušijo. Ali pozna kdo od vas še kaj strašnejšega?« •Ja, žejo!« se oglasi nekdo iz ozadja. Zakon Krava in polista se poročila, toda kmalu je polž ugotovil, da ga krava vara z bikom. •Se mi je kar zdelo, da me je vzela • zaradi hiše.« je žalostno dejal polž. zmenijo, da bodo tekmovali, kateri pride po kratkem preletu nazaj najbolj krvav. Pa se spusti prvi v dolino. Nazajpride krvav po gobčku in krempeljčkih •Kaj si pa naredil, da si tako krvavega vprašata druga dva. •Vidiš tisto mačko? Nič ni ostalo od nje,« se pohvali. Se spusti drugi v dolino. Nazaj pride krvav po gobčku, krempeljčkih in po celih krilih. •Kaj si pa ti naredil, da si tako krvav?« •Vidita tistega psa tam doli?« »Ja, vidiva!« »Nič ni ostalo od njega, samo kup razcefranega mesa « Po se se zadnji spusti v akcijo. Nazaj pride cel krvav. Ni bilo dela telesa, ki ne bi bil krvav. •Ja, kaj si pa ti naredil, da si tako krvav?« •Vidita tisti zid tam doli?« •Ja, vidiva!« •No, jaz ga nisem videl!« V ogledalo in pešca Nenavadna prometna nesreča se je pripetila v Cezanjevcili, kjer je voznik avta zaradi tega, ker je vozil preblizu parkiranemu avtu, trčil v vzvratno ogledalo le-tega, nato pa še v dve osebi, ki sta stali ob avtu. Slednji sta se pri tem laže telesno poškodovali, na avtih pa je nastalo za 200.000 tolarjev škode. A. B. Tovornjak pokopal voznika Policisti so v torek obravnavali nevsakdanji dogodek, ki se je končal tragično. Ob 15.45 je voznik tovornega vozila pripeljal na dvorišče stanovanjske hiše v Rogašovcih. Ko je ustavil vozilo, je izstopil, vendar pa pred tem ni ukrenil vsega potrebnega, da vozilo ne bi krenilo z mesta. Nato je vozilo zapeljalo vzvratno po klancu navzdoL Voznik je stekel za vozilom ter poskušal odpreti vrata na desni strani kabine in aktivirati pomožno zavoro. V tistem trenutku se je vozilo obrnilo pravokotno na cesto in prevrnilo na bok. Pri tem je voznika pokopalo pod seboj. Hudo telesno poškodovanega so ga z reševalnim vozilom odpeljali v, murskosoboško bolnišnico. V bolnišnici je pozneje za posledicami poškodb umrl. Netopirčki Trije netopirčki visijo na veji in jim je strašno dolgčas. Odločijo se, da bi naredili nekaj zaba vnega, pa se Stopnjevanje V zakonski zvezi vedno nastopijo tri stopnje, in sicer: Na začetku: On govori, ona ga posluša. Po poroki: Ona govori, on jo posluša. Po določenem času: Oba govorita, sosedje poslušajo. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vid«, Ulica arti. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. J WiSi Ena tpMtna aUnnr H združuj* 7 časopteov £ vMh koncev Slovencu ObUtA« KMwJxbMtst oddaM tvoj mak ogiM oglejte ti pcpom*j£* oglase, sprehod h* t* po rwn*nlh straneh in HOJ na>w4šo kadrovski ogU*H BnklnH po raeAh o^m* *♦ JMkol DELO EE33 IM® TEJTMK nevke TOM* NI Znana delavnica za izdelavo ikonostasov Večno upanje Odi-čevega Dušana iz km-je »k kinila vsa dna > ,sloria izdelave postelje za pripadat d tr-kovega pokloj ■■ louoUk bensove n-s-e. zatfflfrM naproša vse sltackf83 w * potrpljenja. it stil.o56 .avija111^ elan03 * pnik^W) ca^Ls^3 vz^' «***?1>»*! CO'S e#«*' .,13»*: nil'S s3) 1181^ jihPr°s ’ lame’”'' * n A. B. c) po položnici - trimesečno majica VESTNIK ■Sl Zg. Konjišče Tekaška sekcija Radenska, ki šteje trenutno 130 članov in članic z območja Pomurja in Širšega okolja, je pripravila v idiličnem okolju TRC Zgornje Konjišče tradicionalni tekaški piknik. Ob tem je stekla tudi beseda o nadaljnjih aktivnostih. O. B. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) ime in priimek:. kraj: ulica: številka: poštna številka: davčna številka: datum: pošta: Naročnino želim plačevati (obkroži); a) po položnici - letno b] po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Tudi Marica uživa ob rožah Kogar pripelje te dni pot v Kokoriče, se mu bo pogled gotovo ustavil na Petovarjevi domačiji, saj je na oknih vse polno cvetočih rož. Nanje je še posebej ponosna gospodinja Marica, ki ji j e skrb za rože užitek in veselje, čeprav mora marsikaj postoriti tudi na kmetiji. - J. G. * w * Da bi zagon s r domove-'^ njivza jesensko setev ni id1 canskih i ; Mkih nji*h f) Poskrbljeno v teh dneh. 6^ Podacisig:,iag oo prfrtrij^ špm dostavil neu/ ‘ izN^ mesno-kostne mole.' ."11 • i gralna državna se- r1ll>l dokom lo/a kot osta^1 Mletju zrnja. * * * tX ..tar8 no«" •e™ °' podo^!^ fekciona^. h3t^ poi^ je morda fomnaCJ6' pijsk4%|i^ v hr10” earn0 K°J znano Ivanuši in ■ e vantudl /flw I