t L ’
PRVI KORAKI
24. pesniška zdirja naših učencev
&.S
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ
2018
KJLZALO
SKRIVNOSTNI KRAJ..............5
MUCA SE PODI..................5
KODA..........................6
ZIMA!.........................6
KORENČEK......................7
NOGOMET.......................7
MATERINSKI DAN................8
MOJA ŠOLA!....................8
PESNIK........................9
BOŽIČEK.......................9
ŠOLSKE MORE..................10
BOŽIČEK......................10
DRUŽINA - TRIJE MUŠKETIRJI...12
KAČA.........................12
MOJI NAJBLIŽJI...............12
ZIMA.........................13
ZIMA.........................13
DRUŽINA......................13
RECITACIJA ALI DEKLAMACIJA...15
ZAJČKI.......................15
BOŽIČ........................16
BOŽIČNI ČAS..................16
JAMSKI DUH...................18
PRIJATELJ....................18
PESEM........................19
PTUJ.........................19
PARIZ........................19
KJER HIŠA MOJEGA STOJI OČETA.21
LJUBEZEN.....................22
MAKE UP......................22
MOJA RODNA VAS...............23
UMETNOST.....................24
PESEM O MOJEM ATIJU..........24
ZIMA.........................27
NEKOČ........................27
OTROŠTVO.....................28
ZIMA.........................28
MIŠKA IN TRIJE PALČKI.
MOJ OTROK IMA VROČINO
SVET..................
HRUŠKA NESREČNICA.....
BOŽIČ JE PRED VRATI...
PRAZNIKI..............
PRIJATELJSTVO.........
PRAZNIKI .............
POČITNICE.............
NOČ JE................
MOJA PRIJATELJA.......
NOGOMET...............
BRANKO JE NAGAJIV ....
SNEŽAK................
SNEŽAK................
PRIJATELJSTVO.........
ŠOLA INVALIDOV........
KEMIJA................
SNEŽAK................
NOVO LETO.............
ZIMA JE TU............
JELENČEK..............
ŠOLA..................
ZIMA..................
MOJE MALE MUCE........
SNEŽAK IN BOŽIČEK.....
PETER VETER...........
NOVO LETO.............
NARAVA................
ČAS...................
LJUBEZEN..............
29
29
30
31
32
32
33
33
34
34
35 35
35
36 36 38
38
39
39
40
40
41
41
42
44
45
45
46
47
48
49
Andreja Stočko, 7. b
Ana Vindiš, 9. b
SKKIl^fOS^Bfl mjlj
<p£Q
Ko zvečer zaspim, grem tja,
kamor nihče ne hodi, v svet, za katerega vem samo jaz!
Ko sem na tem kraju, sem vesel
in kakor rima na veselje so vse moje želje.
Vsaka želja je posebna, ko si jih priznava, se smejiva in skupaj sva.
Ko tako uživava, nenadoma slišim glas:
»Tim! Zbudi se, v šolo moraš«.
Joj, škoda - pa kako sladko je bilo, a vem, da zvečer spet grem na sreče kraj.
Tim Vinkler, 6. a
MUCA S<E (PCKDI
%
MUCA SE PODI, KAKOR LEV RJOVI. TAM JE MIŠ-NJAM! IZGLEDAŠ DOBRO. MIŠKA, KAM?
Zala Merc, 2. b
KODA
Kaj je koda?
Koda nam vrata zapira in nam skrivnosti skriva.
Kodo težko ugotoviš, saj je težek njen zapis. Skrivnost je velika, saj je na koncu pika.
Le kdo mi to prikriva? Kaj koda skriva?
Nekaj sem ugotovil, kodo bi skoraj razkril pa sem zopet vse pozabil.
Bruno Bali, 6. a
zmAi
Zima, pridi k nam!
Kje si? Daleč tam.
Tu moj dom je, zemlja vsa, prosim, pridi k nam, letos tudi, ja ja ja.
Le brez skrbi, tukaj smo mi, ki pomagamo ti, da pričaramo si lepe in bele praznične dni!

SE KORENČEK JEDEL BOM, OČKA, DALEČ VIDEL BOM.
Kevin Rajh, 1. b
NOgOMET
NOGOMET JE MOJ SVET.
ZJUTRAJ SE ZBUDIM
IN PREDEN ZA ZOBKE POSKRBIM,
ŽE VČASIH NA IGRIŠČE ZDRVIM,
DA SE ZA ŽOGO PODIM.
NOGOMET JE SUPER IGRA,
SAJ PRI NJEJ SMO ZBRANI VSI!
ŽOGA SE POVSOD ODBIJA IN VRATARJU ČEZ NOGE SPOLZI.
Nai Kampi, 2. b
Kristjan Matas, 7. a
cMmmmsK! (djln
Draga mami,
na ta dan ti želim veliko sreče, veselja in kakšnih želja.
%
Radi te imamo vsi iz srca, a jaz ti pošiljam poljubčka kar dva.
In še en šopek ti dam, z ljubeznijo obdan.
Ela Gasparič in Lara Simončič, 6. a
MOJA SOLA!
Moja šola Olgica lepa je, ker moja je.
Veliko naučim se v njej, rišem, pišem in računam.
Učiteljico dobro imam, s prijatelji se rada igram!
Moja šola je najboljša, tudi himno svojo ima.
Olgica je naša šola, pojemo ji vsi v en glas.
Moja, tvoja, skupna nam.
(PESNIK
f
Pesnik poezijo rad ima, saj je njegov zaklad sveta. Poezijo napisal je, na list rime položil je.
Pesnik pesem napiše in jo včasih tudi zbriše, pogosto kaj dopiše, pripiše ali nariše.
Bruno Bali, 6. a


(BOŽIČEK

BOŽIČEK K NAM PRIHAJA IZ NEZNANEGA KRAJA.
DREVESA SMO PRIPRAVILI IN PISEMCA NASTAVILI.
ŠKRATKI DARILA SO NAREDILI,
DA BI LAHKO VSAKEGA OD NAS OBDARILI!
DARILA SE VESELIMO,
KER VEDNO KAJ NOVEGA DOBIMO.
Ll LUI Ll VESELI SMO VSI,
KER BOŽIČEK K NAM HITI.
Maja Kovačič, L b
SOLST^E MOKE
v
v
Ko ven pogledam, vidim prelep beli sneg.
V spominih se mi šola naslika in nasmeh na obrazu, a ko pomislim na veliko knjig in učenja, ta smeh hitro upade.
Pogledam na mizo polnoooo knjig, besedila. Kupe raznega čtiva - kakšna groza!
Še enkrat pogledam ven, vidim prelep beli hrib in pomislim, kako lepo je zunaj biti, ko bi le lahko.
Pa pomislim - če potrudil bom se, mogoče pa bo kaj.
Grem se lotit dela, ker res želim si to.
Od učenja postanem čisto poten, a spomnim se, da so bile le sanje, se potopil sem vanje!
Uhh, kakšna sreča,
da na mizi je le praznična sveča!!!
Lara Simončič, 6. a
(BOŽIČE^


BOŽIČEK,
Tl SE Ml SKRIJEŠ KOT PTIČEK.
KO ZJUTRAJ SE VSTANEM, NAJDEM POD SMREKO DARILO, NATO JE PRI NAS VESELJA OBILO.
Nick Rakuš, 1. b
Nika Vidovič, 4. a
(D<Rl)ŽWA - TcRJJE OVLUŠK^I^RJI
Ml SMO TRIJE MUŠKETIRJI,
Z NAMI LEPO JE.
RADI SE IMAMO,
TUDI DRUGE RADI IMAMO.
MAMI, NIA IN KAN SKUPAJ SMO VSAK DAN.
SREČNI IN VESELI POTUJEMO ČEZ DAN.
Nia Žilic l.b
TULCA
("3,
KAČA LEZE SIK, SIK, SIK,
MIRNO REČE: »STRUPEN JE MOJ PIK.«

MOJI JCAJfiLIŽJI
Kevin Rajh, 1. b
V	MOJI BLIŽINI JE MAMICA.
V	MOJI BLIŽINI JE SESTRICA. ZA VSE NAS PA ATI SKRBI,
DA NIČ NAM SE NE ZGODI.
RADI SKUPAJ POJEMO, SE SMEJIMO, NAJRAJE PA DAN ZUNAJ PREŽIVIMO.
TAKRAT SONČEK GREJE NAS,
DA NAŠIM SRČKOM NI DOLGČAS.
Katarina Gornik L b
Zli t/ /
.s*

P^h
PX
JESEN JE ODŠLA, ZIMA JE PRIŠLA. PRINESLA J E SNEG, SNEŽINKE Z NEBA, OTROCI ŽE DELAJO SNEŽAKA DOMA.



pa*,.
SNEŽAKJE EN MOŽ-VELIK IN BEL,
V ROKI IMA METLO,
TRI GUMBKE IN ŠAL,
NAMESTO NOSA PA ŽE NOSI KORENČEK ZREL.
NoahArsič, L b
zmA
ZIMA JE PRIŠLA
IN S SESTRICO NA SNEGU SVA.
SE SMUČAVA, DRSAVA IN SANKAVA, OBA VESELA SVA.
Kai Haunholter, 1. b
(DRUŽINA


MOJA DRUŽINA ŠTIRI ČLANE IMA, ATI, MAMI, BRATEC IN SESTRICA.
RADI SE IMAMO,
KO SMO SKUPAJ, SE IGRAMO.
Lia Sledičl. b
<R£,CITMI!JJI ALI ‘DEKLAMACIJA
Pesništvo je težka zadeva, ki koncentracijo zahteva.
A, ko rima v glavo ne gre, pozabimo čisto na vse.
Po tihem se v glavi jezimo in sprašujemo, zakaj tole ne gre?
Recitiram si pesem, vzamem pisalo, želim pisati pa spet mi misel v oblake gre.
Deklamacija ali recitacija, kaj je zdaj to?
Veliko lažje bi bilo, če vse rimano bi bilo.
Rima in kitica se težko ujemata, poskušam, poslušam cel rdeč, a na koncu ugotovim, da trud ni bil odveč.
V šoli učili smo se, a kaj ko težko je vse.
Na pamet naučiti pesmi kar dve - to je šment. Recitacija ali deklamacija - katera je zdaj?
Na pamet naučiti še gre, a povedati jo iz srca, pa težko je.
Lara Simončič, 6. a
V MOJEM VRTU ZAJČKI SO, BRŽ KORENČEK Ml POJEDO IN NA GLAS SE SMEJEJO.
(BOŽIČ
A
BOŽIČ JE ČAS,
KO SE VESELIMO,
DOBRE, DOBRE PIŠKOTE PEČEMO IN SE POSLADKAMO.
PIŠEMO PISMA BOŽIČKU,
POSTAVIMO SMREČICO,
DRUGI DAN POD SMREČICO SO DARILA,
KI NAS RAZVESELIJO
IN ŽEJE NAOKROG ENO LETO.
Žana Vidovič, 1. b
(BOŽIČNI ČAS
HLADEN VETER, SNEG IN MRAZ K NAM PRIŠEL JE BOŽIČNI ČAS.
V NAŠI HIŠI PO PIŠKOTIH DIŠI, POGLEDAM SKOZI OKNO IN ZUNAJ SNEŽI.
TOPLO SE OBLEČEM,
GREM DELAT SNEŽAKA,
UPAM,
DA ME ZUNAJ BOŽIČEK ČAKA.
NAMESTO BOŽIČKA
ME POD JELKO ČAKAJO DARILA,
TAM ŠKRATA STA JIH SKRILA.
WMS'KI 'D‘V‘}f
G
G
V	jami duh straši, pa ga ni za videti, moč nevidnosti ima,
pa ga nobeden ne pozna.
Duha smo iskali pa se v jamo zapeljali, duh nas je ustrašil in še preplašil!
Zdaj se vsi bojimo in iz jame že hitimo.
Duh je zdaj osamljen, ker prijatelja hoče, ker pa ga nima, zdaj milo joče.
V	bližini strašne jame strašna hiša stoji,
v kateri strašna pošast straši, v jamo pritepta, ko duh jo zagleda, postaneta prijatelja.


Rok Gojčič, 5. a
£
Pravi prijatelj je ta, ki te nikoli ne izda.
Zaupa ti vse svoje skrivnosti in njegove družbe ti ni nikoli zadosti. Rada ga imam, ga nikoli ne izdam, z njim se najraje smehljam.
(PES<EM
Pesmi ni lahko napisati, prava muka ti je to.
Saj za pesem ni navdiha, ko oziraš se povsod.
Kako Prešeren in še Pavček rimo takoj ustvarita?
Meni ni to taka šala, ko pa njima gre takoj.
cprVj	Ba 6'
(PAOJZ
Na Ptuju sta živela moj ded in praded. Na Ptuju sta veliko doživela in bila vedno vesela.
Na Ptuju je tudi meni lepo, zato rada ga imam zelo.
a
crj?
a
03?
a
a9
a
Mina Mahorič, 2. a
V Parizu so ljudje oblečeni v bluze, tam imajo slikarji svoje muze.
Pod Eifflovim stolpom se sprehajajo pavi, čudne klobuke imajo na glavi.
Ulice so polne starih hiš.
Glej jo mačko, skoraj je ujela miš.
Iz številnih pekarn dišijo »baguette«, iz vrhunskih gostiln pa same specialitete. To je mesto, v katerem živi nešteto ljudi, to je mesto, ki tudi ponoči ne spi.
Želim si, da enkrat v življenju grem tja, kjer veliki Napoleon bil je doma.
>ria Šegula Šraj, 9. a
S
■N,
STOJI OČETA
Tam, kjer moji starši žive, kjer na vrtu rože cvete, kjer na nebu ptice lete, tam je moj dom, moje srce.
To je moja domovina,
za katero so se naši predniki borili,
ker so vsi si jo lastili.
Na naših tleh bile so vojne in spopadi, kmečki upori, bitke in turški vpadi.
Drugačnost narodov, krasote mest, znamenitosti ... -to lepote so v tujini, a ni lepših jih stvari, kot v moji so domovini.
Da majhen narod smo, glasno povejmo, da srce veliko nosimo, dostojanstveno zavpijmo!
Da na najlepšem koščku velikanskega sveta živimo, ponosno v kamen vklesajmo, naj sleherni stih te pesmi moje gre kot hvalnica v srce tvoje.
Asja Katarina Mogu, 9. b
Al
LjVc&EZtEN
Če imaš kakšno bolezen, hitro pomisli na ljubezen.
Prve ljubezni se spomladi rodijo in nikoli ne zbledijo.
Kdor ljubezen spozna, ta bogat je za dva.
Ljubezni se ni moč upreti, zato je nikoli ne skušaj zatreti.
Ema Ganzer, 2. a
%
‘MJEKT, V(P



0ceP

Make up je sama zabava, ko čopiči letijo vsepovsod.
Lepe senčke, puder svetel, malo šminke in že za v revijo si!
Ko ven greš, gledajo te vsi, prelepa si jim ti.
nSGO

rA'
Prideš iz zabave,
pa te čaka polno dela,
saj čopiči potrebni pranja so.
To zamudno delo je,
ker veliko potrpljenja potrebno je.
‘MOJA <RQ(D%1 VM
(i
(i
Na koncu ulice že desetletja stoji, le črna mačka v njej še živi.
S praprotjo obdana, v srcih zakopana.
Nihče ne upa tja dol, k hiši moji majhni, ljubi, kjer je le še stol, na katerem so me zibali.
Spomnim se kamina, ob katerem je bila včasih vsa družina, sreče na očetovem obrazu, ko nam kruha je delil.
%
%
CdS6"
v
Nihče ga ni kot jaz poznal, zakaj sem ga torej izdal in odšel od doma študirat drugam, ko je on postal bolan?
Izdelal mi je ladjico, ki sva jo v bližnjem potoku spustila, neštetokrat slavil sem zmago, ko sva skupaj ribe lovila.
^dO
Nikoli pozabil ni nobene obljube -
zgradil nam je hiško,
postavil ograjo,
še lipo posadil,
se v njeni senci hladil.
'c/

Zdaj pa otroci pred hišo stojimo, solze nam po licih polzijo!
Za lepo otroštvo, spomine dragi oče, hvala!
Gloria Šegula Šraj, 9. a
c,
vmetnost
Kaj je umetnost?
Je umetnost biti pesnik
in poezijo napisati
ali dobro pesem zrecitirati?
Dobre rime zlagat znat
ali polno verzov na papir dat.
Nič od tega ni pomembno, če imaš dobro domišljijo.
Vse to lahko je le zabava, če tvoj um se z mislimi poigrava.
Brina Koštomaj, 6. a
dJ ^
(pESfEM O WL03<EM JLTIJI)
Ko zaprem oči, v atijevo naročje prihitim.
Moj ati je res zlat, saj ko skoraj že spim, na moje rožnato lice njegov poljub mi prihiti.

Ko globoko že spim, njegov nasmeh v sanjah res lepo doživim.
Njegova ljubezen do mene res neprecenljiva je, zato najboljši ati na svetu je.
Darma Fenos, 5. a
rana Dokl, 6. a	Lina Horvat, 7. a
4. a

zmji
Zima je, zima je, vsi veselimo se. Zima je, zima je snega si želimo. Zima je, zima je kapo nataknimo. Zima je, zima je
i ičoca ci r^l/rijppo,
Nekoč so si vsi zgodbe pripovedovali, računalnika sploh niso poznali.
Raje so se igrali
in se zraven dobrim šalam smejali.
Ko so si zgodbe govorili, so zraven toplo mleko pili.
Zalivali so rože
ter se oblačili v oblačila iz živalske kože.
Znali so si sami kosilo narediti, ničesar niso rabili kupiti.
Verjeli so v božička, tistega srečnega možička.
Nekoč je bil za njih raj, pravi pravljični kraj.

Zoja Filip, 5. a
Vita Lazič, 7. b
otroštvo
-cS&J
Otroštvo je ena najlepših stvari, ko srce zaigra
in ljubezen poleti vse tja do neba.


Otroštvo je lepo, a včasih malo naporno.
Takrat se spomniš na najlepše trenutke, lepo obarvane kot lutke.


Takrat smo se igrali in zgodbe poslušali.
Bilo je zelo lepo, a otroštvo se je postaralo.
Zdaj ni več prej ali nekoč,
le važno je, da smo iz tega pridobili moč.
Vita Lazič, 7. b
'G
IT3)

zmA

Zima prihaja, snežna je vsa.
Snežna odeja zimska je vsa.
V snežaka vržemo kepe tri.
Vzamemo sani, pohitimo v snežne dni.
Tjaša Krajnc, L a
MIŠKfi IN TKI JE (PALČKI
Trije palčki po gozdu so hodili in malo miško so odkrili.
Na vejo so jo položili in ji hrano ponudili.
Trije palčki nazaj so se vrnili, da bi miško posvojili.
Miška zjutraj je zbežala, da bi svobodna ostala.
Brž, brž, brž, brž, brž, brž, miška je bežala in jim urno je zbežala.
Glorija Panikvar 1. a
cZSf
'CT?
'czrf
moj otrok ima Vročino
Moj otrok ima vročino, čelo mu kot peč žari.
Hitro sirup, čaj, obkladek in povrh tabletke tri.
Ja, otrok ima vročino!
Tudi to se kdaj zgodi, s skrbno nego in zdravnikom vse bo v redu, brez skrbi.
Alen Niki, 5. b

Svet se le naprej vrti, nazaj ga mogoče zavrteti ni.
Na svetu je veliko trpljenja in napačnih stvari, za katere nekaterim mar ni. Nekateri ljudje misliti ne pustijo si, kaj drugim na svetu se godi.
Svet pravičen ni, saj je veliko vojn in skrbi, medtem ko drugi ljudje, sladko pogledajo naprej.
O kaj bi bilo,
če na svetu vse lepo bi bilo?
Če vsi srečni bi bili
in brez težav nastopil dan bi?
A na svetu ni tako, ni vse rožnato, kot mislili smo, ko mlajši smo bili.
A prenehati upati ni, saj morda se kdaj zgodi, da na svetu srečni bomo vsi.
Evelina Palushaj, 8. b
mkvškji mesečnica
Sem hruška, hruška debeluška, na travniku sedim in se veselim.

Nato pa pride ježek, ježek Bežek, pobere me takoj, odnese me s seboj.

Bodejo bodice,
ježeve kraljice,
če si dober ježek,
ne boš pohrustal me ti Bežek.
Daša Veldin, 5. b
(BOŽIČ JK (MfED iKjtTI
V naši hiši že stoji bleščeča smrečica.
Z okraski okrašena je naša jelkica.
Božiček že prišel je, nas vse obdaril je, vsi veseli smo, ko darila odpiramo.
Ela, Ema, Eva darila so dobile: punčke, žoge in še kaj za vsako najde se marsikaj.
Drugo leto spet se bodo veselile, ker božič spet prišel bo :ri 7 njim gospod Božiček.
Prazniki pred vrati so, veliko snega nasuli so. Jelko še postavimo, darila že zavita so.
Škrati pridno delajo, da Božiček zamudil ne bo. Zvončki pozvonili so, darila vsi dobili smo.
(prazniki
to _ ^
Neja Gajzer in Ela Holc, 5. b
(miJ Ji rT,ELJS‘T( 'O
Prijateljstvo je lepi dar, kar je želja vsakogar. Življenje brez prijateljstva je kot prazna skledica.
Prijateljstvo je lepi dar kakor polna mavrica zlata. Življenje brez prijateljstva je brezbarvna mavrica.
Prijateljstvo je lepi dar kakor dobra tortica. Prijateljstvo je brez meja kakor lonec poln zlata.
Alisa Leber, 5. b
‘~Js
(PRAZNIKI
Prazniki so čas, ko se veselimo, pečemo piškote, napišemo, kaj si želimo.
Družabne igre igramo, smrečico postavimo in pesmico zapojemo.
In ko konec je božiča,
smrečico podremo
in že se januarju smejemo.
(POČITNICE
ZIMA IN POČITNICE SO TU,
JU HU HU!
ČEPRAV NA SNEGU MRZLO JE,
ZABAVA NIKDAR KONČA SE NE.
MIKLAVŽ, DEDEK MRAZ IN BOŽIČEK SO TU, ZATO JE VESELJE SPET,
JU HU HU!
PIŠKOTI V HIŠI SO ŽE ZADIŠALI, POHRUSTAJMO JIH, HVALA MAMI!
KER POČITNICE SO ŠE TU,
LAHKO VRISKAMO JU HU HU!
NOVO LETO ZAČELO SE JE IN ŠOLA PRIŠLA NAZAJ JE.
Alja Sedič in Zaja Postružnik, 4. b
mčjE
Noč je
in sonce je šlo za goro.
Noč je
in ptički nič več ne pojo.
Noč je
in luna prišla je na nebo.
Noč je
in v hišici tam dojenčki se zibajo.
MOJJZ (FRJJjVMLJjl
Branko je nagajiv, ampak vseeno očarljiv.
Ima dolga ušesa, mehek repek in ostre zobe, da lažje korenček poje.
Ima tudi soseda, s katerim se prepira, ampak vseeno ga podpira. Sosed ni zajec in ne slon, temveč je morski prašiček, ki mu je všeč Brankov kotiček.
Vsak dan ju pozdravim in ju lepo nahranim.
Vesela sem, da ju imam, ker osrečujeta me vsak dan.
Pri nogometu se za žogo podi, žonglira, šutira.
Na tekme pridejo ljudje, da z nogometaši se vesele.
Tam množica jih je, nas ne briga za vse.
Treningi naporni so,
vendar se jih veselimo,
od tam nikdar igrišča žalostni ne zapustimo.
Špela Kokot, 4. b
SNEZAK
Snežak, oj snežak, stopil se je,
kljub vsemu zanima me, kje je.
Sem policijo poklical,
mi niso verjeli,
sploh me niso resno vzeli.
Sem na reševalce se obrnil, nihče nič mi ni odvrnil.
Snežak, oj snežak, le kje si?
Te iščem veselo, tvojo kepo debelo.
Ne najdem te, kam si se skril?
Sem snežaka novega naredil, ker sem starega izgubil.
Mark Tavčar, 5. b
h ^
SNEŽAK
Postavi me lahko vsak, malokateri mi je čisto enak.
Lahko sem velik, majhen, debel ali suh. Ko pa pride sonček močan na nebo, nič ne skrbi, drugo leto me spet vidiš tu, ker jaz sem SNEŽAK, juhuhu.

v
len Goičič, 1. b	Ema Balu
(PKIJAttLJSTVO
Ko v temi ozrem se naokoli, samota v srcu kar boli.
A ko začutim malo bolje, vem, da prijatelj ob meni stoji.
Prijateljstvo je lepa stvar, če prepustiš se, začutiš njen čar.
To je veselje, pomoč in podpora, prijatelju si vedno opora.
V prijateljstvu ni prostora za laži, izdajstva in nesramnosti nikoli ni. Vedno prijatelju ob strani stoj, vsakič ko v sebi bil bo kak boj.
Nesrečen, zmeden ali vesel, s prijateljem vsak boš trenutek ujel. Zato prijateljstvo k sebi povabi in nikoli, nikoli ga ne pozabi.
,	Sara Deska, 7. b
ŠOLA INVALIDOV
V šoli invalidov se učijo govoriti z rokami,
učijo to se s kazanjem
in še s kakšnim sporazumevanjem.
Invalidi so ljudje kot mi,
zato podarimo jim spoštovanje vsi.
■KEMIJA
Kemijo v šoli se učimo, veliko novega storimo.
Učiteljica Darja nam pomaga, poskuse nam razlaga.
Vse te formule, spojine, kovine in nekovine, a so to kakšne sestavine?
Iz H20 lahko sestaviš pravljico,
pri H2S04 pa moj vlak znanja že iztiri.
Periodni sistem imamo vsi, da formule bi vedeli.
Zelo zanimivi so elementi, še bolj pa so nam všeč eksperimenti. Zdaj test smo odpisali, vso znanje smo oddali.
Tri kepe kotalimo in se za njimi podimo. Sestavimo jih skupaj, odnesemo jih ob hišo tukaj.
Dodamo še korenček, klobuk, palice in kamenček.
Končan je snežak,
zdaj pa še sledi velik medenjak.
Vsi si res želimo, da dobro oceno dobimo.
(-=a
SMEZJLK j
Nika Urek, 8. a
Ela Milošič in Eva Horvat, 6. b
NOVO ££‘70
Novo leto je prišlo in vsi veseli smo.
Vsi pred jelko zbrani in veseli smo.
Dedek Mraz okrog hiti in otrokom darila razdeli. Jelko postavili smo in bleščeče okrasili jo.
Darila že odpiramo in se širokih ust smejemo.
Res je lepo to NOVO LETO!
Snežinke bele padajo, zeleno travo prekrivajo.
Vse belo je okrog, to snežna je odeja.
Zima je tu, keksi se pečejo.
Božiček k nam je prišel in vsi veseli smo.
Vsi v posteljo so šli, se v jutro zbudili, snežne pokrajine se razveselili in darila odvili.
zmjA 3<E _.
Nina Hodnik, 3. b
JELENČEK
Jelenček skaklja po belih poljanah, pa si domišlja, kako bi letel.
Potlej pa k njemu pristopi Božiček in mu pove: »Ja, jelenček, ti boš danes letel!« Potem se zahahlja in v goščo odkoraka. Jelenček je zmeden.
Ali je res, ali je sanjal?
Potem pomane si oči in naenkrat poleti.
V zraku dela lupinge in strašno se zabava, potlej pa prileti na tla in reče:
»Auuu, to ni več šala!«

SOLA
^ w
Tisa Julija Golob, 3. a
Šola zabavna je, v njej učimo se, ustvarjamo, telovadimo in veselimo se.
Urnik dolg imamo, pa nam hudega nič ni, saj novih znanj in veščin spoznamo.
Učiteljica pred tablo stoji, včasih grdo gleda, včasih se smeji, še posebej, če znamo vse mi.
ZIMA
Zima je tisti letni čas, ko največkrat rado zebe nas.
Zato kape in šale privlečemo na plan, saj to potrebujemo skoraj vsak zimski dan.
Kljub temu se zime vsak veseli, še najbolj pa veselih decembrskih dni.
Božiček, Miklavž in dedek Mraz v tem letnem času obiščejo nas.
To trije dobri so možje,
ki darila otrokom pod jelko polože.
Potem pa novo leto sledi, ko ognjemeta se vsak veseli.
S polnimi čašami čakamo vsi, da polnoč odbila bi.
Nato že kmalu pride čas, ko sneg skopni
in povsod po pomladi zadiši, nakar se zima poslovi in vse se razcveti.
Stina Lah, 7.a

MOJ<E MJIL<E ‘MVOE
Majhna senn bila, sem mucke dobila, mucke so mijavkale in se igrale.
Naj večji in najlepši je muc Miki, ki je zaspanček postal.
Dolgorepi Nacek pa je pravi lovec postal, po celi hiši je vse miške pregnal.
Seveda jih je veliko pohrustal, a lenemu Mikiju nobene ni dal, a mucu Mikiju so se sline cedile. Mijav, mijav, mijav, zato je pravi zadrenec postal.
Žara Šoštarič, 8. a
SMEZAK I9f<B0ZICE%i
Snežak stoji.
Ko Božiček prihiti, snežak oživi,
vpraša Božička, če darilo dobi.
Božiček darilo mu da,
da v mrzli zimi ne bo zeblo ga.
Potem pa odhiti,
ker darila odnašati želi.
Božiček je tu.
Božiček hiti, da vse obdari.
Ko božiča konec je.
Božiček spat odpravi se, saj naspati mora se, da skozi dimnike plazil se bo in darila raznašal konec leta spet bo.
Nejc Rozman in Nik Tavčar, 6. b
(pETEGiltETE^
Peter Veter je doma,
Mica Pica v gozd je šla,
Nace Pace šteje race,
Cilkov Tine je maline,
Binca vode se boji.
Cmokov Franci zdaj lovi, kužka Manca se boji.
Nea Majerič, 3. b
NOVO ££‘70

%
oOCOn
&

Novo leto je veselo.
Do polnoči pokonci smo, ognjemeti pokajo, polno barv je nebo, povsod se razkazujejo.
Odštevamo že vsi, prijatelji in sorodniki.
Ko pri ničli se ustavimo, vsi zaspani smo, srečni si voščimo, vsi veseli smo in nazdravimo
Nejc Rozman, Nik Tavčar, Tristan Merc, Kajetan Kelnerič, 6. b
m-tRAVji
Prelepa si narava, ko barvno vse cveti. Umetnost si ti prava, lepota kar naokrog leti.
Primerjati se ne da, s širjavo neskončnega neba. Nato človek pridrvi in te močno spremeni.
Lepo je bilo videti znanstvenike izumljati, ampak ko človek izdeluje, lahko naravi to škoduje.
Ampak zdaj že človek ve, kako to v naravi gre!
Onesnaževanje ni lepo, saj bo to za nas slabo.
Matija Bojnec, 9. b
CJIS
Čas izteka se nam hitro, ure, dnevi, tedni, leta!
Le kam vse to beži, le kam se vsem tako mudi?
Vsi bi enkrat vsaj želeli, da lahko bi čas nazaj zavrteli.
Da lahko bi užili lepe trenutke, jih nikoli pozabili, knjigo časa dopolnili.
Časa ni nikoli preveč, po navadi ga je vedno premalo, da bi vsi lahko vsaj malo pogledali v čase stare, se spomnili na pretekle dni.
Izkoristimo svoj čas življenja, užijmo te trenutke krasne, ki bi jih najraje spremenili kar v brezčasne.
Vendar čas nikoli nas ne čaka, mi bojujemo se z njim, zato ohranimo spomine in živimo lepe dni.
Vita Koren, 8. a
LjVtmzEN
Ljubezni je dovolj za vse, tudi za tiste nesramneže.
Ljubezen objame naše srce, naše možgane in naše roke.
Ljubezen je z nami globoko v srcu in vedno nas greje, saj pri ljubezni nikoli ni meje.
Cfttb
Ljubezen ni popolna,
kot ljudje dela napake,
včasih nam prikaže tudi črne oblake.
Brez ljubezni se ne da živeti,
saj le z njo se da marsikaj preboleti.
Adriana Brumen, Lia Kampi in Lili Fridauer, 7. b
Vita Koren, 8. a
i\
ClJ
Odgovorna urednica:
(Pesmi z6ra(a in uredifa: Mentorica fi^pvnifi ust varjalcev: Cjrafično o6fif;gvanje:
Založifa in izdafa:
Piskanje:
L\raf(fada:
'hfefena Ocvirf^ mag. (Renata (Debefjad^ Mina ‘Kpfaric (PeterlMajcen Osnovna šo(a Ofge MegfičPt uj ‘Kefneric Ji fc [{Sander s. p.
130 izvodov
“VPtuju, februarja 2018