celjski tednik GLASILO SOCIALISTtCiE ZVEZE OELOYNEBA LJUSSm CELJE, 13. MAJA 1966 — LETO XXI, — ŠT. 18 CENA 50 DIN PAR ŠTAFETA MLADOSTI v CELJU Letos bo štafeta mladosti prišla v celjsko občino 16. ma- ja. Seveda ji bodo pripravili slovesen sprejem povsod, ka- mor bo štafeta krenila. Tako 16. maj že sodi v vrh priredi- tev, i^osvečenih letošnjemu mesecu mladosti. Mladi Celjani bodo štafeto sprejeli iz rok laških mladin- cev pri viaduktu pred Tremar- ji — ob 7.15 — od koder bo- ^o štafetno palico prepeljali do Polulske šole. Od tam jo bodo nesli po Bregu preko Sa- vinje, po Ulici XIV. divizije do Postaje in naprej po Pre- šernovi ulici, čez trg V. kon- gresa v Šlandrovo kasarno. Tam bo ob 7.30, tri minute za tem pa jo bodo pospremili mimo Narodnega doma do Kajuhovega spomenika pred gimnazijo, kjer bo ob 7.35 o- srednja slovesnost. Ob 7.45 bo štafeta nadaljevala pot po Ljubljanski in Gregorčičevi ulici na Vodnikovo in od tam po Cankarjevi pod podvoz do nove proizvodne hale v Topru. Tam bo ob 7.55, tri minute za tem pa bodo mladinci odnesli pozdrave tovarišu Titu po Te- harski cesti. Pri trgovini Vo- glajna bodo štafetno palico (Vzeli v avtomobil in jo prepe- ljali do odcepa ceste na Sve- tino v štorah, kamor bodo prispeli ob 8,05. Mladmci bo- do nesli palico do železarne in od tam proti Šentjurju. Pri Prožinski vasi jo bodo izročili mladini iz Štor. štafetna palica se bo 16. ma« ja vrnila na območje celjske občme še enkrat. To bo ob 17.40, ko bodo celjski mladin- ci dobili štafetno palico od mladme Konjiške občine pri zgornjem spomeniku padlim na Stranicah. Ob 17.50 jo bo- do sprejeli v Višnji vasi, od- koder jo bodo nosili do Voj- nika, kjer jo bodo sprejeli ob 18. V Dobrni bodo nosilce šta- fete mladosti pozdravili ob 18,30, deset minut za tem pa jo bodo že predali mladini velenjske občine. Štafeto bodo nosili mladinci celjskih šol ter predstavniki J LA, spremljali pa jo Dodo predstavniki vseh ostalih, predvsem mladinskih organi- zacij. Povsod, kjer se bo usta- vila, ji bodo pripravili sloves- ne sprejeme, kjer bodo izroči- li nosilcem štafetne palice tu- di svoje čestitke in najlepše želje za tovariša Tita. PET MINUT PRED DVANAJ- STO. V teh dneh, ko so prvomajski prazniki že ne- uradno otvorili le- tošnjo turistično sezono, v turistič- nih krajih hite z gradbenimi deli. Kopljejo, razkopa- vajo, odkopavajo, prekopavajo, izko- pavajo, zakopava- jo, kot je to že v navadi. Posnetek smo naredili pred prvomajskimi prazniki v Roga- ški Slatmi, kjer so delavci doma- Sega gradbenega podjetja hiteli, da bi za praznike uredili plato pred Zdraviliškim do- mom, medtem ko je š vicari j a še (^edno pod grad- beniškim skele- tom. (Foto: J. Sever) OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠE VED^O USTVARJALNI V sredo dopoldne so se v stranski dvorani Narodnega doma sestali upokojenci celj- ske občine na občnem zboru Uruštva upokojencev. Bil je to nedvomno najbolje obiskan občni zbor v sezoni saj so se ga udeležili domala vsi dele- gati in tudi neizvoljeni zastop- niki poverjeništev. To društ- vo, ki ima okrog 2800 članov, je v pretekli mandatni dobi zabeležilo zelo konkretne de- lovne uspehe. Sami so pove- dali, da je njihov najpomemb- nejši cilj izboljšati upokojen- cem njihovo gmotno stanje in tej dejavnosti je bila posveče- na večina moči in akcij priza- devnega društva. Ob tem pa 90 zelo razvili svojo kulturno prosvetno dejavnost, pa tova- riško samopomoč in mnoge druge delovne oblike. Pred začetkom občnega zboira se je predstavil tudi društveni pev- ski zbor, ki je zbrane upoko- jence navdušil s svojo lepo pesmijo. NEZAKONITE ODPOVEDI v zadnjem času je pri komunalnem zavodu za so- cialno zavarovanje vložilo že nekaj delavcev predloge za invalidsko pokojnino, ker so jim gospodarske or- ganizacije odpovedale de- lovno razmerje z utemelji- tvijo, da izpolnjujejo pogo- je za invalidsko pokojnino. Taka odpoved pa je ne- zakonita. Gospodarske or- ganizacije niso niti pristoj- ne za ugotavljanje invalid- nosti, niti nimajo tehnične možnosti za tako ugotavlja- nje. To je pristojnost samo invalidske komisije. Delovno razmerje prene- ha v primeru invalidnosti šele na podlagi odločbe o upokojitvi, ki jo izdajo po mnenju zdravstvene komi- sije. Odpoved delovnega razmerja le po oceni go- spodarske organizacije o zavarovančevi invalidnosti ni upravičena in zatorej tu- di nezakonita. Gospodarske organizacije naj torej tako prakso opuste. Za primere starostnih upokojitev pa velja določi- lo 104. člena temeljnega za- kona o delovnih razmer- jih. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje Posledica nemajhnih stanov anjskili okolišev in pomanjkanja igrišč v Celju — igra na smeteh in odpadkih. »CE ŽE MORAŠ UGRIZNITI V KISLO JABOLKO«, PRAVI JOŠKO ROZMAN, ŽALSKI ŽUPAN, »POTEM UGRIZNI TA- KRAT, KO IMAŠ ŠE ZDRAVE ZOBE«. Odrezan od občanov »MOJE DELO JE POSTAVLJENO NA GLAVO. NAMESTO DA BI DVE TRETJINI SVOJEGA DELOVNEGA CASA PO- SVETIL OBČANOM, JIH MORAM POSVEČATI RAZNIM KONFERENCAM IN POSVETOVANJEM NA VSEH NIVO- Жл5-т^?л^^^\ SREČAM TAKRAT, KO PRIDEJO UR- GIRATI ZA DENAR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN PA NA RAZNIH MANIFESTACIJAH ...a Kolikokrat slišimo:' »ŽAL GA NI,« ali pa: »TA TEDEN GA NE BO!« To velja tudi za predsednike občin, kajti priti do predsednika občine je iz dneva v dan težje. Vsekakor pa si rojen pod srečno zvez- do, če ti uspe prodreti do žu- pana in se z njim zadržati v^ razgovoru nekaj minut, ne da bi vaju pri tem vsaj enkrat zmotil telefon ali tajnica, V našem razgovoru s predsedni- kom žalske občinske skupšči- ne — JOŠKOM ROZMANOM smo skušali osvetliti drugi del županovega obraza, tisti del, ki ga živi sam, razpet med že- ljami in delom, med sestanki in konferencami, torej obraz, ki bi naj »vedril in oblačil« v občini. " (Na 4. strani) SEJA SKUPŠČINE Včeraj je bila v Žalcu seja občinske skupščine, ki je v obsežnem dnevnem redu raz- pravljala in odločila o vrsti problemov. Posebno tehtne so bile razprave o problema- tiki zdravstva, o zaključnem računu proračuna občine Ža- lec za leto 1965 in o pripra- vah za prehod na 42-urni ted- nik. Skupščina je sicer obrav- navala še več drugih zadev in sprejela nekatere odloke, a bolj podrobno bomo o spreje- tih zaključkih pisali v prihod- nji številki. POLITIČNA ŠOLA V ŽALCU Včeraj je začela v Žalcu delovati politična šola II. stopnje, četudi je bil to šele svečani uvodni dan, a za rednuni predavanji začno 16. maja. Skupno bodo imeli osem dni preda- vanj in bodo obravnavali teme o mla- dinski problematiki, delu sindikatov v gospodarski reformi, vprašanja re- forme in mednarodnega gospodarstva, vloga družbeno-političnih organizacij v obdobju reforme, o delitvenem si- stemu in samoupravnih aktih v de- lovnih organizacijah ter o srednje- ročnih planlb. VREME DO 23. \ША Večje padavine z ohladitvijo pri- čakujemo okrog 14. in 18. maja. V ostalem bo v glavnem lepo vre- nie, vendar pogoste krajevne ne- vihte. IZREDNA KONFERENCA SZDL V MOZIRJU Pred kratkim je bila v Mo- zirju izredna občinska konfe- renca socialistične zveze, na kateri so udeleženci obravna- vali organizacijsko politični razvoj SZDL, njeno vlogo v komuni in njen pomen za hi- trejši razvoj samouprave. Ob- širno so govorili tudi o za- ključkih minulega VI. kongre- sa SZDL Slovenije. V razpravi so posvetili posebno pozor- nost tudi gospodarskemu in družbenemu razvoju občine s posebnim poudarkom na iz- vajanje ukrepov gospodarske reforme. V razpravi je sodeloval tudi Tone BOLE^^zvezni poslanec za območje mozirske občine. Obširno je govoril o naporih in nadaljnjih ukrepih v zvezi z reformo in odgovarjal na številna vprašanja s področja gospodarstva, ki so mu jih za- stavili udeleženci konference. Za delegate za VI. kongres SZDL Jugoslavije so na konfe- renci izvolili Toneta BOLETA, predsednika Zvezne gospodar- ske zbornice. -er OLGA VRŠMK Od pomladanskih voda razlokan kolovoz se je izgubil v krošnji dreves. Na oni strani, malo naprej od košatega bresta, dejal bi, da ga dosežeš z roko, sta se dva koša privila na hrbet žen, ki sta lezli v reber. ' V sonce naslonjene hiše so ime- le vrata odprta, kot oči otrok, ki so vpili okrog oken. Ko se prah s ceste razkadi, za- gledaš zamaščen kolovoz, star kot biblija, ki jo objemajo žulja- ve roke na zapećku. : Tudi ta kolovoz vodi v reber, kot vsi kolovozi na tem svetu, tu, kjer Savinja v potoku liže korito. Na planjavi, streljaj od Savinje, je šola. Šola s štirimf imeni, lah- ko uporabiš tisto, ki ti prija, ob vsakem boš dodal delež otrok, ki se zjutraj vsujejo s pobočij oko- liških hribov. Del te šole je pred nami, v izbi, ob mizi, na kateri je bil jabolč- nik in savinjski želodec. Skozi okna je prihajal vonj po zemlji in šum Savinje. Tu in tam je za- brnel avtomobil, ki je krotovičil cesto spodaj ob Savinji. Brnenje podobno brnenju avtobusa, ki zjutraj pelje fante in može s širo- kimi dlanmi. Nekam, tja, kjer so tovarne. Fante, ki so bili včeraj otroci, otroke, ki bodo jutri mož- je. Ta večer ni bil vklopljen tele- vizor, ta luksus samotne kulture, ki kraljuje negovan v kotu izbe, zakajene od zimskih večerov. Znova smo vnesli nemir v to sve- tišče zapećka, nemir v oči dekle- ta, ki ni vedela, kam z nami in z rokami, ki jih je venomer pre- stavljala. Ni vedela, kam z našimi vprašanji, kajti kaj je v tem veli- kega, če si učitelj?! Ce si učitelj doma, v vasi kjer si rastel, bez- Ijal okrog voglov, se podil po se- nožeti. Ce si učitelj prvo leto, pr- vi dan, ko težko poveš, kar bi moral, da bi te te velike, lačne oči razumele. Ko spoznaš, da ti je šola dala premalo teorije, ki otroku pove premalo, kajti on ho- če skozi tebe svet, tisti svet o katerem razpravljajo zvečer mož- je. Tisti svet, ki ga sanja z do- lino, s cesto, po kateri prašijo avtomobili. Včasih v ta svet po- moli iztegnjeno ročicc, v kateri tišči cvet, gorski cvet, kar tako, ne za dinar in ni užaljen, če se vozilo ne ustavi, kajti marsikdo je slep. To že otroci vedo. »Nisem želela postati učitelj,« pravi pred nami sedeče dekle in ji je pri tem nerodno. »Toda da- nes ne bi z nikomer zamenjala. Niti zato, ker je naš svet odmak- njen, še manj zato, ker mi je vča- sih težko. Veste, to poslanstvo je breme, ki ti odžira noč in čas, poslanstvo, ki se ne da vkovati v eno šolsko uro.« Tudi sestra je učiteljica. Zju- traj se pod hišo poslovita. Sestra zavije v gozd proti Lučam, ona se spusti k Savinji. Vsaka na svo- jo stran, k istemu kruhu. »Bala sem se učiteljevanja v do- mačem kraju. V tem svetu smo vsi domači, na otroke motrim tu- di takrat, ko se pode po košenini. Včasih težko potegnem črto med učiteljem in mano, kajti šolska vrata se vedno po uri ne zapirajo. V tem ni nič -posebnega, koliko nas je učiteljev po teh razdrob- ljenih šolah, ki smo alfa in ome- ga v tem svetu. Jaz sem le ele- mentarka, drugi že desetletja, bi- strijo dulia ... « Na jesen bo nadaljevala s štu- dijem. V indeksu bo pisalo: OL- GA VRSNIK, izreden študent. Ne bo pa pisalo: UCITEU S SOLE S STIRLMI IMENI, in ne to, da imajo tam v sonce naslonjene hi- še vrata odprta, kot oči otrok, ki vpijejo okoli oken. In ne to, da ne bo zapustila od pomladnih vo- da razlokan kolovoz, ki vodi v re- ber, kot vsi kolovozi na tem sve- tu, tu, kjer Savinja v potoku liže korito. Razen, če ne bo prišel nekdo iz »devete dežele«, ob ka- terem se lahko pozabi vonj zem- lje in širokih, trdih dlani. . . Nani PISMA AU JE ŠE ,CELJE MESTO BELO? Celje je že od nekdaj slovelo kot lepo in čisto mesto. Ljudje iz drugih krajev ter inozemci, ki so obiskali mesto ob Savinji, so se vedno pohvalno izražali o lepi urejenosti in čistoči. Zadnje čase pa kaže, da Celje izgublja sloves v tem pogledu. Veliko je stvari, ki motijo nekdaj lepi videz mesta. O tem je tekla beseda tudi na zboru volivcev v krajevni skupnosti Center. Meni- li so, da bi se dalo dosti privar- čevati, če bi Celjani sami bolj pazili na snago v mestu. Medtem ko smo sprejeli odlok o prispev- ku za uporabo mestnega zemlji- šča (zbrana sredstva bodo name- njena tudi za čiščenje mestnih ulic), hkrati ugotavljamo, da bi marsikateri stroški odpadli, če bi vsi prebivalci mesta bolj skrbeli za snago. Na zboru volivcev so ugotovili, da se je stanje zadnje čase v tem pogledu poslabšalo. Otroci čečka- jo po hišah, v vežah hiš je mar- sikje nered, ker stanovalci ne od- lagajo smeti v posode za odpad- ke, ampak jih trosijo kar po tleh. Skoraj nevzdržno postaja v hiši Kocenova ul. 2, kjer skozi vežo prevažajo blago za samopostrež- no trgovino, pa je nesnaga toli- ko večja. Razen tega hiša sploh nima več veznih vrat, ter se v veži shajajo ponočnjaki, ko za- prejo gostinske lokale. Prostor pred kletjo pa služi za javno stranišče. Stanovalce vsakq_ jut- ro, ko gredo v službo, neprijetno presenetijo pravcate luže in smrad po urinu. Po ulicah je tudi vedno več od- padkov, ki jih mečejo pasanti kar na tla, namesto v pripravlje- ne košarice. Na Otoku je po zele- nicah že 8 shojenih stez, ki slu- žijo za bližnjice ne le otrokom, temveč tudi odraslim. Ponekod mečejo tudi steklenice in porce- lan v smetnjake, kar ne bi smeli. Zaradi tega pride do okvar pri vozilu za odpadke, ko praznijo smetnjake. Vse to, razumljivo, bremeni občane, saj podražuje stroške za komunalno urejevanje mesta in čiščenje ulic, hkrati pa meče sla- bo luč na prebivalce. Zato so se na zboru volivcev zavzeli, da bi starši in šole tudi v tem pogledu več storile pri vzgoji mladine. Stanovalci in hišni sveti pa naj bi si prizadevali, da bo Celje zo- pet pridobilo tisti zunanji videz, ki ga je nekoč imelo mesto belo ob Savinji.. -ma- »iVEVERJETXO  RE$i\IČXO« V članku »Neverjetno a resnič- no« je bila omenjena pripomba nekega diskutanta na občinski skupščini ZZBNOV v Celju, ki ocenjuje oziroma obsoja izid raz- pisa za predavatelja, matemati- ke-fizike na vajenski šoli v Celju (pravilno: šolski center Borisa Kidriča v Celju) kot »akt razred- nega sovraštva«. Smatramo, da je takšna oce- nitev groba žaMtev samouprav- nih, upravnih in političnih orga- nov ter celotnega kolektiva ŠCBK, saj članek vsebuje netoč- nosti in pomanjkljivosti, zaradi katerih je javnost napačno infor- mirana, delovni kolektiv pa ne- upravičeno obsojen in javno osramočen na račun razrednega sovraštva. Če je Celjski tednik objavil brez preverjanja dejstev tako površno in netočno vsebino, ne bo odveč, da javnosti povemo čisto resnico. Med kandidati za razpisana de- lovna mesta v šolskem centru Borisa Kidriča (za predavatelja kovinarske stroke, nadzornika praktičnega pouka, predavatelja matematike-fizike, predavatelja za družbene predmete in preda- vatelja za slovenski jezik in este- tiko) je bil tudi tov. Stane Ver- bič, letalski polkovnik v pokoju iz Celja. Prijavil se je za tri de- lovna mesta: matematika-fizika, družbene vede in predavatelja kovinarske stroke. Razpisni po- goji in izvedba izbora so bili v skladu z določili 18., 19., 20. čle- na temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ št. 17 — 352/65., 65., 72. in 73. člena sploš- nega zakona o šolstvu (Ur. 1. SFRS št. 4 — 48/64) in internimi akti ŠCBK. Ker je bil to prvi razpis, nismo pozabili na 139. člen TZDR, ki na- vaja sankcije za delovni kolektiv in odgovorno osebo glede more- bitnih nepravilnosti pri realizaci- ji razpisa. Ko so samoupravni organi izvr- šili izbiro po zakonitih predpisih, smo delovna mesta, ki jih ob tem razpisu nismo zasedli, ponovno razpisali, upoštevajoč pri tem lastne potrebe in pravico demo- kratičnosti pri izbiri novih sode- lavcev, zato je ocena našega po- stopka kot »akt razrednega sov- raštva« povsem neupravičena, če pa je kandidat dvomil v pravil- nost poteka razpisa, je imel na razpolago 22. člen TZDR, nika- kor pa ni upravičen na omenje- no kvalifikacijo postopka. Koliko je demokratičnost in samoupravnost delovnega kolek- tiva prizadeta s takim ocenjeva- njem in pisanjem, lahko razvidi- mo, če poznamo osnovne intenci- je našega družbenega in politič- nega razvoja, humanizacijo med- sebojnih odnosov in spošotova- nje človeka upravljalca. Diskutanta pa upravičeno vpra- šamo, zakaj ni v svoji diskujsiji povedal, da je omenjeni tovariš kandidiral za ravnatelja šolske- ga centra v Štorah, za direktorja podjetja Vrvica v Celju, da je is- kal zaposlitev v TSŠ in gimnaziji v Celju (in morda še kje) vse v času izvedbe razpisa pri nas. Ker so vsi omenjeni odklonih njego- vo ponudbo, seveda po lastnem preudarku in v okviru obstoječih predpisov, sklepamo, da je vse nezadovoljstvo izrazil na račim našega kolektiva. Nekdo pač mo- ra biti kriv za neuspeh nekoga. Prepričani pa smo, da mi ne. Smatramo, da je to edini pri- mer oblike javne kritike delovne- ga kolektiva, ki posluje po nor- mah družbene etike, svoj epilog pa bo dobilo na mestu, kjer se delovni ljudje ocenjujejo kot ljudje in družbeni delavci, nika- kor pa kot iniciatorji akta raz- rednega sovraštva. Delovna skupnost Šolskega centra Borisa Kidriča Celje OBSOTELJE V BORBI Dne 22. 4. 1966 ste objavili se- stavek dr. Ervina Mejaka, ki prav lepo opisuje kraje v Obsotelju. To- variš Mejak omenja dobo v zadnji vojni, ko so ti ljudje veliko trpeli. V letu 1942 naj bi se bil v teh kra- jih pojavili prvi partizani. S to navedbo pa se ne morem v celoti strinjati, ker sem v tem času tam živel in se spomnim 2:adeve še do podrobnosti. Zato želim tovariša dr. Mejaka samo dopolniti. Nemci so zasedli Bistrico ob Sot- li 17. aprila 1941 s svojo politično policijo NSDAP in 2 žandermari- jo. Prišel je tudi nemški župan Mej er Sepp, doma hz Leobna v Avstriji. Po štirinajstih dneh svo- je vladavine so najprej izgnali bivšega župana Alojza Zorenca z družino in župnika Ivana Rančiga- ja, :ki so ga kasneje ustaši ubili pri Jesenovcu. Toda to je bil šele začetek načrta, da Izselijo vse pre- bivalce teh predelov, na njihove domove pa naselijo Kočevarje, Besarabce in Dobručance. S svo- jiim načrtom so pričeli v novem- bru 1941. Tovariš Mejak omenja loto 192 kot neki začetek partizan- stva v teh krajih. Toda povedati je treba, da se je organizirala Os- vobodilna fronta že v mesecu ma- ju 1941 v Bistrici ob Sotli. Prvi tak sestanek je bil na takratni ob- čini Sv. Peter pod Sv. gorami, vo- dil pa ga je Avgust Stancar s to- varišem Pečnikom. Na sestanku so se dogovorili o organizaciji Ln pro- pagandi med ljudmi, zbiranju orožja in municije, zdravil in ob- vezilnega materiala. Ker so Nemci začeli Stancarja zasledovati, smo nekoliko kasneje začeli delati v manjših skupinah. Stancer pa je odšel na Hrvatsiko, kjer je odšel v partizane. Pečnika so okupatorji ujeli in ga leta 1941 na jesen ustrelili v Mariboru kot talca. Z začetkom preseljevanja je de- lo organizacije OF za nekaj časa prenehalo, kajti na svojih domo- vih je ostalo le še nekaj družin. Skupina, ki je ostala od prvih or- ganizatorjev OF, se je priključila organizaciji na Osredku pri Pod- sredi, katere najzavednejše aktivi- ste so ustrelili kot talce. Po prihodu Štirinajste divizije na Štajersko, je bilo partizanstvo že zelo razgibano, saj so partizani izvedli že samostojen napad na močno nemško postojanko in nji- hove graničarje. Ta partizaniski napad je marsikateremu Nemcu vlil v kosti veUko istrahu in ob- lastniki ,so začeli deliti politične funkcije svojim priseljencem Ko- čevarjem, ker celo svojim podre- jenim niso več v celoti zaupali. Danes živijo ljudje Ohsotelja, preizkušeni s tolikimi težkimi do- godili, spet svobodni na svoji zem- lji. Ta njiihova svoboda se je zače- la kovati že v letu 1941, ko se je na tem območju formirala Osvo- bodilna fronta. Brez nje ne bi bilo svobode in tudi ne svobadnega Obsotelja. Žarko Konradi DVE RAZSTAVI MUZEJA REVOLUCIJE V CELJU TALCI 1941 - 1945 (Iž'poslovilnega pisma) »Vsadi smreko, da se bo videla na na Smrekovec in planine. Pozdravi v mojem imenu gozdove, polja in planine. Mati, moja želja je, da živiš naprej, ne žalosti se, živi, kajti mno go, mnogo nas je.« Petindvajset let je minilo, kar so padle prve žrtve talcev na štajer- skem. Četrt stoletja je v zgodovini naroda kratko obdobje, vendar nam razstava, ki je zgovorno, grozljivo prepričevalna, pove, da bo naš člo- vek tudi čez 100 in več let do dna pretresen o nečlovečnosti in zverin- stvu okupatorja. Starejšim, ki so sodoživljali dogodke in bili posred- no ali neposredno prizadeti, bo raz- stava vzbudila spomine groze. Po- sebno važna pa je za mladino, ki spoznava herojsko trpljenje in žrt- ve osvobodilne borbe le iz knjig in pri-povedovanja; njej bo pričujoča razstava odprla oči, da bo znala vrednotiti ogromne napore in žrtve za svobodo. V prvi vrsti si mora mladina razstavo pazljivo ogledati, da bo njeno izročilo romalo iz roda v rod. Će bi kdaj spomin na žrtve in trpljenje v odpornem gibanju za- mrlo, pač ne bi bili vredni imena — narod. -.„.^ . . .... ..i - !.. Razstava je smiselno sestavljena; v treh pasovih tečejo panoji okoli dvorane. Obiskovalec lahko tu čita okupatorjeve plakate z imeni na smrt obsojenih. Prvi plakat je iz Brežic, imenuje 10 talcev, nadaljnje usmrtitve so številnejše, povzpne jo se na 100 in več žrtev streljanja. Med plakati zavzemajo posebno me- sto oni, ki so bili obešeni v Franko- lovem. (100 talcev). To zverinsko dejanje sovražnika presega meje človečke dojemljivosti, saj sodi v poglavje barbarskega zverinstva, ki je bilo v evropskem prostora edin- stveno. S strani naših muzejev je bilo zbiranje plakatov dolgoletno de- lo. Toda kronano s popolnim uspe- hom. Če bi ne imeli na štajerskem sicer nikakih dokazov o okupator- ski dejavnosti, so samo ti memento za nas in ves civiliziram svet. Sledijo foto kopije iz življenja tal- cev in sorodnikov in pretresljiva poslovilna pisma, zadnje slovo svoj- cem. Vmes so velike povečave foto kopij, ki pretresejo gledalca prav do dria. Razstava je smotrno ureje- na, kot malokatera, ki smo jih vide- li v letih osvoboditve do danes. Pri- reditelja sta Muzej narodne osvobo- ditve v Maribora in Muzej revoluci- je v Celju. Skupni napori, katerih koordinacija je izredno posrečena, daje rezultate v zaokroženi poglob- ljeni nazorni sliki za obiskovalca. Mimo Maribora in Celja bo razstavo videla Ljubljana, Žalec, Prebold, Mozirje, Murska Sobota, Rogaška Slatina in Ptuj. Predvidenemu načr- tu razstav se bo verjetno pridražil še kateri kraj, ko bo na široko spoznan njen pomen. Objektivno strokovno delo v muzeju je še po- sebej podčrtati, saj je razstava iz- bor, selekcija skoraj nepreglednega gradiva. Na srcu nam je, da tudi to razstavo vidi čimveč j i krog mla- dine, da spozna ceno žrtev in ceno svobode. »Ni sicer lahko pustiti življenje, ki ga pravzaprav še pričel nisem, to- da v nadi, da boste že vi in vsi poz nejši rodovi živeli življenje, vredno človeka, mi daje pogum, da sem pred smrtjo miren. Samo zato ma- ma moja mi je najtežje.« (Iz poslovilnega pisma) A. S. ZABELEŽENO ZA VAS REQUIEM ZA POL BARAKE Dragi bralci! Človeku se milo stori pri duši, ko gre po Ulici 29. novembra in vidi, da nam je po 21. letih uspelo podreti celo polovico očrnele ba- rake; odstraniti polovico mračne- ga spomina. Pomislite, pol barake! Ponekod zgradijo v nekaj mesecih fantastični nebotičnik, mi pa v 21. letih porušimo kar pol barake! Seveda kljub vsemu podiranje ni bilo čisto preprosto. Morali so namreč paziti, da ne bi poškodo- vali druge polovice, v kateri pre- bivajo ljudje, kajti v takem pri- meru bi bilo treba stanovalcem priskrbeti enakovredno stanova- nje, kar vsekakor ne bi bilo lahko. Zanimivo je, da je baraka odlič- no ohranjena, kar je tudi razum- ljivo, saj so jo Nemci gradili naj- brž v veri, da jim bo služila dosti delj, kakor pa jim je. Ce bi sodili po ohranjenosti, utegne druga po- lovica vzdržati zanesljivo vsaj še 21 let! Toda brez šale — prav bi bilo, če bi ta edinstven ^^spome- nik« čimprej vendarle v celoti iz- brisali z zemeljskega površja, ker nam res ne dela niti najmanjše časti, pač pa kvečjemu veliko sra- moto. Cas je torej za odstranitev tudi preostanka tega vegastega znamenja. Kaj mislite? Kozorog SLAVKO SLANDER Slavko slander se je rodil 20. ju- nija 1909 v Preboldu v Savinjski do- lini. V Celju in Rogaški Slatini se je izučil za zobotehndka. V komuni- stično partijo je bil sprejet 1932. le- ta. Še istega leta je bil aretiran in Okrožno sodišče v Celju ga je obso- dilo na 34etno robijo. Po vrnitvi iz Sremske Mitrovice je bil še bolj aiktiven v revolucionarnem in par- tijskem delu. Bil je organizator par- tijskih celic v Savinjski dolini, se- kretar okrožnega komiteja KPS za Celje in Savinjsiko dolino. Organi- ziral je mladino, delavce in druge progresivne ljudi. Bil je aktiven član delavske Svobode in drugih progresivnih, kulturnih in športnih organizacij. Da se je izognil areta- ciji, je pozimi 1940. leta odšel sku- paj z dr. Dušanom Kraigherjem v. ilegalo. Julija 1940. leta je bil na konferenci KPS izbran za kandidata CK, maja 1941. leta pa za člana CK KPS. V začetku okupacije je bil postav- ljen za sekretarja Pokrajinskega komiteja za Štajersko. Bil je glavni organizator upora proti okupatorju. Prve dni avgusta 1941. je padel v Maribora v roke gestapa, ko je re- ševal Slavo Klavoro, poznejšega na- rodnega heroja. V zapora so ga ne- človeško mučili, vendar je herojsko vzdržal vse muke. Ustreljen je bil 24. avgusta 1941. leta na dvorišču mariborskih zaporov sikupaj s Slavo Klavoxx> in Pranjem Vrunčem. Padel je pod psevdonimom Franca Vebra, gozdarja iz Škofje vasi. To dažno le- gitimacijo mu je oskrbel na takrat- ni občini škof j a vas kasnejši na- rodni heroj Stane Žagar, ki je bil takrat tam v službi. Pomembna razstava prikazuje na- zorno njegovo življenje in delo v fo- tografijah, v pismih, sodnih aktih in. poteh po zaporih. Od rojstva do smrti je očrtana njegova pot. Res, da so še vrzeli, ki jih bo treba iz- polniti, vendar sedanji prikaz je iz- črpen, doslej še ni bilo v javnosti to dragoceno delo tolikanj živo pre- dočeno. Razstavo je pripravil ku- stos Stane Terčaik in podal zaokro- ženo podobo heroja. Hkrati je raz- stava pobudnica za tiste, ki še hra- nijo spomine na Slavka š landra, da omogočijo skupnosti njeno publJci- teto. Ob zaključku bi radi zapisali mi- sel Staneta Terčaka, izrečeno v otvo- ritvenih besedah, da je Celje dolž- no oskrbeti heroju Slavku Šlandra javen spomenik. Ne moremo si mi- sliti lepše lokacije za ta spomenik, kot je prostor pred Muzejem revo- lucije. A. S. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Praznično vzdušje, ki se ga je ves svet veselil ob J. maju in ob praz- niku zmage nad fašizmom, je zmoti- lo vznemirjenje, ki ga je povzročil poskus tretje kitajske atomske bom- be, katero so Kitajci sprožili ravno na Dan zmage. Pred časom je bila vsa svetovna javnost prepričana, da so Kitajci sicer sposobni zgraditi atomsko bombo, a da bi jih že dve atomski bombi spravili ekonomsko na kole- lena. Zdaj so torej sprožili Že tretjo in kljub temu so vzdržali. Švedski komentatorji sicer pravijo, da je ta eksplozija dokaz o dosti hitrejšem oboroževanju Kitajske, kakor bi bil kdorkoli domneval. Zato so vendar- le vsiljuje sum, da Kitajci svojih bomb niso zgradili sami ali vsaj ne čisto sami. Dobro še vemo, da mo- skovskega sporazuma o prepovedi atomskih poskusov nista podpisali Kitajska iti Francija. Zadnja je si- cer svoje poskuse v Sahari opustila, ker je doživela preveč očitkov afriš- kih držav. Toda kdo bi ji mogel za- braniti, da vlaga svoj denar v bom- be, ki jih preskušajo na kitajskem ozemlju? Posebej še, če Kitajska za- trjuje, da čvrsti svojo vojaško moč prav zaradi tega, da bi obvarovala afriške dežele pred ameriško agre- sijo. Sovjetsko zunanje ministrstvo je dejalo, da svojega stališča glede mo- skovskega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov tudi zaradi ki- tajskih bomb ne bo spremenilo, pač pa so sovjetski ljudje ogorčeni, da si je Kitajska izbrala za svoj poskus ravno Dan zmage. Vsi drugi svetov- ni komentatorji se ne bojijo, da bi bil kitajski atomski poskus lahko kakršnakoli grožnja miru v svetu, pač pa obžalujejo, da so prispevali k zastrupljanju ozračja. Američani so prepričani da Kitajci še dolgo ne bodo zmogli naprav, ki bi jim omo- gočale prenašati atomske bombe 500 milj daleč. Tudi Japonci kot naj- bližji sosedje, ki so prvi okusili moč atomske bombe, se ne vznemirjajo. Pravijo, da zaradi tega puskusa ne bodo spremenili svoje politike in da tudi ne verjamejo, da bi kitajski poskus mogel porušiti ravnotežje v Aziji. Vse kaže, da je kitajska atomska bomba padla v prazno in kljub veli- kim besedam in obetom, ki so jih izrekali na ta račun in slavospevom naukom Mao Ce Tunga bodo ostali Kitajci prav tako »neatomski«, ka- kor so bili doslej. Kljub velikemu številu prebivalstva in kljub vsem drugim »veličinam«, ki jih Kitajci in njihovo vodstvo razglašajo, so se samo še enkrat osmešili pred sve- tovno javnostjo in tramesto, da bi njihov sloves rasel se zgublja v pa- rah atotnskega prahu. Vsekakor je nevarnost v vsej njihovi tniselnosti iti v vsem njihovem početju, a ni- kakor niso toliko pometnbni, koli- kor pripisujejo sami sebi. Morda jih bodo odmevi v svetu vendarle vsaj ttuäa Шепт.1?.......„...... _z RAiŠIRJEIVE SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CELJE_ Idejnost temelj demokracije I KONFLIKTI CASA, KO SE LOMI STARA MISELNOST Pred dnevi je bila razširjena seja Obk ZMS Celje, na kateri je sodeloval tudi sekretar CK ZKS Stane Kavčič, ki je v razpravi o delovanju in prizadevanju Zveze komunistov v izvajanju družbe- nih in gospodarskih smotrov reforme prispeval nekaj misli. Za uvod v razpravo so poročali Bernard Strmčnik, predsednik ObSS, Tone Erjavec, sekretar ObK ZKS in Zdravko Trogar, v. d. predsednika ObS. Tovariš Strmčnik je zagotovil, da so komunisti spre- jeU reformna načela z zadovoljst- vom kakor vsi drugi občani, a ob izvajanju so se pokazali posamezni odMoni (določanje marž, nerazu^i mevanje posameznikov in zapostav- ljanje odgovornositi, težnje po ust- varjanju materiailnega položaja na račun družbe), ki so pogojili dvome občanov v uspešnost reforme. Te dvome so v mnogem zakrivili tudi komxonisti ker niso bili dovoJj ocl- ločni in zainteresirani za dogajanja, ker niso bili pripravljeni na boj mnenj in zato ni preostalo drugega, kakor da se odločno zavzamemo za večjo aktivTiost komunistov in izločimo vse tiste, ki niso priprav- ljeni, da bi se bojevali za uresniče- nje principov. Tovariš Zdravko Trogar je ori- sal letošnji gospodarski položaj ob- čine, v katerem predvidevamo za 12,2 % večji družben ibruto produkt kot lani ( družbeni proizvod 7,7 %, narodni dohodek 7,5 "^/o). Glede izvo- za je menil, da plan ni zastavljen realno, saj predvideva povečanje le za 7,4 %, a g!lede na uresničenje iz- voznih načrtov v prejšnjih letih lahko pričakujemo, da se bo tudi le- tos povečal izvoz za približno 12 %. Ob vsem tem pa bo število zaposle- nih večje samo za 0,4 o/o; toda še to povečanje gre na račun gospodar- stva, med tem ko se bo število zapo- slenih vdružbenih službah zmanj- šalo za 1,2%. Skladi za osebne do- hodke bi se povečali za 18 %, a za- radi manjših dajatev bi bilo pov^ prečje osebnih dohodkov za 22 do 23 % večje kot lani, kar pomeni za 7 % večji realni dohodek občanov. Investicije bodo letos za 5,2% manjše kot lani (129,6 milijonov N- diin; od tega v gospodarstvu S7,4 in 42,2 v negospodarstvu). Gospodar- ske investicije bodo torej kar za 9,2% manjše kot lani, medtem ko bodo negospodarske investicije za 4,4 % večje. Kljub temu pa je še vedno precej nezagotovljeno, kako se bodo stekala sredstva za nego- spodarske investicije (reguliranje Voglajne in kanalizacija, gradnja srednjetehniške šole lin osnovne šo- le v štorah, gradnja študijske knjiž- nice, umetnega drsališča in šport- ne dvorane). Zelo tesna je situacija v gradbeništvu predvsem v gradnji stanovanj, kjer se je že začelo izra- zito kazati, da je stanovanjska grad- nja odvisna od interesentov. Kasneje v razpravi sp predstavni- ki gradbenih kolektivov zatrdih, da se v njihovem delovanju zelo izra- zito kažejo posledice omejene in- vesticijske politike, a najbolj ne- ugodno je dejstvo, da so nekatera podjetja pri licitacijah konlkurenč- na, a imajo potem v koloktivih 80 ",0 osebne dohodke. Toda še bolj očiten je bil pomislek, ki so ga pod- prli tudi nekateri drugi, da so nam- reč delovno storilnost v gospodar- stvu zaostrili do kraja, medtem ko se " v družbenih službah marsikje kaže zelo lagoden odnos do dela. Zelo* izrazito je bilo tudi dokazo- vanje, da bi na stabilizacijo trga močno in ugodno vplivalo, če bi prišli do večje sproščenosti cen in se podredili tržnim zakonitostim. Hkrati pa so ugotovili, da je še ved- no dosti nasprotij, kajti osebni do- hodki v primerjavi s storilnostjo sq še vedno preveč naglo dvigajo, a v primerjavi s cenami še vedno pre- počasi. V zvezi s tem so izrazili še mnenje, da nastopa občan v dvojni vlogi: kot potrošnik kritizira ob- činsko skupščino, da ni dovolj učin- kovita v uravnavanju potrošnje, kot proizvajalec pa ji spet očita, da s priporočili omejuje njihove samo- upravne odločitve o prodajnih ce- nah. Vehk del razprave so udeleženci posvetili vprašanjem odgovornosti, enotnosti in morahiemu hku komu- nista. Glede odgovornosti — posebej vodihiih delavcev — so menih, da je še redkokje uveljavljena; najbolj pogosti pa so primeri neenotnosti, zaradi katere tudi ni doslednosti in so potlej tudi. mnenja o odgovor-, nosti deljena. Sprožih so tudi vpra- šanje reelekcije, ki je pokazala, da je v 38 primerih ostala feeilekcija bolj ko ne formalnost, a razloge za to so videU predvsem v nedosled- nosti razpisov v preteklosti. Načeli in nakazali so še vrsto drugih prob- lemov irT se zavzeh za njih reševa- nje a ob zaključku je povedal nekaj mish tudi tovariš Stane Kavčič. Četudi se ni v podrobnostih Vklju- čil v razpravo, je ugotovil, da je razprava izzvenela v splošnem raz- položenju družbenUi konfliktov, ki jih beležimo povsod pri nas v da- našnjem času, ko se lomi stara mi- selnost z novimi družbenimi in go- spodarskimi načeli. Ko je govoril o odnosu do dola, je dejal: Ce de- lamo zase, imamo en odnos: čim pa pridejo množice v oblike združene- ga dela, nastanejo djrugi, manj ustvarjalni odnosi. Ta dvojnost je danes tudi pri ljudeh: kadar nasto- pajo kot potrošniki, nastopajo z drugih pozicij kot takrat, kadar na- stopajo kot proizvajalci in proda- jalci. Glede odgovornosti in samostoj- nosti v delovnih organizacijah je to- variš Kavčič dejal, da smo v tem pogledu še precj neprecizni. Za od- govornost smo, ko nam to ustreza in tako tudi za nevmešavanje, do- kler gre vse dobro. Kakor hitro pa zaškriplje, iščemo pomoč po vseh forumih. Pri nas bomo pač morali opredeliti pojem osebne in kolek- tivne odgovornosti in razčistiti od- nos med načeli in prakso. Nasprot- ja, ki jih ugotavljamo, so čestokrat posledica neskladnosti med notra- njimi pojavi in življenjem, kar naj- bolj občuti галто mlad človek, ki mu ni, da bi stopal v Zvezo komu- nistov zato, da bi se bojeval proti oportunizmu. Svet mladega človeka je svet tehnike, a družbeno in eko- nomsko dogajanje ocenjuje pred- vsem s čustvene plati. Tudi nasprot- ja v delovnih organizacijah, pred- vsem med strokovnim in priučenim kadrom, so v bistvu sociološkega značaja in bodb ostala vse dotlej, dokler ne bomo uvedh doslednega nagrajevanja po deilu. Slednjič je tovariš Kavčič pouda- ril, da bi se morala Zveza komu- nistov otresti drobnih operativnih problemov in se močneje uveljav- ljati kot resnična idejna sila. Ta nujnost je toliko večja, če bomo ho- teh uresrdčiti stopnjo naše demo- kratičnosti in samoupravljanja in te probleme moramo reševati z mo- ralno odgovornostjo in solidarnost- jo, kar bomo mogh dosegati samo s širšo in globljo družbeno razgleda- nostjo, ki je še vedno ni zadosti, saj kaže primerjava odstotka družbe- noslovnih predmetov v naših viso- kih šolah z drugimi v svetu še ved- no zelo majhen delež. Tovariš Kavčič je zaključil z mi- slijo, da bo potrebno v materialnem pogledu uresničiiti reformna načela, omejiti in preusmeriti investicije in doseči zdravo konkurenčnost, ki bo omogočila obhkovanje socializma z novo vrednostjo, materialno in mo- ralno. Gre za to, da v idejnem in materialnem pogledu obračunamo z administrativnim socializmom, s ti- istim, kar je ekstenzivno v našem gospodarstvu, da se bomo mogli vključiti v mednarodno delitev dela, mednarodno konkurenco in medna- rodno produktivnost. Neverjetno samotno bi bilo verjetno sajenje krompirja na 400 met- rov dolgi njivi, če ne bi bilo železnega konjička. Tako pa delavki sedeč kontrolirata in skrbita, da krompirja v sadilniku ne zmanjka. Posnetek smo pred dnevi posneli na 10 ha velikem kompleksu, ki bo letos zasajen s krompirjem. Delavci žalskega kmetijskega kombinata izkoristijo vsak dan lepega vremena, da kmetijska dela ne bi bila v zaostanku. (Foto: J. Sever). PRI ODMERI DAVKOV BI MORALI UPOŠTEVATI VSE DOHODKE VELIKO KORISTNIH POBIID NA IZREDNI KONFERENCI XïBCINSKE ORGANIZACIJE SZDL V CELJU Razprava na zadnji izredni konferenci občinske organizacije SZDL v Celju o analizi gospodarskega in družbenega razvoja celj- ske občine v lanskem ter možnostih razvoja v letošnjem letu je odprla toliko pomembnili vprašanj, da so preučitev mnogih iz- med njih uvrstili v delovni načrt občinskega odbora SZDL. Zdi se, da ni naključje, če se je začetek in dobršen del razprave su- kal okoli gradnje stanovanj. Že dej- stvo, da bomo letos dobili v občini okoli 50 odstotkov manj novih sta- novanj kot lani in prejšnje leto, je toliko zaskrbljujoče, da je 'treba problem takoj preučiti in poiskati pota za njegovo rešitev. Vzrokov za takšno stanje je več; eden izined njih pa tiči tudi v raz- drobljenosti sredstev, ki jih delovne organizacije vlagajo v gradnjo no- vih stanovanj. In tudi ustanovitev treh ločenih stanovanjskih podjetij v občini kaže na sebično in kratko- vidno politiko reševanja tega izred- no pomembnega družbenega vpra- šanja. Iz razumljivih vzrokov pod- jetja tudi raje odobravajo kredite članom svojih kolektivov za grad- njo individualnih hišic kot pa vla- gajo več sredstev za gradnjo stano- vanjskih blokov. Končno je tu še kreditna politika, ki ni bila kdove- kaj spodbudna; kaže pa, da bo pri- šlo že v kratkem do določenih spre- memb in boljših pogojev za plače- vanje posojila. Čeprav bo občinska organizacija SZDL posvetila enega prihodnjih plentmiov problematiki kmetijske proizvodnje in odnosom na vasi sploh, so tudi na konferenci opozo- rili na določena vprašanja. Tako so med drugim opozorili na davčno po- litiko in ugotovili, da je potrebna temeljita reforma. Ni namreč prav in ix>šteno, če davčna politika ob- ravnava vse kmetijske proizvajalce enako, če so enako obremenjeni oni, ki so navezali tesne proizvodne od- nose s kmetij.sko organizacijo in ti- sti, ki takšne pobude za dosego bolj- ših rezultatov omalovažujejo. In končno, po mnenju udeležencev iz- redne konference bi morali pri od- meri davkov upoštevati vse dohod- ke in ne samo od kmetijstva. Hva- ležen je predlog, po katerem bi naj tudi zasebnim kmetijskim proizA^a- jalcem omogočili najem kreditov za nabavo manjših strojev. V zvezi z življenjem in delom na vasi pa je pomembna še druga okoliščina: če bodo namreč mladi spoznali, da bo- do lahko solidno živeli tudi od kme- tijske proizvodnje, p)otem je zanes- ljivo, da bo odhod kmečke mladine v mesta in drugam manjši kot je danes. Na konferenci so opozorili tudî na problem celjskega gostinstva in turizma ali bolje rečeno predvsem gostinstva. Kdo ve kolikokrat so že prišla ta vprašanja na tapeto tudi tokrat! Dejstva so znana, prav tako stanje. Z gostinstvom v Celju, vsaj na splošno, ne moremo biti zado- voljni. Večjega napredka ni, zato p* je očitna izredna razdrobljenost sredstev in organizacij. Predlog v. združevanju in formiranju vecjifr' ter močnejših gostinskih delovnih organizacij je v razpravi, Ln upaj- mo, da bo v kratkem prišlo tudi do zaželenih rezultatov. Podobna vpra- šanja, samo Y nekoliko drugačni Iti-' či, se odpirajo v zvezi z obrtjo. Iž-" redna konferenca SZDL je opozori- la na krepitev družbenega sektorjži obrti in uslužnostne dejavnosti, VeŽ pozornosti in seveda tudi sredsteíÓ*' bi morali nameniti ustanavljanju obrtnih delavnic v novih stanovaííj-' skih soseskah, '^' To je samo nekaj vprašanj, ki jih je osvetlila izredna konferenca SZDL v Celju in o katerih bo še go- vora, saj terjajo temeijitejšo in bolj analitično obravnavo. In tudi to na- logo je za mnoge izmed njih spreje- la socialistična zveza, " -wb AVTOMOBILI, PRALNI STROJI IN TELEVIZORJI NISO NA SEZNAMU DOBRIN_ l^aj si obetamo od GATT ЧРТ ñíMpr^A^Yo^n^^.^^^^-O^E ^ NAŠEM ČLANSTVU V GATT. NA 23. ZASEDANJU lÎ ?nr MOPRДvpm'^^V'^k^ TRGOVINI (GATT) JE JUGOSLAVIJA POSTA- LA POLNOPRAVLN CLAN TE MEDNARODNE ORGANIZACIJE, VENDAR anm ?K!^^î^^o^^k?^^lVr^^^'^'^ SE JE IN SE GOVORI TAKO, KAKOR TO KOMU TETNm TM^FVPM?S IdVÍ^^^.?^t?.S>ÍtS° se glasovi o CELIH VAGONIH KVALI- SJSjO Ш&^АТмеЊ^'.':' NOGAVIC. KOZMETIČNIH PREPARATOV, KI KoÍoDoSjInI сЖе '^'^'''^ ''^''^'''^ "^^^'^-^ TRENUTEK, ig?TÏ?A ^Т^^Ж^^^Е-рЖГ^ prijemi«, k ?Í?RÍlSTgÍT\" ODKOD ZABLODE? Ljudje so zaradi »dobro obveščenih« vesti razširili in pričakovali veliko »atrakcij«, po- nekod zaradi nepoznavanja značaja in doku- mentov GATT. Veliko primerov je, ko občani prodajajo svoja dobra vozila v veri, da bo po odpravi carin mogoče kupiti boljša in obenem vsekakor »cenejša« vozila. Vse to za- radi »svobodnega, z ničemer omejenega uvo- za avtomobilov vseh vrst in znamk!« Neka- teri dokazujejo, da z vstopom v GATT prene- hajo vse omejitve, tudi količinske — pri uvo- zu inozemskih izdelkov. Zato so logično za- ključevali, da so naše industrijske panoge, ki s ceno in kvaliteto ne bodo mogle vzdržati in konkurirali z inozemskimi proizvodi, ob- sojene na životarjenje, če že ne na propad. Razširile so se vesti, da onstran meje stoje vagoni proizvodov široke potrošnje, italijan- skih moških srajc, katerih cena v »domači trgovini ne bo nikakor večja od 10 novih din, ker to zahteva GATT«; drugi so na mej- nih prehodih videli vagone ženskih najlon nogavic, kozmetičnih preparatov, gospodinj- skih strojev, tehničnega materiala ... In vse to zato, ker so z GATT »odpravljene carine«. Ena izmed variant te druge verzije o pri- stopu Jugoslavije v GATT, s posledicami, ki jih bo ta pristop pri nas izzval, je tudi teori- ja, da bo mogoče pri nas brez vseh predpo- gojev kupovati vse inozemske proizvode za dinar, (brez vseh predpogojev, ki jih postav- lja konvertabilnost dinarja!), po cenah, ki jih dobimo z enostavnim matematičnim pre- tvarjanjem katerekoli valute v dinar. Naj- naivnejši so šli še d!je, po njihovem s samim pristopom v GATT avtomatično prenehajo vsi glavoboli za naše gospodarstvo, ker bi naj bil GATT ravno tisti instrument, ki smo ga že leta in leta iskali, in ki bo omogočil ozdravitev vseh kroničnih obolenj, na katerih že dlje časa bolehajo naši proizvajalci, izvoz, trgovina, produktivnost ш če hočete, konku- renčnost ... S pristopom v GATT se vrata v svet, mednarodno delitev dela in izmenjavo proizvodov nam in našemu gospodarstxoi naj- širše odpirajo. KAJ SE MENJA, KAJ OSTAJA Po četrtem členu GATT se Jugoslaviji za določen čas priznajo pravice, da lahko ob- drži količinske kvote uvoza, s čimer bi zašči- tili domačo industrijo, dokler le-ta ne zbere dovolj moči, da bi se uspešno spoprijela v boju z inozemskimi proizvajalci. Iz tega sle- di, da trenutno ne bo prišlo do bistvenih sprememb pri našem uvoznem sistemu! To vse dotlej, dokler nas bo GATT tretirat kot državo v razvoju, to je približno dve leti! Po tem obdobju pa bo prišlo do bistvenih, kva- litetnih sprememb, Jsajti po tem obdobju ne bomo mogli več obdržati pravico do določe- nih količin uvoženih proizvodov. Največ nesporazumov okoli našega pristo- panja v GATT pa izhaja iz nepoznavanja in urejevanja carinskih postavk. Namreč, reče- no je, da še nismo postali enakopraven član GATT. Da bi to dosegli, bi morali počakati konec bilateralnih carinskih pregovorov z državami, ki so to želele. Ko bo tudi to urejeno in ko bosta dve tretjini članic GATT odobrile te sporazume, se definitivno vklju- čujemo v Splošen sporazum o carinah in trgovini (GATT). Ravno ti carinski pregovori, kt so v teku z 21 državami, so vnesli med nepoučene razna neosnovana pričakovanja, kajti nihče od partnerjev (držav članic), s katerimi smo se ali se dogovarjamo, ne zahteva zmanjšanje carinskih stopenj, ki pri nas veljajo. Torej ne bo zmanjšanja carin ne za avtomobile, pralne stroje, televizorje, niti za ostale proizvode široke potrošnje. Gre namreč za nekaj čisto drugega, za ta- ko imenovano konsolidacijo carin oziroma stabilizacijo obstoječih postavk, ki morajo veljati vsaj tri leta. Vsako naše morebitno spreminjanje sprejetih postavk, bi bilo v bo- doče predmet razgovorov s članicami GATT, kar pomeni, da odslej ne bomo več mogli sami, zaradi razmer ali česarkoli, dvigati carinskih postavk in s tem krniti svobodnej- šo izmenjavo proizvodov. Torej ne bomo mogli več z enostranskimi predpisi raznih fiskalnih, davčnih dajatev povećavati cene uvoznemu blagu. S tem so našemu gospodarstvu trasirane široke mpžnosti in poti za vključevanje na tuja tržišča in v mednarodno delitev dela. S tem pa obenem preostaja domačemu go- spodarstvu in proizvajalcem, da te možnosti najbolje izkoristijo. Ce tega ne bodo nare- dili sami, jim GATT sam po sebi čisto go- tovo ne bo uredil. LE ZAKON TRŽIŠČA IN KONKURENČNA SPOSOBNOST Pristop Jugoslavije v GATT bo imel, v to naj nihče ne dvomi, resne posledice za naše celotno gospodarstvo. Predvsem, odslej naše gospodarstvo ne bo med članicami GATT iz- postavljeno nikakršnim diskriminacijskim posegom, kot se je to v posameznih primerih doslej dogajalo. Naše blago bo uživalo iste popuste kot blago ostalih držav članic na tržišču znotraj GATT. Nihče ne bo mogel braniti in omejevati koilične, edino dopustno »zategovanje« bo s pomočjo veljavnih carin. Toda istočasno veljajo ta pravila in načela — čeprav ne takoj, vendar v dogledni per- spektivi — tudi za inozemsko blago, ki bo prihajajo k nam. To se pravi, da ne bomo več mogli z administrativnimi akti ščititi do- mače industrije, kot se je to dogajalo sedaj. To je predvsem važno za našo industrijo, ker bo zanjo prenehalo životarjenje znotraj bari- kade, ki so jo ustvarjale administrativne od- ločbe in predpisi, predvsem tistih, ki jim je doslej uspevalo s prepovedjo uvoza nekako izsiljevati domači trg. Spričo vsega tega GATT ne moremo spre- jemati kot čudotvoren mehanizem, ki bi naj reševal vse probleme nacionalnih gospodar- stev. Zato se tudi dalje ne varajmo. Carine ne bodo zmanjšane, ker so bile pri nas v povprečju za 50 odstotkov zmanjšane ob za- četku reforme. Poleg tega pa v doglednem času ne bodo niti ukinjeni kvantitativni limi- ti za uvoz velikega števila proizvodov. Dve leti, kolikor bo naše gospodarstvo uži- valo določene olajšave, kljub temu nista več- nost. V tem času bo gospodarstvo moralo, seveda če želi (a to je cilj) najti možnost, da čimbolj poveča proizvodnjo, zniža cene in ustvari enotno jugoslovansko tržišče. V tem tolmačenju ob vstopu v GATT bi moral vsakdo od nas najti svojo iasuio korist. VOLITVE PREDSEDNIKA Na današnji seji občinske skup- ščine bodo izvolili novega predsed- nika občinske skupščine, zatem pa bodo razpravljali še o nekaterih pp» membuih zadevah: o stanovanjski problematiki borcev, o delu občia- skega sodišča in sodnika za, pr^r- ške ter o nekaterih odlokih. O seji in o sprejetih zaključkih bomo po^ ročali prihodnjič bolj podrobno. Odrezan od občanov (Nadaljevanje s 1. strani) — Tovariš predsednik, ali je bi- stvena razlika med vašim delom, ko ste na občinskem krmilu in med tistim pred izvolitvijo? Ф Daj no mir. Razlika. Ne raz- lika, vse je obrnjeno na glavo. Na občino sem prišel z zavestjo, da bo večji del mojega časa posvečen občanom. Navajen sem delati z del-Joško, nič se ne boj, to bo lah- ko .. .*< Sedaj pa nobenega razgo- vora ne končam, da me ne bi vsaj trikrat motili. Pogosto moram od- govarjati v dva telefona istočasno. — Ko smo že pri telefonu, baje ste enkrat v oba telefona povedali isti stavek. Kdaj je bilo to in ko- mu je bilo namenjeno? # Menda bo res. Slučajno sem dobil zvezo z ljubljansko Metalko in Vranskim Kovom. Takrat sem rekel: >>M ADONA, TOVARIŠI, KAJ GA PA LOMITE!^^ Zal je bi- lo že prepozno, ker je bila zadeva že »polomljena-«. — Oprostite tovariš predsednik, kakšne občutke imate ob dejstvu, da je v vaši občini kot prvi v re- publiki pnišla na »-boben« tovar- na? # Z načelom: »če ne moreš ži- veti.— irniri-«, se jaz strinjam. Vse tisto, kar ne more živeti z lastni- mi kadri in proizvodnjo, ne da bd kdo pomagal živeti — naj odmre. Tudi Kovo na Vranskem. To re- formsko politiko bi jaz vodil in iz- vajal (v praksi!) tudi po večjih to- varnah in podjetjih, ki životarijo ob botrovanju raznih višjih »stri- cev«. Predolgo smo umetoo vzdr- ževali razne obrate, ki niso in ni- koli ne bodo mogli sami živeti. Trenutne težave lažje odpravimo, kot pa če jih toleriramo nekaj let, kajti v končni konsekvenci jiih moramo le rešiti. Zatorej: »če že moraš ugrizniti v kislo jabolko, potem ugrizni takrat, ko imaš še zdrave zobe!« Ljudje so namreč pričakovali strožje kurze ob refor- mi kot pa danes so. In če danes kdo izgublja zaupanje v reformo, jo izgublja zato, ker nekatere stvari ne izvajamo dosledno. — Zadeva »Kovo« je dvignila mnogo prahu. Kaj je res o brez- poselnosti na Vrainskem? Ф Kovo je likvidirano ter na licitaciji prodano žalski Cevomon- taži. Ljudje so prešli v druga pod- jetja, razen nekoterih, M so se od- ločili za rudarje. Novinarji ste to stvar zagrabili kot senzacijo ter Б tem ustvarjali čudno vzdušje. — Vsak predsednik bi naj imel svoj koncept dela. Kaj vaš kon- cept najbolj krni? # Moje ideje niso vedno v tre- nutnem skladu z družbenim doga- janjem, vendar je doslej praksa vedno poikazala, da so bile pravil- ne. Vsekakor pa moje delo krni čas, ki ga porabim za upravni aparat. Poleg tegla pa izgubljam ogromno časa z ljudmi iz republike, ki pre- pogosto izhajajo in uveljavljajo neke teorije, ki so plod slabih ana- liz in nepoznavanja dejanskega stanja na terenu. — Ali to vašo trditev lahko na- vežemo na nekatere zakone, ki smo jih sprejeli? Ф Med drugim tudi na to. Po- glej, v tem času, kar sem jaz' predisedñik, smo na skupščini šest- krat razpravljali o zakonu za so- cialno zavarovanje ... Zatem za- kon o gospodarjenju z gozdovi... Vsak zakon mora biti postavljen za dalj časa, kajti ko začno razne službe zakone izvajati, izvemo, da je ta zakon v resnici že zastarel... — Kaj menite o sodelovanju po- litičnih organizacij pri izvajanju politike v občini? Ф Kot človek gledam na funk- cijo predsednika kot na funkcijo vojaškega komandanta. Politični funkcionarji bi naj bili po tej raz- vrstitvi kot politkomisarji. Torej: komandant komandira, politkomi- sarji pa izgrajujejo. Pri nas je pa nairobe. Namesto da bi oni mene brzdali moram brzdati jaz njih in jim očitati da kljub vsem sejam OK-ja in kongresom še vedno de- lajo po starem. Kar zadeva uprav- ljanje in samoupravljanje so de- lovni kolektivi v proizvodnji — daleč pred nami. — Tovariš predsednik, ali ni mogoče eden izmed vzrokov, ki vas odtegujejo o^d občanov, tudi organizacija in vloga same občin- ske uprave? Ф Da ti povem po pravici, z ob- čani se srečujemo na raznih shodih in takrat, ko pridejo »žicat« denar za krajevne skupnosti. Vedno sem bil prepričan, da bom dve tretjini svojega časa posvetil le njim. Gle- de občinske uprave pa je tako: verjetno je bila dosedanja politika takšna, da je žegen vsemu dal žu- pan. Nesmisel! Kako naj jaz odlo- čam o stvari, ki je v bistvu ne po- znam, saj je ne pozna referent ali načelnik, ki že leta in leta dela na teh problemih ... Glej ga šmenta, vstopi tajnik občine in vpraša, katere službe se bodo preselüe v ta in katere v oni prostor, ker se selijo. Ob najinem razgovoru je šestkrat zazvonil te- lefon, kljub temu, da je bilo tajni- ci naročeno: ME N1!, dvakrat pa naju je zmotH tajnik... J. Sever KREDITNA BANKA CELJE SVOJE PRIHRANKE BOSTE VARNO IN ZA VAS KORISTNO NAL02ILI NA HRANILNO KNJIŽICO KREDITNE BANKE KREDITNA BANKA CELJE - OSREDNJA ENOTA Z EKSPO- ZITURAMI ŽALEC, MOZIRJE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SLOV. KONJICE, SEVNICA IN BREŽICE. PODRUŽNICE: Celjska mestna hranilnica Celje SLOVENSKA BISTRIC4 VELENJE z ekspozituro ŠOŠTANJ SLOVENJ GRADEC z ekspoziturami v RADLJAH OB DRAVI, DRAVOGRADU in PREVALJAH. Obrestna mera za) navedene hranilne vloge 5% — za vezane preko 12 mesecev od 7 do 7,5 %. NEVSAKDANJI ZAPLET OKROGT DIREKTOKJEVEGA MESTA ŠTIRJE MA ENEM STOll Pravzaprav je isto, če si sam med dvema stoloma ali če so štirje na enem stolu. Kajti, če si med dvema stoloma sam, se lahko vsedeš lepo na tla, štiri pa stol, ki ni izdelan za tolikšno obremenitev, tudi ne vzdrži. Razlika je le V tem, da so v takem primeru pač na tleh - štirje. Toda v šentjurskem primeru to ni problem. Vse se je lepo uredilo, dva direktorja sedita vsak na svo- jem direktorskem stolu, ostala dva pa sta spremeoiila nazive in tudi ži- vita. Gre namreč za nekoliko čuden primer dvojnih direktorjev v obrt- nokomunalnem podjetju. Lani je namreč tedanji direktor Miloš šalej na 5. redni seji podjetja predložil delavskemu svetu odpoved na direk- torski položaj z utemeljitvijo, da gre v pokoj. Odpoved bi naj začela teči s 1. 10. 1965, vse do časa, ko si ne uredi potrebnih dokumentov za upokojitev. Dogovorjeno je bilo, naj bi bil to letošnji januar, februarja bi predal posle, marca pa se defini- tivno upokojil. V tem času so sa- moupravni organi objavili regularen razpis za novega direktorja. Na raz- pis se je prijavil Rudi Šalej, mlajši brat dosedanjega direktorja in bil sprejet. Do tu je bilo vse lepo in prav... Toda nekdanji direktor se je uštel pri preračvmavanju potrebne dobe za višino pokojnine. Gre namreč za približno razliko 11 tisoč starih di- narjev pri mesečnih prejemkih. To pa je bil občuten znesek tudi za upokojenega direktorja. Začelo se je mečkanje. Novi direktor je letos začel z delom, stari se pa ni umak- nil. Pa so našli rešitev. Novi direikr tor, iki je bil po vseh predpisih sprejet, ostane, starega direktorja pa so prekvalificirali v trgovskega potnika. Poleg tega so se na občani zme- nili, da bi to podjetje delili. Doslej Je namreč združevalo komunalno dejavnost in pa proizvodnjo copat ter čevljev. Komunalo bi odcepili in ustanovili stanovanjsko podjetje, ki bi naj to dejavnost priključilo. Postavili so vršilca dolžnosti direk- torja, delovodjo zidarske skupine, ki bi naj vršil dolžnosti do potrditve novega direktorja. Vršilec dolžnosti direktorja Rudi Šturbej je bil tako tretji direktor v podjetju, ker se namreč podjetje še ni ločilo. Ni se praktično niti moglo, saj ni imelo svojih prostorov. In so uradovali. Dva direktorja v skupni pisarni, vr- šilec pa po potrebi en prostor pred njima. Razlike ni bilo nobene, razen v tem, da se, ker je postalo zunaj že toplo, v ta prostor niso več pri- hajali gret spet vodovodni instala- terji, ki niso imelj svojih delavnic .. Po razpisu za direktorja stano- vanjskega podjetja in njegovi po- trditvi so se razmere začele malo razčiščevati. Tako sedaj vsak ura- duje v svojem prostoru, uslužbenci in stranke niso več v dilemi, »kateri ^je ta pravi«, ostala dva pa sta se prelevila eden v trgovskega potnika, (ki je plačan po realizaciji prome- ta), drugi pa nazaj v delovodjo, vsekakor z nekaj več prakse. Pa naj še kdo reče, da naša praksa ni pol- na dinamike... J. Sever KOROŠKI RORCI Ш NJIHOVE PRAVICE L Vsakdo, ki se je v času 1918-19 udeležil borb ali organizacije borbe- nih vojnih enot za obvezne borbe na Koroškem, Štajerskem, v Prekmur- ju, Medjimurju — torej na naši se- verni meji. Prav tako tisti ix>litični funkcionarji Narodnih svetov v teh krajih, ki so organizirali slovensko narodno oblast; 2. Vsakdo, ki se je prostovoljno prijavil do 15. 2. 1919, torej do izte- ka roka prve zakonite redne mobi- lizacije. Po 15. 2. 1919 so bili dolo- čeni letniki redno mobilizirani in taki ne morejo veljati za prostovolj- ce, čeprav so bili borci^ so pa sp\p- da lahko člani te organizacije. Za prostovoljce se smatrajo tudi tisti udeleženci, mlajši letniki, ki niso bi- li takrat vključeni v mobilizacijske letnike, pa so po 15. 2. 1919 kot pro- stovoljci v svojih prostovoljskih for- macijah ali v rednih vojaških eno- tah sodelovali v bojih do premirja. Za plebiscit angažirani, ali prosto- voljci, ki so šli na Koroško, po pre- mirju, tu ne pridejo v poštev. (Npr. Sokolska legija. Celjska dijaška le- gija in drugi). Končno so tudi pro- stovoljci tisti starejši letniki', ki so bili sicer v mobilizacijski sklop vključeni, a jim ni bila priznana sposobnost za vojaško službo, pa so se kljub temu prijavili v vojne eno- te in dejansko sodelovali v njih. Dokaze pod 1. in 2. bo moral vsak opravičiti z dvema verodostojnima pričama — o vsem pa bo odločala posebna komisija. 3. Naša organizacija bo delovala v medobčinskem merilu v Celju in si- cer za območje bivšega celjskega okraja, t. j. 11 občin, če pa bo na se- dežu katere občine večje štfevilo čla- nov, se lahko tudi organizira samo- stojna organizacija v Ljubljani. Po občinah pa naj bi bili poverjeniki. 4. Da spiše in podpiše pristopno izjavo, vplača vpisnino in članarino, da prizna statut in pravila organi- zacije, da se za časa okupacije ni pregrešil zoper NOB, da ni v sodno- kazenskem postopku ter ne krši ugleda s svojim poklicnim in zaseb- nim življenjem. 5. Da voli in je lahko voljen v or- gane organizacije, da je lahko dele- žen vsega, kar organizacija po sta- tutu in pravilniku svojim članom nudi Tukaj je razumljivo, da bodo 'možne razlike med prostovoljci-bor- ci in mobiliziranci. To so osnovne smernice. Vse po- dr^obnosti bodo regulirane v statutu in po pravilih organizacije, o speci- fičnih primerih bo razpravljal in sklepal pristojni organ organizacije. Smatrali smo za potrebno, vsaj v . splošnem s tem seznaniti ne samo prostovoljce in borce za severno mejo sploh, pač pa tudi javnost. Ne samo borci-prostovoljci za se- verno mejo 1918-19, vsa ostala sta- rejša generacija bo hvaležna, da se- danja družba končno pravilno oceni dejistvo: če ne bi bilo takrat teh ide- alnih, nesebičnih ljudi z generalom Maistrom, ne bi bil nikdar Maribor in precejšen del Štajerske ter žal majhen del Koroške, pripadel Jugo- slaviji. Da smo si takrat z orožjem priborili tudi slovenski del južne Koroške, je prav tako dejstvo. Ce pa je potem plebiscit bil nesrečen za nas, pa ni bila to krivda prosto- voljcev-borcev, temveč nesposobnost takratnih kratkovidnih politikantov. (Aktivnejša vloga spretnejših na- sprotnikov ter popolnoma krivična odločitev velesil). Žal se. je zgodovi- na ponovila tudi leta 1945. Naša na- rodnoosvobodilna vojska je tedaj vkorakala v iste kraje kot leta 1918- 19 prostovoljci, a štirje veliki, žal tudi »Stalinova Rusija« oziroma Sovjetska zveza, so odločili v našo škodo. Da bi bili borci kot javnost sezna- njeni s temi zgodovinskimi dejstvi in da ne bo šlo to časo\Tio obdobje v pozabo, bi pa priporočali nasled- nja dela v branje: Ude: Koroški zbornik, Boj za Maribor in sloven- sko Štajersko, Dr. Mejak: Boji za severno mejo, Seručar: Borbe u Ko- ruškoj, Gaćmlk: življenje in delo 'tov. Alalgaja, Roš: Članki o ^aistru in Malgaju. Končno naj še obvestimo borce, da zaseda inciativno odbor organi- zacije vsak četrtek od 11. do 12. ure v poslopju DU — Muzejski trg 7. DVA AKTUALNA IN PERECA PROBLEMA ŽALCA SMETI Ш ODPÂDki 2ALEC, KI JE PRED DVEMI LETI POSTAL MESTO, IMA O- KROG 2.300 PREBIVALCEV. LANI JE MESTO OGROŽAL PARATIFUS, ZA KATERIM JE ZBOLELO 80 LJUDI, LETOS PA NALEZLJIVA ZLA- TENCA, KI JO JE IMELO 22 ŠOLSKIH OTROK. Kakor so prebivalci najmlajšega mesta lahiko slišali na zdravstvenih predavanjih, je najboljši preventiv- ni ukrep zoper obe bolezni večja čistoča na javnih mestih. Ta je nam- reč v Žalcu poseben problem. Ustre- zen odlok določa, da je smeti in od- padke odlagati v smetnjake. Smeti sme odvažati le cestno komimalno podjetje, razen njega pa samo tisti, Id ga pooblasti svet za komunalne zadeve občinske skupščine. Odlok tudi določa kazen v višini 20.000 SD za vse tiste, ki smeti in odpadke ne odlagajo v smetnjake ozjroma jih odlagajo ali odvažajo brez dovolje- nja. Večina prebivalcev tega odloka očitno ne pozna. Smeti odlagajo na skrivaj in se s tem seveda izogibajo tudi nakupu ustreznih posod. Po- manjkljivost je morda v tem, da kraj, kjer bi smeti smeli odlagati, ni določen, ali pa prebivalci zanj ne vedo. Stanovanjski blok 149 ima neda- leč od ceste deset posod za smeti. 22. aprila, ko je sanitarni inšpektor kontroliral čistočo mesta, so bile ob tem bloku tri posode za smetó do vrha polne, sedem jih je bilo praznih vendar ob njih vse polno najrazličnejših odpadkov. Ob preho- du čez železniško progo Žalec — Vrbje v bližini Ferahta je bilo med smetmi, ki jih odlagafo bližnji sta- novalci, nekaj kant od oljnih barv ki jih je odvrgel tamkajšnji pleskar. Ob gospodarskem poslopju 102 in stanovanjskem stolpiču se bohoti smetišče dolgo kakšnih 16, široko 6 in visoko kak meter. Neposredno ob cesti Žalec—Ložnica so prebivalci iz hiše št. 125 in sosednjih hiš od- ložili dva voza smeti. Lahko pa bi našli tudi še več kupov. АИ je čistočo mesta mogoče ure- diti samo s kaznovanjem, je seveda vprašanje. O tem bodo vsekakor morali razmisliti prebivalci. Kot ka- že, bo treba opustiti stare trške na- vade, saj je očitno, da prinaša str- njena urbanizacija mestnega naselja s seboj tudi povsem nove higienske navade. P. M. Kupi smeti in odpadkov, prevmjeni smetnjaki in zanemarjena'' okolja stanovanj skill hiš vsekakor ne prispevajo h kulturni podobi Žalca. Seveda pa imajo svojo slabo stran tudi s higienskega vidika. O Ж1 В0Ш1КА NA DOMU Pred nekaj leti, ko so bile usta- novljene stanovanjske skupnosti, so se pričele odpirati za organizacijo Rdečega križa nove perspektive de- la. Mnogo so govorili o tem, katere dejavnosti bi bilo treba prenesti na takratne stanovanjske, sedanje kra- jevne skupnosti, vse seveda v tesni povezavi s socialno zdravstveno službo in z drugimi organizacijami. Izhodišče za akcijo naj bi bile kon- kretne razmere in potrebe krajevne skupnosti. Gotovo pa je bilo potreb- no takrat in je potrebno tudi danes dati prednost reševanju problema nege bolnika na domu ter oskrbi starčkov in invalidov. Prav na tem področju pa je bilo delo Rdečega križa vsaj v celjski občini doslej premalo uspešno. Letos lahko ugotovimo v tem po- gledu znaten napredek. Komisija občinsikega odbora RK v Celju je izvedla 12-ume tečaje za nego bol- nika na domu, to je tečaje 6 dni po dve uri. Taki tečaji so bili po en te- ' čaj za krajevni organizaciji RK v Sooki in na Polulah, trije tečaji za absolvente učiteljišča, dva tečaja v vrtnarski šoli, po en tečaj v šolskem centru Borisa Kidriča, v tehniški šoli in v osnovni šoli na Hudinji, medtem ko so izvedle absolventke šole za zdravstvene delavce celo 9 takih tečajev za sedme oziroma os- me razrede celjskih osnovnih šol. V prihodnje ima komisija namen pre- učiti problem nege bolnika na do- mu tam, kjer sta zaposlena žena in mož. To vprašanje je aktualno prav tako za samske- delavce, bivajoče v samskem domu Ingrada, v cinkar- niškem naselju in v naselju cest- nega podjetja. Glavni odbor Rdečega križa v Ljubljani je pripravljen pomagati pri organiziranju popolnoma novih šest tedenskih tečajev za žensko de- lovno silo, ki bi bila usposobljena potem nuditi nego bolniku na do- mu. O tem bo komisija sklicala še obširen posvet z različnimi delovni- mi organizacijami. Ta problem ko- mentira tudi »Komunist« v svoji številki z dne 1. aprila 1966. Poseb- no nujno pa opozarjajo na rešitev tega vprašanja krajevne skupnosti, ki so že poslale komisiji pripombe k njenemu programu dela. C. G. Parkiranje in snežne ograje v Žalcu je dokaj pereč problem tudi parkiranje avtomobilov zlasti v zimskem času. Cesta, ki pelje skozi staro središče in kot glavna promet- na žila Slovenije povezuje tudi Av- strijo in Itahjo, ima vse gostejši promet. Vsako ustavljanje vozil v mestu močno ovira promet; parki- ranje vozil je dovoljeno le na eno- smerni vzporednici; prav tako so tudi vse stranske ulice zelo ozke in praktično za parkiranje neustrezne. V zimskem času se poti zaradi na- pluženega snega še zožujejo, s čimer se veča nevarnost prometnih ne- sreč. K vsemu temu velja dodati še to, da so pozimi v nevarnosti tako peš- ci kakor avtomobilisti, kajti s streh drsi sneg, pomešan s kosi ledu in celo zlomljeno strešno opeko. Bilo je več primerov, ko so bili pešci poškodovani, neprijetno pa so bili presenečeni tudi lastniki avtomobi- lov, ko so našli te zatrpane pod snegom z vdrtimi strehami itd. Da bi ta problem rešili, je občin- ska skupščina izdala poseben odlok, ki določa, da morajo lastniki oziro- ma upravljalci stavb v strnjenih na- seljih namestiti snežne ograje na strehah, ki so nagnjene proti ce- stam. Ko so ustrezni organi pregle- dali objekte, ob katerih bi morali lastniki odlok upoštevati, so ugoto- vili, da je med njimi le nekaj čast- nih izjem. Občani očitno pozabljajo, da je prav sedaj čas, ko je treba opraviti vzdrževalna dela na njiho- vih hišah. Cestna inšpekcija bo spremljala potek del, ki morajo biti končana do oktobra letos, potem pa bo v vseh primerih kršitve omenjenega odloka ustrezno ukrepala. B. K. PREKRŠKI V PORASTU V MOZIRSKI OBČINI JE ŠTEVILO PREKRŠKOV, KI JIH JE OBRAV- NAVAL OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE V LETU 1965, PORAST- LO ZA 35 ODSTOTKOV V PRIMERJAVI Z LETOM 1964. NAJBOLJ SO PORASTLI CESTNO-PROMETNI PREKRŠKI. OD VSEH OBRAVNA- VANIH ZADEV V LETU 1965. ODPADE NA KRŠENJE CESTNO-PRO- METNIH PREDPISOV 50, NA KRŠI TVE JAVNEGA REDA IN MIRU IN NA OSTALE PREKRŠKE 26 ODSTOTKOV. NAJVEČ PRIJAV SO VLO- ŽILE POSTAJE MILICE, OSTALE PA OBČINSKI ORGANI, INŠPEKCI- JE, JAVNO TOŽILSTVO IN DELOVNE ORGANIZACIJE. Največ cestno-prometnih prekr- škov je v poletnih mesecih. Precej kršilcev je tujih voznikov motornih Vozil,-ki se v turistični sezoni mu- dijo v Zgornji Savinjski dolini. Med njimi je bilo tudi dosti takih, ki so vozili v vinjenem stanju. Razmero- ma dosti kazni je bilo izrečenih zar radi voženj brez vozniškega dovo- ljenja oziroma potrdila o znanju prometnih predpisov. Pri teh pre- krških pa je l?iIo največ povratni- kov. Vozniško dovoljenje je bilo od- vzeto za določen čas 15 voznikom motornih vozil. Največ prelfrškov zoper javni red in mir odpade na razne pretepe, pre- pire in druge oblike nedostojnega vedenja na javnih prostorih. Največ jih je bilo v poletnih mesecih, ko pridejo na območje občine na delo sezonski delavci. Odpadli pa so grupni pretepi in drugi prekrški, ki so bili pred leti še precej številni. Prekrški črnih zakolov in nedovo- ljene trgovine z lesom kakor nedo- voljene sečnje lesa so v upadanju. Pomstli pa so prekrški zaradi nedo- voljenih gradenj. Del krivde nosi tudi občinska skupščina, ki ni pra- vočasno poskrbela za izdelavo zazi- dalnih načrtov. Ostre kazni, tudi zaporne, so pred- vsem vzgojno vplivale na alkoholi- ke^ovratnike, saj se je njih število znižalo od osem na enega. Zaporne kazni v skupnem trajanju 31 dni so bile izrečene predvsem zaradi kla- leštva. Mladoletnikov je bilo kaznovanih 28 in to največ zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja oziroma potr- dila o znanju prometnih predpisov. Največ denarnih kazni je bilo iz- rečenih v višini od 3 do 10 tisoč S-di- narjev. Vseh denarnih kazni je bilo lani izrečenih v skupnem znesku 3,114.000 S-dinarjev ah za 555.000 S- dinarjev več kot v letu 1964. -er JULIJA FLUOROGRAFSKA AKCIJA Na območju mozirske občine se vrši vsako četrto leto obvezno rent- gensko slikanje pljuč prebivalstva. Zato je občinska skupščina Mozirje pred nedavnim sprejela odlok, s ka- terim je določila, da bo letos rent- gensko slikanje v času od 25. do 30. julija in bo zajelo vse prebivalce v občini od 24 let dalje. -er Za KS letos več denarja VSEH OSEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU MOZIRSKE OBČINE JE V LANSKEM LETU PREJELO ZA SVOJO DEJAVNOST IZ SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA NEKAJ NAD 12 MILIJO- NOV STARIH DINARJEV. VEČJI DEL TEH SREDSTEV SO KRAJEV- NE SKUPNOSTI PORABILE ZA VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST IN ZA RAZNA DRUGA KOMUNALNA DELA. Ker Sjredstva iz občinskega prora- čuna niso zadoščala za njihovo de- javnost, so krajevne skupnosti zbra- le denarna sredstva še iz drugih vi- rov, kot iz najemnine od zemljišč, ki so pod njihovo upravo, prispeva kov občanov, prispevkov delovnih organizacij in dr. Nekatere krajevne skupnosti so imele pri tem lepe us- pehe. V letošnjem letu je iz sredstev ob- činskega proračuna namenjenih za dejavnost krajevnih skupnosti ne- kaj nad 20 milijonov starih dinar- jev. Večji del teh sredstev bodo kra- jevne skupnosti namenile za vzdrže- vanje občinskih cest in za razna druga komunalna dela. Čeprav so sredstva za delo krajevm"h skupno- sti v letošnjem letu v primerjavi z lanskim letom precej večja, pa v primerjavi s potrebami še nezadost- na. Ker ni mogoče kriti vseh potreb krajcAmih skupnosti iz sredstev ob- činskega proračuna, bodo tudi le- tos krajevne skupnosti za reševanje raznih krajevnih problemov poiska- le še druge vire zbiranja sredstev zlasti od občanov. Tako bodo prebi- valci Rečice ob Savinji in okoliških vasi prispevali del sredstev za obno- vo občinske ceste, prebivalci Mozir- ja in Lok pri Mozirju za gradnjo novega mostu preko Savinje. Zna- ten pa bo prispevek prebivalcev za modernizacijo ceste v Zadreški doli- ni in ceste od Ljubnega ob Savinji proti Lučam. -er Gospodinje, ali mislite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti NDin 10.000.— 1. PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIVALNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT 6. do 9. EKONOM LONCI 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. FENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ 18. do 28. NOČNE SVETILJKE 29. do 30. RAŽENJ ZA ČEVAPČIČE 31. do 35. PO 1 TONO PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. do 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva 1цћко naročite v naši matični poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7, ali pri naših zastopnikih: 1. Rogaška Slatma — Blaž Osojnik, Rogaška Slathia 93; 2. Šempeter v Sav. dolhii — Alojzija šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec, Dolenja vas 67; 3. Polzela, Ivanka Drobež, Ločica 73; 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; 6. Štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič Ludvik, Ostrožno 1. Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni kupon, žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanju potrošnikov. od 15. do 21.5. ! Nedelja, 15. 5.: 9.25 Poročila (Ljubljana, 9.30 Ur- nih nog naokrog — odaja narodno- Zabavne glasbe (Ljubljana; 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Združenje radovednežev — oddaja otroke (Zagreb); 11.30 Lassie — serijski film (Ljubljana); 15.30 |portno popoldne (Beograd); 18.00 '^okaži, kaj znaš — posnetek javne {adijske oddaje (Ljubljana); 19.05 ^eliki podvigi — serijski ñlm (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); ^0.45 Mladinska olimpiada — zad- oddaja (Beograd); 22.00 ZadDja î^orocila (Ljubljana). Ponedeljek, 16. 5.: 10.00 Televizija v šoli (Zegreb); ^1-40 Televizija v šoH: Tranfsorma- ^ог (Ljubljana); 17.40 Tečaj angleš- kega jezika (Beograd); 18.10 Lolek in Bolek — poljska risanka (Ljub- ljana); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Kratki filmi Charlieja Chaplina (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad);. 20.30 Matija Bečkovič: Vlak z očali — TV drama (Beograd); 21.30 Biseri glasbene literature: Haydn: Trio (Beograd); 21.45 Ta ali oni narod — televizija na petih kontinentih (Zagreb); 22.45 Pogovo- ri o slovenščini (Ljubljana); 23.15 Zadnja poročila (Ljubljana). Torek, 17. 5.: 16.55 Poročila (Zagreb); 17.00 Otroci pojo — finale festivala otroš- ke pesmi (Zagreb); 18.15 Boj za ob- stanek — serijski film (Ljubljana); 18.45 Poie moški komorni zbor iz Celja (Ljubljana);* 19.00 Svet na za- slonu (Ljubljana); 19.45 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 Jugoslovanski celovečerni film (Ljubljsma); 21.30 Harlekin — TV igra (Zagreb); 22.15 Poročila (Zagreb); Sreda, 18. 5.: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročua (Zagreb); 16.40 Tečaj ruskega jezika (Zagreb); 17.00 Tečaj angleškega jezika (Zagreb); 17.40 Tik Tak: Srečni metulj (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Opera skozi stoletja (Ljublja- na); 19.15 Filmski pregled (Ljublja- na); 19.40 TV prospekt (Zagreb); 19.45 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Večer- na šola (Ljubljana) 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana;. četrtek, 19.5.: 10.00 Televizija v šoH (Zagreb); 11.00 Tečaj angleškega jezika (Beo- grad); 16.10 Televizija v šoH: Trans- formator (Ljubljana); 17.05 Poro- čila (Skopje); 17.10 Zabavno-glasbe- na oddaja (Skopja); 17.40 Tisočkrat »Zakaj« — oddaja za otroke (Beo- grad); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Po poteh Jugoslavije — reportaža (Beograd); 19.10 Ljubljan- ski Jazz ansambel vam predstavlja (Ljubljana); 19.40 Brez parole — mladinska odaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 Aktual- ni razgovori (Beograd); 21.10 Odda- ja narodne glasbe (Zagreb); 21.20 TV magazin — zabavno-glasbena od- daja (Zagreb); 22.20 Oddaja lirike (Skopje); 22.30 Poročila (Beograd). Petek, 20. 5.: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tele- vizija v šoli (Zagreb); 17.00 Tečaj angleškega jezika (Zagreb); 17.30 Televizija v šoli (Zagreb); 18.00 Ma- li svet — oddaja za otroke (^Zag- reb); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Ljudje med seboj (Ljub- ljana); 19.15 Кагал^апа — potovanje po Jugoslaviji (Beograd); 19.40 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 2030 Celovečerni film (Ljubljana); 22.10 Zadnja poro- čila (Ljubljana); 22.15 Glasbeni ma- gazin (Ljubljana). Sobota, 21. 5.: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.05 Poročila (Beograd); 16.10 Kje je, kaj je (Beograd); 16.25 Prenos športnega dogodka (Beograd); 18.10 vsako soboto (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dileme — serijska igra (Zagreb); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbeni kotiček: Ati Sos (Ljubljana); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Crn sneg — TV igra v nadaljevanjih (Beograd); 22.00 Hitchcock vam predstavlja (Ljubljana); 22.50 Zad- nja poročila (Ljubljana). 20 LET CELJSKIH TAMBURAŠEV REDEK INŠTRUMENT Tamburica je med množico naj- različnejšiii instrumentov redek instrument, saj le redkokdo po- zna njeno pravo vrednost in lepo- to. Tak odnos do tega skromnega instrumenta pa je močno krivičen. Združene v orkester se lahko tam- burice lotijo najrazličnejših skladb in melodij — in čeprav jim dajo nekaj svojstvenega, poslušalca za užitek ne prikrajšajo. Tudi v Celju deluje tambtiraški orkester. Ime nosi po Francetu Prešernu in sodi v okvir železni- čarskefea prosvetnega društva. Le- tos praznuje ta prizadevni tambu- raški kolektiv 20. obletnico svoje- ga obstoja, saj so prvi zbor usta- novili že leta 1946 pri sindikalni podružnici živUcev v Celju. Leto dni za tem so vstopili v kult-umo umetniško društvo »France Preše- ren-« in dve leti kasneje so že na- stopali na najrazličnejših prire- ditvah. Vse od leta 1946 je vodil društveni tamburaški orkester di- rigent Janko Hočevar, ki je leta 1955 vodil tudi združeni zbor, ko se je prvotnemu priključu še tam- buraški orkester celjske pošte. No, orkester je gostoval skoraj v vseh večjih mestih Jugoslavije, sodelo- val je na vseh treh festivalih tam- buraške glasbe Jugoslavije in v dvajsetih letih se je v njem zvr- stilo več kot 250 tamburašev. Od ustanovitve mu je razen dirigenta ostal zvest tudii še tovar,iš Franc Cakš. Doslej so zabeležili 320 na- stopov — med njimi je skoraj po- lovico samostojnih koncertov — od tega jih je bilo 115 izven Celja. Pred prvomajiskimi prazniki je tambioraški orkester železničar- skega prosvetnega društva prire- dil v Celju samostojen koncert, v katerem so zaigrali najprej štiri koncertne skladbe, nato pa dodali še nekaj narodnih in zabavnih me- lodij. Kot je v Cedju že navada, je koncert Obiskalo le malo ljudi. To- da ti niso bili razočarani. Izvajal- ce so pozdravili toplo m. na kon- certu je bilo kljub napol zasedeni dvorani zares prijetno. Koncert je ponovno prepričal,v vrednost tamburice, hkrati pa je pokazal kako velica je volja in po- žrtvovalnost teh amaterjev tako različnih let in »-tamburaške prak- se«. Prizadevnemu kolektivu gre- do zatorej ob čestitkah tudii naj- boljše želje za usipeh v prihodnjem ; obdobju. j LB. I V ČETRTEK, 19. MAJA BO V CELJSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU GOSTOVALA LJUBLJANSKA DRAMA Z USPELO UPRIZORITVIJO AVANTGARDNE KOMEDIJE AMERIŠKEGA DRAMATIKA AR- THURJA KOPITA: »OH, OČKA, UBOGI OČKA ... « DELO JE PRE- JELO NA LETOŠNJEM FESTIVALU MALIH ODROV V SARAJEVU VRSTO NAGRAD IN PRIZNANJ. NA SLIKI: DUŠA POCKAJEVA IN JANEZ ROHACEK, REZIJA: ŽARKO PETAN. Diplomski violinski koncert BOZO MIHELČIČ, VIOLINIST — PROF, NADA OMAN, KLAVIR Mihelčičev rod je že v tretjem ko- lenu vezan na Celje in glasbo. Oče in sin sta znana komponista, mlajši rod pa stoji krepko v vrstah repro- duktivne glasbe. Božo Mihelčič je rezan iz zdra- vega glasbeno tonskega lesa. Pro- gram diplomskega koncerta je iz- bran iz resne violinske literature: Prokofjev, Bach, Beethoven. Ta ime- na sodijo v železen repertoar vioUru skih virtuozov. Kompozicije so teh- nično in muzikalno na moč zahtev- ne. Značilnost naše akademije je vi- soka zahtevnost, ko mora diplo- mant rešiti zastavljeno nalogo teh- nično brez spodrsljajev. Že ta pred- pogoj je tolikanj zahteven, da ga komaj zmorejo akademski absol- venti prvovrstnih akademij. Mladi virtuoz, ki se nam je v Celju pred- stavil, je svoje poslanstvo izpolnil vsestransko. Spominjamo se ga še kot dečka, ko se je prvikrat pojavil na celjskem podijumu. le tedaj smo videli v njem »čudežnega otroka«, ki mnogo obeta, le redki pa dozo- rijo v zdrav sadež. Božo Mihelčič nas ni razočaral. Prokofijeva Sonata op. 94 v štirih stavkih spada v obdobje ruske mo- derne. Njegova melodika je v mno- gih aspektih svojevrstna, še današ- nji dan zveni originalno. Ruski kom- ponisti so prispevali v svetovno li- teraturo kar lep izbor biserov, ki so značilni za violinsko literaturo. Bachova partita v H-molu je bila izvajana kot solo violina. Kadar koli n^aja violinist Bacha brez sprem- ljave klavirja ali orkestra, se poda na tenko ledeno skorjo. Bach mora biti tudi v tej zvrsti orgelsko zveneč. Igra takega ekspanzivnega poustvar- janja je dana le redkim virtuozom. Bachova partita je komponirana v štirih stavkih,^ ki so dublirani. Zad- nja točka je bila Beethovnova Kreutzerjeva sonata. Od tistih dob, ko jo je velikan dal svßtu, pa do danes, ni v krogih violinistov nikoli zamrla. Večkrat, ko jo poslušamo, bolj nas osvaja po melodičnih lini- jah in celotnem kompozicijskem konceptu. Do poslednjih globin Kreutzerjeve sonate se povzpne umetnik, ki izžareva vulkanski pla- men demonskega zlitja z muziko. Kako je rešil naš mladi virtuoz svojo nalogo? Najprej — tehnična plat. Leva in desna roka njegove igre sta uravnovešena v vseh prede- lih violinskega parta, intonančna točnost je vzorna, formiranje tona pravilno, njegovo barvitost zablesti tu in tam presenetljivo razveseljivo. Popoldanski koncert je bil slabo organiziran, le maloštevilna mladin- ska publika je prisostvovala resne- mu izvajanju. Božo Mihelčič je opravil izpit pred javnostjo zrelo. A. S. Koristna ekskurzija Za prvomajske praznike so šmar- бМ študentje s pomočjo občine or- ganizirali zanimivo ekskurzijo po Posotelju. V spremstvu vidnih ob- činskih delavcev in predstavnika kftietijske zadruge so si ogledali rrflekarno v Šmarju pri ¡elšah, lesni obrat Bohor v Mestinju, veliko sad- no plantažo v Pristavi, tekstilni obrat Metka v Kozjem in osnovno šolo v Podčetrtku. Izlet so zaldju- čiH na Virštanju kjer so skupno z vaš cani postavili mlaj in zvečer ob kresu z njimi zaplesali. S polic Študijske knjižnice Kočevar F.: Statistične metode pri tekstilnih preiskavah. 2. izd. Ljub- ljana 1965. S. II 3258. Poslanstvo slovenskega zdravnic ka. Ljubljana 1965. II 3256. Prenos i distribucija električne energije. Beograd 1964. S. II 3254. Dalmatinische Städte. Zagreb 1964 S. II 3253. Bijelo biserje Jugoslavije. Zagreb 1965. S. II 3252. Vizintin B.: Ivan Simonetti. Zag- reb 1965. S. II 3251. Prijatelj K.: Slikar Blaž Jurjev. Zagreb 1965. S. II 3250. Nešovič S.: Tujina in nova Jugo- slavija. Ljubljana Q Beograd 1964. S. II 3249. Dvajset let graditve naše sociali- stične domovine (1945—1965). V Ljubljani 1965. S. II 3247. Mirkovič M.: Pravni položaj i ka- rakter srpske crkve pod turskom vlašću (: 1459—1766:). Beograd 1965. S. 24180/20. Cohen M. R., E. Nagel: Uvod u lo- giku i naučni metod. Beograd 1965. S. 24180/21. Supek R.: Automatizacija i radnič- ka-klasa. Zagreb 1965. S. 26134/7. Barišič М.: Zapad — socijalistič- ka Jugoslavija. Zagreb 1965. S. 26134/8. Đorđević В.: Imenik mesta v Ju- goslaviji. Beograd Ì965. S C 9. Slodnjak A.: študije in eseji. Ma- ribor 1966. S. 23519/8. Predan V.: Od premiere do premi- ere. Maribor 1966. S. 23519/9. Pogačnik В.: Pov^ so ljudje. Maribor 1966. S. 23753/18. Brenk F.: Filmska popotovanja. Maribor 1966. S. 23753/19. Varićak M.: Poluprovodnici i nji- hova primjena u nauci i tehnici. Beograd 1964. S. 24180/19. Ljudje V nowm mestu Velenje J964/65. ML Ljubljana 1965. S. II 3085/17. NAGRADE ZA NAJBOLJŠE RISBE NOB PIONIRJI, SODELUJTE! V čast 25. obletnice ustanovitve Osvobodil- ne fronte razpisuje pionirski oddelek mestne ljudske knjižnice v Celju zanimivo nalogo za vse tiste pionirje, ki ljubijo risanje. Od- ločili so se namreč, da bodo povabili mlade risarje, da se naj udeležijo njihovega razpisa za risbo, ki bo ponazarjala prizor ali osebo iz mladinske literature z vsebino o narodno- osvobodilni borbi. Pionirski oddelek je pri- pravil tri nagrade za najboljše risbe, podelili pa jih bodo na praznik mladosti. Sporočili so nam še, naj pionirji pošljejo svoja dela do 20. maja 1966. na naslov Mestna ljudska knjižnica v Celju — Pionirski oddelek. Ker je na našem območju dobrih risarjev dovolj in ker jim tudi mladinska literatura, ki govori o narodnoosvobodilni borbi, ni tu- ja, bo verjetno predlogov veliko. Tako pa je tudi prav, saj bodo pionirji s sodelovanjem v tem zanimivem razpisu preizkusili svoje risarske veščine, hkrati pa morda osvojili tu- di morda eno lepih nagrad. In, da bo zani- manje še večje, obljubljamo, da bomo naj- boljšo rjsbo objavili tudi v Celjskem tedniku in jo seveda tudi mi — primerno nagradili. Posavski kulturni jubilej Občinski sveti Zveze kulturno pro- svetnih organizacij Slovenije Sevni- ca, Krško in Brežice nadaljujejo s svojimi prireditvami v počastitev 20-letnice obnovitve kulturno pro- svetne dejavnosti v Spodnjem Po- savju. V soboto pred prvomajskimi prazniki je bil v Zadružnem domu na Bizeljsikem nastop odraslih pev- skih zborov, ki so ga številni obi-, skovalci ocenili zelo dobro. Med pevskimi točkami je bUo tudi ne- kaj recitacij, ki so jih izvedle mla- dinke tega območja. Prebivalci pa obljubljajo, da bodo podobne pri- reditve obiskali prav tako številno. D. V. KOROŠKI OKTET V CELJU Delavska univerza v Celju bo na željo svojih abonentov organizirala za zaključek svoje spomladanske sezone dva koncerta KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OKTETA. Копсагц ta bosta 20. maja ob 18. in 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union. SAMOUPRAVLJANJE V UPRAVNIH SLUŽBAH OB ČINE LAŠKO " neustrezni osebni dohodki KLJUB PRIZADEVNOSTI JE DELOVNA SKUPNOST PRIKRAJŠANA Samoupravljanje se vedno bolj uveljavlja tudi v upravnih organih pri občinskih skupščinah, prav za- to pa so tudi sveti delovnih skupno- sti vedno bolj aktivni in rešujejo samoupravne zadeve z dosti večjo odgovornostjo. Takšno aktivnost zaznavamo tudi v delovni skupnosti občine Laško, ki se je sestala pred nedavnim že drugič letos. Na sejah so razprav- ljali o samoupravnih aktih, delitvi osebnega dohodka in o izpolnjeva- nju nalog. Delovna skupnost občine Laško se je uveljavila sicer že pred dvemd leti, ko ji je skupščina zaupala tudi denar za delitev osebnih dohod- kov. Dotedanje plačevanje po pla- čilnih razredih je. namreč povzro- čalo precejšnje nezadovoljstvo, kaj- ti ne glede na kvaliteto in kvanti- teto dela so uslužbenci prejemali določene osebne dohodke in zaradi tega so mnogi odhajali v delovne organizacije. Da bi preprečili na- daljnje odhajanje kadrov in jim zagotoviM osebne dohodke po delu, je svet delovne skupnosti uvedel nagrajevanje, kakršno je v rabi v drugih delovnih organizacijah. To- vrstno nagrajevanje je sicer omogo- čilo, ob hkratnem upoštevanju izo- brazbe, prakse uspeha in kvalitete pri delu, da so usllužbenci občinske uprave zdaj dosti bodje nagrajeni kot v času amdministrativnega do- ločanja plač, a še vedno ni moč tr- diti, da bi bili njihovi osebni dohod- ki uravnani z dohodki v drugih de- lovnih organizacijah. Tako na pri- mer je povprečni osebni dohodek delavcev v delovnih organizacijah z visoko izobrazbo 130.000 SD — v upravah pa samo 92.000 SD, z višjo izobrazbo 112.000 : 80.000 s srednjo 76.000 : 58.000 S-din Tudi v šolskih zavodih je povprečje osebnega do- hodka 84.000 S-din, medtem ko jes za člane delovne skupnosti skupšči- ne občine 79.000 S-din. Leta 1965 je delovna skupnost ob- čine zmanjšala število zaposlenih za 16 oseb (23 o/o celotnega števila zaposlenih), kar seveda ne pomeni, da bi zmanjšali delovne naloge, temveč so povečali intenzivnost de- la. Kljub temu pa so ostali osebni dohodki še vedno za 15% nižji kot lani v juliju. Zato je delovna skup- nost na zadnjem zasedanju skupšči- ne obširno prikazala problematiko uprave, v kar je vključila tudi de- nar za materialne izdatke in osebne dohodke. Ne glede na očitne potre- be, skupščina ni mogla vsem za- htevam ugoditi, ker so bila sredst- va že razporejena, zato pa bo po- trebno v prihodnjem letu takoj v začetku mishti na t^ vprašanja. Zelo pogost je tudi očitek, da uslužbenci v tej delovni skupnosti nimajo ustrezne izobrazbe, kar je tudi res, saj 26 % uslužbencev nima zadostne izobrazbe a vsi so se že vpisah v ustrezne šole in bodo v dveh ali treh letih imeli izobrazbo, kakršna je predvidena. T. K. PROSLAVA ANTOM AŠKERCA Kar imajo celjski gimnazijci svo- je kutlumo društvo, je na gimnaziji še bolj razvito Kulturno življenje. To velja še posebej za to šolsko le- to, ko v okviru društva redno delu- je recitacij ski krožek pod vodstvom prof. Tanje Predan. Za 27. april je krožek z gojenci glasbene šole pri- pravil uspelo interno proslavo, po- svečeno Antonu Aškercu. Zanj se je odločil, ker je letos minilo 110 let od rojstva tega velikega epika, ki je bil tudi dijak celjske gimnazije in nosi gimnazijsko kulturno društvo po njem tudi svoje ime. V Smarski taborniki na Pohorju v prvomajskih dneh je odšlo na Pohorje 58 tabornikov iz šmarske občine. Njihov namen je bil, da lepo preživijo nekaj prazničnih dni, ka- kor tudi, da se spoznajo z zgodovi- no padlega Pohorskega bataljona. Za pohod je bilo veliko zanimanje in udeležilo bi se ga bilo rado preko 100 tabornikov iz Podčetrtka in Ro- gaške Slatine, vendar pa je bilo šte- vilo omejeno zaradi premalih kapa- citet v planinskih domovih. Najvažnejši in najplodnejši je bil drugi dan pohoda. Že zjutraj so ta- borniki odšh s Treh kraljev proti Osankarici in Trem žebdjem, na zad- nje bojišče Pohorskega bataljona. Doživetja so bila nepozabna. Naj- prej so taborniki uživali v prostra- nosti pohorskih gozdov, že kmalu pa so se srečah s temnim biserom Pohorja — Crnim jezerom. Kar niso mogh od njega. Toda pot je šla da- lje. Rdeče zvezde na drevesih so ka- zale smer k Trem žebljem. Na zad- nje bojišče so prišli taborniki raz- igrani, mladostno razposajeni. Toda tam je vsem zastajal dih, ko so si ogledovali kamen za kamnom, po- slednje utrdbe, poslednje dihe hrab- rih borcev, steh so imena: dva, štir- je, sedem, štirideset petdeset in še ni bilo konca imen borcev, ki so na tem mestu padu za svobodo. Nemo so zrli mladi in stari na to slavno grobišče. Borki, ki jih je spremljala, partizanski kurirki Zori, so solze privrele na oči ob spominih na pre- teklost. S partizansko pesmijo in recitaci- jami so mladi pozdravili spomin na legendarni bataljon. Potem pa so si ob spominski razstavi še natančneje ogledali delovanje bataljona in slike vseh padlih in preživelih borcev. Toda to še ni bil zaključek dne- va. Ko so se taborniki zvečer vmih k Trem kraljem, so ob Tabornem ognju poslušah spomine prave ku- rirke. Njihovemu kulturnemu pro- gramu pa so se pridružili tudi ta- borniki iz Slovenske Bistrice in ne- kaj domačinov, za katere je bil ta- borni ogenj prijetna sprememba. Tako obujajo taborniki šmarske komune partrzansike tradicije in to nam je zagotovilo da mladi rod ne bo pozabil, kako težka je bila pot do svobode. To nam je tudi zago- tovilo, da bodo znali mladi ceniti naš družbenti sistem, se v njega vraščati, ga vaÍ4>vati in razvijati, saj bo kmalu čas, ko bodo morah tudi sami stati sredi življenja in to živ- ljenje voditi. Trije dnevi na Pohorju so bili mladim Ase prekratki in prej ali slej se bodo ponovno srečali na partizanskih poteh. Že 9. maja pa so skupno z ZB organizirali velik taborni ogenj na Knežcu pri Ro- gaški Slatmi, kjer je bilo srečanje borcev s prebivalstvom in mladino. -ik VABIMO VAS NA ПХБТЕ: 1. S-đnevno potovanje ob AŽURNI UBALI In FRANCOSKIH ALPAH, Prljave do 15. 3, 1966. 2. 14-đnevno kombinirano potovanje r vla- kom In avtobusom na D.VNSKG, NORVEŠKO lo ŠVEDSKO. Prijave do 30. Junija 1966. 3. 8-dnevno potovanje v času od 28. 6. do 5. 7. 1966 v LONDON. Prijave do 3. junija 1966. 4. 8-dnevno potovanje г letalom v SOV- JETSKO ZVEZO v septembru 1966. 5. 8-dnevno potovanje z vlakom In avtobu- »ОШ PO DOLINI LOIRE V NORMANDUO in PARIS. Prijave do 25. maja 1966. 6. ć-dncATio avtobusno potovanje na е\тор- gko razstavo učil 8 »DIDACTA« v BASEL-u. Prijave do 10. maja 1966. 7. 4-dnevno avtobusno potovanje v juniju v DOLOMITE. Prijave do 25. maja 1966. g. KOMPASOV RALLY na AŽURNO OBA- LO. Prijave do 15^ maja 1966. 10. 5-dnevno potovanje na ogled mlekarske razstave v MÜNCHEN-u. Prijave do 7. maja 1966. 11. 13-dnevno potovanje PO VZHODNI EV- ROPI. Prijave do 30. Junija 1966. 12. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2. ali 3-dnevne izlete v TRST in BENETKE. 13. 2-dnevnl avtobusni izlet na GROSS- GLOCKNER. 14. 2 ali 3-dnevnl izleti v BUDIMPEŠTO. 15. 2 ali 3-dnevni izleti na DUNAJ. 16. 1-dnevni izleti v TRST- Prijave do za- ključenega števila. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam Jih nudimo po zelo znižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. ŠOLE! ORGANIZACIJE ZVEZE 1WLADINE! POSLUŽUJTE SE NAŠIH IZLETOV PO DO- MOVINI! NUDIMO 75 % POPUST! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOiVIPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. KUPIM VSELJIVO hišico kupim. Naslov v upravi li- sta. PRODAM GRADBENO parcelo prodam. Cesta na Otrož- no 55. PRODAMO večjo količino odpadnega linoleja zelene barve, nemške proizvodnje, po zelo znižani ceni. Manjše količine so v prodaji pri podjetju POSREDNIK, Celje, Tomšičev trg. MLIN za žito — nov proda: Ivan Razgoršek, Zavrh 26, Šmartno v Rožni dolini. ZLOŽLJIV kavč—polica (furnir) prodam. Na- slov v upravi lista. PRESO prodam. Naslov v upravi lista. Î0SESTVO s takoj vseljivo hišo prodam ugodno. Naslov v upravi lista. kOCNO slainorežnico"proda:" JaRób TiÍmSék, Pernovo pri Žalcu. JABOLCNIK (dober) prodam. Polule — Ve- gova 4. DVA JUNCA 700 kg težka proda po ugodni ceni: Leopold Švent, Klane, Dobrna. NOVO spalnico z jogi vložki prodam. Naslov v upravi lista. MANJŠE posestvo: delno sadonosnik z gospo- darskim poslopjem oddaljeno 25 minut od glavne ceste Zg. Tinsko 45 — Loka pri Žus- mu prodam po ugodni ceni. Pavel Turnšek, Celje, Vrunčeva ulica 4 (nasproti I. osnov- ne šole). GRADBENE parcele v zazidalnem okolišu Ostrožnega prodam. Naslov v upravi lista. POLOVICO hiše in gospodarskega poslopja z 1.250 m^ zemlje prodam ali zamenjam za hišico kjerkoli v bližini mesta. Ogled od 7.—8. ure zjutraj. Naslov v upravi lista. JABOLCNIK — večjo količino prodam. Na- slov v upravi lista. ŠTIRIDELNO okno z roleto in oknicami 2,20 X 1,85 m in teraco ploščice proda: Bezen- šck, Linhartova 18. STRUŽNICO, dobro ohranjeno proda: Mati- ja Dobrove, Nazarje 32. PRODAM lep kompleten akvarij z vsemi na- pravami. Pere, Otok 9. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe sprejmem. Plača dobra. Zlatar Ivan Stan- dekar, Ljubljana, Stari trg 28. NUJNO iščem osebo za dopoldansko varstvo dveinpolletnega otroka. Dr. Kraševec, Celje, Kajuhova 7. ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu in var- stvo otroka v dopoldanskem času iščem. Naslov v upravi lista. HONORARNO zaposlitev arhivarja iščem. Strokovno evidentiram, obdelujem po kla- sifikacijskih znakih, registraturno urejam, periodično izločujem arhivsko gradivo. Po- nudbe pošljite po šifro »VESTEN«. GOSPODINJSKO pomočnico za varstvo dveh deklic sprejmem takoj. Pogoj: starost nad 18 let ali upokojenka. — Natalija Grobel- Sek, Orova vas 7„ Polzela. DVA VERZIRANA BRIVSKA POMOČNIKA ALI POMOČNICI sprejme takoj ali po do- govoru Konrmnalno obrtni center Velenje. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite pismeno ali se zglasite osebno v roku 8 dni po objavi oglasa. PLINARNA-VODOVOD CELJE razpisuje prosto delovno mesto POMOŽNEGA DELAVCA Možnost priučitve vodovodno- instalaterske stroke. Pogoj za sprejem je dokonča- na osnovna šola. Rok prijave je do 18. 5. 1966. Stanovanje ni na razpolago. GRADITELJI STANOVANJSKIH HIŠ, POZOR! Vrata in okna proizvajalca Lesna industrija Nazarje ugodno naba- vite pri trg. podjetju »SAVINJA« Mozirje. TOVARNA AERO CELJE razpisuje prosto delovno mesto KEMIJSKEGA TEHNIKA Pogoj: Kemijski tehnik z nekaj prakse. Poizkusno delo 45 dni. Prijave sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi. TlIMSTME OBJAVE PROSTE KAPACITETE iVa celjskem turističnem področju Je v vseh krajih dovolj prostih mest le za sku- pine so potrebne rezervacije v hotelu Paka Velenje in holetu Célela Celje ter v zdravi- lišču Dobrna. PRIREDITVE Vsako nedeljo popoldne igra na Starem gradu narodno zabavna godba, v hotelu Cc- leia pa je vsako sredo in soboto plesna glas- ba. Tudi v Samopostrežni restavraciji v Ce- lju Je vsako soboto plesna glasba s pričet- kom ob 20. uri. V restavraciji Triglav na Dobrni Je vsako soboto in nedeljo ples, 13. maja pa bo koncert velikega učiteljskega pevskega zbora iz češke. V hotelu Paka v Velenju imajo nov med- narodni artistični program s strip teasom in plesom. IZLET V PREKMURJE 22. maja prireja Olepševalno in turistično društvo Celje izlet z dvema avtobusoma v Mursko Soboto—Moravče—Ljutomer in Jeru- zalem. Prijave sprejemajo v Turističnem hi- forniacijskem uradu v Stanetovi ulici. STANOVANJE SOBO s posebnim vhodom oddam za varstvo dveletnega otroka. Naslov v upravi lista. SOBO odstopim tovarišici. Vprašati: Jenko- va 5 — Celje. STANOVANJE nudim mlademu zakonskemu paru vajenemu kmečkega dela. Mož za- poslen — žena bi pomagala v gospodinj- stvu. Ostalo po dogovoru. Zajamčeno pri- jetno sožitje. Naslov v upravi lista. RAZNO POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdelu- je zlatar v Gosposki 5 — Ljubljana (poleg univerze). POSOJILO 1,000.000 S-din iščem. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE objavlja za šolsko leto 1966/67 PREDVPIS za 160 učnih mest v poklicni šoli rudarske stroke POGOJ ZA PREDVPIS V POKUCNO ŠOLO JE DOKONČANA OSEMLETKA. V SLUČAJU, DA NE BO DOVOLJ PRIJAVLJEN- CEV Z DOVRŠENO OSEMLETKO, SE LAHKO PRIJAVIJO TUDI UČENCI, KI SO Z USPEHOM DOVRŠILI 7. RAZRED OSNOVNE ŠOLE. UČENCI POKLICNE ŠOLE RUDARSKE STROKE IMAJO BREZ- PLAČNO OSKRBO V DOMOVIH. MLADINCI, KI SO SE JAVIU ŽE NA PREDVPIS, IMAJO PREDNOST PRI GLAVNEM VPISU. SVOJE PRIJAVE POŠLJITE NA NASLOV: RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO KVALIFICIRANEGA PLESKARJA ZA TERENSKA DELA - vojaščine prostega. <,^јд ^ ...^ј^д ^^¡^ PROŠNJE POŠLJITE NA NASLOV: DRAVSKE ELEKTRARNE, OBRAT »ELKOVc LASKa Industrijsko podjetje PETA Radeče razpisuje naslednji delovni mesti: - FINANČNEGA KNJIGOVODJE — pogoj: ekonomska sred- nja šola, zaželena je tudi ustrezna praksa — BRUSILKE: pogoj dokončana osnovna šoln Rok za prijavo za obe delovni mesti je 15 dni po objavi. GRAFIČNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CELJE razpisu je v šolskem letu 1966/6? naslednje štipendije za pouk na Poklicni grafični šoli v Ljubljani: 2 ŠTIPENDIJI ZA POKLIC STAVCA 2 ŠTIPENDIJI ZA POKLIC KNJIGOTISKARJA i ŠTIPENDIJO ZA POKLIC REPRODUKCIJSKEGA FOTOGRAFA 1 ŠTIPENDIJO ZA POKLIC KNJIGOVEZA 1 ŠTIPENDIJO ZA POKLIC KARTONAŽERJA Pogoje za študij na Poklicni grafični šoli ima vsak, ki je telesno in du.ševno zciruv, ima končano osemletno šolanje in ni starejši od 17 let. Prednost imajo ponudniki, ki so končali osemletno šolanje z od- ličnim ali prav dobrim uspehom in stanujejo v ožjem področju mesta Celja. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja, Trg V. kongresa št. 5, do 25. maja 1%6. Obrtni center »Zarja« Žalec razpisuje prosta delovna mesta: ENEGA FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA z nekaj let prakse — pogoj — retuša, laboratorijska dela. DVEH STRUGARJEV - pogoj — kvalificirana z odsluženim kadrovskim rokom. DVEH KV KLEPARJEV Nastop službe možen takoj. Prijave je poslati na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega očeta Jožeta Žerjava se prav iskreno zahvaljujemo za pomoč v dnevih njegove mučne bolezni vsem sosedom, zlasti g. Križan. Prav posebna zahvala dr. Pregelj-Videčnikovi za dolgoletni trud pri zdravljenju, kolektivu Zavoda za požarno varnost v Celju za razumevanje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zlasti čč. duhovščini in godbi tovarne EMO Celje. Sin Jože z ženo Faniko. sin Karli in hčerka Štefka ter ostalo sorodstvo IZLETNIK v «ocUílovMju s »РишкЈ(«-ош iekliOftftui, огу*- aixir* IZLEÎli FO JUîiOSLAVDl L4 V ШО- ZB.MSTVO. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti zs kolektive in pusâmezalke» Uatum potovanja po dogovoru. BENETKE - TREVISO - UDINE — GORI- CA — TRST, dvodnevni avtobusni iz!cti ti» kolektive in posameznike. TRST — MJKAMAttE, enodnevni avtoöu- sni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC - VRBSKO JEZEl«) - GOSPO- SVETSKO POUE, enodnevni uviubu&ni izleU, d«tum po dogovoru. DUNAJ ~ BRATISLAVA - BUDIMPEiTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM - FIRENCE - BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave зргејетгипо do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, ll-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra m 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.amo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJH tel 28-41 ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dra- gega moža FRANCA DUHA se prisrčno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, posebno še pevskemu zboru, govornikom za tolažilne besede, darovalcem ven- cev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. žalujoča žena Marija in ostalo sorodstvo ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 14. in 15. maja 1966: Marjan Tiselj, veterinar, Celje, Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje tel. 28-71) Od 16. do 21. maja 1966: Ivan Pleterski, veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) tel. 29-26 ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža IVANA ČULKA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, so- sedom in nasploh vsem občanom področja Polzela, vsem njegovim prijateljem in znan- cem, ki so mi ob teh hudih trenutkih, pred- vsem pa še v času njegove težke in dolgo- trajne bolezni lajšali bol, sočustvovali z na- ma, darovali vence in cvetje in ga v tako le- pem številu pospremili na njegovi zadnji po- ti. Posebna zahvala krajevnemu zdravniku dr. Korenu, njegovemu predhodniku dr. Her- manu, ki sta ga imela dalj časa pod svojo zdravstveno kontrolo. Enaka zahvala veija tudi č. duhovniku g. Volaskotu za prebrano žalno mašo in njegove častitljive besede, ki jih Je Izrekel ob njegovem odprtem grobu. Se enkrat zahvala vsem! Ločlca ob Sav., dne 29. aprila 1966 TRI ZMAGE X. pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« je minil v /naku sla- bega vremena in dvakratnega triiimfa celjskih atletov. V najnaporiiejši disciplini — tekmovalnem pohodu na 25 km je ekipa celjskih atletov v postavi Cervan, Žuntar, Kovač, Lamu t in Tabakovič precej časa vodila ostro borbo za prvo mesto z ekipo ŽAK Ljubljana, toda ob koncu so morali domačini le pri.znati premoč homogene ekipe celjskih ololgopro- gašev, ki so s precejšnjim naskokom končno osvojili naslov zmagovalne ekipe. Podobno kot moška ekipa je tudi ženska ekipa Kladivarja na lek- ] movalneni pohodu zasedla prvo mesto. Dekleta štajnerjeva, Gačnikova, ■ Kukčeva. Caterjeva in Kandolfova so s kar solidnim naskokom prema- gale ostale ekipe in ponesle v Celje drugo zmagovalno lovoriko. Á Celjski atleti Cervan, Žuntar in Kovač pa| so dan poprej tudi v Za- > grehu stopili na zmagovalni oder. V teku osvoboboditve so dosegli kar trojno zmago in pravzaprav deklasirali vso jugoslovansko dolgoproga- ško elito. Kaže, da Celjííni potem, ko bo ozdravel še Važič, tudi letos ne bodo imeli resne konkurence v državi v teku na dolgih progah. Prva zmaga košarkarjev Celjski košarkarji so minulo ne- deljo pričeli tekmovanje v vzhodni skupim П. republiške košarkarske lige. V pr\'em kolu so gostovah v Li- tiji in zmagali tamkajšnjo ekipo z rezultatom 82:76 (37:41). Koše za celjsko ekipo so dosegli Šeligo 31, Zorko 17, Zupančič 15, Božič 8, Pet- rovič 7, Pavšer 4. Celjani so prika- zali dobro igro, kar kaže tudi veliko število doseženih košeл^. V isti konkurenci je Žalec doma premagal ekipo Drave z rezultatom 47:30. J. C. Detajl s tekme Rudar (Trbovlje) — Celje na igrišču na Skalni kleti Vzrok: neresnosi Prvenstvo v SNL je v polnem za- mahu. Celje se je v minulUi dveh kolih prerinilo na drugo mesto in še kandidira za naslov republiškega prvaka, Kladivar pa je kljub zmagi v nedeljo še naprej naj resnejši kan- didat za izpad iz lige. O vzrokih, ki so pripeljali do tega nezavidnega položaja nekdanjih zveznih ligašev smo se pogovarjali s predsednikom društva Stanetom Seničarjem. Kje so vzroki za neuspeh? »Po izpadu iz zvezne lige pred le- tom dni je ekipa v večini razpadla, igralcev, ki so ostali pa se je začelo lotevati malodušje. Eden poglavit- nih vzrokov pa je brez dvoma ta, da so igralci premalo čutili odgo- vornost do klubske pripadnosti, ki bi morala, če že ne prej pa vsaj po- tem, ko so postali zopet amaterji, ostati primarna. Vse to pa je po- vzročilo tudi nedisciphno v kolekti- vu, ki se je prenašala tudi na mlaj- še moči. Skratka vzroki so: neres- nost na treningih, nespoštovanje trenerjevih napotkov, neenotnost pa tudi pomanjkanje moralnih kvalitet pri nekaterih posameznikih.« So še izgledi za obstanek? »Samo teoretični. Po vsem tem kar lahko vidimo na igrišču, lahko trdimo, da se bomo le s težavo ob- držali v SNL. Naj se zgodi kar koli, treba pa bo začeti poA^sem znova. Nekajletno delo z mladino bo prav gotovo rodilo uspehe. To delo pa ne sme biti le strokovno, ampak tudi kolektivno in predvsem vzgojno. Ce bomo v prihodnje tako zastavili, prav gotovo nikogar ne bo motilo, da nastopamo tudi v nižjem rangu tekmovanja, želim pa predvsem, da bi na ObŽTK skupno z vsemi nogo- metnimi klubi začrtali jasnejšo po- litiko glede na množičnost, kvalite- to in range tekmovanja posameznih društev!« E. G. UDELEŽENCI POHODA OB STARTU lIRBA\ČiCEVA m ROSIM Prvomajski prazniki so tudi za celjske športnike, posebno smučar- je prinesli zanimiva dogajanja na športnem polju. Poleg nogometašev, ki so imeli redno kolo republiške li- ge so bili zelo aktivni predvsem at- leti in smučarji s svojim tradicio- nalnim prvomajskim mednarodnim tekmovanjem na Okrešlju. Priznati je treba, da konkurenca na Okrešlju na tem tradicionalnem spomladanskem smučarskem tek- movanju že dolgo ni bila tako ostra Kot letos pa tudi organizacija je bila na višini, kot je lahko samo na elitni smučarski prireditvi. Za za- ključek letošnje smučarske sezone pa se Celjani niso izkazali le kot or- ganizatorji, ampak so tudi med vratci dosegli solidne rezultate. Naj- bolje uvrščeni med člani Košič je bil na 9. mestu, medtem ko je bil Rosina v mladinski konkurenci celo drugi z istim časom kot med člani petouvrščeni reprezentant Lakota. Vsekakor sta to uspeha, ki kažeta, da sta omenjena tekmovalca poseb- no pa Rosina med največjimi talen- ti celjskega smučarskega športa. Poleg Rosine lahko štejemo kot najuspešnejši dosežek ceijsKift športnikov med prvomajskimi praz- niki rekord atletinje Urbančičeve, ki je na gostovanju v Osijeku ponovno izboljšala svoj državni rekord v me- tu kopja z rezultatom 54,06 m, kar j p uvršča med najperspektivnejše kopjašice v Evropi. Eno k drugim — športnika prvomajskih praznikov sta vsekakor Urbančičeva in Rosina. —ed KDO JE ODGOVOREN? Pred leti je tovarna nogavic v Polzeli z lastnimi sredstvi in pro- stovoljnim delom zgradila polzel- aki strelski družini strelišče s po- trebnimi prostori. Vendar pa je ta objekt že več kot leto dni zapu- ščen, zanemarjen in prepuščen na milost in nemilost otrokom iz bH|- nje okolice, ki jih nihče ni opo- zoril, da ni edini namen te zgrad- be služiti kot otroško igrišče. Za- to nudi danes poslopje kaj žalost- no sliko. Okna so sneta, šipe pobi- te, notranja oprema razmetana in polomljena, omet odpada ... Tisti, ki so pomagali graditi ob- jekt s prostovoljnim delom, se se- daj sprašujejo, kdo je odgovoren, da je strelišče postalo vse prej kot pa prostor za rekreacijo delovnih ljudi iz Polzele. Vprašanje v tem primeru gotovo ni neumestno? T. T. Veleblagovnica odprta Šmarsko trgovsko podjetje »Jel- ša« je končno dobila nov, doslej najmudemejši prodajni lokal v Ro- gaški Slatini. Gre namreč za novo veleblagovnico, ki so jo po dveh le- tih končno le dogradili. Doslej je bilo nešteto pripomb in kritik na račun trgovske mreže, ki v Rogaški Slatini, tem znanem tu- rističnem in zdraviliškem mestu ni nikakor šla v korak s časom. Vsi prodajni lokali so bili namreč gra- :ii že pred nekaj desetletji za ta- kratne potrebe, ki so bile nekajkrat manjše od današnjih. Zato je trgov- sko podjetje »Jelša« iz Šmarja pri Jelšah pred dvema letoma začelo z gradnjo nove veleblagovnice. Zaradi pomanjkanja sredstev so se dela nepredvideno zavlekla vse do letos. Nova veleblagovnica bo imela 700 kvadratnih metrov prodajnega pro- stora. V pritličju bo samopostrežni- ca z ži\dli in galanterijo, v nadstrop- ju pa bodo prodajah tekstil in kon- fekcijske izdelke. V veleblagovnici bo tudi poseben prodajni prostor steklarskih izdelkov rogaške ste- klarne »Boris Kidrič«, izdelkov, ki najdejo vedno in vehko kupcev za- radi svoje kvalitete. Pridobitev bo tudi v času gosto- vanja, saj bo veleblagovnica odprta »nonstop« od sedmih zjutraj do sedmih zvečer; ob nedeljah in praz, nikih pa od osme do enajste ure do- poldne. S tem bo izpopolnjena vr- zel, ki èo jo čutili domači in tuji potrošniki, saj dosedanji trgovski lokali in asortiman ponudenega bla- ga niso ustrezali. -er Spet sejmi v Selah v Selah pri Filipu bodo obnovili znane sejme, ki so jih pred leti pre- kinili. Prvi tak semenj je bil 4. ma- ja pri obnovljenem gostišču, sicer pa jih bo letos še osem. Obnovitev ¿ejmov je pobuda krajevne organi- zacije socialistične zveze. Prebivalci so predlog z navdušenjem sprejeli in novo sejmišče uredili s prosto- voljnim delom. Elektriko dobilo dvajset kmetij Večji del mozirske občine je bil eleketrificiran po osvoboditvi. Ne- elektrificirani so ostali le še neka- teri Kriboviti predeli, pa tudi teh je vedno manj. Za letošnji praznik de- la je zasvetila električna luč v na- seljih Ter, Planina in Primož nad Ljubnim ob Savinji. Zaenkrat je do- bilo električno luč 20 hribovitih kmetij. Z deh še nadaljujejo in bo- do elektrificirali vse hribovske kme- tije tega področja. Vrednost investicije znaša 32 mi- lijonov starih dinarjev. 26 milijonov so prispevali prebivalci sami v glav- nem s prispevki v lesu in delu. Del sredstev je prispevala tudi občinska skupščina Mozirje. ŠPORT NA DROBNO I. kolo 2. republiške odbojkarske lige — vzhod: Braslovče : Mežica 0: 3, Partizan ■— Gaberje : Šempe- ter 3 :0. štajerska rokometna liga: Griže Kovinar (štore) 17 :12 (9 : 8). ObZTK Žalec bo za dan mladosti organizirala bogat športni program: prvenstvo v rokometu, atletiki, od- bojki in prvenstvo košarkarsko tekmo Žalec : Litija. IV. kolo sindikalne nogometne li- ge: LIK : Merx 3 : O p. f., Kovinoteh- na : EMO 1: 3, Železarna : IFA 6:1, Libela : Zlatarna 1:3, Prosveta : Cestno podjetje 4 :1. Pohod »Po poteh partizanske Ljub- ljane« je vsakoletna manifestacija partizanskih spominov in športnega tovarištva. Med udeleženci so vsako leto tudi številni predstavniki celj- skih društev, kolektivov in šol, ki dosegajo tudi vidne tekmovalne uspehe. ^ Bojiba na naših nogometnih polja- nah je vedno ostrejša. Kaj bo s celj- skima ligašema? , CELJE 23 ORMOŽ 20 Take igre kot smo jo videli v ne- deljo od celjskih rokometašev pač ne bi želeli dostikrat videti. Kot, da so pričakovali, da jim bo zmaga nad Ormožani prišla sama od sebe. Gost- je pa so se izkazaU kot trd nasprot- nik in s hitrimi protinapadi in so večkrat povsem razbili celjsko ob- dambo, ki sicer slovi kot najboljša v republiški ligi. Tako so Ormožani zabili Celjanom več golov, kot jih pa le-4i dobijo običajno v dveh tek- mah. V naseldnjem kolu bodo Celjani nastopili v Brežicah proti ostrim domačinom. V primeru'zmage bi si celjski rokometaši že skoraj zagc^- tovili prvo mesto in naslov repub- liškega prvaka. -ed NAGRADE ZA NAJBOLJŠE NALOGE V počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije so ob- činski odbor SZDL, občmski komi- te ZMS ter skupščina občine Celje razpisali nagradni natečaj za naj- boljše naloge o Osvobodilni fronti slovenskega ljudstva. Naloge so pi- sali učenci višjih razredov osnovnih šol ter dijaki vseh srednjih. Komisija, ki jo je vodil Stane Ter- čak, ni imela lahkega dela, če je ho- tela spise pravično oceniti in opozo- riti tudi na napake. Komisija je pri- šla do zaključka, da prve nagrade ne podeli, pač pa samo dve drugi, tri tretje ter enajst knjižnih. V skupini učencev osnovnih šol je drugo nagradno priznanje sprejela Breda Hlačer iz tretje osnovne šole, tretjo denarno pa Milica Tilinger iz Vojnika. Knjižne nagrade so dobi- li: Tone Sagadin, druga osnovna šo- la Celje, Valerija Bukovec, osnovna šola Franca Vrunča na Hudinji, Jo- žica Kotnik, četrta osnovna šola. Ivi- ca Petan, osnovna šola Dobrna, Moj- ca Bogataj, tretja osnovna šola ter Drago Goričan, Vojnik. Med avtorje nalog, ki so jih na- pisali dijaki srednjih šol, je komisi- ja dodelila drugo denarno nagrado Janku Zoretu, dijaku gimnazije. Dve tretji denarni nagradi pa sta spre- jeli: Ivica Rojšek, ekonomska šola in Hedvika Ramšak, šola za zdrav- stvene delavce. Knjižne nagrade v tej skupini so dobili: Marta Sirk, gimnazija, Dana Podlesnik, učitelji- šče, Jelka Klanjšek, administrativ- na šola, Martina Tofani, šola za zdravstne delavce ter Silva Bizjak, kmetijski izobraževalni center. Spored prireditev v mesecu mladosti 13. 5. — Film iz ciklusa: Na cesti nisi sam (Mladinski klub) 13. 5. _ ObZKPO — koncert zbora France Prešeren 14. 5. — Mladinski ples na bazenu 14. 5. — ObZKPO — revija mladinskih pevskih zborov 14. in 15.5. — En in pol dnevni izlet v Crikvenico (Popotnik) 15. 5. — Sodelovanje vojakov v pohodu odreda Zveze tabornikov 15. 5. — Občinski center MK OZN bo razen rednih sestankov or- ganiziral še razgovor z Jožetom Smoletom o mednarodni politični situaciji 15. 5. — 20. 5.— Medobčinsko prvenstvo v rokometu v obeh konkurencah 16. 5. — štafeta mladosti (sprejem in proslava) 16. 5. — ObZKPO — Cankarjev večer (M. Dolmar) 16. 5. — ObZKPO — koncert glasbene šole 17. 5. — ObZKPO — gostovanje ljubljanske drame z delom »Oč- ka, ljubi očka« 21. in 22. 5. — bo IO PZJ občine Celje organiziral v sodelovanju z ZZO NOV Celje pohod »Po partizanski Menini«. Pohoda se bo udeležilo poleg članov PZ še ZPS, PD, ZMS in JLA 18. 5. — Predstavljamo vam kolektiv Kovinotehna (MK) 18.. 5. — ObZKPO — koncert glasbene šole 19. 5. — Plesni venček v Narodnem domu 20. 5. — Predstavljamo vam kolektiv Gimnazija (MK) 20. do 25. 5. — Občinsko prvenstvo v atletiki za osn. šole in šole II. stop. 25. 5. — Srečanje srednješolcev s pripadniki JNA 25. 5. — Izleti šol v naravo in obiski partizanskih krajev na dan Mladosti 25. 5. — Srečanje mladine in vojakov v Štorah 25. 5. — Enodnevni izlet na Madžarsko do Blatnega jezera (Po- ^ potnik 26. 5. — Mladinski ples v Narodnem domu 26. 5. — ObZKPO — »Pokaži kaj veš in znaš« 27. 5. —. Prof. Vudler — Znamenitosti Celja, ki jih še ne poznamo (Mladinski klub) 28. 5. — ObZKPO — koncert komornega zbora pod vodstvom Egona Kuneja 28. in 29. 5. — En in pol dnevni izlet v Crikvenico (Popotnik) 29. 5 — Mladinski ples v Narodnem domu 29. 5 — Enodnevni izlet v Kumrovec (Popotnik) 31. 5. — Predstavljamo vam kolektiv EMO (Mladinski klub) 4. in 5. 6. — Mladinski ples v Narodnem domu \ Za naslednje prireditve še ni datumov: 1 i UVELJAVLJANJE POKOJNINSKE DOBE ČASOVNO OMEJENO Številni državljani si še niso ure- dili vštevne pokojninske dobe (za- varovalne ali posebne dobe). Pogo- sto začno urejati oziroma zbirati potrebno dokumentacijo za uvelja- vitev pokojninske dobe seile nepo- sredno pred uvedbo postopka za pridobitev pravice do pokojnine ali pa istočasno. V zvezi s tem vpra- šujejo ali je uveljavljanje pokoj- ninske dobe časovno omejeno. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, šf. 51/64) določa čas in postopek, v ka- terem se lahko na podlagi izjav prič dokazuje in uveljavlja pokoj- ninska doba. Zavarovalna doba, zajema čas, ki ga je zavarovanec prebili v delov- nem razmerju ali na kakšnem dru- gem delu, na podlagi katerega je vanee opravljal samostojno dejav- bil zavarovan in čas, ko je zavaro- nost, za katero je moral biti pokoj- ninsko zavarovan po zakonu ali po pogodbi, se po določbi 187. člena laMco na podlagi izjav prič uveljav- lja le do 31. 12. 1969. Ce torej za- varovanci za to dobo nimajo vero- dostojnih listinskih dokazov, lahko s pričami uveljavljajo to dobo le do navedenega dne. Posebna doba zajema udeležbo v revolucionarnem delu, v narodno- osvobodilni vojni, v antifašističnem boju v drugih deželah in zavezniš- kih vojskah, obdobja izven dela za- radi okoliščin, ki so jih povzročile vojne, prostovoljno podaljšano za- varovanje po prejšnjih predpisih, obdobja samostojne dejavnosti in obdobja prebita v tujini. Ta obdobja se na podlagi izjav prič lahko uveljavljajo po isti do- ločbi le do 31., 12. 196'6. Glede na to, da se posebna doba v največ primerih dokazuje iz- ključno s pričami, ker listinskih dokazov ni, naj zanteresirani ob- čani pravočasno storijo vse, da si do navedenega roka uredijo tudi posebno dobo. Uveljavljanje pokojninske dobe po izteku teh rokov bo sicer mož- no, vendar le v izjemnih primerih, če stranke iz objektivnih vzrokov tega niso mogle storiti prej. Zaikon posebej določa organe, ki so pristojni za izdajo odločb o ugo- tovitvi pokojninske dobe. Če se uveljavlja pokojninska doba pred zahtevkom za upokojitev, se zahte- vek poda občinski komisiji za ugo- tovitev pokojninske dobe, če pa se zahtevek vlaga istočasno z zahtev- kom za upokojitev, pa se poda ko- munalnemu zavodu za socialno za- varovanje, ki vodi postopek za upo- kojitev. Osebe v delovnem razmerju ali zavarovanci, ki opravljajo določe- ne samostojne dejavnosti, vlagajo torej zahtevke za ugotovitev pokoj- ninske dobe na tisto občinsko skup- ščino, na območju katere ima sedež delovna ali druga organizacija. Ose- be, ki niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samotsojne dejavno- sti, na osnovi katere so zavarovane, pa vlagajo zahtevke na tisto občin- sko skupščino, na območju katere imajo stalno prebivališče. Vesel Stane ЛВС NEGE Prvi porod je nedvomno največji dogodek vsake ženske. Vendar so le redke tiste, ki ga ne bi pričako- vale vsaj z malo strahu tudi zaradi svoje zunanjosti, zaradi možnosti, da bi jim nosečnost in porod pusti- la posledice, ki jih kasneje ne bi ' mogle več odpraviti. To se seveda kaj lahko zgodi, če žena po porodu ne pazi na prehrano, prebavo in če zanemarja gibanje in telovadbo. Zlasti je to pomembno za tiste, ki so bile že pred nosečnostjo nagnje- ne k debelušnosti. Da bi ostala mladostna, sveža in vitka, naj žena, kii je rodila in doji, гал'па takole: Tri do štiri dni po porodu naj več ali manj samo leži. Strogo mo- ra paziti, da ima v redu prebavo. Je naj lahko, predvsem mlečno hra- no, lahke prikuhe, kompote in belo meso. Izogiba naj se hrane, ki na- penja in nikoli naj se ne naje do sitega. Zmotno je namreč mnenje, da bo imela dosti mleka, če bo veli- ko jedla. Važno je le da popije do- volj tekočine — pol ure pred do- jenjem skodelico razredčenega mle- ka, pa tudi kozarec piva ji kdaj pa kdaj ne bo škodil. Porodnica, ki le- ži, ne potrebuje toliko hranljivili jedi, kot jih je pojedla, ko je otro- ka še pričakovala. Odvečna hrana se prične odlagati v obliki masti v podkožju in porodnica se redi. Že tretji dan po porodu mora po- rodnica začeti s preprosto telovad- bo —^tako da se ne premika. Nape- nja naj trebušne mišice in miši- cg in^eaičnega dna. Telovadba ni težka — najprej naj poskuša po- tegniti vase trebuh in nato naj stis- ne mišice okrog danke. To vajo naj ponovi vsaj desetkrat dopoldne, po- poldne in zvečer. Žena, ki je imela pri porodu šivano kožo medenične- ga dna, naj s telovadbo počaka še en teden. Dva do tri tedne po porodu, naj začne z aktivno telovadbo. Leže na tleh naj dviga noge preko glave, na- pravi naj vsak večer vsaj deset po- čepov in leže na trebuhu naj »goni kolo«. Med dojenjem mora paziti na skrajno čistočo dojk, nositi pa mora dobro krojen nedrček, ki pa , prsi ne sme stiskati. Ko je nehala dojiti lahko obleče nekoliko manj- šega, saj bodo takrat tudi dojke manjše. Prsi naj si umiva s hladno vodo in tudi masaža jim ne bo škodila. Začne jo ob bazi dojk in konča pri bradavicah. Pege, ki včasih spremljajo zad- nje dni nosečnosi, bi žene lahko preprečile, če bi uživale mnogo vi- tamina C. Razen tistega, ki ga dobi s hrano, naj jemlje še trikrat dnev- no dve tableti C vitamina in si pege umiva z limoninim sokom. Hlin za kavo Med mnogimi električnimi apara- ti v gospodinjstvu se je tudi mlin za kavo že lepo uveljavil. Sproti zmleta kava lepše diši, da tudi de- belino mletja lahko ponavadi sami uravnamo. To lahko v večini prime- rov uredimo tako, da podaljšamo čas mletja in kavin prah- je drob- nejši. Posodo za mletje je treba na- p>olniti tako, kot predpisuje proiz- vajalec — običajno samo do dveh tretjin. Posodo pokrijemo s po- krovčkom, in ga držimo tudi še po- tem, ko mlinček izklopimo, šele ko se pKjpolnoma ustavi, posodo odpre- mo. V mlinčku meljemo tudi orehe, mandeljne lešnike, drobtine in po- dobno. Pri mletju moramo paziti, da mlin ni priključen dlje, kot je označeno na tipski plošči. Če v mlinčku meljemo samo kavo, potem ga po vsaki uporabi očistimo s čo- pičem, ki ga uporabljamo le v ta namen. V daljših obdobjih pa ga moramo temeljito umiti. Ker milni- ca ali detergenti lahko povzroče na nožih rjo, rajši uporabljajmo speci- alna detergenta »super« ali »perex«, ki ju dobimo v tubah. V mlačno vodo istisnemo nekoliko dctergcn- na, namočimo v raztopino krpico, jo dobro ožmemo in nato posodico Umijemo. Nato jo še dobro osuši- mo in mlinček shranimo do nasled- nje uporabe. čeprav je letošnja moda bolj naklo- njena enobarvnemu blagu kot poti- skanemu, pa bo dvodelna obleka takegale kroja vendarle v koraku s časom. Tudi »prva pomoč« napreduje število nezgod in nesreč nepre- nehoma raste. Napredovanje v tehniki, avtomatizaciji motori- zad j i in elektrifikaciji nam po eni strani manjša delovne napo- re in lajša vsakdanje življenje, na drugi strani pa terja vedno več žrtev; v Jugoslaviji vsak dan čez petsto samo na domovih. Ko- liko ljudi pa se razen tega po- škoduje še v proizvodnji in na cestah... Najzanesljivejše varstvo pri nepričakovani poškodbi je ob- vladanje temeljnih pojmov o pravilni prvi pomoči. Takšna pr- va pomoč naj postane obvezni sestavni del naše najosnovnejše izobrazbe. Rdeči križ se vsa leta neumorno trudi s poučevanjem prebivalcev v osnovnem znanju prve pomoči. V celjski občinski organizaciji Rdečega križa je komisija za prvo pomoč ena naj- bolj uspešnih v svojem delu. Do- slej je pripravila že 39 ustreznih predavanj po pet ur, kar visoko presega letni postavljeni načrt. Tudi zanimanje za 80-umi tečaj je zadnje čase izredno narastlo: v semestralnih počitnicah je bil tečaj za prosvetne delavce, ki sedaj že sami organizirajo po šo- lah 20-urne tečaje o prvi pomoči. 80-urni tečaj je bil tudi opravljen v lesnoindustrijskim kombinatu »Savinja«. Prav sedaj pa se vrši- jo taki tečaji za člane delovnih sikupnosti v Cinkarni, Plinarni- vodovod, Topru, PTT, Vodni skupnosti Izletniku, Merxu, Ko- vinotehni. Libeli in Cestnem pod- jetju. Tečaji bodo zaključeni okoli 18. maja nakar bodo sledi- li zaključni izpiti. Izletnik Celje je dal na občinskem odboru RK pobudo za iz\^edbo 20-urnega te- čaja prve pomoči izven sanitetne ekipe. V tem tečaju bodo zajeti vsi šoferji in sprevodniki, kar bo gotovo pozdravila vsa naša jav- nost, ki se poslužuje osebnih pre- vozov Izletnika. Omenjena komi- sija bo letos še pregledala oma- rice prve pomoči na vsem ob- močju občinske organizacije Rdečega križa in ugotovila, če so vse osebe, ki ravnajo z omarica- mi, tudi usposobljene za daja- nje prve pomoči po 80-urnem te- čaju. Tri do štiri predavanja pa bodo prirejena o oživljanju in sicer za slušatelje Zavoda za po- žarno varnost v Celju in za dija- ke učiteljišča. C. O. NASVETI Ker nam primanjkuje dobrih sredstev, s pomočjo katerih bi lah- ko odstranili neprijeten vonj iz čev- ljev, si lahko pomagate z amonija- kom. Notranjost čevljev obrišite z mehko krpo, navlaženo v amonija- ku, potem pa jih pustite, da se na zraku prezračijo. —O— Vodi, v kateri namakate občutlji- ve tkanine, je dobro dodati malo sode bikarbone (žličko na tri litre vode). —O— Pomarančo boste laže olupili če jo boste za mskaj trenutkov potopili v vročo pečico. Pa tudi, če jo bo- ste oželi, bo dala več soka. PRI SLOVENGEVIH »Ah, kaj bi se vznemirjala — prva ljubezen je prav toliko po- membna kot ošpice,« je dejala mama sedemnajstletne deklice, ko jo je znanka vprašala, zakaj je nekoč tako vedra in dobrovoljna hčerka nenadoma tako zagrenjena in žalostna. »Pride, pa mine — kdo bi se vznemirjal zaradi takšne malenkosti,« je nadaljevala svoje razmišlja- nje. Ko pa čez tedne hčerkino »čudno« razpoloženje le še ni minilo, ji je naredila pridigo. Vsi moški so enaki, sama naj ostane, kaj si bo vlekla skrbi na glavo, najprej naj doštudira in pusti naj te neumno- sti — sestrično naj pogleda in vse ostale ženske v nesrečnih zakonih, pa jo bo hitro minilo nežno čustvo do fanta, ki jo lahko prav tako onesreči. Toda tudi to ni pomagalo. Deklica se je še bolj zaprla vase in čez čas mami tudi ni več povedala, da se s fantom še zmeraj sestaja. Res je, da sta tako ošpice kot prva ljubezen enako neizbežni. Toda med njima je vendarle precejšnja razlika. Otroške bolezni ne zapuščajo posledic, ona druga »bolezen« pa lahko vrže v mlado oseb- nost globoke in neozdravljive rane. Otroka seveda ne moremo skriti pod steklen zvonec, da bi ga tako obvarovali teh nevarnosti, bolje je, da jih nanje pripravimo. Starši morajo biti zavezniki svojih otrok. Včasih pa tudi nujnost spremenijo v kaj čudno prijateljstvo, ki sicer zahteva zaupanje, v zameno pa daje samo priporočila, prepovedi in kazni. Marsikdaj otrokom zaupajo kaj o sebi samo zato, da bi zve- deli o njih vse. Otrok ni težko ljubiti, mnogo težje pa je ljubiti tudi vse tisto, kar si oni želijo. Mnogi starši menijo, da je najboljše sredstvo, da bi svoje otroke obvarovali pred prvimi razočaranji v življenju to, da kontrolirajo vsak njihov korak, vsak telefonski razgovor, korespondenco, zabave in pomenke. Toda kritizirati njihove prijatelje in znance, očrniti nji- hov način govorjenja in oblačenja ni zdravilo za to, kar bi jim mo- rali z veliko mero ljubezni in potrpežljivosti razložiti. Otroku je treba povedati, da sta moški in ženska ustvarjena za to, da se izbereta, ljubita, skupaj živita in imata otroke. Navsezadnje — čemu bi jim to zakrivali, ko pa se z ljubeznijo vsak dan srečujejo. Seveda pa je predvsem od staršev odvisno, kdaj in kako jim bodo razložili te zakonitosti življenja. Najboljše priložnosti so tiste, ko otroci sami zafnejo vpraševati. Ko pa je čas za to, jim je seveda treba razložiti tudi to, da skupno življenje prinaša določene odgovor- nosti in da ljubezen ni brez obveznosti in bolečin. Zakaj, kot je na- pisal nek francoski filozof »... pravzaprav je tok celega življenja od- visen od dveh ali treh »da« oziroma »ne«, ki jih človek izgovori med šestnajstim in dvajsetim letom. CVETJE NA BALKONI) Balkoni, lože in terase, se že v zgodnji spomladi spremenijo v pro- store, kjer ljudje radi posedijo. Za majhna stanovanja pa to ni le po- vezava z naravo, temveč je tudi nov življenjski prostor, iki ga je za ta namen seveda treba urediti, vendar prostor. Da bi balkon zares ostal intimen, lasten kraj, je najbolje, če železno ograjo prepletete s plastič- nimi, slamnatimi ali kakšnimi dru- gimi trakovi in oblogami. To ne bo samo ograja pred zunanjim svetom in radovednimi očmi, temveč bo prav prišla tudi, če so pri hiši otro- ci, ki skozi balkonsko ograjo tako radi tiščijo svoje roke, noge ali ce- lo glavice. Na vrhu ograje naj do- mu j e cvetje. Lahko je nasajeno v lončkih, zabojčkih ali kakšnih dru- gih posodah — zanimiv je »zaboj- ček« iz izdoblenega debla, ki se bo prav tako čudovito podal na kamni- to ali leseno balkonsko ograjo. Ob zid pa lahko namestite posode z ovijalkami, ki bo steno balkona še lepše okrasila. Če imate ložo. obesi; te na strop »košarico« ali dve, na- polnjeni s cvetjem. Pohištvo na balkonih, terasah in ložah mora biti odporno proti son- cu in dežju. Najprimernejše so gar- niture iz šibja ali one iz kovine, do- polnjene s pisanim, močnejšim bla- gom. Da bo vse v stilu, naj bodo blazine na stolih sešite iz grobega platna v živahnih barvah, namesto prta uporabite prtičke in postavke iz rafije in če imate še stropno svetilko, ji spletite senčnik iz sla- me. Lepi so tudi veliki, pisani sonč- niki, ki pa na majhnih balkonih se- veda ne bodo našli pra\'ega mesta. Ste že kdaj pomislili, da lahko sončnik napravite tudi iz čisto obi- čajnega moškega dežnika, če name- sto črnega, razpnete čez ogrodje ži- vopisano platno? četudi je balkon ob kuhinji in ste ga uporabiU za »skrivališče« me- tel, krp in podobnih drobnarij, ga lahko lepo uredite. To potrebno ro- potijo skrijte za zaveso, balkon pa okrasite s cvetjem. In če je balkon malo večji, pomislite na svojega malčka. V njegov kotiček na balko- nu postavite zabojček s peskom, opremite ga z vedrico, lopatico in čim podobnim, in otrok bo na bal- konu prav tako rad kot v parku. Več zanimanja za individualno gradnjo Ko so na seji sveta za gradbene, stanovanjske in komunalne zadeve pri celjski občinski skupščini raz- pravljali o komunalnem proračunu, je nanesla beseda tudi na gradnjo stanovanj. Člani sveta so menili, da je na Ostrožnem zgrajenih nekaj vrstnih hiš, za katere ni interesen- tov. Podobno je na Otoku III, kjer za stanovanja v blokih ni intere- sentov. Na seji so menili, da je vedno manj interesentov za stanovanja v večjih hišah ter da je znatno po- raslo zanimanje za gradnjo indivi- dualnih hišic. Sedaj, ko bodo pod- jetja samostojno razpolagala skoraj z vsem prispevkom za stanovanjsko gradnjo, obstaja bojazen, da bodo podjetja še bolj podprla individual- no gradnjo hiš z nuđenjem posojil svojim delavcem. Prevelika vnema v tem pogledu pa z urbanističnega stališča najbrž ni najbolj zaželena. Letošnja moška moda Skupina modnih krojačev iz Pariza je pred dnevi sestavila predpis o moški eleganci — velja seveda samo za letos! 1. Lasje in zaLiski morajo bili razmeroma dolgi; brki so dovoljeni, brada pa ne. 2. Metuljček. 3. Moderni so ožji suknjiči z nakazanim pasom. Zapirajo se na štiri ali pet gumbov. 4. Za zimo so modeme klasične, za poletje pa one, v stilu ruskih srajc. 5. Hlače so ozke, pas pa nekoliko spuščen. 6. Pisani robci. 7. Smoking in obleke za svečane priložnosti so temno modre in temnorjave ban^e. 8. Dnevne obleke pa morajo biti dopolnjene z ra\Tiirai, kratkimi plašči. 9. Bele nogavice. 10. Kratki škomji iz svetleče kože. Nekoliko višja peta. Art Buchwald Domaća v zadnjih desetih letih so mno- go diskutirali o ameriški vzgoji in vsakdo se je pojavil s svojo teorijo o tem, zakaj Johny ne zna seštevati. Jaz vem, zakaj Johny ne zna seštevati. Zato, ker mu starši ne znajo narediti domačih nalog. V starih časih pred N. M. (No- vo Matematiko) je otrok prinesel domov domačo nalogo in, starši so jo skupaj z njim pregledali, mu svetovali ali pa ga vzpodbu- jali, kadar je škripalo. Danes so starši v škripcih, ker so domače naloge tako komplicirane, da ne otrok ne njegovi starši ne vedo, kako bi kaj reševa)i. Pred nedavnim je na primer moja hčerka prinesla domov do- mačo nalogo. — Od 202 moram odšteti 179, je rekla. — Nič lažjega, sem rekel. — Napiši 179 pod 202. — Kaj pa naj naredim z dese- tico? — S kakšno desetico? — Z desetico, ki sodi k 202. — Jaz ne vem, katerih 10 sodi k 202. Odštejmo 179 od 202. De- vet in tri je dvanajst, ostane ena, osem in dva je deset. Odgovor je 23. — Ne, ne moreš računati tako. Upoštevati moram desetico. — Zakaj desetico? — Deset pomeni enico. — Dobro, razumem. Rezultat je 23, sem rekel. — Kako to veš? — Ker sem odštel devet od dva in osem od deset. — Ne moreš računati tako. — Kako pa? — Učiteljica pravi> da ne mo- reš odšteti devet od dva. — Zakaj ne? — Zato, ker si ne moreš izpo- soditi nekaj, kar ne tnoreš vrniti. — Dobro poklical bom tvojo učiteljico. Bomo videli, kako ona odšteva 179 od 202. Poklical sem učiteljico in ji po- jasnil, da sem imel male težave z njeno domačo nalogo. Učiteljica je bila zelo ljubez- niva. — To je zelo preprosto, je rekla. — Dvojka na desni strani kolone velja za enico. Ničla sre- di številke za nič desetič. Dvojka na levi strani kolone velja za nič desetič in dve enici. A zdaj stotico. Tako imate dve stotici, odštejmo, je rekla. Pojdimo proti koloni stotic in pričnimo s pre- grupiranjem. Dve stotici se uje- mata s stotico. Zato je deset de- setič enako stotici. Tako, prene- site zdaj eno desetico v kolono desetič. Imate deset desetič, to- da še vedno ne morete odštevati v koloni enic. Zato zopet pregru- piranje. Imate samo devet dese- tič. Odštejte 12 od 10 in prene- site ostanek v kolono enic, kajti deset enic je toliko kot desetica. Tako imate 12 enic. Ste razumeli? — Kaj je tu nerazumljivo? sem rekel. — Vas lahko nekaj vpra- šam? — Seveda lahko. — Ali je rezultat 23? ■— V tem primeru je, toda ne vedno, če bi računali v enicah in se pri tem ne bi omejevali na de- setico, bi bil lahko rezultat tudi drugačen. Odložil sem slušalko in požrl steklenico aspirina, toda pravo- časno je posredovala žena. — Koliko aspirinov si pojedel? je vprašala. — Sedem in pet, toda ne spra- šuj, kako se to sešteva. FERDO KOCEVAR .. , . ■ ~ -V'í^ivír-:?. . — Vso noč sem sanjala le o tebi. Kaj si mislil poprej pri vodnjaku s tisto ločitvijo? Prosim te, povej mi, nisem te razu- mela! . I Janez ji je povedal, kar je v zvezi z volitvamislišal od To- neta. Rekel je, da ga utegne doleteti čast, da ga izvolijo za . načelnika ter je opozoril na nevarnosti, ki so s takšno častjo vedno povezane. *' — Ne bojim se boja, je rekel, — saj sem si ga vedno tako želel, pač pa me je strah grofa, ki nam kuha tajno maščevanje, zakaj prepričan sem, da nam ne bo prizanesel. Gorje mi, če izve, da sem bil jaz tisti kolovodja pri mlinu, ko smo ga na- padli! Vidiš, to je tisto, kar mi teži srce kakor težek kamen. — Veš kaj, Janez, za takega bojazljivca te pa res nisem imela, je rekla Marjetka pol za šalo pol za res. — Vedi, če bi se ti karkoli zgodilo, česar se tako bojiš, bom jaz zbrala te- harske fante in z njimi vred napadla grofa kjerkoli bi sc ponu- dila priložnost. Prepričana sem da bo vsak rad zate prelil tudi kri. — Pogumna si, resnično si nisem mishl, da si tako po- gumna. To me pomirja, zato se hočem tudi sam otresti vseh pomislekov, ki me mučijo, predvsem zavoljo tebe, kaij bi bilo namreč s teboj. Sama si mi pokazala najboljšo pot, po kateri naj grem in bojevati se hočem kakor se bori lev za svoje mladiče. V Sovodni je polovica poti-med Teharji in Celjem. Tu sta Marjetka in Janez srečala zanemarjenega berača z divje za- raslim obrazom, zavitega v raševinasto obleko. Opiral se je na grčavo palico. Nekaj korakov pred njima se je umaknil na stran in ju počakal. Ponižno je snel zamaščen klobuk z glave ter iztegnil roko, kakor da bi ju prosil vbogajme. Ves čas je molčal. Janez je segel v žep im mu vrgel v klobuk nekaj drobža. — Na, pa-moli za duše v vicah in za našo srečo! je rekel. Zazdelo se mu je, da je berač zelo podoben tistemu laž- nemu menihu, ki so ga sinoči odkrili pri Pengarjevih. Bel ko- ščeni križec, debele jagode roženkranca, precej gosto nabijane, so bile skoraj za las takšne, kot tiste, ki jih je nosil menih. Janez se je še enkrat ozrl za njim in zdelo se mu je, kakor da bi jima pretil s tisto palico. Kaj ko bi bil- lažni menih in tale berač ena in ista oseba, je pomislil Janez, pri tem pa Marjetki ni nič omenil, da je ne bi \'znemiril. Sklenil e,da si ga bo skrbno ogledal, če mu še enkrat pride pred oči. V Celju je Marjetka hitro raznosila mleko po hišah in pre- den je bilo končano prvo opravilo sta bila oba zopet na Te- harjih. Sem je prihajalo čedalje več ljudi na božjo pot. Kjer iso božjepotniki, tam seveda ne manjka beračev in tudi na Teharjih jih je bilo mnogo. Sedeli in staH so v dolgi vrsti ob poti na hrib in prosili mimoidoče, pri čemer so svoje prošnje podpirali z najrazličnejšimi znamenji; tu je eden izmed njih kazal svojo rano, tam drugi od božjasti zvite ude, tretji je položili preko poti svoje la^^glje, medtem ko je pod lipo v - 30 - senci ležal na vozičku nekdo napol mrtev, ki pa je še vedno stegoval svoje roke kvišku. Nedaleč stran je stara ženica pre- birala jagode svojega roženkranca. Skupaj z neiko drugo ženico sta kričali; vsaka je hotela biti glasnejša, da bi dobila več da- rov. Malo dalje je bilo videti slepega starca, ki ga je njegova hči vodila s palico. Janez je pregledoval dolgo vrsto beračev, če morda med njimi ne bi našel tistega, ki sta ga bila zjutraj srečala na cesti. Toda ni ga našel. Doma so ga nestrpno pričakovali. Janez je pogledali po hiši kakor se pač spodobi skrbnemu gospodarju. Nazadnje je rekel, naj gredo k veMkemu opravilu v cerkev, pri tem pa je enemu izmed članov družine poveril nalogo, da varuje dom pred tujci, ki so se danes zbrali v vasi z vseh strani, kajti nihče ne more videti v notranjost človeka, da bi vedel, kakšen je. Nato je odšel k počitkp, kajti bil je zelo utrujen. Dolgo ni mogel zaspati in ko je le zaspal, so ga pričele mučiti težke sanje. Janez je kmalu vstal in odšel v cerkev, že dolgo ali pa še nikoli ni molil tako pobožno kaor danes. Precej dolgo je klečal pred velikim oltarjem in se priporočal varstvu vsemogočnega. Končno se je prekrižal in odšel. Niti Marjetke ni pogledal, čeprav je šel mimo klopi, kjer je ona opravljala svojo pobož- nost. Iz farne cerkve je odšel do sv. Ane, kjer je bilo dogo- vorjeno, da se fantje snidejo. Tu je bilo še več ljudi kaikor 'spodaj v vasi; tudi iz Celja je bilo mnogo romarjev. Ljudje so v skupinah sedeli po travi, gizdalinsko opravljeni gospođici so se klanjali našopirjenira Celjankam. Kako so se od teh razločevali preprosti Sent jurcani! Res, da niso znali gosposko govoriti in ne kvasiti neslanosti, toda obnašali - so se modro in moško. Marsikak Janez se je sprehajal s svojo Micko med mnogoštevilnimi kramarji, kjer sta si ogledovala najrazličnešo robo. Še nedorasla mladina se je potikala najraje okrog me- dičarjev. Pod lipami so se zbrali domačini; tu je imela tudi Martinaška svoje ognjišče, okrog katerega se je neprestano vrtela kakor kakšna lutka. Marjetka ji je pomagala in čeprav je bil ob njej Janez, ni ne juhe presolila ne pečenke zasm.odila. Dvakrat ga je že nagovorila, a on ji sploh ni odgovoril. Zelo zamišljen je gledal v vrelo juho. — Janez, je ponovno rekla, — ali danes nič ne slišiš? Sem te morda s čim razžalila, da nič ne odgovoriš? — Počutim se kot jetnik, ki čaka na svojo obsodbo. — Kaj pa že zopet blodiš? Kaj naj storim, da ti preženem misli, ki so te obsedle? Če ni drugega razloga kakor tisti, ki si mi ga zjutraj razodel, bi moral biti vesel, da ti je določena takšna čast! V tem trenutku je k ognjišču prišepal tisti berač in poniž- no poprosil Marjetko, naj mu da kaj pojesti, ker je zelo lačen. Rekel je, da že tri dni ni nič jedel. Janez ga je ostro premeril - 31 — ♦ in berač je povesil oči. To je bilo popolnoma dovolj, da je bil Janez prepričan, kar je pomislil zjutraj, da namreč tale berač ni nihče drugi kakor lažni menih. Pograbila ga je jeza, da je prebledel. Že ga je hotel zgrabiti, ko je prišel šimkov Tone s skupino fantov. — Pozdravljeni! je rekel Janez. — Saj sem vam rekel, da ga bomo gotovo našli tu, je rekel Tone. — Pozdravljen Janez! Marjetka, ti nam pa prinesi bokal vina in kapuna nareži, saj brez tega sploh ni življenja. Fantje sedimo! Fantje so sedli za mizo. Marjetka jim je nosila vrč za vr- čem. Vrstila se je pesem za pesmijo, zdravica za zdravico. Berač, ki je sedel ob koncu mize, je mirno srebal svojo juho. Delal se je, ko da ga fantovska družba prav nič ne zanima. Ko je pojedel, si je podprl glavo z roko ter se potuhnil, kakor da je zadremal, pri tem pa je skrbno pazil na vsak gib tega ali onega fanta, še manj mu je ušla kakšna beseda. Janez je Tonetu povedal, kar je mislil o dozdevnem beraču. — Kaj ne, Janez, to je bila sinoči lepa komedija pri mlinu! je rekel Tone na glas. Ko je berač slišal te besede, je dvignil glavo in se delal ka- kor da se je prebudil; vstal je in hotel oditi, v tistem trenutku pa ga je od zadaj zgrabila Janezova roka. Berač se je nerodno obrnil in nenadoma mu je odpadla brada. Janez ga je dvignil kvišku in vzkliknil: — Glejte, nisem se zmotil, ta pravi je! Ali si pozabil, kaj sem ti svetoval siinoči? Ali som ti rekel, da se varuj naših pesti, če nam še enkrat prideš vanje! Kdo ve, kaj bi bili fantje naredili z beračem ogleduliom, ko bi se ne bil prav tedaj zaslišal v vasi rog, ki je napovedoval volitve novega načelnika. — Kaj hočemo sedaj z njim? — Pusti ga, Janez, naj gre kamor hoče. Pohitimo raje, da pridemo pravočasno na voditve! — O ne, tega berača ne spustim več iz svojih rok! je rekel Janez in ga odpeljal v bližnji svinjak, kamor ga je zaprl med pujske. Rog na vasi se jé oglašal vse močneje; oglasile so se tudi trobente in grofov' odposlanec je napovedal pričetek volitev. Fantje so odhiteli v vas. Za njim sta k Pengarjevim odšh tudi Martinaška in Marjetka. Na vzvišenem mestu v vasi je stal grofov bogato opremljen šotor, podoben kraljevemu. Na njem je bil grofov grb: tri zlate zvezde na modrem polju. Pred šotorom sta stala dva orjaka viteza v sivih jeklenih oklepih. Na desni strani šotora so bili razpostavljeni sedeži, namenjeni celjski gospodi, vitezom in tujim gostom, na levi pa tehar- — 32 — skemu županu in njegovemu spremstvu. Pred sedeži je bil precej vehk prazen prostor, ograjen, da množica ne bi mogla do šotora; ljudi je bilo vse več in trušč je postal vse glasnejši. Napovedovalec je stopil pred grofov šotor in trikrat za- trobil v bogat, z zlatom in srebrom okovan bivolov rog. Vse je utihnilo v pričakovanju, kaj bo. Nato je obesil rog čez ra- mo, segel v telovnik, izvlekel pismo, si oddahnil in pričel brati: »Možje, Teharčani in okoličani! Poklicali smo vas sem, da bi si izvolili novega načelnika. Volilo ga bo vaše čestito sta- rešinstvo' pod vodstvom vrlega župana. Kdorkoli bo izvoljen, najsi bo vaš prijatelj ali sovražnik, vsak izmed vas ga bo mo- ral poslušati in izpolnjevati njegove ukaze, kolikor zadevajo namreč mir v deželi in poveljništvo v boju. Tako vam naroča Urh, grof celjski, ortenburški, knez zagorski, ban hrvaški, sla- vonski itd. itd.« Zopet je trikrat zatrobil v rog in se umaknil. Župan in za njim sedem teharskih starešin je stopilo v poseben šotor. Župan jim je razdelil listke. Vsak navzoči je na hst napisal ime tistega, ki ga je volil in listek spustil v skrinjo. Skrinjo so nato odnesil grofu, ki jo je odprl, vzel iz nje liste, jih pre- gledal in odložil. Na vseh hstih je bilo napisano eno samo ime, zato jih je grof zložil na isti kup. Množica je molčala. Tedaj se je znova oglasil rog. Grof Urh se je dvignil in rekel: »čestito starešinstvo je za novega načelnika enoglasno iz- volilo Mlinarjevega Janeza!« — Živel! Živel! Živel je vzklikalo ljudstvo in nekaj tisoč mož je vihtelo po zraku svoje klobuke. Klicev radosti in ve- velja ni bilo ne konca ne kraja. Ko so se pomirili je grof Urh nadaljeval: »Mlinarjev Janez naj stopi sem, da ga spoznam in da mi priseže zvestobo in pokorščino!« Ljudstvo je znova začelo vzklikati. Gnetlo se je okrog gro- fovega šotora, kjer bi se naj pokazal Mlinarjev Janez. Tedaj se je skupina teharskih fantov, ki jih je vodil šimkov Tone, pričela prebijati skozi množico; v svoji sredi so vodili Mh- narjevega Janeza. Ta je ponosno gledal na vse strani, kakor bi iskal koga sebi enakega. Janez je preskočil ograjo in hitel po stopnicah do grofovega šotora. Dostojanstveno se je priklonil. Grof mu je odzravil, vstal in predstavil novega načelnika zbrani množici. Nato je grof prijel meč in udaril z rezilom Janeza trikrat po plečih, rekoč: »Bolje je biti vitez kot služabnik! Odslej si mi enakovreden, ker si načelnik teharskega krdela, naj pogumne j šega in naj- močnejšega v vsej vojski. Krasi naj te predvsem pogum in zavest, da raje slavno pogineš, kakor da bi se sramotno umikal. Tu mi zdaj prisezi svojo zvestobo, poslušnost in vda- nost ter da boš izpolnjeval vse moje ukaze. OD KRATKE ZGODBE DO ROMANA • SAMO ZA NAJVIŠJO CENO • NANJ SE NE MOREMO ZANESTI PARIZ JE BIL HEMINGWAYEVO MESTO GOLA POD KRZNENIM PLAŠČEM • LOV NA ŽENSKI FANDANGO • GOLOBI TEŠIJO LAKOTO V REVŠČINI Poleti 1949 — poznala sva se že več kot dve leti — mi je Ernest vendarle telefonirali in mi povedal, da se je zadeva z dvema kratkima zgodbama čisto nenadejano spreme- nila in da ga naj septembra obi- ščem. Hemingway je začel pisati prvo izmed zgodb, ta pa je rasla in rasla in presegla ■ obseg kratke zgodbe. Zdaj se je ukvarjal z mislijo, da bi dal reviji namesto dveh kratkih zgodb roman. »Vse moje knjige so se začele kot kratke zgodbe«, je po- jasnjeval Hemingway. »Nikoli ni- sem stopil k pisalnemu stroju s prepričanjem, da bi napisal ro- man.« Glavni urednik »Cosmopolitana« je bil pripravljen, da objavi roman v treh nadaljevanjih. Seveda pa je bilo potrebno zdaj pomishti, da je roman v nadaljevanjih več vreden kot dve kratki zgodbi. Glavni ured- nik je bil še dalje uvideven in je ponudil Hemingw^ayu, da sam dolo- či ceno za roman. Hemingway je pisal stoje. Tako so nastala številna knjižna dela sve- tovnega slovesa, ki so mu prinesla Nobelovo nagrado in milijone dolar- jev. Takoj zatem mi je Ernest telefo- niral in me vprašal: »Koliko je bil doslej najvišji honorar, ki ste ga plačali za roman v nadaljevanjih?« Povedal se mu. Petinsedemdeset- tisoč dolarjev. »Okay,« je dejal: »Mislim, da moram to ceno prebiti za deset tisočakov...« Proti koncu oktobra 1949 je pri- šel Ernest z rokopisom v New York. Naselil se je v hotelu »Sherry Ne- therland« in ko sem ga poiskal, da bi prevzel roman, mi je dejal: »Veš, zdaj bom odpotoval za nekaj ted- nov v Pariz in odločil sem se, da boš potoval z mano. Imela bova ču- dovito jesen. V Benetkah poznam nekaj deklet in ena izmed njih — .najboljša — mi je že pisala, da pri- de v Pariz. Pa še neka druga bo prišla. To pomeni, da bova morala pazljivo manevrirati in ko boš pri- šel s krtačnimi odtisi romana v Pa- riz, bova lahko imela konference po potrebi. Ce pa že ne bova imela posvetovanj zaradi korektur, jih bo- va imela zaradi konjskih dirk v Auteuilu. Pa kaj hasne vse to go- vorjenje, saj vem, da bi ti rajši se- del za svojo pisalno mizo v Osmi Aveniji New Yoi^ka!« »Ah, papa,« sem dejal zares potrt, saj veš tisto: razmere so drugač- ne ...« »Razmere so takšne, kakor si jih narediš, fant moj!« mi je pojasnil. Segel je po rokopisu, vzel nekaj zadnjih listov, drugo pa mi je po- tisnil v roko: »Pojdi zdaj s tem k svojemu glavnemu uredniku in mu povej, da ga gospod Hemingway podzravlja in pošilja vse, razen zadnjih poglavij, ki jih bom vzel s seboj v Pariz, da jih potegnem skozi zadnjo pilo...« Ko sem pre- dal glavnemu uredniku Herbertu Mayesu rokopis in mu dobesedno ponovil Hemingwayeve besede, ga je kar neslo v zrak. »Zadnja poglav- ja! Moj bog! Saj vendar veste, ka- ko malo se lahko zanesemo nanj! In kako pije! Ko bo čas za tretje nadaljevanje, bomo ostali praznih rok in zaman čakali na konec. Toda v to kašo me ne bo sprawl. Tudi jaz imam še nekaj prijemov na za- logi. Moja zamisel: potovali boste z njim! Ostanite mu za petami! Ne izpustite ga iz oči!« Roman, ki je nastal iz sestavka »Prihodnost književnosti« je danes znan pod naslovom »Starec in mor- je«. Ko sem kmalu zatem vstopil v njegovo hotelsko sobo, je sedel v naslonjaču in bral neko knjigo. Ne da bi me sploh pogledal je samo vprašal: »No, kdaj potujeva?« HEMINGWAYEVO MESTO Pariz je bil najbolj pomembno mesto v Hemingwayevem življenju. V Parizu dvajsetih in tridesetih let je stradal in goljufal, kradel in ljubil, tu je začel postajati pesnik. In leta 1944 je kot vojni poročeva- lec osvojil bar v hotelu Ritz, med- tem ko so zavezniške čete šele kora- kale proti Parizu. V Parizu tridese- tih let je doživel srečanje ki ga vse Mladega Hemingwaya je v dvajse- tih letih, ko je bil ubog in neznan začetnik v Parizu, globoko prevzelo srečanje s temnopolto plesalko in pevko Josephine Baker. življenje ni pozabil. Neka kavno- rjava lepotica je plesala z nekim Angležem — toda spogledala se je s Hemingwayem. Niti za hip ni okleval: odrinil je tujca in sam za- plesal z njo. Nikoli poprej ni držal v rokah take ženske in pozno zve- čer je ugotovil, zakaj: pod krzne- nim plaščem, ki ga ves večer ni slekla, je nosila — nič. In takrat zvečer, ko je to ugotovil, je tcmno- nolta ženska povedala svoje ime: Josephine Baker. In v to mesto sva se vozila zdaj, leta 1950. Kakor vedno sta se Hemingway in žena Mary naselila v hotelu Ritz. Ob samem prihodu je čakalo Erne- sta presenečenje: jesenske konjske dirke na svetovno znanem dirkališču v Auteuilu, sredi »Bois de Boulog- ne«, so se začenjale naslednjega dne. Ernest mi je predlagal, da na- rediva nekaj, kar si je vedno želel, a ni nikoli izpolnil: »Sodelovala bo- va na vseh tekmah, vsak dan! Če si vedno poleg, si na dikališču ka- kor doma. Nihče te ne more pro- dati. Tam zunaj je čudovita resta- vracija pred tribuno, kjer lahko piješ in ješ in se počutiš, kakor da bi bil sam dirkalni konj. In, kar je najbolj pomembno, kar tam lahi ko zaključiš svoje stave, ne da bi bilo potrebno tekati k stavnim okencem«. Vsak sva dala svoj delež denarja in Ernest je takoj imenoval najino podjetje »Hemhotch-sindikat« (pri čemer je v imenu združil polovici najinih priimkov). Kasneje si je Hemingway na ta račun privoščil še razne druge potegavščine in je celo registriral najino »podjetje« v trgovskem registru New Jersseya. V Parizu je dal natisniti vizitke, ki je na njih z velikimi gotskimi črkami pisalo: »Mr. Ernest Hemingway in Mr. A. E. Hotchner, visoko rojena, dajeta s tem na znanje ustanovitev Hemhotch d. z. o. j. — za pospeše- vanje konjskih dirk, bikoborb, lova na divje gosi in ženskega fandan- ga.« (Fandango je živahen španski ples). Vsaj kar zadeva ženski fandango sva bila brez konkurence, ker sva ga čisto sama iznašla. SAMO PEČENI GOLOBJE Ob dnevih, ko ni bilo dirk, mi je Hemingway razkazoval mestne četr- ti Pariza, kjer je nekoč poprej ži- vel. Začela sva na Rue Notre-t)ame- des Champs, kjer je imel pred leti sobico nad neko žago. Počasi sva se prebijala skozi razne restavraci- je, bare in trgovine, kjer je še ved- no srečeval svoje stare znance, pro- ti Jardin de Luxembourg »Ta park«. je pripovedoval Ernest, »mi je zelo všeč. Obvaroval me je pred lakoto. Ko ni bilo ničesar več v loncu, sem odšel s svojim sinom Bumbyjem, ki sem ga vozil v otroškem vozič- ku, na sprehod v vrt. Dobro sem vedel, da policist, ki je stražil v parku, odhaja vsak dan točno ob štirih v bližnjo točilnico na kozar- ček rdečega vina. Sedel sem na klopi in zibal pred sabo otroški vo- ziček ter drobil golobom drobtine. Golobje so zaupno prišli čisto blizu in še medtem, ko sem jih krmil, sem si izbral najbolj rejenega, po- tem pa sem zgrabil, mu zavil vrat in ga çikril pod odejo v vozičku k Bumbyju. Tiste dni smo se najedli golobov do grla. Pa kaj bi tudi naj storili? Nič ni bilo tako pocei ka- kor golobje!« ZAKAJ JE POSTAL KATOLIČAN ^ Hemingway mi je pokazal majh- no cerkev in dejal: »Tukaj sem mo- lil',' ko s,em .padel v najbolj globoko spolno nerazpoloženje. To je bilo samo enkrat v mojem življenju in še daws si ne znam razložiti, kako je do tega prišlo. Morda me je res utrudilo pisanje romana »Fiesta« — knjige o izgubljeni generaciji — aili je bila morda posledica ločitve Ž.niojo prvo ženo Hadley. Dejstvo je ђоао, da moje druge žene Pauline nisem mogel prav ljubiti. Pauline je bila zelo potrpežljiva in polna razumevanja. Poskušala sva vse mogoče. Toda nič ni pomagalo. Mi- mo zdravnikov sem obiskoval tudi šusmarje. Eden izmed njih mi jc Hemingway z ženo Mary na konjskih dirkah. Vedno je stavil velike vsote in imel je vražji dar, da je' zaduhal zmagovahiega konja. Kakor povsod, tako je bil tudi tukaj vedno mož zmagoslavja. vsakič pritrdil na glavo, roke in noge nekakšne elektrode in mi da- jal piti telečjega žolča. Vse brez- upno! Potem mi je nekega dne de- jala. Pauline, zakaj ne grem molit? Nikoli nisem bil veren, toda mislil sem si, vsaj to lahko storiš za svojo ženo. šel sem v cerkev m zmolil kratko molitev. Ko sem se \'rnil v najino sobo, je Pauline že ležala v postelji in me pričakovala. Slekel ^em se in legel k njej in ljubila sva se, kakor da bi bila šele odkrila ^ ljubezen. Nikoli več ni bilo težav. In zaradi tega sem postal katoli- čan ...« Hodila sva po ulicah, cestah, tr- gih in barih — hodila sva skozi spo- mine. Dvajset, trideset let je minilo odtlej, toda za Hemingwaya je bilo vse živo in ob vsakem drobcu je vedel povedati kakšno zanirnivost. Nedvomno — Pariz je bil Homin- gwayevo mesto. PRIHODNJIČ: ČAR KONJSKIH DIRK — PAPA SE NIČESAR NE LOTI, čE NIMA TALISMANA — ČRNI FAR JE Z NAMI — DEKLE- TA IZ BENETK OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK t Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ П. SVETOVNE VOJNE (23) »Že takšen prehod v »kritičnem« trenutku iz trmastega vztrajanja pri prvotnih trditvah v pripravljenost, da nekdo pove »čisto resnico«, je lahko zelo učinkovit. Tudi v vsakdanjem življenju smo se mogli čestokrat prepričati, da komu prve zgodbe ne verjamemo in ko ga tako ali drugače pripravimo, da nam prizna laž in potem terjamo od njega resnico, smo — že zaradi samovšečnosti nad svojim uspehom — pripravljeni, ne da bi sploh pomišljali, da sprejmemo njegovo drugo zgodbo za »čisto res- nico«, četudi je samo nova laž. In podpolkov- nik je vedel, da so gestapovci — kakor marsi- kdaj sploh Nemci —- zelo domišljava svojat in zato je predlagal, da hi mladenič v takem pri- meru pripovedoval tako: »V Nizzi sem prebil vsega skupaj samo ne- koliko dni. V žepu nisem imel niti prebite pare, pa sem se odločil za beračenje. Opazila me je neka ženska, stara najmanj pol stoletja, neka strašna stara babnica z živordečimi lasmi. Star- ki sem ugajal pa me je odvlekla k sebi na dom. Toda že po dveh dneh sem se je tako nažrl, da je kljub sestradanosti enostavno nisem mogel Več prenašati. Bila je sicer dobrega srca, a se >ni je jizično tako zgabila, da je ne bi mogel trpeti, četudi bi bila edino žensko bitje na sve- Ш: Vi ste izkušeni ljudje, zato me boste verjet- no razumeli. Lačen človek nima velike izbire, o. verjemite mi, da nisem mogel vzdržati, da bi še samo eno noč spal skupaj s tem strašilom. Enostavno sem ji pobegnil in za spomin vzel 5 seboj nekaj njenega denarja in nakita. Nekaj tednov sem se skrival pred policijo, potem pa Sem našel človeka, ki me je proti plačilu spra- "^il čez mejo v Belgijo.« Podobnih zgodb so si potem učitelji v šoli Za tajne agente izmislili še za celo knjigo. Bile so raznovrstne, a vselej dobro premišljene in posledica: skozi gestapovske pasti se je izmuz- nilo potlej dosti vßc britanskih agentov kakor poprej. Med vsemi agenti, moškega in ženskega spola, kolikor jih je preskusil podpolkovnik, je bil samo eden, ki je opravil izpit, ne da bi mu bil mogel podpolkovnik očitati kakršnokoli na- pako ali spodrsljaj. To je bil naravnost genialen tajni agent in četudi je nekajkrat opravil v Ì3el- giji nekaj posebnih nalog, ga gestapo nikoli ni ujel, še več, niti posumili niso nikoli vanj. Ko je podpolkovnik zvedel, da ga bo obiskal neki gospod Jean Duofour, je bil prepričan, da bo zagledal spet nov obraz mladega zdravega in čvrstega mladeniča. Toda ko sta stopila sko- zi vrata obveščevalni častnik in njegov sprem- ljevalec, je podpolkovnik onemel. Spremljeva- lec obveščevalnega častnika je bil vse drugo prej ko človek in bi še najbolj ustrezal pojmu »karikatura človeškega bitja«. Videti je bil ka- kor pravi vaški norček. Bil je telesno pohabljen, a poleg tega je imel še lica in podbradek sko- raj trikrat večja, kakor bi bilo normalno. Bledo modre oči so buljile tjavdan in v njih ni bilo videti niti iskrice, vlažne ustnice so se mu ohlapno povešale in iz kotička ust mu je polzela slina. Ta nenavadna prikazen je v pozdrav pod- polkovniku čisto po svoje pokimala, se nekaj- krat nakremžila, potem pa prasnila v piskav smeh. »Kakšne burke pa zganjate«, je vprašal pod- polkovnik obveščevalnega častnika. »Čisto nič mi ni do potegavščin!« Častnik se mu je v odgovor samo nasmehnit »Dovolite mi, da vam predstavim gospoda Jeana Dufoura. če bo opravil pri vas izpit, bo postal naša stalna zveza z nalogo, da bo prenašal de- nar našim agentom v Franciji in Belgiji.« Če bi sodil po njegovem videzu, mu ni po- trebna nobena preiskava protiobveščevalnih strokovnjakov,« je še vedno godrnjal podpol- kovnik, »pač pa bi ga moral pregledati psihiater. Vendar, če že ravno želite, sem vam vseeno pri- pravljen storiti uslugo.« Podpolkovnik se je obrnil k nakazi, ki je bila vredna iskrenega sožalja. človeček se je začel spet hahljati, potem pa je sprožil svoj okorni kazalec, ga uperil proti črnilniku in se ga dotaknil tako nežno, kakor da bi bila to nad- vse dragocena reč. Pri tem je uprl pogled v podpolkovnika in mu obešenjaško pomežiknil. Podpolkovnikove bistre oči so v tisočinki se- kunde zaznale v nakaženem obrazu preblisk duhovitosti, ki pa se je spet takoj zgubil v be- dastih potezah. »Koliko ste stari, Dufour?« ga je vprašal pod- polkovnik naglo v flamskem jeziku. »Koliko sem star?« je ponovil Dufour začudeno in se za- krohotal. Približal se je podpolkovniku in ga potrepljal po ramenu. »Vprašuješ me, koliko sem star, dragi moj?« Zlomljen smeh je sprem- ljal skoraj vsako njegovo besedo. »In kako naj jaz to vem?« Zdaj^ je smeh zvil vse njegovo telo, ki se je kar krčilo v prizadevanju, da bi se spet zresnil. Podpolkovnik se je odločil in nada- ljeval. »Kje ste se rodili?« »Kje sem se rodil? Kaj pa jaz vem, kje sem se rodil!« »Kje pa živite?« »Kje živim? Jaz da bi kje živel?« Ta odgo- vor je spremljal naravnost nori smeh. Podpolkovnik ga je ostro premeril z očmi in strogo dejal: »Nikar se ne norčujte iz mene! Nekje vendar morate živeti?^ Toda tudi podpolkovnikova ostrost ni spre- menila Dufourjevega razpoloženja. Med sme- hom in pokašljevanjem je izdavil iz sebe: »Jaz živim ...po belgijskih cestah ...po poljih,.. po gozdovih... in na senikih.« »Kaj pa počne vaš oče?* »ROP STOLETJA«, KI SO GA IZVEDLI V VELIKI BRITANIJI NA POŠTNI VLAK, BO RES šE NEKAJ CASA VZNEMIRJAL SVET. PRED DNEVI SO UJELI JAMESA WHITEA, ENEGA IZMED ROPARJEV, KI SE JE DOKAJ CASA USPEŠNO SKRI- VAL, TODA SLEDNJIČ NI VEČ ZDRŽAL V ILEGALI IN SE JE OGLASIL ČASNI- KARJEM. KMALU PO NJEGOVEM INTERVJUJU S ČASNIKARJI PA JE SCOT- TLAND YARD NAPEL VSE SILE IN GA IZSLEDIL. OBKOLILI SO SAMOTNO HIŠO V DOVERSKEM PRISTANIŠČU IN GA ODVEDLI NA »SPREHOD« PO KO- SILU. NA SLIKI VIDIMO WHITEA, KO GA POLICIJA VODI V ZAPOR, V GOR- NJEM KOTU SLIKE PA GA VIDIMO, KAKO JE BIL VIDETI. ZA SVOJE SKRI- VANJE NI SPREMENIL NIČ DRUGEGA, SAMO BRKE JE PUSTIL RASTI. OLIMPIJSKE IGRE 1968 V MEXICO CITY- JU BODO EDINSTVE- NE V ZGODOVINI OLIMPIJAD. UDELE- ŽENCI BODO NAM- REČ NA VIŠINI 2240 METROV VDIHAVALI ZELO REDEK ZRAK. S TEM V ZVEZI SO NEKATERI BIVŠI OLIMPIJSKI ZMAGO- VALCI IZJAVILI, DA BO MED TEKMOVAL- CI NEKAJ MRTVIH. ZDRAVSTVENI STRO- KOVNJAKI SICER ZA- TRJUJEJO, DA SE KAJ TAKEGA NE BO ZGODILO, DA PA BO- DO NAPORI IZREDNI. TO JE VIDETI TUDI IZ PRIPRAV POSA- MEZNIH TEKMOVAL- CEV, KI SE SKUŠA- JO ŽE ZDAJ »AKLI- МЛ11А1КЛ11«. Vt,N- DAR NE KAŽE, DA JIM BO USPELO, ~ • ^ ■■■■■ >>;|; KAJTI VSAK TRE- NING POMENI EN NADČLOVEŠKI NAPOR VEČ. NEMŠKI SREDNJEPROGAš BODO TÜMMLER JE DEJAL: »MOJ TEK JE BIL ENA SAMA MUKA!« ŠVICARSKI PETEROBOJEC HARDY MINDER: »NAJBOUE SEM SE ODREZAL PRI STRE- LJANJU: BIL SEM TAKO LEN, DA SE MI NI UUBILO TRESTI.« AMERIŠKI OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC BILL MILLS: »V TEKU NA SOW METROV ME JE BOLELA GLAVA. POČUTIL SEM SE SLABO, UBOGO IN UTRUJENO.« NA SLIKI ZGORAJ VIDIMO ITALIJANSKEGA TEKMOVALCA EDYJA OTTOZA, KI TRE- NIRA Z DIHALNO NAPRAVO, SPODAJ PA ANGLEŽA GRAHAMA S TLEČIMI ŽARNICAMI NA TELESU, KI ZAZNAMUJEJO RITEM TEKA. SKRATKA, USPEHE BO MOGOČE DOSEČI SAMO Z USTREZNIMI TEHNIČNO MEDICINSKIMI TRE- NINGI, KAR POMENI, DA BO ZMAGOVALA TUDI ZNANOST. »TA SLIKA BI PO- TREBOVALA TISOČ BESED«, JE POD TO- LE SLIKO ZAPISAL AMERIŠKI TIME. ČLOVEK SE VPRAŠA: IN KAJ BI BILO PO- TEM? MAR NI BILO IZGOVORJENO ŽE TI- SOČKRAT TISOČ BE- SED, ZVERINSTVA V VIETNAMU PA SE NADALJUJEJO? VSAJ TAKO BI LAHKO SKLEPALI OB TEM NESPORNEM DOKA- ZU, KI SPOMINJA NA NAJVEČJA GROZO- DEJSTVA IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE. AMERIČANOV TU SI- CER RES NI ZRA- VEN, SO PA ZATO V OZADJU. MISLI Velike osebnosti, ki mislijo, da bo za njimi ostala praznina, se malo motijo. Tako je povzdignil kolektivistično zavest, da je ostal brez lastnega mišljenja. Heroizem obstoji za druge. Nihče se sam sebi ne zdi heroj. življenje je edina past, iz katere nihče ne more živ. KRATKE TRAVA IZ lABORATOMJA V laboratorijih ameriške tvrdke American Cyanamid Company v državi New York v petih mesecih pozimi »proizvedejo« tono trave. Tvrdka, ki opravlja raziskovalna de- la in izdeluje farmacevtske proiz- vode za ves svet, uporablja travo za prehrano konj, potrebnih za znan- stvena raziskovanja in izdelavo anti- toksinov in drugih farmacevtskih izdelkov. Zanimivo je, da je trava, ki zrase v laboratoriju, dosti kvali- tetnejša od običajne trave. RUDARSKI GIGANT Rudarska industrija v Demokra- tični republiki Nemčiji je nedavno izdelala bager za dnevni kop, ki je pravi gigant. Tehta namreč milijon 250 tisoč kilogramov in lahko dnev- no odstrani 45 tisoč kubičnih met- rov zemeljskega sloja. MAŠČEVANJE Trgovski potnik Jovanovič je dol- go vrsto let zapovrstjo obiskoval prodajalca, tokrat pa je prišel k njemu šef prodaje osebno. »Kaj pa je z Jovanovičem?« je takoj vpra- šal trgovec. »Njegova žena je dobi- la dvojčke,« ga je opravičil šef pro- daje. »Čisto prav se mu je zgodilo,« nadaljuje trgovec z zadovoljstvom, »meni je tudi vedno poslal dvakrat toliko, kolikor sem naročil!« SLEPE MIŠI Prinkelmann, pisec filmskih sce- . narijev, se je vrnil iz Hollywooda, kjer je sklepal pogodbo za snema- nje filma. »Kako je bilo?« so ga vprašali prijatelji, ko se je vrnil. »Odlično,« je dejal. »Naučil sem se tudi hollywoodske slepe miši!« »HoUywoodske slepe miši?« so se začudili prijajtelji. »Da«, je pojas- nil pisec. »Mož mora z zavezanimi očmi poljubiti deset žena zapovrst- jo in potlej uganiti, s katero še ni bil poročen.« Mala križanka VODORAVNO: 1. mestna četrt, 6. žensko ime, 8. veliko alžirsko pri- stanišče, 9. površinska mera, 10. ši- valna potrebščina, 11. osebni za- imek, 12. dva enaka samoglasnika, 13. lepi mladenič iz grške mitologi- je, ljubljenec frigijske boginje Ree kibele, 14. južno tirolsko mesto, 16. črnomorsko klimatsko zdravilišče ob vznožju 'Kavkaza. NAVPIČNO: 1. življenjska pot, 2. del telesa, 3. francoski departma, 4. okrajšava za račun, 5. blago, 6. francoski impresionistični slikar (Claude), 7. zapor, ječa, 11. otepa- nje, 1*3. ime pisateljice Negri, 15. veznik. PO IVANU BRATKÜ IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 61. Proti deseti uri ponoči se je kopač priko- pal na površino koruzne njive. Bil je kaldh šest metrov od najbližje stražarske ute in okrog trideset metrov od stražarskega stolpa. Noč je bila jasna in mirna, da bolj ni mogla biti. 62. Kmalu zatem sta se iz rova splazila Rav- bar in Ludvik. Previdno sta se plazila med braz- dami koruze, ki je v polni tihoti poletne noči sumljivo šumela, če se je le kdo izmed njiju samo na rahlo dotaluiil stebla. 63. Nekaj sto metrov od taborišča sta se na domenjenem mestu ustavila in čakala nasled- njega, čas je mineval strahotno počasi. Po nju- ni cenitvi bi moral naslednji begunec že priti do njiju. Začeli so ju obhajati dvomi. Kaj se je zgodilo? Ali je komanda v zadnjem hipu odkrila beg? Je morda naslednji zgrešil smer? CEIISÜI TEDNIH UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, GledaUška ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Na5e delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Infor- mativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — Cena: posamezna številka 50 par (SOdin), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 ( 4.000). — TEKOČI RAČUN: 507-3-227. / j v /