GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA 4. julij — dan borca 4. VII. 1941 so na razširjeni seji politbiroja CK KPJ v Beogradu sklenili začeti oboroženo akcijo. V spomin na tako pomemben in daljnosežen sklep, ki ni pomenil samo boja proti okupatorjem in domačim izdajalcem, ampak je bil boj za svobodo in oblast delavskega razreda, za nove družbene odnose za socializem in socialistično samoupravno družbo, praznujemo DAN BORCA. To so bili izjemni časi, ki so terjali izjemne ljudi. Nikakršnih kompromisov si nismo smeli privoščiti, kajti borba je terjala od nas popolno zavzetost, tako na bojnem kakor na političnem polju. Komunistični partiji Slovenije seje kmalu posrečilo zajeti največji del slovenskega naroda v enotno politično in borbeno antifašistično organizacijo - OSVOBODILNO FRONTO in v pripravljalnem obdobju vstaje pripraviti oborožene skupine kot jedro bodočih partizanskih sil. Ker pa so Nemci in Italijani imeli okupirane dele Slovenije za sestavne dele Velikega rajha oziroma italijanskega imperija, so zlasti ostro in naglo reagirali na sleherni nastop partizanskih enot. Močno razpredeno omrežje prometnih zvez v vseh delih pokrajine, gostota sovražnikovih garnizij ter teror okupatorjev, ki so segali ne le po preganjanju antifašistov, marveč tudi po množičnem izgonu prebivalstva, vse to je povzročilo posebno težavne pogoje za razvoj VSTAJE. V takšnih razmerah je imela partijska organizacija hude izgube. Že v prvih mesecih narodnoosvobodilnega boja sta padla sekretar CK KPS TONE TOMŠIČ in član CK KPS SLAVKO ŠLANDER. Centralni komite in Glavni štab Slovenije sta izdala 16. julija 1941 partijskim organizacijam na terenu poziv za VSTAJO. Istočasno so bile v PARTIZANSKEM ZAKONU določene dolžnosti in pravice, prisega, poveljevanje, sestava sodišč in organizacija partizanskih sil, na podlagi česar so bile oborožene skupine reorganizirane v čete in bataljone. PARTIZANSKI ZAKON, ki ga je sestavil v juliju 1941 Glavni štab Slovenije, je eden od najpomembnejših dokumentov narodnoosvobodilne vojne. Vstaja v Sloveniji sc je začela 22. julija 1941, večji del okrog industrijskih središč, večji obseg pa je dobila v začetku na Gorenjskem, medtem ko se je razvijala na Štajerskem, Dolenjskem in Notranjskem nekoliko počasneje. Na Gorenjskem je sprožila vstajo Rašiška partizanska četa, kmalu pa sta bila ustanovljena Kamniški in -Gorenjski partizanski bataljon, na Štajerskem je bila v juniju ustanovljena Pohorska četa, v avgustu pa Štajerski bataljon, na Dolenjskem in Notranjskem so operirale partizanske čete, v septembru pa je bil ustanovljen Krimski bataljon. Pomembno in važno vlogo je imela Ljubljana, ki je bila vsa organizirana v Osvobodilni fronti in je bila ves čas vojne vir materialnih in človeških sil za narodnoosvobodilno gibanje - v njej sta do maja 1942 delovala CK in Glavni štab Slovenije. V Ljubljani je Osvobodilna fronta organizirala obveščevalno in varnostno službo, ki je bila s Centralno tehniko CK KP Slovenije tako močna organizacija, da je uspešno vodila bojne akcije in preskrbovanje partizanov. TO JE BILA V PRAVEM POMENU BESEDE DRŽAVA V DRŽAVI. Kakor vidimo, je imela vstaja v Sloveniji takoj v začetku za seboj široko in množično politično organizacijo - OSVOBODILNO FRONTO - kar je omogočilo, da se je postopoma razvijala bolj enakomerno, kar je pripeljalo do končne zmage in OSVOBODITVE 15. maja 1945. Ta dan so kapitulirale zadnje sovražnikove enote, kakih 30.000 ustašev in četnJkov se je predalo našim enotam na območju Črne in Mežice. V Jugoslaviji je prenehal organiziran odpor okupatorskih sil in kvizlinskih sil, s Čimer je bil zmagovito končan štiriletni osvobodilni boj in oborožena socialistična revolucija narodov Jugoslavije. Po osvoboditvi dežele je PARTIJA, naslonjena na docela utrjeno oblast delovnega ljudstva, smelo nadaljevala uresničevanje socialistične revolucije. Jugoslovanska socialistična revolucija je edinstvena, pota njenega razvoja, sadovi njenih zmag so bili in ostali primer največjega svetovnega pomena. Svetal lik BORCA, ki mu je namenjen današnji dan, nam je vzor in nas obvezuje pri uresničevanju nalog in ciljev, ki jih narekuje današnji dan nam, borcem za nove socialistične samoupravne družbeno-ekonomske odnose - za čim lepši jutrišnji dan. Proslava na Jančah Nekaj tisoč delovnih ljudi, občanov, mladincev, nekdanjih borcev, pripadnikov JLA, tabornikov in pripadnikov enot teritorialne obrambe se je zbralo v soboto 3/6-1978 na slovesni proslavi ob 36- letnici zmage, ki jo je izbojevala I. slovenska partizanska brigada, II. štajerska grupa odredov nad Nemci na Jančah. Slovesnosti so se udeležili tudi ugledni predstavniki družbenopolitičnega življenja, med njimi: Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Ivan Maček Matija, Miha Marinko, Milan Kučan, Peter Stante-Skala, Janez Zemljarič, Marjan Rožič, Tone Kovic, Vlado Beznk in drugi. Slavnostni govornik na proslavi je bil Marjan Orožen, sekretar mestne konference ZKS Ljubljana, kije v svo- jem govoru podčrtal vojaški in politični pomen te zmage in dejal, da bitka na Jančah ni le zmaga 650 borcev nad mnogo močnejšo nemško soldatesko, ampak tudi zgodovinski primer in dokaz pravilne politične strategije osvobodilnega boja pod vodstvom komunistične partije in osvobodilne fronte slovenskega naroda v takratnih razmerah. V svojem govoru se je tov. Orožen dotaknil še vrste aktualnih političnih nalog v tem trenutku. Še zlasti pa je podčrtal sklepe VIII. kongresa ZK Slovenije. Po končani proslavi se je ob partizanskem golažu pričelo prijetno to-variško srečanje, ki je trajalo vse do večernih ur. J.Š. Obvestilo Občinski odbor ZZB NOV in ZRVS Litija obveščata borce NOV in rezervne vojaške starešine, mladino in ostale občane, da bo na DAN BORCA, 4. julija 1.1., ob 11. uri v kraju Predstruge (KS Videm Dobre-polje, obč. Grosuplje) osrednja partizanska proslava obeležena tudi s srečanjem ZRVS Jugoslavije. Na to proslavo bo organiziran prevoz z dvema avtobusoma, in sicer: en avtobus bo peljal ob 6,30 iz Gabrovke, drugi avtobus pa izpred restavracije „Pošta" Litija. Oba avtobusa imata skupen odhod iz Litije ob 8. uri preko Ljubljane. Prevoz za udeležence te proslave je brezplačen. Prijave za udeležbo na proslavi sprejema Občinska konferenca SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, telefon 88-153. Delne oprostitve doplačil v zdravstvu V predzadnji številki Glasila občanov smo informirali občane naše občine o participaciji k zdravstvenim uslugam v splošni, specialistični ter bolnišnični zdravstveni službi. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji prinaša tudi določilo, da so nekatere kategorije občanov samo delno oproščene doplačil k zdravstvenim uslugam, in sicer: 1. Ženske med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do končanega 6. meseca otrokove starosti so oproščene doplačil za: — kurativne preglede v dispanzerjih za žene; 2. Borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1.1. 1945 do 15. 5.1945 za: - zdravila ob prevzemu v lekarni na recept, — kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih ambulantah, - zdraviliško zdravljenje; 3. občani, kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni za: - posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni 4. Občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni za: — prevoze z reševalnimi vozili, kijih odobri zdravnik 5. Občani, ki so stari nad 70 let za: — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept - prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih V prvih dneh uvedbe doplačil k zdravstvenim uslugam so se pojavile nekatere nepravilnosti, zato je prav, da je vsak občan seznanjeni z oprostitvami, da bi lahko tudi sam vplival na odpravo nepravilnosti. L. K. ŠTEVILKA -LETO 6 JUNIJ 1978 UREDNIKOVSTOLPEC Boljše informiranje Kolikšna je razvitost informiranja in obveSčanja v naših OZD, je pokazala analiza, ki so jo izdelali člani sveta za informiranje pri Predsedstvu OK SZDL Litija. Glavna značilnost ugotovitev sveta za informiranje je, da je informiranje in obveščanje v OZD zelo različno. Od dobro vpeljanega sistemskega informiranja in obveščanja (Predilnica) pa do neizdelanih informacijskih tokov (nekateri dislocirani obrati) je zelo majhen korak. V glavnem v OZD prevladujeta dve skrajnosti: dokaj dobro informiranje ali pa informiranja sploh nt Žal je slednjih OZD več kot tistih, ki imajo informi-i inje urejeno. Sedaj pa si predstavljajmo sumoupravijalca in delegata v pripravah na sestanke in na samih sestankih brez vsakršnih potrebnih informacij in obvestil Nedvomno pomeni slabo informiranje v OZD dušenje samoupravljalskih in delegatskih odnosov, česar pa na današnji stopnji razvitosti samoupravnih odnosov ne bi smeli dopustiti. Ena izmed zanimivih ugotovitev sveta je tudi v tem, da v večini OZD sploh nimajo opredeljeno in dogovorjeno, kdo za informacije pravzaprav skrbi, kdo jih posreduje naprej, kdo jih sprejema itd. Večinoma se informacije zbirajo pri skupnih službah in žal večinoma tudi ne pridejo nčt* prej do vseh delavcev. Svet je seveda sprejel mnoge sklepe in stališča, ki naj informiranje in obveščanje v naši občini oziroma v OZD občutno izboljšajo. Mislim, da je še največji problem slabega informiranja v tem, ker se razvoj sistemov informiranja in obveščanja ni razvijal skladno z razvojem samoupravnih odnosov, ki so se zlasti v zadnjih letih od uveljavitve delegatskega sistema močno razvili Skoraj zagotovo bo držalo, da smo v OZD pri razvijanju informiranja pozabili na ustrezne kadre, ki bi sistemsko delali na razvijanju informacijskih tokov in skrbeli za tekoče, iedno, pravočasno in pravilno obveščanje vseh zaposlenih delavcev - samoupravljalcev v OZD. V večini OZD bo potrebno torej sprejeti in izvesti nekatere rešitve za občutno izboljšanje informiranja in obveščanja, saj delavec -samoupravljalec ne more kvalitetno odločati, če ni kvalitetno informiran o tekoči problematiki v OZD. Nedvomno smo doslej temu področju posvetili premalo pozornosti, čeprav je popolnoma jasno, da se mora informiranje in obveščanje razvijati skladno z razvojem samoupravnih odnosov v OZD in občini Ena izmed naslednjih akcij sveta za informiranje bo ugotovitev stanja na področju informiranja v krajevnih skupnostih. Mislim, da bo po tej analizi potrebno sprejeti še več sklepov in stališč. Združili se bodo — Kolektiv Mizarstvo Gabrovka je prav sedaj na razpotju. Kmalu bo sprejel življenjsko pomembno odločitev o svojem delu in poslovanju v bodočnosti. Kolektiv se bo odločal o tem, ali naj tudi v bodoče dela kot doslej, to pomeni star način dela brez planske usmeritve in zgolj kot nevezan partner in dobavitelj brez čvrstejse garancije, ali pa bo sledil klicu časa in se povezal z drugimi v nekoliko večjo delovno skupnost. V vsakem primeru pa mora kolektiv ohraniti čim več samostojnosti v ustvarjanju in delitvi dohodka. To pa je možno, če bo v bodoče deloval kot temeljna organizacija združenega dela. Dovoz bodo rešili — Jevnica je prometno zaprta za tovorni promet. Nekdanji način prevoza lesa s konji ne pride več v poštev. Tovornjaki z vgrajenimi nakladalnimi napravami pa ne morejo skozi nizke podhode. Vsak Jevničan, ki si želi kupiti večje in masivnejše pohištvo, bo imel izredne težave, da ga pripelje domov. 0 drugih številnih težavah vam lahko pove vsak prebivalec Jevnice in okolice. Pravo rešitev je predlagala krajevna skupnost. V Jevnici pri Jerebiču nadvoz ali vsaj avtomatske zapornice, nato pa ves čas med. železnico in Savo do Laz. Za to izvedbo pa je treba nasuti približno 500 m sedanje ceste vsaj 1,5 m visoko, napraviti nov most čez Slapnico in izdelati približno 2 km nove ceste. To je naloga, ki jo bosta Železniško gospodarstvo Ljubljana in Krajevna skupnost Jevnica morala rešiti v nekaj prihodnjih letih. Telefonske govorilnice - PTT Ljubljana se pripravlja na postavitev štirih javnih telefonskih govorilnic na območju občine Litija. Prva bo med mostom in Cerarjevo hišo (Mercator) na levem bregu Save, druga bo na voglu pri Centromerkurju, tretja bo v Šmartnem v vogalni parceli pri krajevnem uradu, četrta pa bo v Kresnicah zraven gostišča Kmetijske zadruge Litija. PTT Ljubljana je že pridobil potrebno dovoljenje za gradnjo. Nova cesta — Gozdna cesta Polšnik - Sp. Mamolj - Češek, ki bo v naslednjem letu podaljšana do Sp. Loga ali pa do Maljeka, bo omogočila izkoriščanje velikih količin bukovega lesa. Gospodarski strokovnjaki trdijo, da je to najboljša bukovina na Slovenskem. Skoraj zanesljivo pa je, da bo precejšen del te buko- vine predelan zunaj meja naše občine, kajti ta bukovina je zlasti primerna za upognjeno pohištvo. Res pa je tudi, da se ta cesta ne gradi iz občinskih temveč iz republiških sredstev. Plin v Kresnicah - Plinovod Krašnja - Moravče - Kresnice postaja resničnost. Videti je, da bodo Kresničani kmalu kuhali apno s sovjetskim plinom. To bo uspeh tako Petrola - TOZD Zemeljski plin kot strokovnjakov Industrije apna Kresnice. Laserska tehnika v Kovini — Kovina Šmartno se pripravlja na novosti v proizvodnji, ki utegnejo izredno koristiti razvoju Kovine Šmartno. Na predlog ing. Habijana Kresa in s sodelovanjem republiških raziskovalnih organizacij bodo skušali v proizvodnji uporabiti lasersko tehniko. Za tiste, ki ne vedo, kaj je to: laser (1'eizer), okr. za light amplification by stimulated emission of radiation, svetilo za ojačevanje svetlobnega sevanja, daje konkreten, ostro omejen curek enobarvne svetlobe z enako frekvenco in enako fazo ter visoko energijsko gostoto, skoraj brez razprševanja. Združevanje sredstev za izgradnjo mlekarske industrije v Sloveniji Vsem proizvajalcem mleka je gotovo že znano, da smo lani združevali sredstva za izgradnjo mlekarske industrije, s tem da smo v obdobju od 1. 5. do 30. 9. 77. obvezno prispevali po 0,20 din od litra prodanega mleka. Tako zbrana sredstva so znašala za področje naše zadruge 121.783,60 din. Sredstva so se zbirala na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva in jih je zadruga že nakazala za nove investicije v mlekarski industriji. Sedaj je pred nami nov odlok Republiškega izvršnega sveta Slovenije o ponovnem obveznem združevanju sredstev. Po tem odloku bodo vsi proizvajalci mleka za vsak liter prodanega mleka preko zadruge v obdobju od 1. 5. do 30. 9. 1978 prispevali enak znesek kot lani za isti namen. Odlok o obveznem združevanju sredstev velja tako za zasebno kot družbeno mlečno proizvodnjo na področju Slovenije. Spričo podražitve gnojil, krmil, električne energije itd. in nespremenjenih odkupnih cen mleka za proizvajalca že od leta 1976 dalje ta odlok prav gotovo ni simpatičen, posebno še za tiste, ki so se usmerili v večje tržne proizvajalce mleka. Glede na hiter porast proizvodnje in odkupa mleka v zadnjih letih pa je po mnenju celotne reprodukcijske skupnosti za mlekarstvo in izvršnega sveta Slovenije ta ukrep nujen, da ne bi prišlo do večjega zastoja v predelavi in prodaji mlečnih proizvodov in s tem do zmanjšanega odkupa mleka, kar bi imelo lahko dolgoročne negativne posledice za razvoj živinoreje v celoti. Izdelan je program izgradnje celotne slovenske mlekarske industrije, ki bo po izgradnji zagotavljal nemoten potek odkupa mleka za daljše obdobje, in ki bo hkrati povečeval proizvodnjo mlečnih izdelkov, ki imajo sorazmerno najugodnejše možnosti plasmana. Kot prva in najpomembnejša investicija iz združenih sredstev na tem področju je izgradnja proizvod-no-skladiščnega centra za sterilne izdelke, in sicer pri Ljubljanskih mlekarnah. Nova sterilizacija pomeni 100% povečanje kapacitet in preusmeritev predelave mleka v proizvode, ki so na celotnem jugoslovanskem tržišču izredno iskani, saj po oceni primanjkuje že sedaj dnevno na tržišču 40.0001 sterilnega mleka, medtem ko se kopiči proizvodnja mlečnega prahu, ki ga ni Krmo za živino pripravljamo z modernimi stroji (Foto mogoče prodati. Ta investicija pa bo hkrati tudi ustvarila pogoje za proizvodnjo dodatnih novih proizvodov, kot sterilni pudingi in številno sadno mleko, ki bodo tudi bistveno pripomogli k popestritvi izbire mlečnih izdelkov. Center bo zgrajen na dvorišču Ljubljanskih mlekarn v tri-etažnem objektu. Novi objekt bo omogočil dnevno proizvodnjo sterilnih mlečnih izdelkov do 250.000 litrov v dveh izmenah. Predračunska vrednost novega objekta znaša 23 milijard starih din. Viri sredstev za izgradnjo pa so naslednji: - kredit Ljubljanske banke 11,5 milijard S din - lastna sredstva Ljubljanskih mlekarn - 6,9 milijard S din - sredstva proizvajalcev mleka in ostalih slovenskih mlekarn4,6 milijard S din „Zofka") upravni sporazum, ki zagotavlja proizvajalcem vrnitev združenih sredstev v 15 rednih letnih obrokih, s tem da se letni obrok vračila reva- lorizira vsako leto po stopnji 5 %, nadalje sporazum zagotavlja vsem udeležencem delitev dohodka v skladu z vloženimi združenimi sred- stvi in prednostno pravico pri odkupu mleka. Glede na dosedanje dolgoletne stabilne pogoje pri odkupu mleka, ki so izhajali iz uspešnih naložb v mlečno predelovalno industrijo v preteklosti, smemo pričakovati, da bo že v naslednjem letu rešen problem tržnih viškov mleka, in s tem ustvarjeni ugodni pogoji za nemoten razvoj govedoreje; sredstva, ki jih sedaj združujemo, pa nam bodo vrnjena. Spričo visoke investicije je pravzaprav naš prispevek k izgradnji te investicije le simboličen, dejstvo pa je, da prihaja v času, ko nas že tako močno pesti neskladje cen v mlečni proizvodnji, ki gre v naše breme. Vendar se moramo zavedati, da je to le prehodnega značaja in da bi bilo zaradi tega nesmiselno zmanjševati čredo krav, ali pa ukinjati mlečno proizvodnjo, saj nam bo nova investicija za daljši čas omogočala nemoten razvoj proizvodnje. L.D. Dinamika porabe slednja: v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 sredstev je na- ca. 22 % ca. 60 % ca. 18 % Sredstva, kijih združujemo proizvajalci v okviru programa izgradnje slovenske mlekarske industrije, pomenijo tako le 20 % potrebnih sredstev za investicijo Ljubljanskih mlekarn. O združevanju teh sredstev je tudi naša zadruga podpisala z Ljubljanskimi mlekarnami samo- Strokovna ekskurzija V organizaciji Skupnosti za pospeševanje kmetijstva in po programu izobraževanja in strokovnih ekskurzij za leto 1977/78 je bila v mesecu maju (od 12. 5. do 14. 5.) organizirana strokovna ekskurzija na mednarodni kmetijski sejem v Novi Sad. Tridnevne ekskurzije se je udeležilo 40 kmetov kooperantov obeh zadrug. Program ekskurzije je bil sestavljen tako, da so si udeleženci poleg kmetijskega sejma ogledali še: Novi Sad - Petrovaradinsko trdnjavo - muzej, Slavonski Brod, farmo krav črno- bele pasme v bližini Slavonskega Borda, Vukovar, Jasenovac, muzej in spomenik. Skupnost za pospeševanje kmetijstva smatra, daje strokovna ekskurzija dosegla svoj namen, saj so se udeleženci poleg novosti na področju kmetijske mehanizacije, živinoreje, poljedelstva in ostalih panog kmetijstva spoznali tudi s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi Hrvatske, Vojvodine in Banata. G. K. 0 2 Naš sogovornik je bil tokrat predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Litija Viktor Semec, kije spregovoril o široki dejavnosti in vlogi Zveze borcev NOV RAZGOVOR TAKOLE: JE POTEKAL AS INTERVJU ZVEZA BORCEV JE MOČNA IN ORGANIZIRANA Tovariš predsednik, ni še dolgo tega, kar ste bili izvoljeni za predsednika Občinskega odbora Zveze borcev NOV Litija. Kako ocenjujete svoj položaj v tej novi funkciji? Položaj predsednika je odgovorna družbenopolitična funkcija. S kolektivnim vodenjem preko predsedstva pa smo razširili odgovornost in naloge tudi na člane predsedstva. V praksi se je to pokazalo zelo pozitivno, saj mi pri delu pomagajo vsi člani predsedstva in je zaradi tega opravljanje te funkcije bolj ugodno. Rojeni ste leta 1922, torej vas je še zelo mladega zajela vojna vihra Kdaj ste pričeli delati za NOB in v katerih enotah ste bili partizan? V NOV sem vstopil 3. 5. 1943 v Zasavski bataljon, nato sem bil v Šlandrovi brigadi. V tej brigadi sem bil v minerskem vodu, v letu 1944 pa sem bil intendant okraja Litija, zatem pa pri varnostni obveščevalni službi vse do osvoboditve. Kje so se vaše enote največ zadrževale? Vse te enote, v katerih sem sodeloval, so delovale na območju med Savo in Mozirsko planino. Kako bi na kratko opisali vaš največji osebni uspeh v partizanih oz. uspeh vaše enote? Omenil bi borbo Zasavskega bataljona v juniju 1943 na Lesu, seveda pa se vseh borb, v katerih sem sodeloval, na tem mestu ne da opisati. Kar se tiče minerskega voda Šlandrove brigade pa smo imeli velik uspeh med Laškimi in Rimskimi Toplicami, ko smo odvili tračnice in usmerili vlak s 14 vagoni v Savinjo. Kje ste dočakali svobodo? Svobodo sem dočakal v varnostni obveščevalni službi v Zaplanini, nato pa sem prišel iz Savinjske. doline v Trbovlje. Gotovo tudi v letih po osvoboditvi ni bilo lahko? Ne, ni bilo, ker smo morali še v novembru mesecu 1945 loviti in haj-kati ustaše in križarje na Pohorju. Demobiliziran sem bil 18.12. 1946 in se nato zaposlil v Predilnici Litija. Litija s široko okolico je dosti dala za NOB. Koliko je bilo žrtev za svobodo iz Litije in okolice? Na teritoriju današnje občine je padlo 261 borcev, 129 talcev, 134 pa je bilo drugih žrtev fašističnega nasilja. Na mnogih krajih so postavljena spominska obeležja v spomin na žrtve za svobodo iz Litije in okolice? V spomin žrtvam NOV in drugim dogodkom je v naši občini 55 spominskih obeležij. Ali bo letos odkrito kakšno novo spominsko obeležje? Predvideno je odkritje spominske plošče padlim borcem Jablanice in okolice. Bliža se dan borca. Kako bomo v Litiji proslavili ta praznik? Naša organizacija se bo priključila republiški proslavi v Suhi krajini. V načrtu pa imamo skupno z mladino kurjenje kresov, ob katerih bodo po ustaljenih navadah srečanja krajanov kot med NOV — mitingi. Za letos je bila v programu tudi proslava pri Osoletu v Dešnu z odkritjem spominske plošče. Kako potekajo priprave na to proslavo? Ta proslava bo predvidoma 22. 7. letos. Priprave so v teku. Tovariš predsednik, koliko je v naši občini članov ZB in kako ste organizirani? Naši člani so organizirani v krajevnih organizacijah ZB NOV, kijih je 11 (Litija levi breg in Litija desni breg, Sava, Vače, Polšnik, Šmartno, Velika Kostrevnica, Gabrovka, Velika Štanga, Kresnice in Jevnica). Skupaj nas je 1197, od tega 534 žensk. Zveza borcev kot družbenopolitična organizacija se torej pojavlja povsod. Prisotnost članov ZB je seveda tudi povsod dobrodošla, saj s svojimi revolucionarnimi izkušnjami in ugledom mnogokrat pomagate učinkovito reševati posamezna vprašanja. Ali zmorete pokriti vse te kadrovske potrebe? Resnično je potrebno, da člani ZB aktivno sodelujejo v družbenopolitičnem dogajanju, saj to tudi hočejo, ker živijo v tej družbi, za katero so dali veliko žrtev in izbojevali veliko borbo. Nekateri naši člani so sicer zelo kritični in ostri, saj želijo, da bi bilo v naši družbi čim manj napak in nesoglasij in da bi bilo medsebojno sodelovanje še boljše. Potrebno bi bilo, da se naše članstvo še bolj aktivira v družbenopolitičnem delu in da preprečimo izolacijo naših borcev in negodovanje. Veliko sodelujete z mladino. Kako ocenjujete te stike? Z mladino ima naše članstvo dobre stike. Saj ni redko, da se mlajše generacije rade pridružijo našim borcem, ker hočejo zvedeti čimveč o NOB. Ta hotenja mladine je treba seveda še bolj podpirati in se še bolje organizirati preko šol in ostalih mladinskih organizacij za čim bolj kvalitetno skupno sodelovanje. V občini smo leta 1969 - torej pred skoraj 10 leti - izdali Litijski zbornik NOB. V pripravi pa je tudi izdaja monografije NOB. Kako je z udajo monografije? Za monografijo je zadolžen poseben odbor pri Okrožnem odboru CF Litija, preko krajevnih organizacij ZB pa se zbirajo prispevki o naših članih. Ali finančna sredstva za monografijo potekajo po programu? Pri zbiranju teh sredstev so nastopile nekatere težave. O tem je tudi ■ razpravljal Okrajni odbor OF Litija in izdelal predlog, ki ga bo predložil Okrožnemu odboru OF. Kaj bo pravzaprav glavna vsebina monografije? Prispevki za monografijo bodo skupek dogodkov na našem področju vključno s 1. zbornikom. To gradivo pa bo moral obdelati Odbor za pripravo monografije in avtor, ki pa še ni določen. Kdaj bo po vašem mnenju monografija izšla? Po predvidenem programu bi morala iziti 1980. leta. Kako je z organiziranostjo in dejavnostjo vojnih invalidov v naši občini? Vojni invalidi so organizirani v okviru naše organizacije in imajo svojo komisijo. Osebnih vojnih invalidov je 78, družinskih pa 101. Dosti delate na priznavalninah borcem NOB. Ali lahko ocenite to področje? Delamo v komisiji za zadeve borcev in vojaških invalidov pri občinski skupščini in na podlagi samoupravnega sporazuma regije in Občinskega odbora. S tem smo pridobili več sredstev in se bodo priznavalnine povečale, neupravičenim prejemnikom pa bodo tudi ukinjene. Ali je še čas za pridobitev statusa člana ZB? Članstvo ZB NOV se lahko še vedno pridobi, v kolikor je posameznik upravičen, oziroma, da ima pogoje po našem statutu. Do kdaj se lahko še uveljavljajo dvojna leta za aktivno udeležbo v NOB? Do 30. 6. 1.1. se lahko pri naši organizaciji vloži zahtevek za priznavalnino aktivnega in organiziranega dela za NOV. S potrdilom, ki ga izda naša organizacija pa se zahtevek lahko vloži pri skupnosti invalidskega pokojninskega zavarovanja do 31. 12. 1978. Imate pri obravnavanju uveljavljanja dvojnih let veliko težav? Naša komisija ima v zvezi s tem zahtevno in težko nalogo. Tako komisija kakor predsedstvo se borita za objektivnost in resnico. Člani zveze borcev in njihovi svojci lahko ugodno letujete v Banjolah pri Puli. Kolikšne so cene tega letovanja in kapacitete? V Banjolah imamo 17 ležišč v treh kategorijah, cene pa so 90, 105 in 130 din na osebo, za nečlane pa le 15 din več. Lahko rečem, da je letovanje v Banjolah ugodno. V programu imate razširitev kapacitet v Banjolah? Kapacitete, ki sem jih navedel, so že upoštevane in gostje bodo letovanje nastopili s 15. julijem, težave nastopajo zaradi tega, ker se nekatere OZD • izmikajo plačilu dogovorjenega prispevka. Turistični dom na Zgornji Slivniže dolga leta stoji nedokončan. Menda teče akcija v OO ZB, da se dom dokonča in da bi ga poimenovali po Kamniško-Zasavskem odredu? V tej zadevi smo si ogledali objekt na Zgornji Slivni in stopili v stik z OZD Slovenija ceste, kot možnim pokroviteljem proslave ob 35-letnki KZO. V kratkem pričakujemo sestanek in dogovor z vsemi zainteresiranimi in končno odločitev. Tovariš predsednik, ali večkrat zaidetepo poteh, kjer ste se kot mlad partizan med NOV borili za naše skupne cilje? Mislim, da vsak borec izkoristi priliko in možnost, da obišče stare partizanske vasi, zaselke ter kraje borb in drugih dogodkov, pa naj bodo težki aH veseli. Ali bi želeli na tem mestu kaj sporočiti članom ZB? Mislim, da izražam željo našega odbora, če rečem, da naj bodo člani ZB ponosni na svojo udeležbo v NOB, seveda to pa zavezuje nas vse borce in aktiviste, da delujemo tako, da ima organizacija svoj potreben ugled in da se vključi v delo in življenje naše samoupravne družbe. In koga predlagate za naslednji razgovor? Za naslednji razgovor predlagam predsednika ZRVS, tov. Kisovca. Viktor Semec na proslavi I. zbora aktivistov OF litijskega okrožja v Litiji Izvleček iz odloka o določitvi meja krajevnih _ skupnosti občine Litija_ IZVRSNI SVET OBČINE LITIJA DAJE V RAZPRAVO OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI MEJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI PROSIMO, DA VSI ZAINTERESIRANI SODELUJEJO IN POSREDUJEJO PRIPOMBE NA IZVRŠNI SVET ALI SEKRETARIAT SKUPŠČINE DO 15. AVGUSTA 1978. 4. člen Na osnovi določb iz 2. člena odloka, se oblikujejo oziroma določijo meje krajevnih skupnosti, kot sledi: KRAJEVNA SKUPNOST DOLE zajema območje, ki ga omejujejo: na severu, vzhodu in jugu meja upravne občine Litija z občinami Zagorje ob Savi, Laško, Sevnica in Trebnje. Na zahodu pa poteka meja krajevne skupnosti po katastrski meji med k.o. Dole in k .o. Velika goba po potoku Bistrica do domačije Pipanček. Od tu dalje proti zahodu do katastrske meje med k.o. Velika goba in k.o. Vodice in po meji k.o. Velika goba vse do poti, ki povezuje dolino potoka Zglavnica z naseljem Zglavnica. Tu se meja lomi proti vzhodu v dolžini cea 1 km in od tu proti severu do kote 664 ter dalje proti vzhodu do potoka Bistrica. Pri koti 607 meja zavije proti severu in poteka vse do meje k.o. Velika goba ter po njej do meje upravne občine. KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA zajema območje, ki ga omejujejo: na vzhodu in na jugu meja upravne občine Litija z občino Trebnje, na zahodu meje katastrskih občin Okrog in Moravče ter na severu meja katastrske občine Velika goba do grebena Cervatec. Tu meja zavije proti vzhodu v smeri domačije Pipanček do katastrske meje k.o. Dole in po njej (potok Bistrica) do meje upravne občine Litija. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIC zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu meja upravne občine Litija z občino Domžale. Na severu meja k.o. Vače do kote 312, nato poteka meja krajevne skupnosti po potoku Konjski potok do križišča občinskih cest na Konj in Boltijo, tu zavije po potočku proti zahodu v smeri Strožnik do katastrske meje k.o. Hotic, po njej mimo domačije Pivec in nato pravokotno proti reki Savi. Od tu poteka meja krajevne skupnosti po meji k.o. Hotic, vse do meje upravne občine Litija z občino Domžale. KRAJEVNA SKUPNOST JABLANIŠKA DOLINA zajema območja, ki ga omejujejo: na zahodu meja k.o. Šmartno pri Litiji in meja k.o. Litija, na severu meja k.o. Konj in na vzhodu meja k.o. Polšnik. Na jugu pa boteka meja krajevne skupnosti od katastrske meje k.o. Liberga na Jelši vzhodno v dolžini cea 1500 m proti vrhu Bene čak a do gozdne poti, ki povezuje Rodni vrh z republiško cesto Šmartno - Reka in po njej do katastrske meje k.o. Liberga ter po njej proti vzhodu do katastrske meje k.o. Polšnik. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu meja upravne občine Litija z občino Ljubljana-Moste-Polje. Na severu meja katastrske občine Velika vas po reki Savi v dolžini cea 1500 m. Na tem mestu meja krajevne skupnosti zavije jugovzhodno po manjšem potočku do katastrske meje k.o. Kresniški vrh in po njej južno do kote 382. Od tu po Krmeljevem grabnu do izvira, nato pa vzhodno med domačijama Kladnik in Pri Zmrzletu mimo korita preko Koglarjevega hriba do katastrske meje k.o. Litija in po njej do tromeje katastrskih občin Kresniški vrh, Litija in Sv. Anton. Od te tromeje omejuje krajevno skupnost proti zahodu katastrska meja k. o. Sv. Anton vse do meje upravne občine Litija z občino Ljubljana-Moste-Polje. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE zajema območje, ki ga omejujejo: na severu po reki Savi meji katastrskih občin Velika vas in Hotic. Na vzhodu meja katastrske občine Litija vse do domačije Pri Koglarju. Od tu pa poteka meja krajevne skupnosti zahodno preko Koglarjevega hriba, mimo korita med domačijama Kladnik in Pri Zmrzletu do izvira Krmeljevega grabna in po njem nizvodno do katastrske meje med k.o. Kresnice in k.o. Kresniški vrh ter po njej do potočka in po njem, ki se izliva v smeri severozahod v reko Savo. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA - DESNI BREG zajema območje,, ki ga omejujejo: na severu po reki Savi meja katastrskih občin k.o. Hotic in k.o. Konj, na vzhodu meja katastrske občine Jablanica in na jugu meja k.o. Šmartno pri Litiji. Natoooteka meja krajevne skupnosti po pobočju med naselji Dragovšek in Širmanski hrib do j>oti, ki povezuje naselji Velika Stanga—Širmanski hrib, nato po potočku Dragovški potok do izvira in preko Kamplovega hriba do katastrske meje k.o.vKresniški vrh. Na zahodu omejuje krajevno skupnost meja katastrske občine k.o. Kresniški vrh vse do reke Save pri Prosenčevem mlinu. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA - LEVI BREG zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu in jugu po reki Savi meja katastrske občine k.o. Litija. Na vzhodu po Ravbarjevem grabnu preko Strešnega vrha in Široke doline meja katastrske občine Konj. Severna meja krajevne skupnosti pa poteka od katastrske meje k.o. Konj pod domačijo Pivec proti zahodu do reke Save. KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK zajema območje, ki ga omejujejo: na severu in vzhodu meja upravne občine Litija z občino Zagorje ob Savi. Južna meja krajevne skupnosti pa poteka od meje upravne občine na vzhodu po katastrski meji k.o. Velika goba proti zahodu po dolini Sopote v razdalji cca 600 m. Nato zavije pravokotno proti jugu do potoka Bistrica in pri koti 607 zavije v smeri kote 664 v razdalji cca 1800 m. Tu se meja lomi in poteka v smeri proti naselju Zglavnica do poti, ki povezuje naselje Zglavnica z dolino potoka Zglavnica na katastrski meji z.k.o. Velika goba. Nato omejujejo krajevno skupnost meje katastrskih občin k.o. Velika goba do Pustovega mlina, k.o. Liberga po dolini Reke, k.o. Jablanica preko Bukovice pri Litiji in Cebelnika ter k.o. Konj vse do meje upravne občine Litija—Zagorje ob Savi v Pasjeku. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO zajema območje, ki ga omejujejo: na jugu meja upravne občine z občinami Grosuplje m Trebnje, na vzhodu meji kat. občin Okrog in Moravče. Severna meja krajevne skupnosti poteka po katastrski meji med k.o. Liberga in k.o. Jezni vrh proti zahodu do izvira potoka Jezni potok, in po njem do občinske ceste Lupinica-Ješče, tu se lomi proti zahodu do katastrske meje k.o. Spbrače in po njej preko Skokarjevega hriba do tromeje katastrskih občin So-brace, Liberga in Vintarjevec. Na zahodu pa omejuje krajevno jskupnost meja katastrske občine Vintarjevec vse do meje upravne občine Grosuplje. KRAJEVNA SKUPNOST RIBCE zajema območje^ ki ga omejujejo: na zahodu in severu meja upravne občine Litija z občinama Ljubljana-Moste-Polje in Domžale. Na vzhodu meja katastrske občine Hotič in na jugu po reki Savi meja katastrske občine Kresnice vse do meje upravne občine Litija-Ljubljana-Moste-Polje. KRAJEVNA SKUPNOST SAVA PRI LITIJI zajemavobmočje, ki ga omejujejo: na severu meja upravne občine Litija z občino Zagorje ob Savi. Meja krajevne skupnosti nato poteka od kraja Vrhe proti jugu do izvira potočka Leski potok, po njem do izliva v Savski potok, po tem potoku nizvodno do kote 250, nato zavije jugozahodno po obstoječi stezi do grape nad Mačkovino^kjer prečka pot Mačkovina - Cirkuse in potok Vidrnica v smeri križišča občinskih cest na Konj in Boltijo, tu zavije po potočku proti zahodu v smeri Strožnik do katastrske meje k.o. Hotič. Na zahodu, jugu in vzhodu pa krajevno skupnost omejujejo meje katastrskih občin Hotič po Ravbarjevem grabnu do reke Save, Litija po reki Savi, Jablanica po reki Savi do Maljeka in preko Srednjega hriba do katastrske meje k.o. Polšnik in po njej preko Pasjeka do meje upravne občine Litua-Zagorje ob Savi. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu in severu meji katastrskih občin Sv. Anton in Litija. Na vzhodu meji katastrskih občin Jablanica in Liberga ter na jugu meja katastrske občine Vintarjevec do poljske poti na grebenu imenovanem Citre., Od tu poteka meja krajevne skupnosti proti severu po grapi in potočku v Dolgi dolini do potoka Rakovnik. Na tem mestu zavije severozahodno preko vrha Kepovina in po grapi do potoka Reka. Nato vzhodno po potoku Reka do katastrske meje k.o. Sv. Anton v bližini naselja Štangarske Poljane. KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANGARSKE POLJANE, zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu in jugu meja upravne občine Litija z občinama Ljubljana-Moste-Polje in Grosuplje. Na vzhodu meja katastrske občine Vintarjevec do poljske poti na grebenu imenovanem Citre. Od tu poteka meja krajevne skupnosti proti severu po grapi in potočku v Dolgi dolini do potoka Rakovnik. Na tem mestu zavije severo-zanodno preko vrha Kepovina in po grapi do potoka Reka. Nato vzhodno po potoku Reka do meje med katastrskima občinama Sv. Anton in Šmartno pri Litiji. Tu zavije proti severozahodu po katastrski meji k.o. Šmartno pri Litiji. Nato poteka po pobočju med naselji Dragovšek in Širmanski hrib do poti, ki povezuje naselji Velika Štanda—Širmanski hrib, pri kraju Komun, nato nizvodno po potoku Dragovški potok do ustja pri Primce-vem mlinu in nato uzvodno po Račičkem potoku do katastrske meje med kat. občinami Volavlje in Sv. Anton in po njej jugozahodno do meje upravne občine Litija z občino Ljubljana-Moste-Polje. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu, severu in vzhodu meja med upravno občino Litija in občinama Domžale in Zagorje. Južna meja krajevne skupnosti pa poteka na vzhodu od kraja Vrhe proti jugu do izvira potočka Leski potok, po njem do izliva v Savski potok, po tem potoku nizvodno do kote 250, nato zavije jugozahodno po obstoječi stezi do grape med Mačkovino, kjer prečka pot Mačkovina-Cirkuse in potok Vidrnica v smeri križišča občinskih cest na Konj in Boltijo. Ta zavije uzvodno po potoku Konjski potok do katastrske meje med k.o. Vače in k.o. Konj. Naprej mejita krajevno skupnost katastrski meji k.o. Konj in k.o. Hotič vse do meje upravne občine Litrja-Domžale. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA KOSTREVNICA zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu meje katastrskih občin Sobrače, Vintarjevec in Šmartno. Na severu pa poteka meja krajevne skupnosti po meji katastrske občine Jablanica do naselja Jelša. Iz Jelše nato vzhodno v dolžini cca 1500 m proti vrhu Benecak do gozdne poti, ki povezuje Rodni vrh z republiško cesto Šmartno pri Litiji - Reka in po njej do katastrske meje k.o. Jablanica. Nadalje omejujejo krajevno skupnost meje katastrskih občin Jablanica, Polšnik in Moravče. Južna meja krajevne skupnosti pa poteka po katastrski meji med k.o. Liberga in k.o. Jezni vrh proti zahodu do izvira potoka Jezni potok, po njem do občinske ceste Lupinica-Ješče, tu se lomi proti zahodu do katastrske meje k.o. Sobrače južno od domačije Širokar. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA ŠTANGA zajema območje, ki ga omejujejo: na zahodu meja upravne občine Litija z občino Ljubljana-Moste-Polje. Na severu meja katastrske občine Kresniški vrh vse do Kamplovega hriba. Iz Kamplovega hriba poteka meja krajevne skupnosti proti izviru potoka Dragovški potok nizvodno po njem do ustja pri Primčevem mlinu in nato uzvodno po Račičkem potoku do katastrske meje med kat. občinama Volavlje in Sv. Anton ter po njej jugozahodno do meje upravne občine Litija z občino Ljubljana-Moste-Polje. KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC zajema območje, ki ga omejujejo: na jugu meja upravne občine Litija z občino Grosuplje. Na zahodu, severu in vzhodu pa meie katastrskih občin Sv. Anton po Pasji ulici, Šmartno pri Litiji ob Volčji jami in Cerkovniku, Liberga mimo gradu Bogenšperk, Jezni vrh mimo Višjega grma in Sobrače preko Go-vejeka do meje upravne občine Litija z občino Grosuplje gradu. je pri Lectovem H/" f. JD*I« pti Liniji V 5 iv>:: t Delegatom Zbori skupščine so zasedali 29. in 30. maja, obravnavali so med drugim analizo srednjeročnih planov OZD, analizo izvajanja družbene plana občine, bilanco skupne in splošne porabe ter normativne akte, katerih izvlečke smo v Glasilu že objavljali. Med drugim je skupščina sprejela ODLOK listine o priznanju. Listino o priznanju podeljuje skupščina za posebne dosežke na področju družbenega življenja organizacijam združenega dela, posameznikom, društvom, delovnim skupnostim, dražbenopolitičnim organizacijam in drugim. Podeljevala se bo na svečan način, po predhodnem postopku v Socialistični zvezi. Skupščina je dala soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Domžale tov. Zaletel dr. Stanislava, imenovala dva namestnika javnega tožilca ter potrdila predlog komisije za volitve in imenovanja o izvolitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Na prvi seji v jesenskem obdobju bo skupščina obravnavala problematiko zdravstvene dejavnosti, samoupravno organiziranost krajevnih skupnosti, kadrovsko politiko, štipendiranje in zaposlovanje, program dela in druga področja. Ugotovimo lahko na podlagi prve seje, da smo z delom v novem delegatskem obdobju intenzivno pričeli in želimo, da bi bilo sodelovanje in uspehi kar največji. SEKRETARIAT SKUPŠČINE .J IZ ODLOKA O POGOJU! IN KRITERIJIH ZA UPRAVIČENOST DO VARSTVENEGA DODATKA ZA KMETE - BORCE Pravico do varstvenega dodatka ima kmet-borec NOV s priznano dvojno dobo pred 9. 9. 1943 do 15. 5. 1945, ko je star 60 let in uveljavi pravico do starostne pokojnine, če je socialno ogrožen. Z navedenim odlokom pa so določeni pogoji in kriteriji za upravičenost do varstvenega dodatka. Varstveni dodatek lahko uveljavi kmet-borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti ter drugi redni dohodki kmeta-borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga vsako leto določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ta znesek za leto 1978 je 2.377 din). Poleg dohodkov se za višino varstvenega dodatka upoštevata še bolezen ter število družinskih članov, ki jih kmet borec preživlja. Višina varstvenega dodatka se izračuna tako, da se dohodek upravičenca, h_ kateremu se prišteje tudi znesek starostne kmečke pokojnine, odšteje od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov; dobljena razlika pa je višina varstvenega dodatka. O upravičenosti do varstvenega dodatka odloča Komisija za zadeve borcev NOV In vojaških invalidov pri Skupščini občine Litija, vsa strokovna in druga opravila v zvezi z uveljavljanjem varstvenega dodatka pa oj>ravlja pristojni organ za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov j>ri oddelku za občo upravo, družbene službe in proračun Skupščine občine Litija. Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun ODLOK O ZAČASNI PREPOVEDI PROMETA Z ZEMLJIŠČI TER GRADNJA IN PARCELACUA ZA OBMOČJE GRAŠKE DOBRAVE IN PRAPROŠC V letu 1978 je qo programu Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija planirana Izdelava zazidalnega načrta za območje Graške Dobrave in Praprošč. Zakon o Urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, st. 16/67) v svojem 16. členu določa, da lahko občinska skupščina z odlokom razglasi splošno prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč na območju, za katerega se predvideva izdelava zazidalnega načrta. Odlok zajema zemljišča na območju zazidalnega otoka GS-4 v Praoroščah. To pomeni, da so v ta od- močja vključena zemljišča, med Badjurovo ulico, Kidričevo cesto, in cesto, ki vodi mimo Marna, Mlinarja oz. Čarmana in skozi gozd povezuje Praprošče. Odlok prepovedi velja za čas, dokler občinska Skupščina ne_sprejme zazidalnega načrta za prej omenjeno območje. Prepoved po tem odloku pa lahko veh'a največ tri leta. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN GIBANJE DRUŽBENEGA PRODUKTA V NAŠI OBČINI V LETIH 1973-1977 Leta 1973 smo v občini ustvarili za 241.245 tisoč din družbenega produkta, leta 1976 pa že 601.425 tisoč din, preteklo leto pa po oceni preko 700.000 tisoč din. Družbeni produkt je v letu 1977 za 108 % večji kot v letu 1973. Najmočneje je porastel v letu 1974^ v letu 1975, zlasti pa v letu 1976 j>a je bilo naraščanje družbenega produkta počasnejše. V letu 1977 je družbeni produkt zopet hitreje naraščal, vendar počasneje kot v letu 1974. Družbeni produkt na prebivalca pa je leta 1973 znašal 20.661 din, v letu 1976 pa 35.873 din, preteklo leto pa po oceni preko 41.500 din. Rast družbenega produkta na prebivalca je bila v vseh letih, razen v letu 1976 nekoliko počasnejša od naraščanja mase družbenega produkta v občini IZVLEČEK IZ POROČILA O RIBIŠTVU Ribiška družina Litija je svoj program realizirala. Revir ribiške družine je majhen, saj obsega del reke Save od litijskega mostu do mostu na Savi, kar predstavlja glavno problematiko zaradi vse večjega števila članov ribiške družine. Potrebno bi bilo lovišča razširiti od mostu v Litiji do železniškega mostu v Poganjku, ki je rezervat. Onesnaženje voda prav tako predstavlja perečo problematiko, katero pa bi bilo ODDELEK ZA GOSPODARSTVO potrebno reševati v okviru občine in Ribiške zveze Slovenije. Tudi ribiči se srečujejo z novimi zakoni in predpisi na področju sladkovodnega ribištva. Zato bo morala Ribiška družina Litija svoje plane in delo prilagoditi predpisom ter v letu 1978/79 med drugim pripraviti ribiško gojitveni načrt. Oddelek za gospodarstvo IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Na seji izvršnega sveta 6. junija U. je bila obravnavana sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za grbinsko Dobravo v Litiji. Sprememba zajema območje zahodnega dela zazidalnega otoka LS-12, ki je opredeljen z odlokom SOb Litija (Ur. 1. SRS 30/71). Cilj spremembe je, da se na zemljišču pridobi čim več stanovanjskih enot, kar pomeni, da bi bilo zemljišče čimbolj koristno izrabljeno in da bi tudi stroški na posameznega investitorja bili s tem v zvezi nižji. Spremembo zazidalnega načrta se na tem območju predvideva družbena gradnja in to cca 115 stanovanj, ter individualna gradnja — vrstne hišice, katerih je predvideno 28. Za to območje je predvidena skupna kotlovnica, parkirišča in garaže. Prenos nalog iz uprave SOb Litija Izvršni svet je na svoji seji obravnaval sporazum o predaji oz. prevzemu nalog in finančne dokumentacije za skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Litija in za samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požari občine Litija. Iz tega sporazuma izhaja, da se naloge v zvezi s finančnim poslovanjem, ki so se dosedaj opravljale v okviru uprave skupščine občine Litija, s 1. julijem 1978 prenesejo na samoupravne skupnosti oz. organizacije, s katerimi so se te dogovorile za opravljanje teh nalog. Družbeni interes za nakup objekta in zemljišča na Levstikovi 9 Sedanji lastniki stanovanjskega objekta in zemljišča na Levstikovi 9 (kunstler) tov. Šprah Bernarda in Fortič Marjeta iz Ljubljane sta ponudili odkup teh nepremičnin skupščini občine. Ugotovljeno je bilo, da je to zemljišče v okviru zazidalnega načrta predvideno po sedaj veljavni prostorski dokumentaciji za gradnjo garaž in objektov kulturne dejavnosti. Izvršni svet je na podlagi tega ugotovil, da se ugotovi družbeni interes za odkup objekta in zemljišča na Levstikovi 9. Izhodiščna cena za m2 neto stanovanjske površine v stolpiču S-9 Izvršni svet je na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti na seji obravnaval izhodiščno ceno za m2 netto stanovanjske površine stanovanj v stolpiču S-9 na Rozmanovem trgu. Iz predloga stanovanjske skupnosti izhaja, daje ta cena po predhodnih izračunih usklajena z GIP Betonom Zasavje, Zagorje ob Savi, ki kot investitor gradi prej omenjeni objekt. Izhodiščno ceno zajemajo: - proizvodna cena 5.965,30 din na m2 - odvisni stroški 776,36 din m2 - odškodnine za zemljišče 62,56 din m2 - zaklonišče 459,07 din m2 kar znaša skupaj prodajna cena za m2 netto stanovanjske površine 7.26329 din. Delovodska šok strojne stroke pri delavski univerzi Litija Izvršni svet je na predlog delavske univerze ugotovil, da v skladu z družbenim dogovorom o razvojnih perspektivah občine Litija za obdobje 1976-80 obstojajo pogoji za delovanje delo-vodske šole strojne stroke pri DU Litija. Glede na razvoj kovinsko-predelovalne industrije na območju občine Litija je tovrstno izobraževanje nujno in v skladu s potrebami združenega dela. Zato je izvršni svet dal soglasje za dislocirano enoto delovodske šole strojne stroke, katere matična šola je Avtomehanični in kovinarski šolski center v Mariboru. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje Po sedanji organizaciji samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje je na območju občine Litija organizirana le samoupravna enota samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Po samoupravnem sporazumu, ki ga je obravnaval izvršni svet, pa se predvideva popolna reorganizacija sedanje organiziranosti skupnosti za zaposlovanje, katere cilj je, da se v občinah ustanovijo občinske skupnosti za zaposlovanje, ki bodo imele status pravne osebe, svoje organe in službe. Te skupnosti pa kot določa samoupravni sporazum se bodo lahko dogovorile, da se posamezne naloge zaradi kvalitete in racionalnosti opravljajo na ravni medobčinske skupnosti, katere ustanovitev predvideva sporazum. DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegacija Predilnice Litija je vprašala, ali bodo lahko v prihodnje kandidati opravljali vozniške upite v Litiji glede na urejeno križišče s semaforjem. ODGOVOR: Po določilih zakona o varnosti v cestnem prometu je pooblaščen republiški sekretariat, da določi izpitne centre in komisije za opravljanje vozniških izpitov kategorije A, B, C in D. Območje naše občine spada pod izpitni center Zasavje, ki je v Trbovljah. Težišče sekretariata je, da bi bile komisije čimbolj strokovne, ter da se s to dejavnostjo ukvarjajo profesionalno. Skupščina občine si prizadeva, da bi tudi praktični deli izpitov bili v Litiji, kamor bi prišla komisija iz Trbovelj. Toda s postavitvijo semaforja še niso podani vsi pogoji. Morali bomo urediti še drugi prometni režim v Litiji, v sodelovanju s Komunalno skup-ostjo, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Težko je določiti datum, kdaj bodo izpolnjeni vsi pogoji. Delegat KS Primskovo je vprašal, zakaj se odpisuje davek oz. prizna davčne olajšave za nakup kmetijskih strojev šele, če kmet letno investira preko 40.000 dinarjev. ODGOVOR: Olajšave, ki se priznavajo zavezancem za davek na dohodek od kmetijske dejavnosti, ureja 10. člen odloka o davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 29/75, 4/77,24/77 in 9/78). Tako se zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v nakup kmetijske mehanizacije oz. v preusmeritev in preureditev gospodarskih objektov, prizna posebna olajšava, ki znaša 60 % vloženih sredstev, kar pa ne more presegati 4-letne odmere davčnih obveznosti. Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji mora priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Tovrstna posebna olajšava pa se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, ki pa jim ni glavni poklic, le da se pri priznavanju olajšav zahteva izpolnjevanje določenih pogojev. Takšnim zavezancem se olajšava prizna, če vlagajo sredstva: - v gradnjo hlevov z najmanj 25 stojišči; - v gradnjo kokošnjakov za nad 500 nesnic ali 3000 brojlerjev, - v gradnjo prašičjih hlevov z najmanj 50 stojišči, - v nabavo kmetijskih strojev v vrednosti najmanj 45.000 din. S tem da priznamo olajšavo, ne sme presegati triletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Pri reševanju vlog komisija upošteva vsa dokazila ne glede na leto nabave oziroma vlaganj. (.Dalje na 6. strani) 99999^ 99999 ^99996 (Nadaljevanje s 5. strani) Delegacija Lesne industrije Litija je vprašala, ali je mogoče, da bi kmetje in upokojenci, ki so vpisali posojilo za ceste v krajevnih skupnostih, končno le dobili obveznice? ODGOVOR: Sredstva vpisanega posojila za ceste, ki so ga občani vpisali v krajevnih skupnostih, so se zbirala na dva načina, in sicer: — neposredno preko štabov, ki so bili formirani vKS, — za večino upokojencev pa je vpisano posojilo odtegovala skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri izplačevanju pokojnin. V primeru, ko so se sredstva zbirala neposredno pri štabih KS so bili štabi dolžni dvigniti tudi obveznice in jih razdeliti med vpisnike. Občinski štab je v ta namen izdelal posebno navodilo in obrazec naročilnice ter ga posredoval vsem štabom v KS. Za vpisnike, ki jim je bilo vpisano posojilo odtegnjeno pri pokojninah, pa je dviganje obveznic prevzel občinski štab. Na osnovi potrdil o vplačilu, ki jih je občinskemu štabu posredovala Skupnost za ceste Slovenije, se je ugotovilo, da odtegovani zneski niso zaokroženi in je zato razdeljevanje obveznic otežkočeno. Zato seje štab odločil, da se s skupno naročilnico dvignejo obveznice II. in III. serije ter se istočasno razdelijo vpisnikom. V času, ko je bilo delegatsko vprašanje postavljeno, so se obveznice že delile vpisnikom, in sicer: - za vpisnike upokojence iz KS Litija - levi breg na Ljubljanski banki v Litiji (deli tov. Zarnikova), - za vpisnike upokojence iz KS Litija - desni breg — obveznice deli tov. Muzga Lado, - za vpisnike upokojence iz KS Šmartno deli obveznice tov. Nada Pintar. IZ DELA SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti so se sestale 1. in 2. junija na prvih sejah v tem mandatnem obdobju. Konstituirale so se: izobraževalna, kulturna, telesnokultur-na, raziskovalna, skupnost otroškega varstva in socialnega skrbstva,, tako da so na prvi seji Izvolile predsednika skupščine ter namestnike, predsednike zborov uporabnikov in izvajalcev, predsednike, namestnike in člane izvršnih odborov, stalnih komisij ter ostala delovna telesa pri posameznih skupščinah. Skupščine so obravnavale poročilo o delu v preteklem obdobju s strani predsednikov skupščin. Kot pomembno točko dnevnega reda so skupščine sprejele poročilo o oblikovanju programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1978 in izračun prispevnih stopenj začasod 1. j uliju do 31. decembra 1978 in s tem v zvezi spremembe dopolnilnih SIS k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za leto J978 zaradi uskladitve (zmanjšanja) programov glede na predhodne predloge. Prispevne stopnje iz bruto OD od 1. julija do 31. decembra 1978 bodo znašale skupaj 30,55, od tega za občinske programe 9,21 %, za skupne programe v SRS 0,79%, za pokojninsko invalidsko zavarovanje 10,60%, za zdravstveno zavarovanje 7,21 % ter za zvezo skupnosti otroškega varstva 2,74 %.. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Vrtec v Graški Dobravi Projekti za gradnjo vrtca so že izdelani. Vrtec na Graški Dobravi bo centralni vrtec, kar pomeni, da bo v njem: — centralna kuhinja kapacitete 600 obrokov in možnost za pripravo hrane za dojenčke, — upravni prostori, — dva oddelka jasli, — pet oddelkov za starost od drugega do sedmega leta. Gradnja vrtca je locirana na zemljišču med Marokovo potjo, Ulico 25. maja (montažnim naseljem) in kolovozno potjo, ki vodi od „Ma-teta' - Vrhovca proti Grošlju. Vrtec sestavljajo štirje objekti, od katerih je objekt, v katerem sta oddelka z jaslimi in gospo-darsko-upravni prostori v isti liniji, dočim sta ostala dva, eden z leve, drugi pa z desne strani povezana s hodniki z ostalima dvema objektoma. Arhitektura objektov je prilagojena urbanističnim smernicam in se v celoti vključuje v okolje. Vse zunanje površine bodo urejene in opremljene z igrali. PRIČETEK GRADNJE JE PREDVIDEN V MESECU JULIJU 1978. Postopek za zbiranje najugodnejšega ponudnika je v teku, rok za oddajo ponudb je 20. junij 1978. Predvideno je, da bo gradnja trajala 240 koledarskih dni. Gradnja prizidka Kljub slabemu vremenu dela pri gradnji prizidka in telovadnice k osnovni šoli Gabrovka v izmeri cca 1600 m2 dobro napredujejo. Izvaja- lec zagotavlja, da bo objekt izročil svojemu namenu, v 240 koledarskih dneh od podpisa pogodbe. Se je gradnja pričela? Taka in podobna vprašanja so med občani zelo pogosta. Na zadnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bilo vprašanje glede gradnje zdravstvenega doma postavljeno tudi od strani delegata iz Predilnice Litija. To potrjuje dejstvo, da se občani zanimajo za izvajanje sprejetih načrtov in nujnost izgradnje objektov kot je zdravstveni dom. Gradnja zdravstvenega doma se je pričela, izvajalec del je TOZD „Gradmetal" Litija - v okviru GIP Beton Zasavje, Zagorje. Rok izgradnje je 420 koledarskih dni od dneva podpisa pogodbe. Oddana so gradbena, obrtniška, inštalacijska dela in dela na zunanji ureditvi; vrednost teh del je 58,100.000 din. Kaj je z vrtcem »Kekec« ob Ponoviški cesti? Objekt je resnično v izredno slabem stanju. Potrebe po novih mestih v vrtcih pa se iz dneva v dan večajo. Letos čaka na sprejem v vrtce preko 100 otrok. Zato je nujno strokovno proučiti, kako izboljšati delovne pogoje v vrtcu „Kekec", saj ni mogoče, da bi ob tako velikih potrebah ta vrtec enostavno zaprli. Tudi organizacije združenega dela so pripravljene dodatno namensko prispevati sredstva za čimprejšnjo sanacijo. O tej problematiki je tekla razprava tudi na aktivu gospodarstvenikov. Dobro in organizirano varstvo otrok je tudi eden izmed elementov, ki vpliva na produktivnost dela. Pri vsem tem pa bomo morali razmisliti tudi o organizaciji popoldanskega varstva otrok in se tako čimbolj prilagajati potrebam in željam neposrednih proizvajalcev, katerih delo je vezano na izmenski termin. Adaptacija dvorane Ugotovljeno je, da je adaptacija sindikalne Litiji. Pa tudi, ko bi bil le-ta zgrajen, je taka dvorane nujna, saj ni pričakovati, da bi se do dvorana, kot je z vsemi pripadajočimi prostori leta 1980 odločili za gradnjo kulturnega doma v predvidena po projektu za adaptacijo, Litiji potrebna Projekti za adaptacijo so izdelani; ponudbe za oddajo del se že zbirajo. Da bi lahko pričeli z deli, je potrebno zagotoviti kreditna sredstva banke, o tem pa potekajo razgo- vori. Želja je, da bi bili razgovori uspešni ter da se prične z adaptacijskim delom. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN IZ DELA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI S 1. 6. 1978 se je samoupravno reorganizirala stanovanjska skupnost. Odslej bo skupščina dvodomna, ker jo bosta sestavljala zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, medtem ko bodo samoupravne enote izgubile status pravnih oseb. V tem letu bo dodeljenih 25 novih stanovanj prosilcem, ki so uvrščeni na prednostno listo samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Pet prosilcev seje že preselilo v dograjeno stanovanjsko stolpnico na Rozmanovem trgu, preostalih 20 pa čaka na dograditev novega stolpiča, ki bo vseljiv predvidoma v avgustu tega leta, skupno je bilo uvrščenih 35 prosilcev na prednostno listo. Samoupravna enota za kreditiranje je na zboru delegatov sprejela sklep o delitvi kreditov za graditev stanovanj. Skupaj je bilo za leto 1978 razdeljenih 4.149.000 dinarjev kreditnih sredstev, od tega je 6 TOZD prejelo 3.419.000 din, 12 individualnih prosilcev pa 730.000 din. V skladu stanovanjskih hiš je vnesena tudi hiša v Koških Poljanah 3 (na sliki), ki čaka na odločitev skupščine o nadaljnji usodi. V poštev pridejo naslednje variante: - celotna obnovitev, - prodaja ali - porušitev SKUPNA KOMISLTA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV OBČINE LITIJA RAZPISUJE v soglasju s samoupravnimi organi organizacij združenega dela občine Litija A.KADROVSKE ŠTIPENDIJE IN PROSTA UČNA MESTA za učence in študente srednjih, višjih in visokih šol v šolskem letu 1978/79, Štipendije so bile objavljene v časopisu DELO dne 17. 5.1978. OZD, TOZD, ki razpisuje število učna kadrovske mesta štipendije poklic Predilnica Litija Predilnica Litija SGP Slovenjjaceste, IAK SGP Slovenijaceste, IAK SGP Slovenijaceste, IAK SGP Slovenijaceste, IAK Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija Mesarija in prek. Litija Mesarija in prek. Litija Mesarija in prek. Litija IUV, TOZD Usnjarna IUV, TOZD Usnjarna IUV, TOZD Usnjarna IUV, TOZD Usnjarna Mizarstvo Litija Mercator Ljubljana Centromerkur Litija Kmetijska zadruga Litija Emona, Maloprodaja Litija Gostinsko podjetje Litija Gostinsko podjetje Litija GIP Beton, TOZD Gradmetal GIP Beton, TOZD Gradmetal GIP Beton, TOZD Gradmetal GIP Beton, TOZD Gradmetal GIP Beton, TOZD Gradmetal GIP Beton, TOZD Gradmetal GIP Beton, TOZD Gradmetal Litija Litija Litija Litija Litija Litija Litija 2 strojni ključavničar 4 ekonomski tehnik 2 elektrikar 6 ključavničar 1 strugar 1 dipl. ekonomist 20 strojni mizar 2 ključavničar 1 elektromehanik 1 ekonomski tehnik 2 lesarski tehnik 1 lesarski inženir 1 mesar klavec 1 mesar sekač 1 mesarski tehnik 20 krznarski krojač 3 kemijski tehnik 4 usnjarski tehnik . 1 dipl. inž. kemije 4 splošni mizar 7 prodajalec 3 prodajalec 1 prodajalec 1 prodajalec 2 natakar 3 kuhar 5 zidar 5 tesar 5 strojni ključavničar 1 vodovodni instalater 1 monter ogrevalnih nap 1 slikopleskarstvo 1 gradbeni tehnik Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslove razpisovalcev štipendij najkasneje do 30. 6. 1978. Kandidati za učna mesta naj se čim prej zglasijo pri pristojnih kadrovskih službah zaradi sklenitve učnih razmerij. B. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1978/79. Razpisni pogoji so bili objavljeni včasopisu DELO dne 25. 5. 1978. Ob izpolnjenih pogojih bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij prosilci, ki se odločajo za poklice, ki so v občini Litija opredeljeni kot prednostni. Ti poklici so: 1. Na srednji stopnji: - ključavničar, strugar, orodjar, kovinar, obratni elektrikar, elektroinstalater, strojni mizar, zidar, kuhar, natakar, mizar, krznarski krojač - gradbeni tehnik, ekonomski tehnik, kemijski tehnik, lesarski tehnik, medicinska sestra, strojni tehnik. 2. Na višji stopnji: - ing. gradbeništva, ing. lesarstva, višja medicinska sestra, varnostni inženir, ekonomist, pravnik 3. Na visoki stopnji: - dipl: inž. gradbeništva, dipl. inž. lesarstva, dipl. pravnik, dipl. ekonomist. Kandidati pod B naj oddajo prijave z zahtevanimi dokazili najkasneje do 15. 8. 1978 na naslov: Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Enota Litija, 61270 Litija, Ponoviška 3, kjer lahko dobijo tudi dodatna pojasnila. KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Obrat Kovinarske Krško na Dolah Krajani Dol si že dolgo časa prizadevajo za razvoj svoje krajevne skupnosti. Tako so že veliko sredstev med drugim vložili v izboljšanje prometnih zvez in napredek svojega kraja. Na pobudo krajevne skupnosti pa so se pričeli tudi razgovori s Kmetijsko zadrugo Ga brovka Dole, skupščino občine in Kovinarsko Krško o organiziranju obrata na Dolah. Zbor delovnih ljudi Kovinarske je že razpravljal o tem in sprejel ustrezni sklep. Tako je prišlo do uresničevanja dolgoletne želje krajanov Dol. Izdelane so že prve osnove investicijsko tehnične dokumentacije novega obrata na Dolah. Obrat bo v prvi fazi zaposloval okoli 25-30 ljudi, proizvajal pa bo razne dele za asfaltne baze in jeklene konstrukcije. Predvidena so tudi še potrebna sredstva za usposobitev zgradbe in nabavo potrebnih strojev, ki so izbrani tako, da bodo lahko uporabljeni za proizvodnjo po razširitvi obrata. Predvidoma naj bi se proizvodnja na Dolah pričela že konec tega leta. Obrat na Dolah bo s svojo proizvodnjo dopolnjeval obstoječi program Kovinarske, ki že sedaj ne razpolaga z zadostnimi kapacitetami, ki bi pokrile povpraševanje po njenih izdelkih. V drugi fazi paje predvideno, da se bo proizvodni program bodočega obrata razširil in dopolnil ter bo v končni fazi zaposloval 90-100 ljudi ter tako predstavljal zaključno ekonomsko, organizacijsko in tehnološko celoto. Nedvomno ima ustanovitev novega obrata velik pomen pri zmanjšanju razlik v razvitosti krajevnih skupnosti. Pri tem pa je še posebej potrebno poudariti veliko aktivnost in zavzetost krajevne skupnosti Dole za napredek in razvoj svojega območja. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V Zavrsniku 90 % ZA 11. junija je bil v Zavrstniku izveden referendum za modernizacijo ceste skozi naselje. Občani Zavrstnika so se glasovanja množično udeležili in glasovali ZA 2 % samoprispevek kar 90,1 %. Samoprispevek so občani uvedli za dobo 5 iet. Z zbranimi sredstvi od samoprispevka, sredstev Rep. skupnosti za ceste in s sredstvi Samoupravne komunalne skupnosti Litija, bodo občani modernizirali (asfaltirah) naslednje cestne odseke: 1. od Kolejaka do Turenška (1,5 km) 2. od Kolejaka do Jančarja (400 m) 3. odcep od republ. ceste do križišča do mostu proti Grmačam (300 m) Vrednost vseh del bo 290 mihjonov S din. Od tega bodo občani s samoprispevkom zbrali približno 80 milijonov S din, Republiška skupnost za ceste bo prispevala 180 milijonov S din, občinska komunalna skupnost pa 30 mihjonov S din. Z izredno uspešno izglasovanim samoprispevkom so občani Zavrstnika izkazali tudi svojo visoko družbeno zavest in pripravljenost. Sicer pa so se pred leti Zavrstničani že izkazali pri gradnji vodovoda in elektrifikaciji naselja in bili med prvimi, ki so s svojimi sredstvi pričeli urejati svoje skupne probleme. Prav zaradi teh dejstev lahko zagotovo pričakujemo, da bodo občani Zavrstnika tudi - doslej njihovo največjo akcijo - uspešno zaključili. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA ŠTANGA Bolje urejeno pokopališče O problematiki izvajanja te naloge so razpravljali svet krajevne skupnosti, zbor delegatov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše krajevne skupnosti. Sprejeli so stališče, da morajo občani za čiščenje in urejanje pokopališča prispevati grobarino, ki se računa od groba in znaša v letu 1977 30 din, v letu 1978 pa 40 din. Predstavniki organov krajevne skupnosti so v razpravi tudi opozorili na malomaren odnos nekaterih naših krajanov, ki pri urejanju grobov svojih sorodnikov ne odlagajo smeti na prostor, ki je tem smetem tudi namenjen. Nekateri občani pa posvečajo tudi premalo pozornosti grobovom svojih umrlih sorodnikov, zato bi bilo prav, da vsaj enkrat letno opravijo tudi to svojo dolžnost in tako pokažejo svojo ljubezen do umrlih svojcev. Končina Zvone Nekateri posamezniki še vedno odlagajo odpadke kar za poko je temu namenjen (Foto: Matic Malenšek) pališkim zidom, ne pa na prostor, ki Brez zavor in znanja Dne 6/5-1978 je D. M. vozila kolo z motorjem po cesti iz Besnice proti Litiji. Ko je pripeljala v Stan-garske Poljane, je prišel med prednje kolo in blatnik kamen in tako onemogočil vrtenje tega kolesa. Voznica je z vozilom padla po cesti in se pri tem lažje telesno poškodo- vala. Prva pomoč ji je bila nudena v ZD Litija, nato pa je bila odpeljana v ljubljansko bolnišnico. Ugotovilo se je, da je bilo kolo na motor brez prednje zavore, voznica pa tudi nima potrdila o znanju cestno prometnih predpisov. Po levi v smrt Dne 9/5-1978 ob 6. uri je G. I. vozil . osebni avtomobil iz smeri Smartna proti Gabrovki. Ko je pripeljal v Malo Kostrevnico, v blagi desni ovinek pri hiši št. 14, mu je nasproti pripeljal po levi strani ceste K. M. z motornim kolesom znamke MZ in se zaletel v prednji levi del že stoječega avtomobila. Trčenje motorista v osebni avtomobil je bilo tako silovito, da je K. M. vrglo preko strehe osebnega avtomobila. ga odbilo v desno, kjer je obležal v obcestnem odtočnem kanalu v globoki nezavesti, motorno kolo pa Je drselo naprej še 20,70 m in obležalo zunaj ceste. Hudo ponesrečeni motorist k. M. je bil z rešilnim avtomobilom odpeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je še istega dne ob 17. uri poškodbam podlegel. Materialna škoda na obeh vozilih se ceni na pribl. 23.000,00 din. Smrtna nesreča na Zasavski cesti Smrtno žrtev je terjala tudi prometna nesreča, ki se je zgodila istega dne ob 9,10 uri na cesti II. reda Litija-Zagorje. D. V. je vozil tovorni avtomobil proti Litiji. Koje pripeljal v Litijo, je pri naselju Jeza dohiteval mopedista B. J. Neposredno pred križiščem, ki vodi v naselje Ježa, je voznik tovornjaka začel prehitevati mopedista, prav-tako pa seje mopedist takrat začel z mopedom pomikati v levo na zaznamovani pas za zavijanje v levo. Že med prehitevanjem je voznik tovornjaka, ki je vozil precej hitro, opazil, da se mopedist pomika v levo, zato se je tudi on pomikal v levo, vendar je mopedista, kljub temu zadel z zadnjim delom prednjega desnega blatnika. Mopedist je nato podrsal po rezervoarju za gorivo, nakar ga je od zadaj udarilo se zadnje desno kolo tovornjaka in ga z mopedom zbilo po cestišču v smeri vožnje, na desno polovico cestišča. Mopedista je vrglo 22,80 m naprej od kritične točketrčenja in je obležal mrtev na cestišču, moped pa je drsel po vozišču še 17 m v smeri vožnje. Tovornjak je potem od kraja trčenja vozil še 53,80 m naprej, kjer ga je zaradi razsutega gramoza pri odcepu iz cestišča, obrnilo pravokotno na cestišče in se je tako ustavil ob robu cestišča šele takrat, ko so se mu kolesa zarila v zemljo. Kraj nesreče si je ogledala tudi preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani B. H. Nastala materialna škoda na mopedu se ceni za pribl. na 2000,00 din. Pretepači se bodo hladili v zaporu Zaradi raznih kršitev Ztkona o ljev, od tega kar 12 pretepacev, za prekrških zoper JRM, je bilo sodni- katere je po zakonu zagrožena za-ku za prekrške prijavljenih 43 kršite- porna kazen. Ni hotel ustaviti Ovinka ni obvladal Dne 10/5-1978 ob 12,50 uri, je R. B. vozil osebni avtomobil iz Litije proti Ljubljani. Koje pripeljal v kraj Vernek v ostri levi ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik tovornjaka S. Š. in vozili sta se v ovinku srečali normalno. Po približno 10 metrih od kraja srečanja pa voznik osebnega avtomobila ni mogel izpe- ljati ovinka ter je vozil naravnost in tako trčil s prednjim desnim delom vozila v betonsko mostno ograjo na desni strani ceste v smeri vožnje. Pri nesreči se je lažje telesno poškodovala sopotnica v os. avtomobilu R. A, medtem ko se materialna škoda na vozilu ceni za cca 50.000,00 din. Dne 20/5-1978 je P. D. vozila osebni avtomobil iz Gabrovkejjroti Litiji. Ko je pripeljala v Moravče pri Gabrovki, -je v oster _levi ovinek vozila po sredini cestišča. Takrat ji je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Z lOlpravilno posvoji desni strani vozišča. _ Ko je P. D. opazila nasproti vozeči avtomobil, se je s svojim vozilom umaknila v desno, vendar jo je zaradi nepri- merne hitrosti v ovinku zaneslo izven cestišča. Pri zanašanju je s prednjim delom vozila trčila v rob stanovanjske hiše na desni strani ceste, od koder je vozilo potem vrglo k cesti, tako da je obstalo naslonjeno na hišo pod kotom 45°. Voznica P. D. je bila zaradi poškodb odpeljana v ljubljansko bolnišnico, materialna škoda na vozilu pa znaša pribl. 15.000,00 din. Množica brez izpitov Po hudi prometni nesreči na Zasavski cesti Pri kontroli prometa smo dobili 4 voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, enemu vozniku pa je bilo na kraju tudi vzeto vozniško dovoljenje. Na vožnji z motornimi vozili smo dobili tudi 24 voznikov, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja in 22 voznikov, ki še niso opravili preizkusa znanja iz cestno prometnih predpisov in so vozili kolo na motor brez potrdila. Zaradi kaznivega dejanja ogrožanje javnega prometa, je bil na OJT Ljubljana prijavljen P. F. Imenovanega je 27/4-1978 ob 22,10 uri pri odceptu ceste za Tenetiše z rdečo lučjo ustavljal miličnik. P. F. je pri ustavljanju najprej zmanjšal hitrost, dal desni smerokaz in dajal videz, da bo ustavil. Očitno se je takoj nato premislil, saj se je spomnil, da nima Prehitro se ne pride daleč vozniškega dovoljenja, zato je naglo povečal hitrost in vozil naravnost proti miličniku. Miličnik je zadnji trenutek odskoči! in pri tem zadel z akumulatorsko svetilko za ustavljanje v vetrobransko steklo osebnega avtomobila, ki je počilo, svetilka pa je padla na cesto in se razbila. Zabodel ga je Dne 21/5-1978 je ob 14. uri prišel na Kegljišče vinjeni H. M. Pri točilni mizi je zahteval kavo in ker z njo ni bil takoj postrežen, je začel sitnariti in se nedostojno vesti. Na to ga je opozoril občan P. A. To je H. M. tako razjezilo, da je P. A. povabil pred Kegljišče, kjer sta se sprva nekoliko boksala, potem paje H. M. iz žepa suknjiča potegnil velik kuhinjski nož in z njim dvakrat zabodel P. A. v trebuh. Zaradi posebno hude telesne poškodbe je bil P. A. takoj z rešilnim avtomobilom odpeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil operiran. H. M. je po dejanju hladnokrvno odšel domov, kjer so ga tudi dobili in naslednji dan s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, kije zanj odredil pripor. V zaporu se bo hladil Dne 14/5-1978 se je okoli 15. ure v slaščičarni v Litiji nasilno obnašal O. F., se pretep aval in razbijal. Ko se je zadeva že nekoliko pomirila, je v lokal prišel občan T. H., si naročil kavo in jo mirno pil stoje pri strežnem pultu. Takrat je prišel do njega O. F. in ga brez vsakega vzroka naglo in močno udaril s pestjo v grlo od spredaj. Udarec je bil tako močan, da T. H. ni mogel več govoriti,' saj je imel močno poškodovane glasilke. T. H. je bil z rešilnim avtomobilom odpeljan v ljubljansko bolnišnico, medtem ko se bo O. F. za svoj „podvig" ponovno zagovarjal pred sodiščem. NOVICE IZ KULTURE OBVESTILO CIVILNIM INVAUDOM VOJNE MEDOBČINSKO DRUŠTVO CIVILNIH INVALIDOV VOJNE Ljubljana, Celovška SO obvešča vse civilne invalide vojne na območja ljubljanske regije, da je v Uradnem listu SRS št. 8 z dne 8. aprila 1978 ušel ZAKON O CIVILNIH INVALIDIH VOJNE. Upoštevaje to dejstvo, pozivamo vse civilne invalide vojne, ki smatrajo, da bi lahko na osnovi omenjenega Zakona uživali posebne oblike varstva, naj pošljejo svoje vloge na občine m sicer Upravnim organom, ki so pristojni za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov. Istočasno naj se omenjeni prosilci oglasijo pri svojem Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne, Celovška 50 Ljubljana. Posebej opozarjamo osebe, ki so zaradi vojnih dogodkov utrpele trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ah' psihične poškodbe ali bolezni, oziroma njenega poslabšanja, da je rok za vložitev zahtevkov po že omenjenem Zakonu ponovno odprt. MGDCIV Ljubljana OBRTNA DELAVNICA FRE-LIH ANTON Sava n.h. pri Litiji montiranje centralnih kurjav IMA PROSTO UČNO MESTO ZA POKLIC MONTER CENTRALNIH KURJAV Pogoji: končana osnovna šola, veselje do poklica Skromno dekle iz bližine Dol pri Litiji išče SOBO oz. prenočišče v Litiji ali Šmartnem, ker bi se rado izučilo za poklic kro-jačice v Litiji. Pripravljena je tudi pomagati pri raznih gospodinjskih delih. Kdor je pripravljen pomagati, naj javi v uredništvo Glasila občanov. Osnovna šola „Lojze Hostnik-Jovo" Gabrovka proda peč za centralno kurjavo na premog. Je rabljena in odlično ohranjena z vsem dodatnim priborom ter črpalkami. Moški pevski zbor Lipa iz Litije vabi k sodelovanju nove člane. Vse, ki imajo veselje do petja, vabimo, da se nam pridružijo in se zglasijo pri tajniku Malenšek Maticu v Predilnico Litija, tel. 88-411. ife!?Jo občanov Ustanovite)]: Občinska konferenca. Socialistične zveze delovnega Sudstva Litija. Ureja uredniški odJ»r: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca. JLebinjier, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Mofzelj, Karto Lemut in Miro Vidie. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljubhanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na *> m. Bogata igralska sezona — Letošnja kulturna„sezona je bila bogata ne le na glasbenem področju (občinska revna v Jevnici), marveč tudi na dramatskem. S celovečernimi igrami so se predstavile skupine na Dolah, Vačah, Polsniku, v Gabrovki in Veliki Kostrevnici, z dramsko dejavnostjo pa so se ukvarjali se v Jevnici, Veliki Štangi, Jablanici ter Javorju. V prihodnji sezoni naj bi se vse delujoče dramske skupine srečale na občinski reviji. V tednu RK dve prireditvi — V tednu Rdečega križa, ki je letos potekal od_ 7. do 14. maja, sta bili v litijski sindikalni dvorani na Stavbah dve prireditvi: za učence prvih razredov, ki so letos postali podmladkarji RK, je ljubljansko Mladinsko gledališče uprizorilo dva recitala otroške poezije (Levstikovo „Najdihojco" ter Zajčevo „Abecedarijo"), na osrednji občinski proslavi pa se je s celovečernim koncertom predstavil Študentski oktet iz Ljubljane. Operni koncert — Zanimivo uro glasbene vzgoje so doživeli učenci višjih razredov Šmarske osemletke, ko sta jih obiskala solista ljubljanske Opere altistka Milka Evtimova ter tenorist Simeon Gugulovski. Ob spremljavi pianistke Zdenke Cudnove sta izvajala samospeve domačih in tujih skladateljev ter najbolj priljubljene operne arye. Seznanila sta jih tudi z dosedanjim razvojem svoje umetniške poti, z načrti, željami in zahtevami, ki jih postavlja poklic opernega solista. Prva revija uspela — Sredi maja je bila v Trbovljah prva revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo je organizirata. Zasavska pevska skupnost. Nastopilo je deset zborov s skoraj 600 pevci. Iz naše občine so se predstavili trije zbori s 176 pevci in pevkami: otroški zbor iz Gabrovke (Matija Pačnik), mladinski zbor iz Litije (Darinka Slimšek) ter mladinski zbor šmarske osemletke (Marjana Kralj). Priprava na jubilej — Na občnem zboru so pevci šmarskega „Zvona" ugotovili, da v minuli sezoni niso veliko napredovali, čeprav so imeli 12 javnih nastopov. Vaje so potekale le enkrat tedensko, in so bile, razen pred nastopi, slabo obiskane. V prihodnjem letu bo zbor praznoval devetdesetletnico svojega dela. na kar se želi še posebej pripraviti. Člani novega odbora, ki ga vodi Tone Tomažic, si bodo prizadevali, da bi jeseni pridobili nekaj novih pevcev, v zimskih mesecih pa naj bi imeli vaje dvakrat tedensko. Področne športne igre Litija 1978 Pozdravljeni na področnih športnih igrah - Litija 78. S temi besedami smo pričakali in pozdravili 163 otrok iz 9 različnih krajev ljubljanske regije (Zagorja, Trbovelj, Hrastnjka, Kočevja, Grosuplja, Šentvida pri Stični, Ljubljane, Homca in Vrhnike). Športne igre učencev posebnih šol so zaživele pred 10. leti. Iz leta v leto postajajo tradicionalna manifestacija naših pionirjev v javnosti,in s tem se približujemo enemu od glavnih ciljev teh iger - vključevanju naše mladine v širše okolje. Učenci posebnih šol naj bi se tudi na športnem polju zbližali s svojimi vrstniki iz drugih osnovnih šol, s katerimi bodo kasneje skupaj živeli in delali. Čeravno naša šola in sploh Litija nima pogojev za vse zvrsti športa (npr. atletika) smo morali prevzeti področne športne igre ljubljanske regije. Ob tej nalogi smo se šele močno zavedali, kako vse prepočasi rastejo objekti za šport in rekreacijo. Bilo je mnogo priprav, dela in skrbi. Za pomoč smo prosili vse delovne organizacije v Litiji in rade so nam pomagale. V zahvalo smo reklamirali njihove izdelke in naredili reklamne table. Najbolj veseli pa smo bili, daje bil naš pokrovitelj predsednik občine Litja - Jože Dernovšek. Tudi učenci so se že vse leto skrbno pripravljah' na ta dan - 20. maj. Tu mu je dana priložnost, da lahko prav na tem področju doseže lepe uspehe in doživlja lastno vrednost. Dan nam je bil naklonjen. V prerojenem pomladanskem dnevu, ki je bil vzpodbuda k tekmovanju, so učenci pomerili svoje telesne zmogljivosti in spretnosti. Pomerili so se v naslednjih disciplinah: - atletika (tek na 60 m, kros, skok v višino, met (žogice) - športne igre (nogomet in rokomet). Učenci naše šole so sodelovali v vseh disciplinah, razen v skoku v višino. Dosegli so tudi lepa mesta. Najbolje pa seje uvrstila ekipa rokometa. Osvojile so prvp mesto in pokal, ter „vizo" za polfinale, kjer se bodo borile za finale oziroma za 10. republiške igre. - Čeprav smo bili prvič organizatorji večje športne manifestacije, se lahko pohvalimo, kar potrjuje zadovoljstvo tekmovalcev in spremljevalcev ob odhodu iz Litije. MOJCA Iz mnogih krajev so se zbrali OŠ Dušan Kveder-Tomaž Litija objavlja vpis učencev v 7. in 8. razred, ki bo 30. junija 1978 od 12. do 16. ure v tajništvu šole na Graški Dobravi (Bevkova 3). Vpišejo se lahko vsi tisti delavci, ki imajo končan 6. ali 7. razred osnovne šole in so stari nad 17 let. Pri vpisu predložite naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo o končanem razredu 2. izpisek iz rojstne matične knjige Pri vpisu izpolni vsak učenec še prijavo za vpis, ki mora biti kolkovana s kolekom 2 din. Trije gledališki obiski - V drugi polovici maja je SKD „Zvonček" iz Šmartna organiziralo tri obiske v ljubljanskih poklicnih gledališčih: člani literarnega krožka so siv Drami ogledali burko s petjem „Talisman", dijakinje krznarske šole v Šentjakobskem gledališču komedijo „Hotel svobodne menjave", odrasli pa v Operi balet »Labodje jezero". Razstava in koncert .— V petek, 19. maja, je bil v povsem zasedeni Valvazorjevi knjižnici na Bogenšperku instrumentalni koncert, ki so ga izvajali zdravniški godalni kvartet ter dva tria - vsi iz Ljubljane. Po prireditvi so odprli razstavo fotografu' arhitektke Marije Cerar. Delovno srečanje — Zadnjo soboto v maju so se srečali na gradu Bogenšperku člani likovnih skupin Petra Lobode iz Domžal ter Relika iz Trbovelj; sestavljajo ju delavci, rudarji, kovinarji, učenci, uslužbenci ter upokojenci. Dela, ki so jih ta dan izdelali v slikovitem okolju, so se isti dan razstavili. Obiskovalci, ki niso mogli prisostvovati otvoritvi, so sijih lahko ogledali do 11. junija. KOŠARKA Zaključeno je občinsko prvenstvo šolskih športnih društev v košarki. V tekmovanju je sodelovalo 10 ekip iz treh šol, razdeljenih v skupino mlajših in starejših pionirjev. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Košarkarskega kluba Litija. Rezultati: Mlajši pionirji I. kolo Šmartno 6 : Šmartno 5 Litija 6 : Litija 5 Dole — proste 42:11 /23:8/ 35:8 /18:4/ II. kolo Litija 5 : Šmartno 6 Litija 6 : Dole Šmartno — prosto III. kolo Šmartno 6 : Dole Litija 5 : Šmartno 5 Litija 6 : prosta IV. kolo Litja 5 : Dole Litija 6 : Šmartno S Šmartno 6 : prosto V. kolo Litija 6 : Šmartno 6 Šmartno S : Dole Litija 5 : prosto Vrstni red: * 1. Dole 2. Šmartno 3. Litija 4. Litija 5. Šmartno Najboljši strelci: Kotar - 49, Fele - 45, Koprivnikar - 30, Maček, Pavliha 24, Zupan - 23, Ulčar, Cirkvencič 18. Starejši pionirji: I. kolo Šmartno 8 : Šmartno 7 Litija 8 : Litija 7 Dole — prosto II. kolo Litija 7 : Šmartno 8 Litija 8 : Dole Šmartno 7 : prosto III. kolo Šmartno 8 : Dole Litjja 7 : Šmartno 7 Litija 8 : prosto IV. kolo Litjja 7 : Dole Litija 8 : Šmartno 7 Šmartno 8 : prosto V. kolo Litija 8 : Šmartno 8 Šmartno 7 : Dole Litija 7 : prosto Vrstni red: 1. Litija 2. Šmartno 3. Dole 4. Litija 5. Šmartno 12:20 /6:4/ 20:24 /11:11/ 16:28 /4:14/ 15:12 /5:5/ 14:18 /9:6/ 25:19 /15:11/ 20:24 /10:14/ 15:27 /1:14/ 440 97: 64 8 6 431 102: 71 6 6 422 101: 75 4 5 413 49: 95 2 5 404 57:109 0 29, Hauptman 33:29 /13:19/ 46:17 /12: 7/ 27:36 /14:17/ 50: 6 /36: 2/ 39:13 /21: 8/ 30:22 /16:12/ 17:20/ 5: 4/ 83:14 /42:10/ 46:15 /18:14/ 14:20 / 7:13/ 8 4 4 0 221: 52 8 8 4 3 1 123:115 6 4 2 2 59:120 4 7 4 1 3 91:124 2 7 404 79:166 0 Najboljši strelci: Planine 107, Cirar 47, Jug 43, Habič 32, Ulčar 27, Šoštar 26, Doblekar, Jesenšek 24, Škrabanja 17, Femc 15, Kumar, Cizerle 14. BODICE — V analizi izvajanja družbenega plana občine smo lahko prebrali tudi naslednji stavek: „V letu 1977je bil sprejet odlok o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo poslovnega centra, intenzivno pa so se pričele RUŠITI priprave za gradnjo nove zgradbe v Litiji". Ob vseh naporih za pridobitev novega poslovnega centra v Litiji so se torej priprave za gradnjo pričele kar naenkrat rušiti... — Sekretarka občinske skupščine Je na zadnji seji zborov vestno vstala, ko je govorila. Čeprav je to obrazložila s pojasnilom,da bo vse delegate videla, pa vendar mislim, daje vstajala zato, da so njo vsi delegati videli... - Zadnja seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je bila sploh razburljiva. Ko Je eden izmed delegatov predlagal nekoliko drugačno rešitev, kot je določal predlog odloka, je predsednik zbora Stane VOLK predlagal neko sreamo rešitev rekoč: „Da bo VOLK sit in KOZA cela. Kdo je VOLK, se ve, kdo je pa KOZA pa tudi"... — Delegatski sistem je v naši občini tako zaživel, da je na preteklo sejo občinske skupščine prišlo celo več delegatov, kot pa je to potrebno. Neverjetno, saj smo bili doslej navajeni ravno obratnega pojava...