Leto Wil, štev. 16 Lfubljana, cèiriek 20. januarja 1927 Poitnlna cavšalirana. Cena 2 Oin с=з Ighaja ob 4. Ж{и1гај. = Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Dm 40'— neobvezno. Oglasi po taritu. Uredništvo i i-mb'.jana, Knaflova ulica štev. 5/I Telefon štev. 72, ponoči tudi $tev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernov» ulica št. 54. — Telefon »t. 36. inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: L|ub-jana št. 11.84a - Praha «slo 78.180 Wien.Nr. 105.»41. Ljubljana, 19. januarja. Vznemirjenje radi vnanjepolitičnega položaja se je ipak nekoliko poleglo. Sicer je pomirjenje pripisovati v prvi vrsti pomirljivim izjavam glede potovanja madžarskega ministrskega predsednika v Rim, ki je pomenilo prav tako hudo novico za našo vnanjo politiko, kakor vesti o tiranskem paktu. Glede albansko-italijanske pogodbe pa ni nastopila nikaka sprememba, ki bi jo mogli smatrati kot omiljenje situacije, nastale z objavo te pogodbe. V zadevi tiranskega pakta je vsekakor pesimizem še vedno upravičen. Registracija pri Društvu narodov se še ni izvršila; v kaki obliki se bo izvršila, pa je še negotovo. Srdita diplomatska polemika proti paktu, ki je očividno izhajala iz Pariza, je bila vsekakor ugoden pojav za naše stališče in je povzročila dosti rezervirane iizjave na angleški strani o paktu samem in njegovem nastanku. Vendar bi bil sklep na divergenco ined italijanskim in angleškim stališčem v zadevi pakta vsekakor še prenagel. Potem se je iz Beograda pojavila vest o neki italijanski ponudbi, katere vsebina je bila ta, da bi si Albanijo razdelili; Italija bi vzela primorski del, nam pa prepustila severni in vzhodni del s Skadrom vred. Vest se nikakor ne more vzeti dosti drugače kot senzacija, zakaj za danes, to je v dobi po tiranskem paktu, jo je težko resno vzeti v pretres. Predvsem jo dela neverjetno ta izkušnja, da spadajo taki predlogi v obseg tajnih dogovorov; možnosti, da bi prišla v javnost po in-diskreciji, skoro da ne moremo jemati resno. Zaključimo lahko premotrivanje te vesti s konstatacijo, da bi nam taka pogodba, ki bi nam glede politike napram Italiji v Albaniji izpodmaknik tla pod nogami eventualno poleg teritori-jalnega prirastka v najslabšem delu dežele prinesla ogromno škodo s tem, da hi primorski predel na široko izročila v posest neprijazno nam razpoložene velesile in s tem definitivno postavila bojno fronto sredi Albanije. Iz Bolgarije prihajajo še nadalje ugodni glasovi; ali v. konkretnem situacija ni pokazala napredka. Rumunji so popolnoma pravilno razumeli, da bi naslonitev Madžarske na Italijo pomenila ogrožanje teritori-jalne nedotakljivosti vseh madžarskih sosedov. Zato smo čuli iz Bukarešte prav energične izjave o vztrajanju v Mali antanti in o nespremenljivi vnanji politiki Rumunije v odnošajih do vsega. kar tvori osnovo politike Male an-tante. Vrh tega je Rumunija pravkar sklenila prijateljsko pogodbo s Francijo, iz česar se vidi, da italijansko snubljenje v Bukarešti ni imelo tolikega uspeha, kakor so si želeli naši nasprotniki in da Rumunija v odnošajih do Francije in Italije ne pozna antiteze. Da je Češkoslovaška ob napovedi Bethlenovega obiska v Rimu izrekla afirmacijo Male antante Še v odločnejši meri, je zelo enostavna stvar, o kateri nismo mogli dvomiti niti najmanj. Iz Madžarske se sedaj javlja, da bi bilo Bethlenovo potovanje posvečeno samo vprašanju pristopa do Reke, tedaj problemom realne politike. Z ofi-cijozne strani se naglasa, da so prišle vesti o Bethlenovem projektu prezgodaj v javnost, preden so še dozorela pogajanja, in da se Madžarska zaveda, kako je mogoče vprašanje gospodarskega dostopa do morja rešiti samo v sporaztfmu z Jugoslavijo. Skratka: Madžarska vodi samo realno politiko in ker ta veli. da .ie treba delati .v sporazumu z južnim sosedom, v skladu s Horthyjevim mohaškim govorom, ni pričakovati nikakih sprememb madžarske politike. K temu je pristaviti, da se danes Madžarski res ne kažejo možnosti drugačne politike. Ker pa nam je brez dvoma računati 7. nadaljnim rovarjenjem italijanske diplomacije, — saj nettunske pogodbe še vedno niso ratificirane —, je stvar naše diplomacije, da se ne zadovolji s tem. v kolikor je naš današnji položaj ipak trdnejši nego si želijo v Rimu. nego da izboljša našo situacijo osobito na Balkanu. Popolno soglasje med Briandom in vlado Paril. 19. januarja, g. Na seji ministrske-Ea sveta je podal zunanji minister Briand obširen ekspoze o položaju v Evropi, zlasti pa o pogajanjih med Francijo in Nemčijo. Prečital je tudi izjave, ki jili namerava podati v zunanjih odborih zbornice in senata o zunanji politiki vlade. Vsi ministri so so-Slaeno odobrili te izjave, o čemer govori tudi oficijelni komuniké. ki je bil izdan po seji ministrskega sveta. Po seji vlade je izjavil Briand novinarjem. da v nasprotju s trditvami nekaterih listov, ki vedo povedati o nesoglasjih v vladi, ves kabinet odobrava njegovo politiko. Ministri so soglasno pritrdili izjavam, ki jih namerava podati v zunanjih odborih. Briand j« dodal, da bosta oba odbora določila, kdaj «e začne velika debata o zunanjepolitičnih vprašanjih v zbornici in senatu. Režim RR pred padcem Izločitev radičevcev iz vlade. — Revizija računov g. Puclja. Volitve pod vodstvom g. Pribičevica? Beograd, 19. januarja, p. Vse stoji pod vtisom napovedi boja, ki jo je zalučal Radiču v Somboru g. Trifkovič. Ostavka vlade se pričakuje neposredno po oblastnih volitvah. Skupščina ie sklicana za 25. t. m. in bo vlada najbrž še poskušala dobiti par dni časa s tem, da predloži vsem precej zaželjeni zakon o centralni upravi, do 31. pa da odglaso-vati budžet o finančnem odboru. G. Uzunovič, ki čuti, da je Trifkovič pravzaprav njega udaril, upa na pomoč dejstva, da druga kombinacija kakor njegova, ni mogoča. Vlada Trifkovič-Pribičevič-Korošee bi bila v radikalni stranki zaželjena, a je izključena vsled odpora g. Pribičevica in celega kluba SDS. Vsi so si edini v tem. da so radlč^vci pred izločitvijo iz vlade. Radie je radi tega silno ponižen in'tih ter se ogiblje izizivanju. A ve se, da ta umerjenost ni v spremembi značaja, ampak da izhaja iz slabosti in občutka, da gre Radičeva slava h kraju. Radičevi eksponenti po ministrstvih takorekoč že vežejo culice. Značilno za odnošaje med obema strankama je dejstvo, da radikali pretijo ra-di/čevcem z velikim maščevanjem. Besni do skrajnosti napovedujejo odpust vseh radičevskih uradnikov, zlasti v re-sortu poljoprivrede, kjer očitajo referentom in ekonomom, da so bili veči- noma lenuhi in partizani" HSS. Prilikom debate o budžetu poljoprivrede je bil na klopi g. Pucelj. Vse se je čudilo, da ga ni. Minister, ki ga naslednje, je prepustil vso odgovornost svojemu predniku, ki je budžet zveri-žil, tako da se more smatrati vsa poljo-privredna akcija države za ogroženo. Kritika g. Demetroviča je bila porazna in so jo odobravale vse stranke brez izjeme in tudi radičevci so delali, kakor da Puclja ne poznajo. Kar pa je g. Demetrovič povedal o dispozicijskem fondu, ki si ga je g. Pucelj napravil iz razredne loterije, je vzbudilo obče odobravanje, ker se je v javnosti o tem že delj časa šepetalo. V zvezi s tem se govori, da bodo računi g. Puclja- revidirani, cel predmet pa da bo izročen glavni kontroli in anketnemu odboru. Na vstop SLS v vlado nihče ne verjame Vesti o zopetni avtonomistični akciji SLS se tu sprejemajo z izjavo, da so itak vedeli, da jezuitu ni zaupati. V zvezi z vsemi dogodki se vobče pričakuje, da bodo po novih neuspešnih poskusih razpisane volitve. Ugiba se, kdo jih bo vodil. Možnosti ni mnogo, a v vseh kombinacijah, bodisi da so zraven davidovičevci ali krilo radikalov ali del obojih teh frakcij, se predvsem imenuje SDS kot zrno volilne vlade. Redukcije v resortu šum in rudnikov Ljubljana zopet težko prizadeta. — Proračun ministrstva za šume in rudnike sprejet. — Politično zatišje v Beogradu. Beograd, 19. januarja p. Danes se je v Beogradu praznoval praznik Bogojavljenja, ki je minul v političnem zatišju, ker razen seje fin. odbora ni bilo drugih dogodkov. Predsednik Uzunovič popoldne niti ni prišel v svoj kabinet. Popoldne od 16. do 19. je plénum finančnega odbora razpravljal in sprejel proračun ministrstva za šume In rndnlke. Debato ie otvoril predsednik Radonjič s. poročil/m, da je uspeh sklenjene redukcije v budžetu ministrstva za socijaino politiko 143 oseb, prihranek pa znaša 7,214.865. Pri ministrstvu za narodno zdravstvo pa je redacira-nih 308 oseb, dočim prihranek znaša 15 mil. 685.572 Din. Debato o proračunu ministrstva za šume in rude je otvoril minister Milan Simono-vič s krajšim ekspozejem, v katerem je naglašal. da je v sedanjem budžetu predvidenih 4010 uiadmkov, v novem pa 3.923. V tekočem budlžetu so izdatki 412,098.902, v novem pa 374,702.986, torej manj 37 mil 395.61,6 Din. V budžetu za 1. 1926-27 so dohodki v rudarski stroki znašali 423 milijonov, v šumarski pa 215 milijonov, skupaj 638 milijonov. Sedaj' pa je predvidenih manj dohodkov, in sicer v rudarski stroki 295 milijonov, v šumarski 164 milijonov, torej je predvidenih manj 179 milijonov. Po dosedanjih dispozicijah se lahko pričakuje, da bodo dohodki znašali okrog 440 milijonov. Radičevec Hadžioman je v imenu vladne večine predlagal večje število osebnih in materijalnih redukcij. Zopet je Slovenija kruto prizadeta. Pri radarskem poglavarstvu v Ljubljani se redneirata oba radarska Inšpektorja, en administrativen uradnik, en rudarski referent, en rudarski pripravnik. V rudarski šoli v Celju se ukine mesto enega služitelja. V direkciji šum v Ljubljani se ukine mesto višjega administrativnega svetnika, v odseku za' taksaci-jo se ukine mesto enega šumarskega asistenta ln šumarskega upravnika, v računovodstvu pa mesto šefa računovodstva in ekonoma, v šumarskem posojilnem fondu mesto višjega šumarskega upravnika in mesto šumarskega nadlnženjerja, dalje pa še eno mesto šumarskega nadsvetnika, štirih šumarsklb svetnikov, enega služitelja In pet čuvarjev. Debate so se udeležili posl. Smodej. Onjatič, Svetislav Popovič in Joca Jovanovič. Svetislav Popovič (SDS) je kritiziral celokupno vladno politiko v tem resortu. Ne izvršujejo se ustavne odredbe o ekspropri-jaciji velikih gozdnih posestev in o brezplačnem izdajanju drv za kurjavo siromakom. O tem ni niti sledu Navaja, v kako težkih prilikah se nahaja naše rudarstvo in šumarstvo in kako vlada ravnodušno gleda na propadanje naše šumske in rudarske industrije tako, da preti opasnost, da bo prišla v roke inozemcev. Nato je bil ta proračun sprejet. Jutri pride na vrsto proračun ministrstva za javna dela in prometnega ministrstva. -SS9- Pribičeviceva ofenziva v Srbiji Beograd, 19. januarja p. Danes dopoldne se je vršil v Nišu sijajen shod samostojne demokratske stranke, ki ga po pravici štejejo med največje in najpomembnejše, kar se jih je v Srbiji vršilo. Poleg pristašev SDS so se ga v velikem številu udeležili tudi dosedanji pristaši NRS. Pribičevič je v velikopoteznem govoru očrtal današnjo situacijo ter je zelo ostro kritiziral vlado in njeno nesposobnost. Režim RR ne more dati narodu ničesar dobrega. O današnji vladi je rekel, da bi io lahko primerjali s pogrebnim podjetjem Concordia, češ da ne dela drugega, kakor da pokopava ljudi. Pri-bičeviču so zborovalci prirejali velike ova-cije. Zbor je potekel v največjem redu. Pred stavko na naših medicinskih fakultetah? Zagreb, 19. januarja, r. Študentje zagrebške medicinske fakultete priredijo jutri veliko protestno zborovanje, na katerem se bo razpravljalo in sklepalo o najnovejši odločitvi finančnega odbora, po kateri je ukinjena postavka glede plač mladim doktorjem stažistom. Stažisti so pred letom uživali poleg plače tudi hrano v bolnicah. Nedavno jim je bila hrana odvzeta in so se že s tem znašli v neugodnem položaju. Sedaj je sklep vladne večine finančnega odbora o ukinitvi plač spravil stažiste v obupen položaj. Zagrebški medicinarji nameravajo skupno z ljubljanskimi in beograjskimi tovariši pokre-niti vse, da ta postavka ne bo odklonjena v Narodni skupščini. Tudi zdravniška zbornica in Udruženje pomožnih zdravnikov bosta ukrenila vse s svoje strani. Med vsemi medicinarji je sklep finančnega odbora povzročil veliko ogorčenje in je pričakovati, da bo jutri, v znak protesta proglašena stavka. Božidar Kukuljevič-Saksinski t Varaždin, 19. januarja, n. V Divancu pri Varaždinu je umd hrvatski pesnik in knji. ževnik Božidar Kukuljevič.Saksinski, potos mec slavnega hrvatskega zgodovinarja in pesnika Ivana Kukuljeviča»Saksinskega. Samomor Slovenke v Splitu Split, 19. januarja, n. Tu se je z ocetno kislino usmrtila Slovenka Marija Marolt iz Kočevja. Živela je z nekim muslimanom ter se je usmrtila radi nesrečne ljubezni. Hlinka o vstopa v vlado Praga, 19. januarja, d. V «Slovaku» go» vori Hlinka o razlogih, ki so dovedli slo» vaško ljudsko stranko do vstopa v vlado. Pravi, da so bili glavni razlogi kulturni in gospodarski. Vstop v kabinet pomenja za Slovake tudi nadamji korak k dosegi avto. nomdje, ker dobe Slovaki sedaj namesto ministra za Slovaško ministra»kraj ana, na* mesto neznatnega odbora za deželni zbor. Imeli bodo deželnega predsednika, ki bo-postavljal velik del upravnih uradnikov. Pri ostalih reeortih se bo vedno čulo mnenje deželnega predsednika. Po HMnkovem mnenju je izšla slovaška ljudska stranka kot zmagovalka iz te borbe z vlado. HI in» ka pravi nadalje, da ni hotel vstopiti v kabinet, da se izogne obrekovanju, čeprav je od vseh Slovakov morda največ žrtvo» val na imovini, svobodi in delu. Novi slovaški minister dr. Tisso je imel pri nastopu svojega mesta govor, v kate» rem je dejal, da pomenja vstop stranke v vlado zgodovinski dogodek, ki ne zaostaja mnogo za onim leta 1918. Takrat so se združili Čehi in Slovaki v skupno državo, sedai pa so se zopet združili v vladi, da urede s -ojo neodvisno državo. Poljščina v Gdansku Varšava, 19. januarja, (be.) Prometno mi» nistrstvo je odredilo, da se imajo železni» ški uradniki v Gdansku v določenem roku naučiti poljščine Madžarski umik... Madžarski politiki izjavljajo, da je sporazum z Rimom mogoč samo preko Beograda? — Italija pravi, da zasleduje samo miroljubno politiko. ga ozemlja. Zato je tudi potreben predlioč nji sporazum z beograjsko vlado. Mëd Madžarsko in Jugoslavijo se bodo, kakor meni ta politik, kmalu začela zadevna poga'anja. Šele potem bo javnost popolnoma Informirana o pravem stanju stvari. Budimpešta, 19. januarja p. V »Pester Lloydu« pravi talijanski poslanik, da se nekateri inozemski časopisi prinesli tendenci-jozne vesti o politiki Italije. Še nobena politika ni bila tako jasna, lojalna in določena. kot je italijanska, ki je najbolje karak-terizirana s tem, da stremi za tem, da se Italija sporazume z vsemi državami v duhu Locarna, da se ne vmešava v notranje razmere drugih držav, da brani italijanski interes v inozemstvu in se kaže velesilo, kar je v resnici. Italija ne goji nikakega tajnega sovraštva do katerekoli države in drugi ne dela na tem, da obkoli kak narod. Njeno načelo je prijateljstvo za prijateljstvo v duhu lojalnosti Nesoglasja in slaba volja se moreta vedno pojaviti, ali italijanska vlada je vedno pokazala dobro voljo, da se zopet doseže sporazum. Vse vznemirjajoče vestj o prikritih namerah italijanske politike je treba smatrati za bolestne vizije. Beograd, 19 januarja g. »Politika« prinaša razgovor svojega dopisnika v Budimpešti, ki ga je imel z nekim madžarskim politikom, ki stoji zelo blizu predsedniku vlade grofu Bethlenu in zunanjemu ministru Valku. Ta politik je dejal, da je pnš'a vest o potovanju Bethlena v Rim v javnost indiskrecije. Oba sta hotela ibdržat: svo; načrt v tajnosti, dokler se ne sporazume Budimpešta z Beogradom o nameravanem po ovanju v Italijo. Popolnoma napačna ie razlaga javnega mnenja v Jugoslav.i. da pomenjajo pogajanja med Italijo in M lcžat-sko nov člen v verigi okrog Jugoslavije. Madžarska je danes razorožena in torej ne prihaja v poštev za kombinacije, kakršne so bile mogoče pred vojno. Politične n gospodarske potrebe silijo Madžarski, di si poišče dostop do morja. Ureditev tega vprašanja Je edini razlog za Bethlenovo v o v Rim. V Jugoslaviji ni modernega pristanišča, ki bi prihajal v poš ev za Madžarsko Tako ostaja na razpolaga le Reka. k; ie b.-la pred vojno madžarsko pristanišče. Za vsak sporazum v tem pogledu z [tal'io je potreben' pristanek Jugoslavije, ker mora vse blago iz zaledja do morja preko njene- Pred sestavo nove nemške vlade Socijalni demokrati čakajo na program nove vlade. — Usoda dr. Marxove misije odvisi zdaj od nemške ljudske stranke. ne marajo več podpirati kabineta, ki bi doma vodil reakcijonamo politike. Da pride do razčiščenja, so vrgli zadnjo Marxovo vlado, zahtevajoč predvsem glavo dr. Gesslerja, ministra za narodno brambo. Geaslerja bra- Berlin, 19. januarja, b. Državni kancler je dopoldne poročal predsedniku Hindenburgu o svojih dosedanjih poizkusih, da sestavi vlado srednjih strank. Prej pa se je ua dolgo razgovarjal s predsednikom parlamentarne frakcije nemške ljudske stranke dr. Scholzem. Veliko nade za uspeh dr. Marxove misije daje današnji sklep socijalnode-mokratičnega parlamentarnega kluba, ki je skoro enoglasno odobril stališče svojega izvršilnega odbora. Socijalisti nimajo načelno ničesar proti dr. Marxovemu kabinetu sredine, marveč hočejo počakati objavo njegovega programa. Šele tedaj izreko končno sodbo. Sedaj odvisi vse od stališča, ki ga zavzame ljudska stranka. . ..-_..... Marxova vlada srednjih strank se je doslej zunanjepolitično opirala na socijaliste, notranje pa na reakcijonarne nacijonalce. Stresemann bi želel, da ostane tako še naprej. Temu pa se upira centrum in demokrati, ki uvidevajo, da taka dvojna igra ne orajo trajati brez konca. Zlasti pa socijalisti ni poleg desničarjev sam predsednik Hin-«ienburg. Vprašanje izčiščenja državne bram-be je največja nevarnost, ki preti kabinetu srednjih strank, kakršnega želi sestaviti dr. Marx. Vrlo težko bo najti kompromis med ljudsko stranko in socijalisti. Če slednji n« bodo prevehementno insistirali na takojšnji izpolnitvi vseh zahtev, je Marxov uspeh začasno zasiguran. V nasprotnem slučaju pa utegne priti do uovega poizkusa naslonitve na desno ali pa do razpusta parlamenta. Berlin, 19. januarja, (be.) SocijaLno - demokratska parlamentarna frakcija je imele daries sejo. na kateri se je skoraj soglasno strinjala z načelstvom, ki nima v načelu ničesar proti kabinetu sredine. Odločiti pa se more šele tedaj, ko bo popolnoma znan program nove vlade Rusija računa z nevarnostjo nove vojne Odgovor Rykova na ameriške Moskva, 19. januarja, dg. Na otvoritveni seji kongresa organizacije za kemično zrač no vojno je imel važen govor predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov. Ta go» vor je smatrati za odgovor na sumničenja ameriškega državnega t: jnika Kellogga proti sovjetom. Rykov je rekel, da Rusija nikakor ni poslala svojih emisarjev v Ni» karaguo in Mehiko, da bi tamkaj zanetili nezadovoljstvo in vstaje. Sovjetska vlada se strogo drži svojih načel, da se ne vrne» šava v otranje zadeve drugih držav. Ako bi se eden ali drugi njenih zastopnikov v inozemstvi' ne držaj teh načel, bi bil takoj odpoklican. Rykov je govoril tudi o nevarnosti nove vojne. Deial je, da približavanje fašizma obtožbe. — Fašizem ograža mir. ruskim mejam tega ne izključuje. Puči v Poljski in Litvi omogočajo nevarne spore, ki imajo lahko dalekosežne posledice. Opa» sfiost je tudi, da se dajo male baltske dr» žave izrabiti od imperijalističnih držav, kakor na primer Anglije. Končno je govoruik pozval kompetentne činitelje, naj posvečajo kar največjo pa» žnjo sovjetskemu letalstvu, ki niina dovolj težkih aeroplanov. O spomenici ameriškega državnega tajni» ka Kellogga че je z začudenjem izražal ameriškim novinarjem tudi ljudski komi» sar Litvinov. Troniziral je njegove trditve in rekel, da so poplave v Floridi in potresi na Japonskem najbrže «tudi» delo boliše» viške agitacijc. -3 Diplomatske posledice tiranskega pakta Rim, 19. januarja, (be.) Radi sklenitve pogodbe o zvezi in prijateljstvu med Ita» Iijo in Albanijo, ki je zbudila toliko vzne» mirjenja v Evropi in je vplivala tudi na medsebojno razmerje med nekaterimi drža» vami. nameravajo, kakor se čuje, franco» ska, grška in zlasti jugoslovenska vlada od» poklicati svoje poslanike iz Tirane. Na nji» hova mesta pridejo drugi, sposobnejši di« plomati. Baje bo odpoklican tudi italijan» ski poslanec baron Aloisi. Na njegovo me» sto pride ali kak drug poslanik, ali pa. kakor vedo nekateri povedati, eden višjih funkcijonarjev zunanjega ministrstva. Pri» čakovati je za prihodnje dni precejšnje spremembe v diplomatskem zboru pri al» banski vladi. Kompromis med Zedinjeni-mi državami in Mehiko? Mexico City, 19. januarja, d. Kakor vse kaže, se bo spor med Zedinjenimi država» mi in Mehiko zaradi petrolejskih zakonov poravnal s kompromisom. Trgovinski mi» mister Morones je že imel konferenco z zastopniki petrolejskih družb. Posledica teh razgovorov je, da se je napetost precej polegla, ker se je dosegel zadovoljiv spora» zum. Vlada je dala razumeti, da je priprav» ljena dovoliti družbam nadalje obratova« nje, dokler sodišče ne izreče svoje razsod» be. Po mnenju poučenih krogov je s tem odstranjena neposredna nevarnost spopada med obema državama. Churchill pri papežu Rim, 19. januarja, s. Papež je danes spre» jel v privatni avdijenci angleškega zaklad« nega kancelarja Churchilla, ki so ga sprem Ijali njegov brat, njegov sin in angleški poslanik pri Vatikanu. Po avdijenci je po» setil Churchill državnega tajnika kardinala Gasparrijq, Pofašistenje znanosti v Italiji Rim, 19. januarja, d Vlada pripravlja odlok, po katerem mora biti vsak vseučili« ški profesor v Itali j", fašist. Noben univer. zitetni nameščenec ne sme biti član kake druge stranke ali framazon. Vsi profesorji bodo morali fašističnemu režimu priseči, da mu ostanejo zvesti. Kdor od profesor» jev se ne bo hotel vpisati v fašistično stranko, bo po novem odloku odpuščen iz službe. Zapor radi neplačevanja davkov v Italiji Rim. 19. januarja, d. \ lada je izdala od» lok, s katerim sodišča lahko spremene de« narne kazni zaradi neplačevanja davkov v zaporne. Z drugim odlokom se pooblašča prometni minister, da sme tekom petih let odpustiti iz pomorske službe one uslužben« ce. ki z delom ali besedo nasprotujejo na. rodnemu čutu. Poljska in Rumunija Varšava, 19. januarja, g. Danes je bila izmena ratifikacijskih listin glede garancij« ske pogodbe med Poljsko in Rumunijo. ki jc bila nedavno sklenjena. Čičerin v Nemčiji Вегћп, 19. januarja, (be.) Ruski zunanji minister Cičerin je dospel v Biihlerhohe v Schwarzwaldu, kjer ostane kratek čas na oddihu. Litva in Vatikan Kovno, 19. januarja, (be.) Vlada je skle» nila vzpostaviti odnošaje z Vatikanom, k' jih je prejšnji kabinet prekinil. Amerika odklonila lausannsko pogodbo Washington, 19. januarja, (be.) Senat je • s 50 proti 34 .glasovom odklonil lausannsko pogodbo. Radičevske tatvine iz državne blagajne Pod raznimi naslovi zlasti «za naknp bikov» državi ukraden državni denar se razdeljuje ie dni med radičevske agitatorje v Sloveniji. Ze ko Je g. Pucelj začel znano agitacijo s Slavensko banko, so se ljudje vprašali, čemu to. Saj je vsakdo vedel, da SDS nima z banko nobenega posla in da so že leta 1924. v njeni upravi izgubili vpliv možje, ki so pripadali SDS. Vedelo se je ravno iz nasprotnih Časopisov, da je bila banka prevzeta že leta 1924. po natančni reviziji od L&nderbanke, leta 1925. pa je prišla zraven Se Trboveljska in je vso upravo vodila Lânderbanka po svojih eksponentih. Ko fi očitki niso držali, je g. Pucel* pričel operirati z znanim Izplačilom 600.000 Din Iz dobička leta 1922. A tudi ta je naletel na odgovor, ki ga je razorožil. Ta kredit je bil banki vrnjen, ko Je nastopila nova delničarska grupa. Ostalo ni torej nič. Ta čas pa so priSIe na dan zanimive stvari, ki priča- jevane in dobičkanosne, banko pa so pokopali drugi razlogi Mi na nečuvana izzivanja Pucljeve stranke, ki je ves svoj boj naslonila na laži o Slavenski banki, seveda več molčati ne moremo. Od dne do dne nam prihajajo dopisi, da treba škodljivce udariti, kakor zasiužijo. Tako se nam te dni poroča o novih zlorabah radl-čevskib prvakov v denarnih zadevah G. Pucelj objavlja v svojem listu, ka; je dal kot minister poljoprivrede za eno ali drugo društvo. Take podpore so se dajale vedno, a to pot samo zvezi s partijskimi interesi. Prav je poslanec Demetrovič povedal, da je bila razredna loterija nekak dispozicijski fond g. Puclja. Opozarjajo nas na znamenito «podporo». «za nakup plemensko živine» io. zakaj je bivša SKS s pomočjo SLS j siceT v maribOTSki oblasti 170.000, dvignila gonjo radi Slavenske banke. Našlo se je namreč, da je Trboveljska ukazala Slavenski banki oktobra 1925. Izplačati za eksponente vlade RR 2 ln pol milijona dinarjev «za propagandne svrhe». Tedaj sta dva radičevska ministra Slavenski banki nagajala, kar se da in Trboveljska, ki se sicér dane? noče zavedati svoje soodgovornosti glede Slavenske banke, je^prlstala za odstranitev teh šikan na kredit 2 in pol milijona dinarjev, ki so bili Izplačani iz blagajn Slavenske banke in do danes niso vrnjeni. Mi smo vodstvo HSS pozvali, da pove, kam je šel ta denar. In naravno je, da bi ga morali prejemniki dati nazaj, A HSS s Pucljem se nato le zvija. 1b tudi naša stara tetka v Kopitarjevi nlici. jezuitska SLS, ki je to vprašanje pokrenila 1. 1925. v Narodni skupščini Je kar 4iho. Zakaj ne zahteva denarja nazaj, bodisi za vlagatelje ali pa za trboveljske staroupokojence? Medtem pa gonita obe zaveznici SLS in SKS lajno o Slavenski banki. Eksponenti SKS pridno gulijo bančno maso in Se mastijo, kjer morejo. A po načelu «reci mu, da ti ne poreče.» obre-kujejo In marsikak naivnež, mesto da bi z nami vred se boril za Interese vlagateljev, s svojim čenčanjem podpira le izmikanje Linderbanke. dasi vsakdo ve, da so bile slovenske filijal-ke Slavenske banke zlasti one v Kranju. Ljubljani, Celju, Mariboru Izvrstno ure- v ljubljanski pa «Ekonom» 100.000 dinarjev. «Ekonom» seveda nima s plemensko živino nobenega posla in nikdar se ni daio ie vrste denarja špeku-lacijski nakupni centrali. 2e to je bilo sumljivo. In res, kmalu je po vsej deželi začelo deževati malih «podpor za nakup živine», In to raznim agitatorjem radideveev po tisoč ln več dinarjev. Ta denar je iz državne blagajne ukraden za provedbo oblastnih in bodočih volitev. Tatvina državnega denarja pod naslovom «za nakup bikov», ki se včasih spreminja tudi «v podporo živinorejcem», izvršena preko «Ekonoma», je pač višek lopovščine in korupcije. Po vsej Sloveniji trosi te dni bivša SKS iz ie državne podpore velike zneske med svoje agitatorje, ki kupujejo ne sicer bikov, pač pa volilce. Razume se. da ta stvar ne bo ostala brez reakcije, ki mora izbrisati izprijeno družbo, ki hoče drugim očitati, sama pa si je napolnila žepe iz državne blagajne. Ministrstvo poljoprivrede mora nemudoma odrediti preiskavo radi izvršenih zlorab in ko bodo pregledani vsi računi raznih podpor, s katerimi se hvali «Kmetski list», bomo doživeli «panama» slovenskih kmetijacev. ki bo v senco postavil slične srbijanske dogodke. Klerikalci o svojem pobra-timstvu z nemškimi nacijo-naici Maribor, 19. januarja Kldiftafet danes na vse preteke branijo svojo zvezo z nemškonaciiionaino stranko te njenimi veditetli. Norca se brijejo iz ogorčenja narodnih ljudi nad to sramoto in 'dokaeujejo, da Nemci v mariborski oblasti sploh niso nevarni, da so svarila pred zvezo z nemškimi nacljonalci le prazno bese-SEčenje hi da Je opozorilo na nemško ne-yaroost prazen hambug. Da se brezvestnost tega klerikalnega početja prav spozna, Je ireba ugotoviti, kaj so klerikalci, predno so napravili svojo sramotno koalicijo mit der Dentschea Partei, sam! sodili In govorili o nemški nevarnosti v Mariboru In mariborskem okrožju. Pri zadnji radikalsko-nemškl politični kupčiji L 1923., ko ie imela biti Nemcem za njihove glasove dana tiskarniška koncesija v Mariboru, so klerikalci v najostrejših m naj-odločneiših besedah žigosali vsako vezanje z Nemci Takrat se je vršil v Mariboru velik protestni shod, na katerem Je sedanji nosilec klerikalno-nemške-nacijonalne liste dr. Leskovar glasom poročila v »Slovencu« z dne 24. decembra 1923 »spominjal zboro-valce na svoječasno trpljenje Slovencev v današnjih obmejnih kraiih. In ravno taisti Nemci, ki so nas svoj čas tlačili, nas ova-Jali in zapirali, bi nam tudi radi v lastni državi krivično rezal! kruh. Zborovale! so besedam dr. Leskovarja burno nrltrjevail In obsolali pobratimstvo n našimi še danes пзс1јопаПт| nasprotniki ob severni meji.« Ia na predlog istih klerikalcev Je bita sprejeta resolucija na adreso vlade, ki pravi m. dr.: »Vzdolž cele severne meje v Ce-JJu, Ptuj» In v Mariboru opažamo novo samozavestno nemško nacijonalno gibanje, ki stremi za tem. da se obnovi nekdanja nemška raznarodojoča gospodarska ia politična nadmoč.« »Jugoslovansko prebivalstvo iz Maribora in okolice manifestira svoio veliko edinost v borbi zopet nemške asplracije In koncesije. Zahtevamo, da se ukinejo vsa pogajanja In zavrne vsaka zahteva Nemcev. bodisi gospodarskega, narodnega ali kulturnega značaja, ki ni v soglasiu z našimi narodnimi interesi, ki so istovetni z državnimi interesi.« »Severno obmejno prebivalstvo izjavlja enodušno, da bo nadaljevalo borbo zoper nekdanje zatiralce, če še danes ne bi mogli latreti svojega poželenja po vladajoči po-xlciji In da bomo opotrebili najskrajnejša eredstva, ako ta glas ne bi našel ugodnega odziva.« Tako so takrat sodili klerikalci o političnih zvezah z Nemci. Pripomniti Je I* še. da so bil! pred tremi leti nemški nacijonat-ci mnogo skromnejši, nego so danes, ko so organizirani v lastni »Deutsche Partei«. A baš z organizirano nemško nacijonalno stranko ie SLS napravila za oni postojanki, ki jih le slovesno prog'asila za ogrožene, xa Celje. Maribor, volilno zvezo ter dala nemškim nadjoualcem dalekosežne konce-cllei Narodni veliki se bodo ravnali po besedah klerikalcev iz i. 1923! Kako zmagujejo klerikalci? Včerajšnji «Slovenec» prinaša pod debelim naslovom «Slovensko ljudstvo v pričakovanju zmage» poročila o klerikalnih shodih, ki eo izpadli, seveda, vel — sijajno, veličastno itd., kakor je pač običajno pri «Slo-vencu». Zelo huda pa mora biti med klerikalnimi volilci malodušnost, da jim mora «Slovenec» na tak pompozen način vlivati poguma. Tudi pred volitvami v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je pisal «Slovenec», da je zmaga klerikalnih kandidatov sigurna. Teden dni pred končanim volilnim bojem je objavil članek pod naslovom «Pred zmago», v katerem je pisal med drugim: <2e danes moremo vsej slovenski javnosti sporočiti kot dejstvo, da je zmaga slovenske gospodarske liste (klerikalne) za trgovinsko in obrtno zbornico popolnoma gotova. Poročila tako iz Ljubljane kakor iz ostalih krajev Slovenije so v tem enoglaana. Število onih, ki iz strankarske zaslepljenosti, stanovske nezavednosti ali strahu oddajajo se svoje glasove Žerjavov! listi, je naravnost izginjajoče, pa še od teh glasov je polovica prisleparjenih... V petek je dr. Žerjav sam pred svojimi pristaši v Kazini izjavil, da na zmago v obrti sploh ne upa in računa samo na eno kategorijo v trgovini. Pa še ta up je zastonj... Zato more Slovenija že danes zapisati v svojo zgodovino dan, ko bo ime SDS izbrisano tudi iz našega gospodarskega življenja. Bila je sramota, da je ta stranka 3ploh 6e tako dolgo vegetirala v naši deželi, potem ko jo je Belgrad izvrgel iz sebe kot največji strup naše državne politike... Dne 22. septembra se bo oficijeino proglasilo, da je SDS v javnem življenju Slovenije bila in da je ni več. Tisti slovenski trgovci, obrtniki in indu-strijci, ki 3e niso odposlali svojih glasovnic ali pa ee morebiti še niso odločili, imajo te zadnje dni samo to kategoričro doli-nost, da poraz Zerjavove liste zapečatijo. Vsa država naj na sijajni zmagi spozna, kako odločna je volja Slovenije ... Mi bomo zmagali, smo pravraprav že, toda naša zmaga mora biti čim sijajnejSa in mogočnejša.» Teden dni na to se je izkazalo, da sijajne zmage klerikalcev nikjer ni in da so dobili izmed 48 mandatov samo 7. Več kot sto shodov je SDS priredila samo preteklo nedeljo v Sloveniji, na stotine se jih je vršilo že v preteklih tednih ln ee neprestano še vrše po vseh krajih Slovenije. Moč SDS vidno narašča, v čim dalj vetjem številu se pametnejši in izobraženejèi del slovenskega ljudstva, ki spoznava polomijo in neuspehe Klerikalne politike, zbira pod njenimi zastavami, klerikalce pa streea strah ... Strah jih je pred obračunom, ki jih бака 23. januarja zaradi njihove brezplodnoeti, strah jih streea, da bi jih vsled silnega nazadovanja njihovih glasov niti omajani ko-ruptni radiltalno - radičevski režim ne hotel več sprejeti pod svoje okrilje, boje se, da bi jim tudi v Sloveniji ne zmanjkalo tal, kakor jih jim je že pri prejšnjih volitvah na Hrvatskem, v Dalmaciji ter med Buoievci Braci Srbo-Hrvatima, koji niša pristale SDS! 23. o. ra. u cetoj državi vrše se izbori za oblasne skupštine, a mi koji se aalazimo van svojih oblasti, neki na študijama, a neki u službi, stojimo ovde — u Sloveniji pred odlakom kako da ispunimo svoju dužnost prema Otadžbi-ni, kako i za koga da glasamo. Po svom uverenju, mi smo svi na-prednog mišljenja i ako ne pripadamo jed noj te Istoj stranci. Priznajem da je teško ogrešiti se o princip svog partij-skog uverenja, teško je glasati za koju drugu stranku. Ali pogledajte brado draga, okolinu u ko jo j živimo, pogledajte izbornu borbu, koju ovde u Sloveniji vode poglavito dve stranke i to: SLS i SDS, koja je kao najjača napredna stranka ponudila saradnju svim ma-njim naprednim grupama. Samostalna demokratska stranka stupa u borbti sa parolom bratstva i jednakosti rz zahvalnosti prama svima onima koji kosti svoje posejaše na Kajmakčalanu, Dobrom polju, Dobrudži i ostalim grobištrma herojske Srpske Vojske i jugosloveriskih dobrovoljačkih divizija, prama svima onima koji su na bilo koji način doprineli svoju, makar i najmanju žrtvu našem Ujedinjenju. Slovenska ljudska stranka, stranka koja posle svih onih žrtava datih za naše Oslobodjenje, traži avtonomija i na taj način širi razdor medju bračom. Setite se bračo kad su vam pripadnici te stranke sa mržnjom u srcu doviki-vali: «tujci», «priseljenici» i slično tome Nemojte misliti, bračo, da ovim želim agitirati za SDS. ne — ja samo apelu-jem na vaš ponos, na vašu nacionalnu svest, da pomognete u borbi onima koji od pamtiveka osedaju isto kao i vi, koji imaju iste ideale kao i vi. a protiv onih koji su kada se naši Oslobodioci potucaše po tudjini od nemila do ne-draga, li kovali u pobedi austro-madjar-skih bajuneta. Brado ja držim da svaki onaj, koji ljubi svoju otadžbimi a ne glasa za oblasne izbore u fronti Naprednog bloka, ogrešuje se o princip svoje naejo-nalne svesti i neodužuje dužnu postu svojim Oslobodiocima, jer svi ovi Ravnikar! i Pucelj sa svojim grupama ne-mogu dati svome narodu ono što može jedna silna Napredna stranka. Jugosloven. Klerikalci proti delavstvu Znano je, kako so klerikalci v Ljubljani opeharili kršč. sorilalno delavstvo za kan-d'dature, ko so Jim vsilili za kandidate na prvih mestih prijatelje »poslovnih« kristjanov. Tudi drugod kandidirajo delavce na takih mestih, da r.e bo v ljubljanski m- mariborski oblasti, kjer bo 117 oblastnih Poslancev nihče Izmed njih Izvoîien. Seveda se kljub temu sedaj v volilnem boju predstavljajo kot največji prijatelji delovnih slojev in njihov tisk se kar cedi fraz o potrebi rešitve raznih delavskih vprašanj. Kako pa Je s klerikalnim prijateljstvom napram delavstvu v praksi? V resnici so klerikalci največji škodljivci delavstva, znani dogodki na Zaloški cesti so sicer že sami dovoli značilni za proti-delavsko mentaliteto SLS radi katere bi noben delavec ne mogel biti nlen pristaš. Delavske žrtve so bile žal hitro pozabljene In v znak hvaležnost! ie dobila SLS za nagrado pri naslednjih volitvah še tisoče delavskih glasov. Odkar pa le dr. Korošec izvoljen v Ljubljani s pomočlo delavskih krogljic, pa vendar prihaja boljše spoznanje ker nI še noben poslanec pokazal za svoje volilce tako malo zanimanja kot baš on. Koliko je delavcev, ki lahko navedejo eno samo uslugo, ki bi Jo dr. Korošec njim napravil od zadnjih volitev? Delavstvo bolj in boli uvideva. da Je SLS ki &ma od 26 slovenskih poslancev 30, glavni krivec sedanje mlzerije. Klerikalci so odjedll vsemu delavstvo kruh, ko se Bbm našo Industrijo In trgovino s povečanjem vseh mogočih davščin, dohodnine, uvedbo darka na volne dobičke hi prometnega davka, ko so bili L 1920 * vladi ln z uveliavljenjem taksnega zakona ter 39% povišanja vseb davkov, ker so osedlall In podpirati |. 1923 radikalni homogeni režim. Z upropaščenjem Indnstrije ln trgovine, so povečali na ta način brezposelnost, pritisnili na znižanje delavskih mezd. obli) kon-zrnimo možnost delavstva, poslabšali njegovo prehrano, povečali odstotek bolezni med niim ter tako vsled večjih izdatkov Zavoda za zavarovanje delavcev oškodovali delodajalce kakor delavce, ki plačujejo vanj. Ker socijaltstl danes v LJobUani in drugod nočejo več služiti njihovim političnim težnlam, — še ose! gre samo enkrat na led, — lih proglašalo za brezverce, kakor so že proglašali socijalizem, ki Je gospodarsko gibanje za zboljšanje materijelnega položaja Hudi, zs brezboštvo. Ker Km socijalisti te ali one stroje nočejo več slepo služiti v svojo škodo trdijo sedaj zopet, da so socialisti proti veri po zgledn avstrijskih škofov, ki so izdajali proti niim celo pastirske liste, vpijejo, da so brezbožci. ter se tako poslužujejo Istega trika kakor proti ostalim naprednim strankam. Vsakdo, kdor ne stoji za njimi In kdor ne služi niihovhn fcttere-sem. Je ateist. In kakor se razvijajo razmere v klerikalni stranki se bo Se zgodilo, da bodo tndt kršč. socijalci proglašen! za brezhožneže. Koliko veljave hnajo sploh načela kršč. soclializma. ki temelH na ljubezni do bliï-njega, v klerikalni stranki, pa dokaznje najbolj delstvo, da klerikalna gospodarska podjetja niso Imela nikdar nobenega usmiljenja napram Svojm nastavpencem. Brez pardona so jih metali in tth še mečejo na ceste, ako se niso kazali za vnete pristaše kleriîcaiizraa la ako se niso hoteB sklanjati njihovi strankarski diktaturi. Dogodki zadnjega časa so postavili socijalno čustvovanje klerikalnih voditeljev v še jasnejšo luč. Iz vrst voditeljev klerikalne stranke je bik) zagroženo vsem njihovim ljudem, da jim bodo uničili eksistenco ia da jih bodo z družinami vred pometali na cesto, ako se bodo upirali njihovi diktaturi ter kandidaturi ljudi, ki so jih postavili samovoljno na kandidatne liste za oblastne skupščine. In kako postopajo drugače z uslužbenci v klerikalnih podjetjih. Še ni dclgo, ko se je v velikem klerikalnem podjetju ponesrečil oče številne rodbine, toda to klerikalno podjetje, ki razpolaga z milijonskim kapitalom, ni Imelo «iti vinarja zanj in njegovo rodbino. Klerikalcem so delavci dobri samo takrat kadar potrebujejo njihove volilne krogliice, drugače jih nočejo poznati Kaj brigajo dr. Qosarja delavci, ko pa je bil kot poslanec izvoljen v kmetskem okraju? Njegova Delavska zveza je zatajila in izdala celo svojo podorganizacijo v ljutomerskem okraju, kjer so mali kmetski posestniki in viničar-JI postavili svojo kandidatno listo. Kaj briga nekdanjega voditelja kršč. poslancev posl. Kremžarja delavstvo, ko pa je izvoljen fstotako v kmetskem okraja in vleče tedi brez delavcev po 9000 Din na mesec poslanskih dijet? In kaj brigajo dr. BrecKa delavci v Liubl.iani, ko kandidira v ijubljan ski okolici in bo odložil ljubljanski mandat, ako bo tamkaj izvoljen. Toda varajo se naš: klerikalni demagogi, ako mislijo, da bo delavstvo še nadalje nasedalo njihovim praznim frazam in ob-IJnbam. S svoiim delom oziroma brezdeljem so pokazali, da so sovražnfki delavstva. Zato jim ves njihov teror ne bo nič pomagal, še Je v veljavi tajna volilna pravica In še imajo delavci svoje možgane! V znak protesta proti klerikalnemu na-silstvu, proti škodljivi klerikalni gospodarski in socijalni politiki bodo zavedni delavci dne 23. januarja volili proti vsiljivim klerikalnim kandidatom. Bivši kršč. socUalec. Ukinjenje Mlekarske šole v Škof ji Loki Včeraj Je prinesel brzojav iz Beograda težko vest, da so radičevci in radikali ukinili kredite za Mlekarsko šolo v Školji Loki In za hmeljarsko šolo v 2aScu. Dolgo se je vršila borba za uresničenje lepe ideje, da se da od države vedno zanemarjam Skofjj Loki, kjer se stekata dve vadni dolini, mlekarski šolski zavod. SKS je tei misli ves čas nasprotovala in Jo potom svojih eksponentov zavlačevala. Končno je vlada Narodnega bloka v proračun postavila znesek za Mlekarsko šolo in se le posrečiks, da je prodrl vse težave bi prišel 1. 1925 definitivno skozi proračun. Kmalu nato Je SDS tzposiovala načelno odločitev glede politične ekspoziture v Skofji Loki in razpis kasarniških zgradb. Ko Je nastopil maja lanskega leta g. Pucelj kot minister poljoprivrede. Je silno počasi reševal zadevo Mlekarske šoie v Skorji Loki. Mesto da da ukaz o nTeni ustanovitvi kralju v podpis že maja, je vlekel stvar več mesecev, da se šola ni otvorila že na Jesen. Vsak previden politik take stvari čim prej uredi, da potem ni možen preklic. Če bi Ul Pucelj, kar mu Je bilo lahko mogoče, otvoril šolo Jeseni, bi danes bilo nemogoče jo zapreti, ker bi bilo vse postavljeno pred gotov čin. 2a!ostno je dejstvo, da je minister Slovenec škofjc'o5kj okraj zanemaril in dal s tem možnost, da so radičevcl v za d' nJem hipu šolo brisali. To je zahvala SKS temu okraju, ki ji Je vedno dal tako v Poljanski dolini, kakor v občini Stara Loka dokaj glasov. Kar Je zavoženo, bo težko popraviti Politične beležke Mestnemu magistrata! Nabiti so plakati, ki vabijo ljubljanske volilce na volitve v nedeljo od 8. do 18. ure. Zakon pa jasno predpisuje, da so volitve od 7. do 18. ure. Magistrat mora pač to napako takoj popraviti. Dr. Natlačen in njegov uspeh v logaškem okraju Dr. Natlačen, ki ee je proslavil L 1914. ob vojni napovedi s svojim kandelabrskim govorom na Kongresnem trgu v Ljubljani, kandidira v logaškem okraju, kjer je prebivalstvo ob italijanski meji narodno zelo zavedno. Kandidatura dr. Natlačena, ki je bujekai na vojno proti Srbom in ki so ga rdi tega klerikalci sami do poslednjega čaaa smatrali kot neprimernega za kakšno večjo funkcijo v lastni stranki, pomenja za logaški okraj naravnost izzivanje in ni prav nič čudnega, če je bil na svojem agitacljskem potovanju spričo tega dejstva tepen. Hi sicer •e odobravamo fizična obračunavanja in jih nikdar nismo odobravali, razumljivo pa je, da je pojav dr. Natlačena spričo zadnjih klerikalnih hujskarij izzval še tem večje ogorčenje med prebivalstvom logaškega okraja. Toda niti «Slovenec» niti «Domoljub» nimata nobene posebne pravice, da ae razburjata radi dogodka, Id ee je pripetil dr. Natlačena. Dne 12. L m. so v Borovcih pri Ptuju pijani klerikalci pod vodstvom domačega župana prišli razbijat tamošnj» shod SDS in dva izmed njih sta z noži v rokah grozila, da je «treba vse pobiti in poklati». Župan je eelo hniakal, da so demokrati prodali slovenski narod Srbom, in ko so demokrati obhajali, ker niso hoteli izzvati prelivanja krvi, eo klerikalci za njimi streljali s revolverji. Spričo pisave «Domoljuba», da so samostojni demokrati po vojni Izdali Slovence vele-arbom, da so žerjavovci ropali državne in bančne kaše, da hočejo a nasiljem in razboj-nišlvom zopet prodreti s svojo voljo 1er spraviti slovensko ljudstvo v novo suženjstvo, da eo žerjavovci banditi, seveda ni prav nié čudnega, ako naše dobro verno ljudstvo pod vplivom alkohola in hujskanja iz farovža podivja. Obsodbe so vredni samo klerikalni voditelji in hujskači. Kar se pa dr. Natlačena tiče, naj mu bo v tolažbo dejstvo, da je zaradi njegovega govora L 1914. marsikak slovenski mož in mladenič, med njimi zlasti klerikalni codlarji», po nepotrebnem padel v vojni, njemu pa se za vso to ni ničesar drugega dogodilo, kakor da je dobil par bušk in da bo ime! sedaj priliko iskati pred sodnijo zadoščenja svoji klerikalni časti. V znamenju depolitizacije šolstva O. šei prosvete dr. Lončar bo na dan volitev 23. t. m čuvau' ene izmed radičevskih' skrinjic v Ljubljani. To je po njegovih de-klamacijah o depolitizaciji precej krepak korak »naprej*. Doživeli smo torej, da radičevci postavljajo vladne organe, da pazijo na uradnike. Poleg dr. Lončarja bo čuval skrinjico tudi šef kmetijskega oddc!k3 velikega župana. «Slovencu» sedaj še molitev ni všeč Kerikalci agitiraio proti sam. demokratom, da so brezverci in da bo prišla vera v nevarnost, ako bodo zmagali pri oblastnih volitvah. Toda, če sam. demokrati molijo. »Slovenca* tudi ni prav. Na shodu SDS v Črmošniicah so opoldne, ko je zazvonilo, kmetje molili, govornik pa je prekinil govor in se jim pridružiL »Slovenec« seda! vpije, da izrablja stranka, ki se sicer načeloma proklamira kot svobodomiselno, celo verska čustva v politične namene. Vprašamo, ali imajo morebiti klerikalci monopol na molitev, aH smejo samo klerikalci moliti na shodih in aH Je to proti svobodomisel-stvu, če spoštuje sam. demokrat verska čustva drugih ljudi? Kakor se vidi, hoče imeti gospoda pri »Slovencu« po s!!i brezverce. Klerikalci prepovedujejo vsakomur moliti, kdor ni klerikalec! 2e!irao samo, da bi tudi prepovedali bero pri neklerikalcih. pobirajo naj jo pri tistih klerikalcih, od ka-terih se samo zahteva, da ie pristaš SLS. ne pa da je veren človek in vzornega krščanskega življenja. Agitacije, v cerkvi »Jutro« je poročalo, da Je župnik Aljaž v Dovjem med mašo pred čitanjem evangelija naznanil klerikalni shod in tako zanj agi tiral v cerkvi, pri čemer le izreklo svoje obžalovanje, da se je g. Aljaž tako daleč Izpozabil ne glede na spoštovanje, k! ga je doslej užival tudi v naprednih krogih. »Slovenec« sedaj piše. da »Jutro« tndi »častitljivemu župniku na Dovjem ni prizaneslo, da se g, svetnik smeje »Jutrovim« beda-stočam in da bi bila sramota za vsakega v dovški občini, če bi dal svoj glas družbi, ki še svetnika Aljaža ne more pustiti pri mirn«. Naj nam »Slovenec« odgovori, гГ je to prav, če se agitira za klerikalne shode med mašo Izpred oltarja pred Citati jem evangelija? Ali Imajo morebiti župniki žs to dovoljenje od škofa ali papeža? Kadar nam bo nato odgovoril, se bomo pomenili nadalje. Brez programa Na klerikalnem shodu v »Unionu« preteklo nedeljo so govorili o vsem mogočem, samo o dosedanjem delu iu uspehih klerikalne stranke in o njenem bodočem delu v Narodni skupščini ni padla niti besedica. Zgovorni dr Korošec in klerikalni kandidati so o tem molčali kakor prstne cerkvene miši. Dr. Korošec se je sicer oprostil, da o delovnem programu novih skupščin ne bo govoril, češ da bodo o njem govorili kandidati, a dr. Brecelj, ki je govori! kot zadnji. Je izrazil svoje veselje, da nobedea govornik ni načel piograma, ki naj bi ga Izvrševale oblastne samouprave, ker se ne ve, kje bodo oblastne skupščine zborovale, ali pri Krapežu aH v »Katoliškem kevdru«. S tem so klerikalni kandidati dokazali vso svoio prograraatično revščina Stranka, ki reflektira na večino v oblastnih skupščinah, nima nobenega delovnega programa in sploh ne ve povedati, kaj bo delala in zahtevala v oblastnih skupščinah. Ali naj jim morebiti volilci izkažejo svoje zaupanje na podlagi dosedanjega izkustva z dr. Korošcem kot ljubljanskim poslancem, k!, odkar je ljubljanski poslanec, ni v Narodni skupščini nrti ust odprl za Ljubljano, ia interese njenega prebivalstva? Radičevski ministri odvzemajo uradnikom stanovanja Te dni Je imelo zagrebško stanovanjsko sodišče na razpolago nekaj praznih stanovanj, ki jih je dodelilo drž. uradnikom т večjimi družinami. Predno pa so dobili it spisane dekrete v roke. so prišli radičevski ministri in drž. podtajnikl in ngrabili že dodeljena stanovanja zase. Tako si je Radičev zet inl Košntlč prilastil stanovanje 3 sob. ki bi ga moral dobiti neki drž. uradnik. Radičev zet, ki je sedaj minister za javna dela in je bil prej drž. podtajnik v prometnem ministrstvu ter član komisije za prodajo svile v inozemstvo, ki ima že dolgo časa kot drž. podtainik In minister mesečne dohodke 16.000 Din in bt si lahko najel stanovanja v novi hiši ali pa sam zgradi' hišo, odvzema torel stanovanje navadnemt dri uradniku! Namesto, da bi kot minister za javna dela gradil stanovanja za uradnice, jih uradnikom odvzema za sebe!: Neko drugo stanovanje je moralo zagrebško stanovanjsko sodišče pod radičevskim pritiskom nakazati radičevskemu odvetnike «n Javnemu beležniku dr. Torbarjn, ki Je bogataš. It pred letom drž. podtainik dr. Pernar je dobil v Zagrebu stanovanje z več sobami, češ, da se bo oženil. Dr. Pernar je seveda še danes neoženjen In kadar le v Zagrebn niti v svojem stanovanju ne stannie ampak drugod, kjer Je tudi na hrani Vse to poroča zagrebški »Hrvat«, ki piše. da si radičevcl s svoio politiko polnijo svoje žepe. siromašnemu uradnlštvu pa odvzemajo stanovanja, asi kraji in ljudje Rešitev pred smrtjo v Triglavskem pogorju Ljubljana, 19. januarja Akademika Ivan Kanoni in Stanko Soto-šek, oba iz Šiške, ki ita se izgubila v Triglavskem pogorju, sta srečno rešena in sta se danes popoldne vrnila v Ljubljano. Preživela sta avanturo, ki jo bosta pomnila svoje žive dni Pretrpela sta pomanjkanje sredi snežnega meteiža v mrtvi triglavski samoti, v gladu in brez upanja na rešitev. Štiri dni sta zrla smrti v oči, a sedaj, ko je njuna opasna anabaza srečno končana, pripovedujeta svoje doživljaje kot preizkušenj polno planinsko avanturo Kakor smo poročali, sta krenila v Tri-rlavsko pogorje pred tednom in sta v sredo zvečer prenočila v Bohinju v hotelu »Zlatorog«. nas'eduje jutro pa sta se zgodaj podala na pot pnoti Komarči. Nameravala sta v treh dneh s smučkami absolvi-rati turo čez Komarčo do Triglavskih jezer ter dalje preko Hribarice in Miselske doline do Vodnikove koče, odtod pa skozi Bohinjska vratca iu Krmo do Mojstrane. Tura je pozimi ena najtežavnejših in je bil rok treh dni pač drzno določen, ker bi bilo turo mogoče zmagati samo v najugodnejšem vremenu in pri najboljši športni izvežbano-srti. Mlada podjetna akademika sta turo naskočila sicer v dobrih snežnih razmerah in sta prvi del preko Komarče do Triglavskih jezer absotvirala z lahkoto. Tu pa ju je zadela nesreča. Ko sta dospela do Hribaric, je začelo snežiti. V neprestanem snežnem zametu sta se mlada turista disorijentirala. Tavala sta po sivi planinski puščavi in namesto nadaljnega prodora dospela nazaj h koči na Triglavskih jezerih. Snežilo je neprestano. Mlada turista sta se uklonila v stajo, ki je blizu koče, si zakurila in proučevala teren, kako bi jima uspel povra-tek preko Komarče v Bohinj. Vsa njuna odločnost pa je plafinela in povratek je bil brezLzgleden, kajti snežilo je neprestano. Štiri dni in štiri noči sta akademika zdela v hladni živinski staji. Ztmatl ie snežilo neumorno dalje. Zapadlo je že nad 2 metra snega, ki je bil ves mehak, da se je vdiralo do pasu. Нтала je pošla. Vsa prestradana sta mladeniča začela obupava-ti v grozotni zimski samoti, v osrčju gorskih' velikanov. Provijant, ki sta ga imela s seboj samo za tri dni, sta potrošila v četrtek, petek in soboto. V nedeljo ju je začel glad neusmiljeno trefti. Kuhala sta si le še sneženo vodo, katero sta za uživala v dolgih požirkih. Slabela sta vidno, ker ju ie poleg pomanjkanja začel treti tudi obup. Končno sta našla nekje nad tramom mal zavojček stare plesnive kumne, Id sta jo vkuhala v sneženo vodo, da Sta vsaj malo Izpremenila okus. In (ponoči sta poslušala gorske miši, ki so glodale v lesovju ter jima zavidala brano . . . V ponedeljek se je pomanjkanje občutilo s podvojeno silo. In vendar še ni bilo izgleda na rešitev in na izhod is koče, ker je zunaj še nadalje snežilo v debelih kosmih ter se je sneg bolj in bolj mehčal. V torek sta bila že tako izmučena od gladu, trpljenja in obupa, da sta ponoči dobivala vizije ter je eden izmed njiju sanjal o De Reggiju, ki se je jeseni ponesrečil na Tum-cu ob Srnami gori. Danes zarana sta osamljena napela poslednje sile ter z velikanskimi napori prebrodila pot preko debelega snega do Komarče. Tu je bil njun sestop v dolino zopet onemogočen. Vsa premočena, premražena in prestradana sta se uklonila pod neko skalo, kjer sta bivakirala šest ur in neprestano klicala na pomoč. Če bi bila ostala pod skalo le še eno uro, kakor pravita, bi gotovo omedlela in zmrznila. K sreči pa je njune obupne klice slišal neki pograničar v dolini, ki je takoj pohitel na orožniško postajo v Bohinju. Istočasno pa sta njune klice čula tudi dva mehanika, zaposlena v elektrarni nad Bohinjem, oba podjetna in spretna smučarja. Nista oklevala niiti hip, marveč napolnila svoja dva nalnbtnika, popadla smučke in pohitela osamljencema na pomoč. Rešitev se je posrečila po čudnem naključju, da sta akademika izpod skale zdr-čala po nekem žlebu navzdol, kjer sta ju mehanika že lahko dosegla ln jima nudila prvo pomoč. Obenem je proti Komarči krenila tudi ekspedicija pod vodstvom mlade-za trgovca iz Šiške, Pranja Borštnerja, ki je dober prijatelj obeh akademikov ter jima je iz Ljubljane hitel na pomoč s turisto- ma Banovcem in Čopom. Ekspediciji so se v Bohinju pridružili tudi štirje domačini In dva orožnika. A med tem, ko je ekspedicija hitela proti Komarči, sta bila akademika že pri močeh. Poslužila sta se konjaka ter kruha in klobase, ki sta jima jo za prvi za-ložek nudila bohinjska mehanika. Pri bohinjski elektrarni je bilo veselo svidenje. S solzami v očeh so se vsi objemali. Oba akademika sta se 2e toliko okrepčala, da sta se do postaje prepeljala na smučeh ter sta se danes popoldne ob pol 5. povrnila z osebnim vlakom proti Ljubljani, kjer ju je na gorenjskem kolodvoru pričakovala velika množica sorodnikov in znancev, ki so med tem že bili teleiomčno obveščeni o srečni rešitvi. Bilo je joka ln smeha v veselem zopetnem svidenju po enem tednu, ki je mladima turistoma rodil toliko gorja in planinarskih izkušenj, sorodnikom pa globoko skrb za usodo njunih mladih življenj. Bogojavljenje v Ljubljani Bogojavtjenje je eden največjih pravoslavnih praznikov, ki se praznuje s posebno svečanostjo v Rusiji, kjer so reke edine prometne žile. Tudi v naši državi proslavljajo pravoslavni bratje blagoslavjanje vode s svečano ceremonijo, če je mogoče cb reki, kakor v Beogradu ob Savi in na Du-navu, kjer opravi blagoslov sam patrijarh ob navzočnosti dvora, vlade, parlamenta in vojske. V naših mestih se Bogojavijenje praznuje skromnejše, a vendar s starim častitljivim ceremonilelom. Naša slika pred-očuje ljubljanskega proto g. Jankoviča pri slovesni službi ob ledenem križu na dvorišču vojašnice vojvode Mišiča. Poleg vojaštva je kakor vsako leto prisostvovalo svečanosti odlično število raznih civilnih funkcionarjev in ljubljanskega občinstva. Iz Mežiške doline Tudi v naši dolini je dosegla agitacija za oblastne volitve vrhunec. Čudno pri tem pa je, da klerikalci, socijalisti kakor tudi radičevci vodijo v glavnem boj proti samostojnim demokratom. Naravnost sramotnih sredstev se poslužujejo posebno radičevci. Grofje Thurn imajo v naši dolini velika posestva — in del teh je pod agrarno reformo. Poldrugo leto so radičevci že na vladi, pa se niso spomnili, da je treba grofovo zemljo razdeliti med domačine, ki se za to zanimajo. Sedaj, tik pred volitvami, pa se pojavi z gesto velikega in mogočnega gospoda radi-čevec Švikaršič — kot pravkar imenovani sekvester ter hoče deliti zemljo. To oblju-buje kmetom, o katerih pač misli, da so še daleč za luno. Uradno pa je dognano kot povod imenovanju g. Švikaršiča sekve-strom: nemško knjigovodstvo grofove gozdne uprave — kar pa je najbolj zanimivo na vsem, je to, da je bila gozdna uprava lani od istega urada, ki sedaj (pred volitvami!) knjigovodstvo k; a j a, pohvaljena ravno radi vzornega knjigovodstva! Na to opozarjamo prav posebno naše Nemce, ki so sc v tukajšnjem srezu za volitve zvezali z radičevci. Torej: kadar prirejajo radičevci shode, so seveda veliki prijatelji Nemcev (saj vlačijo seboj Nemca Neunerja) ; kadar pa lovijo s pomočjo sekvestrov kmetske glasove, so veliki siovenski narodnjaki, ki ne trpe. da bi se knjigovodstvo vodilo v nemškem Jeziku! Nam, demokratom, je vse to prav! Radi bi vedeli, kaj so radičevci obljubili Nemcu Neunerju, da je sprejel kandidaturo na drugem mestu, kjer seveda ne bo izvoljen, ker je Jasno,, da od vseh treh srezkih mandatov dobe po enega klerikalci in socijalisti, tretji pa je še deloma v rokah neopredeljenih volilcev. Kakor vse kaže, bo število glasov sam. demokratske stranke močno narastlo, čeprav ničesar drugega ne obliubljamo, kakor dobro upravo ln boj korupciji, ki so jo radičevci zanesli tudi v Mežiško dolino. Klerikalci še vedno agi tiraj o z avtonomijo, ne povedo pa volilcem, da bi bil sedež avtonomne Slovenije Ljubljana, ne pa Maribor. Tukajšnje ljudstvo pa želi, da bodi njegovo gospodarsko središče Maribor, ker je Ljubljana preveč oddaljena. Pri tem se spomnimo na prizadevanje tukajšnjih go- spodarskih krogov za uvedbo tranzitnega prometa z Gorenjsko preko Koroške. Kaj, ko bi se zato začeli zanimati radičevci. Pa radi volitev je to že prepozno — drugače pa je bila — saj do sedaj — Tadičevcem pa tudi klerikalcem Mežiška dolina — deveta briga. Če se je na gospodarskem polju sploh kaj doseglo, so to dosegli le demokrati in tudi socijalisti. V Mežiški dolini je skrinjica demokratov 4, nosilec liste pa Peter Mravljak. Senzacijonalna aretacija vlomilske tolpe na Reki Sušak, 19. januarja Reški policiji se je posrečilo polovitl člane vlomilske tolpe, ki je vlomila v več blagajn na Reki. Aretirana sta bila brata Karel in Julij Premrou ter dve ženski, Pia in Ema roj. ZanuteOi, soproga Karla Premroua. Razen tega je bil aretiran tudi tretji član vlomilske družbe baron Leonardo Ghiczy, lastnik veleposestva v Čajru, ki je bil znan tudi v Zagrebu. Pri zaslišavanju so priznali, da so vlomili tudi v blagajno okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in odnesli 150.000 Din. Kakor je podoba, je bil baron Ghiczy kolovodja pri vseh teh vlomih. Je mlad človek 25-tih lelt, potomec stare rodbine, ki je v času bivše monarhije dala avstrijski vojski in diplomaciji več znamenitih osebnosti. Danes popoldne je iz Zagreba odpotoval na Reko šef zagrebških detektivov Dubra-vec, da tam vodi izvide. Po večernih vesteh se baron Ghiczy zagovarja, da je bil aretiran samo po nesrečnem slučaju, ker je bila ena Izmed dveh aretiranih žensk njegova ljubica, ki je prihajala v njegovo stanovanje ter Je najbrže brez njegove ved-» nosti prinašala tja ukradeno blago, da ga skrije. Reška policija je namreč v njegovem stanovanju našla predmete, ki so iz reških trgovin, v katerih so se izvršili vlomi. Baron Ghiozy je bil zelo dobro znan v reški in sušaški družbi, kretal se je v najboljših krogih, bil je na vseh zabavah in baHh ter je čestokrat prihajal tudi v Zagreb. Reška kvestura je na prošnjo sušaške in zagrebške policije odgovorila, da zaenkrat ne more izročiti aretirancev, ker vrši še preiskavo radi tatvin na Reki. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 20.: Zaprto. Ljubljanska opera. četrtek, 20.: Tannhauser. E. Mariborsko gledališče, četrtek, 20.: «Aimée». B. Premijera. «Tannhauser> ▼ ljubljanski operi. Danes v četrtek zvečer se poje v operi za abonen-te reda E velika Wagnerjeva opera «Tannhauser» ali tekma mojstrov - pevcev na NVartburškem gradu. Naslovno ulogo poje gosp. Zdenko Knittl, ostala zasedba ulog kakor pri dosedanjih uprizoritvah. Predproda-ja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, Goidoni: Mirandolina. Snoči se je vršila premijera te komedije v ljubljanski drami ter je občinstvu jako ugajala. Igralo se je živahno, žal, premalo v stilu svoje dobe. Najboljši je bil gosp. Gregorin; jako zabaven pa je bil goep. Cesar. Glavno ulogo je igrala ga. Juvanova prav zadovoljivo. Večina nastopajočih je prejela šopke, režiser gosp. Pugelj pa venec. Več prihodnjič. Velik uspeh ljubljanske opere ▼ Osijeku. Povodom 201etnice oeiješkega gledališča so •e vršile tri dni slavnostne predstave beo- grajskega, zagrebškega ki ljubljanskega gledališča v Osijeku. V torek je gostovala ljubljanska opera z Mozartovo «Coei lan tutte» in je imela sijajen uspeh. Včeraj je prejel gosp. Hubad od osiješke publike in uprave gledališča naslednjo brzojavko: Večni mornar« t go Zikovo v partiji Sente je te dni na sporedu opernega gledališča v Zagrebu. Ista pevka poje ta teden še naslovno vlogo v Verdijevi »Aidi«, kjer bo sodeloval kot Radames član beograjske oep-re, tenorist Gustav Chorian. шооотсшжгооашшзшоош ШЗППЕ Samo še danes ob 4», pol 6», pel 8. in 9. uri. Brez pretiravanja najluksuznejši film sezije: Ameriška Venera Sijajna brezkonktrrenčna komedija v 7 dejanjih. — Toalete na izbiro za vsak čas dneva! — Velika konkurenca lepotic v trikojih za najlepšo ženo Ameriko. — Prekrasni kolorirrjii posnetki! KINO «LJUBLJANSKI DVOR». Telefon 397. □созпапоппопосозаааааоаааааапааппоапапопашапшопптооос Vsestransko delovanje tatu sukenj V zadevi aretiranega tatu sukenj Franceta Strgarja prihajajo tekom preiskave na dan še vedno razne čedne stvari. Predvsem je bil Strgar znan kot velik ljubitelj žensk in pijače. Včasih, ko je prišel do novega plena in denarja, se je rad veselo1 sukal po raznih zakotnih gostilnicali, kjer so se shajala dekleta, ki dele ljubezen na levo in desno. Njegov pomagač Jože Grojzdek je izpovedal, da je Strgar kradel tudi dežnike. Začetkom novembra sc je utihotapil na vadnico na Resljevi cesti in ukradel tamkaj kar pet dežnikov, med tem tudi sinu policijskega nadzornika Mat-ka Močnika, ki vodi zdaj proti Strgarju preiskavo. Nekaj dežnikov je pobral tudi v Marijanišču, na magistratu, davkariji, v vladni palači itd. Dežni plašč, ki ga je imel na sebi, je sunil kleparju Valentinu Dolničarju iz Pražakove ulice. Dalje pripoveduje Grojzdek, da je Strgar pred dobrim mesecem ukradel nekje ženski p'ašč, v katerem je našel tudi par zlatih uhanov z obeski. Iz vsega je razvidno, da je bil Strgar vsekakor tat velik spretnjakovič. Zitve v kremiljih do sedaj še nevidene sc. ne v monumcn'alnem orijentalnem ve'el lmu J i fiiaviif Pride v kino ,,DV0Bl( Ljubljansko življenje v številkah policije Ljubljana, 19. januarja Ljubljančani bi same sebe ne poznali dobro, ako nam ne bi policijska direkcija vsako leto po zaključku svojih debelih knjig predočila zrcala v obliki statistike svojega poslovanja, v katerem ugledamo vedno sliko življenja, kretanja in prilik v ljubljanskem mestu. Tista črna pika, ki jo imamo na obrazu, Je kriminaliteta v našem mestu. V tej panogi se z naglimi koraki približujemo rezultatom velikih mest. V ostalem »pa statistika, ki jo je policijska direkoija danes objavila, potrjuje staro novico, da smo Ljubljančani veseli ljudje, ki se radi zabavamo na raznih prireditvah, če pa prireditev ni, so na dnevnem redu tihe polomije v gosti hreah in skoro vsakodnevno ventillranje hudomušnega razpoloženja. Ampak kakor so hudi časi, vremena vedno bolj neprijazna, gripa preteča in cviček vsako leto bolj kisel, iščejo številni Ljubljančani dokaj zabave tudi doma. Policijska statistika pove, da je v Ljubljani prijavljenih doslej že 212 sprejemnih apaVatov in se ob muziki in petju iz raznih evropskih mest zabava lep del ljubljanske publike. Ob lepih dneh, posebno v nedeljah, pa Ljubljančani kaj radi krenejo iz mesta na deželo. Toliko smo že «nobel», da smo do 31. decembra imeli v Ljubljani 206 luksuznih' avtomobilov, 88 tovornih vozih (ki jih seveda ni prištevati med zabavne vehikle), nadalje dva avtobusa in 303 kočije. Radi neprijave vozil je bilo tekom leta kaznovanih 21 strank, ki so morale vplačati skupno 17.286 Din globe. Tujski promet je bil tekom lanskega leta v Ljubljani dokaj živahen. Samo v ljubljanskih hotelih je Iožiralo 51.924 tujcev, in sicer: Francozov, Nemcev, Italijanov, Angležev, Čehov, Turkov, Albancev in celo Indijcev, Arabcev ter Japoncev. Ljubljančani sami pa niso preveč uhajali preko meje, ker je bilo novih potnih listov tekom lanskega leta izstavljenih Ie 2719, starih pa podaljšanih 4710. Potovali so večinoma trgovci, dočim se je inozemcem vidiralo 6043 potnih listov. Ljubljančani se pridno udejstvujejo v društvenem življenju ter radi javno povedo in razodenejo svoje težave. Javnih ljudskih shodov se je vršilo 25, društvenih občnih zborov 427. Kakor pa smo na splošnem miroljubni ljudje, je vendar zanimivo, da je bilo izstavljenih 1155 orožnih listov, znak, da se kreta med mirnimi prebivalci veliko takih, ki imajo mačka v žepu ali ffinto doma na steni. Saj pa tudi imajo zajci v ljubljanski okolici velik strah pred našimi Nimrodl! Za razne prireditve in podaljšanja policijske ure je policijska direkcija izdala 1221 dovoljenj. To se pravi, da smo se tekom lanskega leta vendarle precej vrteli, veliko peli in muzicirali, kar je rodilo morda precej dobre volje, vsekakor tudi obilo hudega. To razodeva visoka Številka 128.640 Dta, ki so bili vplačani po globah v prid ubožnih zakladov v LJubljani, na Viču, v Mostah in Zg. Šiški. Splošno pa je lani bilo iztirlane manj globe, kakor v letu 1925, ko je skupna vsota vplačanih' glob prekoračila 150.000 Din Samomorov je bilo tekom lanskega leta izvršenih 21. Razlog so bile povečini nesrečne življenjske prilike, ki so jih diktirale težke socialne razmere, nadalje neizbežna nesrečna ljubezen itd. Nesrečnih smrtnih slučajev pa je bilo skupna 27. Varnostne straže in policijski detektivi so imeli tekom lanskega lota znaten plen. Aretirali so radi hudodels'ev skupno 331, ovadili pa 278 oseb. Od vseh teh je bilo 517 moških in 92 žensk. Radi raznih prestopkov so policijski organi predvedli 42S, ovadili pa 5965 oseb. Od teh jih je bilo kaznovanih 2437 radi kršenja cestnega policijskega reda. Skupno je b'ilo policijsko kaznovanih 3710 oseb, in sicer na zaporno kazen 391. na primerno globo pa 3319 oseb. Iz policijskega okoliša je bilo izgnanih 34S tipov, povečini raznih vlačugarjev, delo-mržnežev, tatov, tatic in tistih nesrečnih žensk, ki so se pečale s tajno prostitucijo. Pred sodnik« Tri tiskovne kasacijske razprave Radikali, kmetijaci in klerikalci se radi poslužujejo tiskovnega zakona zoper naš list, a sreča jim pri tem včasih ni miJa. Tako nas je svoječasno tožil g. Blaž Zu» panc, brivski mojster, posestnik in radikal v Laškem, ker je naš dopisnik v poročilu o poplavi Savinje med drugim zapisal tu« di stavek: «K sreči je obč. odbor očistil strugo hudournika pravočasno, «■vkljub ovi* ram s strani Zupančevega «gospodarskega kiuba, ker bi sicer poplava napravila še več škode» itd. G. Zupane očitka «ovir» ni mogel preboleti in je vložil tožbo zoper našega g. urednika, kateri je bil pa opro« ščen že pred ljubljanskim deželnim sodi» ščem. Zoper oprostilno sodbo se je g. Zu« panc pritožil z ničnostno pritožbo na Stol sedmorice v Zagrebu kot najvišje sodišče, ki je včeraj to ničnostno pritožbo zavrni/. Na to je prišla rta vrsto popravkarska zadeva g. Ivana Puclja zoper naš list. Svo« ječasno smo v uvodniku povedali, da je g. Pucelj v nekem razgovoru priznal, da nasprotniki SDS nimajo povoda, da bi pri. stali na ljubljanske volitve, ker vedo, da bi SDS v njih zmagala. G. Pucelj nam je pa poslal popravek, češ, ni res, da bi bil jaz dal takšno izjavo, marveč je res, da sem bil vedno prepričanja, da bo SDS pro« padla. Tista izjava je gladko izmišljena. Ž njo padejo tudi v«e konsekvence član« ka». Ta popravek je naš g. urednik odklo« nil, ker ni odgovarjal predpisom zakona, g. Pucelj je vložil tožbo in naš g. urednik je bil v Ljubljani res obsojen. Najvišje sodišče je na včerajšnji razpravi ugodilo urednikovi ničnostni pritožbi ter urednika oprostilo vsake krivde in kazni, g. Puclju pa naložilo plačilo pravdnih stroškov. Na to je sledila znana zadeva učitelja g. Môderndorferja iz Mežice, ki je lani v neki brošuri očital mežiškemu rudniku, da je podkupoval davčnega upravitelja, У. zneskom 70.000 Din, da se je potem rudni« ku odpisala občinska dajatev 1 in četrt mi« lijona Din. Očitek je bil tako objavljen, da je vrhutega bil prizadet g. veliki župan mariborski, in pa ravnatelj bratovske sklad nice g. Ryndin. Na tožbo vseh štirih je bil g. Moderdorfer v Ljubljani radi kleve« te obsojen na mesec dni zapora in denarno kazen in odškodnino, njegova ničnostna pritožba je bila kot povsem neutemeljena zavrnjena. O njegovem vzklicu radi prr. visoke kazni in vzklicu obtožiteljev radi prenizke kazni je potem senat razpravljal v nejavni seji. G. Blaža Zupanca je zastopal g. dr. Via» dinrr Ravnihar, g. Ivana Puclja g. dr. Dra« go Marušič, našega urednika in g. Rvndi» na g. dr. Vladimir Knaflič, mežiški rudnik in g. davčnega upravitelja g. dT. Fran No« vak, javno obtožbo g. generalni prokurator Niko D.mrnico, razpravo je vodil g. pred* sednik najvišjega sodišča Ivan Okretič. člani kasacijskega senata gg. nadsvetniki dr. Černe, dr. Pernuš, dr. Zmavc in dr. Du« bokovič. Micka, Evgenija in Rozalka so tri znane tičke prepeličke, ki rade edajo moškim v naročje. Zagovarjati so se morale pred sodiščem, da so se v Ljubljani potepale. Vse tri so zanikale vsako krivdo. Micika pravi, da se ni potepala, eaj ima v Ljubljani svo:o teto in je pri nji stanovala in iskala službo. Evgenija je beračenje priznala, a Roza je dejala, da se je morala vrniti v Ljubljano, čeprav ima prepovedan povratek, ker je prišla po obleko. Evgenija bo preskrbljena 1 teden, da ji 1 teden ne bo treba beračiti, Rozalka pa tudi 1 teden radi prepovedanega povratka. Glede Micke pa bo zaslišana še njena teta, predno pade odločitev. * Dne 1. decembra lani je prišel zvečer v gostilno «Polič» uradnik Tiček, ki je vc« lik sovražnik psov. Tiček je prejšnji ve« čer zabavljal v gostilni in se jezil nad psom uradnika Filipa, ki povsod vtika sw>i gobec. Zdaj je pristopil k Tičku Filip in ga vprašal, kaj ima zoper njegovega psi? Filipov cucek se je pa pri tem Tičku pri« jazno približal in jel brisati svoj gobec ob njegove hlače. Ker pa ni nehal, da jc Tiček polil z vodo, kj jo jc imel na mizi. Tedaj je Filip nahrulil Tička z oslom, p« grabil steklenico z vodo in jo nanj zl i. Vsi _ gostje so se smejali, a najbolj Filip. l:i se je pa pred sodnikom zelo kislo dr/al. saj bo plačal 250 Din globe. • Tonetu iz Grajske ulice v Ljubljani sc je smilil Hrvat Miloš, ki ga je 1. septembra legitimiral stražnik N. Tone se je za Hrvata potegnil. Stražnik je pa dejal: «No, Ton«, ker ti je brez Miloša dolgčas, bom pa ie tebe zapisal, morda se potem znajdeta lam v lepi justični palači.» Stražnikovo prerokovanje se ni izpolnilo. Tone je prišel re® pred senat, kjer ee je pa zagovarjal, da ni hotel stražnika žaliti in da mu je samo rekel, zakaj je zapisal Miloša, ko ni bil v službi, da ga je pa to čisto dostojno vprašal. In re« je bil Tone oproščen, ker ni senat smatral njegovega nastopa za preerešek po § 104. kazenskega zakona. Domače vesti O milijonih, korupciji in tobaku Pravijo, da smo pri nas le korupcijonisti in da smo postali v tem pravi špecijalisti. Naš tobak je res zanič, kot bi pušil slamo, a zato za granice boljšega prodamo. In zato komisijo v Poljsko smo poslali, da bi tam za drag denar naš tobak prodali in odšla komisija, je na pot v Varšavo, vzela s sabo poln žep toda — prazno glavo. Pet milijonov bakšiša je odnesla s sabo, vendar, — kakor pravijo — šlo ji je — prav slabo. Morda res korupcija ni drugod v navadi, in kupčij ne sklepajo le proti — zaradi. Morda diplomacija ni povsod enaka, dali so nam šnofati hudega tobaka. M. A. C. * Za «Dr. Rybarev fond». V počaščenje spomina prerano umrlega dr. Rybafa so darovali »Jugoslovenski Matici« svoje prispevke Se sledeči gg.: veliki župan v p. dr. Fran Vodopivec in soproga 200 Din, rodbina Skuhala-Verbajs 300 Din Ln dr. Konrad Janežič v Kamniku 100 Din. Iskrena hvala! * V počaščenje pokojnega Jovana Cvijiča Akademija znanosti v Beogradu je sklenila da osnuje »Zadolžbino Jovana Cvijiča» za proučavanje Balkana. Zadolžbini je zasigu-rana visoka letna dotacija. — Beograjska občina pa je sklenila, da v počaščenje pokojnemu Cvijiču del bulvara poleg naselbine univerzitetnih profesorjev dobi naziv »Bulvar Jovana Cvijiča«. + Ustanovitev društva pravnikov v Sarajevu. Žc dolgo vrsto let obstoje društva pravnikov v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu ki poleg svojega delovanja za razvoj pravne znanosti živahno sodelujejo pri reševanju mnogih pravnih vprašanj v praktičnem življenju. Sedaj se snuje društvo pravnikov tudi v Sarajevu. Ožji odbor pripravlja pravila za novo društvo, ki bo v kratkem pričelo s svojim delovanjem. Poti eba takega društva je tembolj nujna, ker se kongres jugoslovenskih pravnikov vrši letos v Sarajevu. * Za prospeh tujskega prometa na Jadrana. Predvčerajšnjim je bila v Splitu otvorjena konferenca za ureditev tujskega prometa v Dalmaciji in na gornjem Jadranu. Svoje zastopnike so poslale vse primorske organizacije za tujski promet. Konferenco je otvoril splitski župan dr. Tarta-glia. Tajnik društva za tujski promet dr. Turič je poročal o organizaciji in o potrebnih korakih za pospeševanje tujskega prometa. Njegov predlog, nai se osnuje v Splitu propagandistična centrala, ie bil soglasno sprejet. Konferenca bo trajala več dni. * Ekskurzija angleških geografov v Jugoslavijo. Londonsko geografsko društvo, eno najznamenitejših te vrste, pripravlja letos veliko ekskurzijo na naše Primorje. Svrha potovanja je zbiranje materijala za veliko geografsko študijo o tem delu naše države. Društvo je po vojni priredilo že velike znanstvene ekskurzije po Češkoslovaški in Norveški ter ie izdalo kot rezultat svojih ekskurzij dva inonumentalna dela, posvečena omenjenima državama. * Sprejem v strojno podoficirsko šolo vojne mornarice. Strojna podoficirska šola vojne mornarice v Kumboru (v Boki Ko-torski) sprejme letos 200 mladeničev, ki so dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole ter so se učili najmanj že dve leti strojniškega dela. Natančnejši pogoji se lahko zvedo pri vojaških okrožnih komandah. + Smrtna kosa. V Škalskih Cirkovcah pri Velenju je 16. t. m. po kratki bolezni umrla gdč. Olga Cokova, učiteljica, rodom iz znane tržaške rodbine, zavedna Jugoslo-venka in neumorna prosvetna delavka. Po-kojnico prepeljejo v Trst, kjer bo jutri, 21. t. m. pokopana ua Katinari. — V Ljubljani je preminula gdč. Hermicu Fritscheva, požrtvovalna narodna delavka v naših ženskih društvih. Pogreb se vrši danes ob pol 16. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Parki za bolne delavce. Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo skiep osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki namerava urediti moderne parke po vseh okrevališčih okrožnih uradov. V to svrho ie odobren kredit v znesku 25.000 dinarjev. * K vprašanju ljubljanskega gledališča. Radi želja, izrečenih na shodu naših gledaliških umetnikov ie SDS preko svojega poslanskega kluba zavzela naslednje stališče glede znane pogreške v partiji 348. budžeta: Generalna direkcija računovodstva ni opravičena popravljati eventualne pogreške v budžetu tudi ako so enkrat izjemoma v korist kulturni instituciji. Vprašanje jc, ali gre za pogreško v pravem pomenu. Zahteva se torej upravičeno, da generalna direkcija svoje rešenje od 8. decembra 1926 prekliče. Obenem se je klub SDS po poslancu dr. Žerjavu obrnil' z utemeljeno prošnjo na ministra prosvete, naj dovoli v lastnem delokrogu virman subpo-zicije zvaničniki, pozicija 3. part. 348 budžeta v korist drugim osebnim izdatkom. * Razsodba v kolašlnskem procesu. Kakor smo že poročali, se je v Kolašinu vršil prošli teden proces protî 33 črnogorskim odmetnikom obtoženim zaradi uboja sedmih žandariev. Sodišče je obsodilo dr. Novico Radoniča Jn Božo Bulatoviča, bivšega črnogorskega oficirja, vsakega na 20 let ječe; pet obtožencev je bilo zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih, ostali obtoženci pa so bili obsojeni vsak na deset let ieče. Razen tega morajo solidarno plačati sodne stroške v znesku 20.000 Din. * Donava naglo narašča. Po poročilih iz Vukovarja je Donava v zadnjih treh dneh začela naglo naraščati in je vodostaj kazal predvčerajšnjim 7.46 m nad nor-malo. Ljudstvo se boji ponovno poplave. * Pristojbina za tujce v FranciiL Po poročilu našega generalnega konzulata v Parizu zahtevajo francoske policijske oblasti po 375 frankov od vsakega inozemca, torej tudi od vsakega našega državljana, ki se mudi v Franciji več kakor dva meseca. On: inozemci, ki ostanejo v Franciji manj kakor dva meseca, se smatrajo za turiste in ne plačajo nobene takse. Inozemci, ld so zaposleni v Franciji po pogodbi, plačajo znižano pristojbino v znesku 40 frankov, ravno tako tudi dijaki, ki študirajo v Franciji. Delavci, £i so zaposleni v Franci}! brez kontrakta, morajo plačati splošno pristojbino v znesku 375 frankov. * Podpornemu društvu slepih (Ljubljana, Wolfova ulica 12.) so darovali: Ignacij Zargi tu Din 100. Josip Peteline tu, Din 100, A. Wanek, tu Din 20, A. Sfiligoj, tu Din 10, 1. Nagy Din 10, J. Podkrajšek Din 10, Zemljič Jurij Din 5, Martin Kocbek, Sv. Ana Din 20, Marjana Breznik, Sv. Ana Din 20, Ernest Mlinarič Sv. Ana Din 20, Franc Letonia, Sv. Ana, Din 20, Antončič Marija, Borovnica, dr. Zupan, Bistra. Qalle Franc, Bistra, Papier Ida, Borovnica vsi po 20 Din. Vsem darovalcem najprisrčnejša zahvala. — Odbor. * San3torlj za vojne sirote na Jadranu. Kakor iavljajo iz Beograda, bo ministrstvo za socijalno politiko v sporazumu s humanitarnimi organizacijami v vseh važnejših krajih priredilo zbirke v svrho nabiranja prispevkov za vojne sirote tn siromašno deco. Z nabranimi prispevki namerava ministrstvo za socijalno politiko zgraditi sa-natorij za siromašno deco na Jadranu * Novi prekooceanskl parobrodl. Plovit-ba Ive Račiča v Splitu je kupila dva velika prekooceanska parobroda, krščena na ime »Dušan Silni« in »Miloš Obilič«. * Nekoliko statistike o vojaških pokopališčih. Po statističnih podatkih, zbranih v ministrstvu za vere, je v naši državi 3119 vojaških pokopališč s 87.608 grobovi. V ino zemstvu ie 1284 vojaških pokopališč z 60 tisoč 831 grobovi; pri tem pa niso vraču-njeni grobovi naših vojakov v Bolgariji, katerih ie približno 15.000 Skupno število naših vojnih grobov doma in v inozemstvu znaša torei okroglo 160.000. V Sloveniji se nahaja 81 vojaških pokopališč z 8321 gro-bevi. Razen tega je v Jugoslaviji okroglo 23.000 grobov tujih vojakov, zlasti Nemcev. Rumunov in Čehoslovakov. * Ponarejeni dinarji. V Zagrebu so se pojavili enodinarski falzifikati, od katerih je policija že dobila nekoliko eksemplar-iev. * Nesreča na Bjelašnlci. Kakor doznavajo sarajevski listi, je preteklo soboto odšla na planino Bjelašnico skupina sarajevskih športnikov, med niimi tudi član zagrebškega Haška Dušan Zinaia. Ker se družba doslej še ni vrnila v Sarajevo, se domneva, da se je na Bjelašnici pripetila nesreča. Iz Sarajeva je odšla ekspedicija starejših športnikov in turistov, da ugotovi usodo pogrešanih izletnikov. fTO zobna pasta najboljša + Zoper kašelj so najboljši »Jok« slad-korčki. Dobivajo se povsod. 107 * Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškarju F. K. KAISER, Ljubljana. 20 * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. t. sr. š., osma Viktorju Martincu. u sr. š., Pohvala se je prisodila: Juliju Bohincu, t j sr. š„ Jožetu Brodniku, t sr. š.. Metodu Oblaku t. sr. š., 2;a »Ctarleston« in »Rotor« Pranju Kosovelu, t. sr. š., («Uspeh») Vilku Kafelu t sr. S, Maksu Udovču. Sp. Šiška in Milu Gorniku, Rakek. Darila so se prisodila onim osnutkom, ki so najbolj odgovarjali danim zahtevam in ustrezali z umetniškega vidika. Zategadelj je juryja nagradila one osnutke, ki so povsem zadovoljili v čisto umetniškem, dekorativnem, plakatno stilnem in idejnem pogledu. — Nagrade se lahko dvignejo pri S. Sancin, Tavčarieva ulica 1/ГО. dnevno od 13.—15. — Odbor črno-bele redute. u— L literarni večer v Mestnem domu. V torek 25. t. m. ob 8. zvečer se bo vršil v Mestnem domu I. literarni večer pesnika Antona Podbevška. Ta večer kakor tudi naslednji bodo zanimivi radi tega, ker bodo predstavljali poskus priti do intimnega kontakta med publiko in ustvarjajočimi umetniki, za kar se že dolgo čuti potreba. Na prvem večeru bo govoril g. Podbevšek o splošnem položaju pri nas, o idejni strukturi »Mladine«, »Križa na gori« ta »Kritike«, o gledališču in še o marsičem. Upati je, da se bo ljubljanska publika te prireditve udeležila v velikem številu. Shod Naprednega bloka na Viču se vrši v petek ob 8. zvečer v Sokolskem domu u— Ljubljanska cestna železnica v upravi mestne občine? Delegacija ljubljanske občine, ki se je pod vodstvom vladnega komisarja g. Mencingerja te dni mudila na Dunaju, se je predvčerajšnjim vrnila s poročilom, da se bodo nadaljna pogajanja z dunajsko družbo še tekom pomladi zaključila, nakar bi ljubljanski tramvaj prešel v upravo mestne občine. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji: 1 prestopek javnega nasilstva, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pohujšanja mladine, 4 prestopki pasjega kontumaca, 1 prestopek obrtnega reda in 16 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija ie bila izvršena 1 in sicer radi vlačugarstva. u— Tovariši akademiki! Dames ob 15. uri v zbornici na univerzi zborovanje: »Protest proti ukinitvi honorlranega staža zdravnikov-pripravnikov«. Ker je zborovanje kot protest proti dosledni kulturni de-montaži pri nas velikega pomena (dotacija univerze, gledališča, bolnica itd.) pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Društvo mcdici-ncev. u— Namočena polenovka pri Fr. Kham. 58 u— Pred špansko boleznijo se uspešno obvarujemo pri stalrn uporabi »Melousine-ustne vode« priznano najboljše desinfekcij-sko sredstvo za usta m grlo. Dobi se v lekarni Leustek pri Zmajskem mostu v Ljubljani. 106 u— Umrli v Ljubljani: Zadnji teden so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Anton Stare, delavec, 21 let; Marija Tome, šolska učenka, 12 let; Martin Dolničar, tovarnar, 47 let; Alojzij Bernardi, želez, poduradnik, 64 let; Ludvik Barbič, pivovar, 24 let; Iv. Mivšek, brzojavni nadzornik, 31 let; Marija Zupane, hči rudarja, 6 let; s- Terezija Rafaela Augustin, bolniška sestra, 56 let; Kon rad Tičar, zasebnik, 28 let; Vida Škafar, j hči posestnika, 19 mesecev-, Janez Taškar, j posestnik, 73 let; Angela Janežič, hči de-; lavke, 3 leta; Anton Stare, delavec, 21 let; Pranja Repič, zasebnica 75 let; Ana Bac-caroih, vdova lekarnarja, 78 let; Anton Mi-haliček, krojač, 49 let; Simon Čelofiga, hlapec 50 let; Ivana Jenko, dninarica, 39 let; Janez Naglič, dninar, 60 let; Franc Groznik krojač, 53 let; Matevž Korošec, delavec, 70 let; Terezija Urankar, mestna uboga, 72 let; Marija Jemc, šolska učenka, 13 let, in Franc Tomazini, posestnik, 53' let. Iz Lïublîane u— sestanek volllcem SDS in NSS na Viču se vrši v petek dne 21. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Pridite vsi in dovedite svoje prijatelje seboj! u— Akademsko društvo »Treznost« vabi vse brate in tovariše na redni sestanek v petek, 21. t. m. točno ob četrt na 15. lia univerzo (balkonska dvorana). Predava g. dr. Mikič o svojem propagandnem potovanju po Jugoslaviji. u— Črno-bela reduta. — Izid tekmovanja za reklamne plakate. V pondeliek, 17. t. m. je juryia pregledala in ocenila doposlane plakate. Pri tej priliki se ie sestavil zapisnik, ki se glasi: Zapisnik seie juryje za presojo izida tekmovanja reklamnih plakatov za črno-belo reduto. Prisotni akademski slikarji gg. Jakopič, prof. Šantel in prof. Vavpotič ter g. Ravljen kot urednik- »Jutra« predseduje g. Jakopič. Ugotovilo se ie, da je konkurenca pokazala zelo visok nivô. Po izločitvi prilično manj posrečenih načrtov so se začeli pregledavati ostali. Od ostalih načrtov so se izbrali kot najboljši naslednji: Soglasno se je za prvo darilo predlagalo delo z geslom »E F«, za drugo »Prosta«, za tretje »Črn«, za četrto »Z D«, za peto »Carneval 13«, za šesto »Boston 5« za sedmo »Gad«, za osmo »Trio«. Izven nagrajenih pa je juryja pohvalno omenila dela z gesli: »Halo«, »Radirka«. »Tango«. »Charleston« »Uspeh«, »Ščit« »Rotor« in »Živeli naši«. Prva nagrada se je dodelila Ernestu Franzu, stud. techn., druga Ivanu Habincu, tehniška srednja šola. tretja Ve-Hslavu Kariž, teh. sr. šola, četrta Zoranu Dideku, VI. real., Maribor, peta Dragu Mandeljcu, t. sr. š., šesta Metodu Oblaku, maturantu t. sr. š., sedma Željku Maharju, I 0 s E P H 1 N E B A K E R A K E R IA K E R A K R prekrasna Kreolka je na poti v Ljubljano Danes zadnji dan Otrok ljubezni (Dete št. 742) Križev pot nezakonske matere. V glavni vlogi Gina Palerme. Predstave ob 4 pol 6., pol 8. in 9. Kino Ideal. Iz Maribora a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj v Mariboru ima širšo od-borovo sejo v četrtek, dne 20. t. m. ob 20. uri v gostilni »Friedau« na Tržaški cesti. Ker je seja važna, se prosi polnoštevilne udeležbe. Vabljeni so tudi vsi prijatelji društva. Odbor. a— Tiho apec vžigalic in cigaretnih stročnic. Cpaiža se, da so se tihotapci, videč, da jim preti nevarnost s strani fin. kontrole pri Sv. Križu nad Mariborom, podali v rajon oddelka Sv. Duh na O. V. Toda tudi tukaj jim ne bo uspelo. Kajti že se Je ujel na limanice neki Joža Jarc, ki je bil precej obložen z avstrijskimi vžigalicami in cigaretnimi stročnicami. Bilo mu je seveda vse skupaj zaplenjeno ter bo prejel zasluženo kazen. a— Mariborski dokument iz leta 1920. Včerajšnji socijalistični listi objavljajo naslednjo zanimivo reminiscenco oziroma dokument iz leta 1920.: »Maribor, oktobra 1920. Gospodu X. Y. v Mariboru. Na zahtevo g. Franca Žebota pod št. x je bilo sklenjeno, da se vas črta iz volilnega Imenika ker ste se priznali za Nemca in ste tudi svojo rodbino nemško vzgojili. Dr. Lesko- var, I. r. dr. K. Capuder, 1. r. Tomažič, 1. r. Občinski pečat.« Takrat je bil namreč komisar na občini sedanji župan dr. Leskovar Nemci kot samostojna stranka niso niti nastopati. smeli in je bila torej nevarnost, da bi ta ali oni volil klerikalnega nasprotnika, zlasti socijaliste. Zato so klerikalci po 2e-botu vse Nemce izreklamirali iz volilnega seznama. a— Dekan g. Sagaj na pobegu. Nosilec klerikalne liste za Maribor desni breg ie g. dekan Sagaj iz Hoč, ki je pa moral zadnje dni na raznih shodih krog Maribora zborovati ponovno v deloma praznih lokalih, deloma pred samimi nasprotniki deloma pa tudi bežati. Taki shodi so bili n. pr. v Pobrežju, Dogovšah, in zadnjo nedeljo v Razvanju, kjer so zasedli volilni lokal sami Sagajevi nasprotniki. »Slovenec« pa seveda poroča v sijajno uspelih SLS zborovanjih krog Maribora. a— Praznik Bogojavljenja ie včeraj lepo proslavila mariborska pravoslavna cerkvena občina. Po maši v pravoslavni kapelici se je vil ob 10. dolg sprevod skozi glavne ulice po mestu s križem na čelu, ki ga je nosil v vijoletno sotano oblečen dečko, za njim pà je korakala na čelu sprevoda vojaška godba, ki je svirala melodljozne cerkvene pesmi Za godbo so šli v dvoredu vojaki, nato v cerkvenem ornatu prota Tr-bajevič z ministranti in pevskim zborom, za njim pa komaniant mesta general Ko-stič s številnim oficirskim zborom ter predsednik cerkvene občine g. Mijovič z mnogimi pravoslavnimi verniki, med katerimi je že tudi lepo število Slovencev. Znatna je že tudi četa pravoslavne mladine v Mariboru. Publika je z zanimanjem sledila sprevodu in nato prisostvovala obredom bogojavljenja okrog oltarja na Glavnem trgu. Medtem je oddala četa vojakov tudi častne strele. Navzoč je bil župan mesta dr. Leskovar, za velikega župana dvorni svetnik dr. Stare in drugi zastopniki, krog in krog četverokota vojakov pa polno meščanstva in kmečkega ljudstva, k! je odkritih glav prisostvovalo blagoslavljanju vode. Za 27. januar pa pripravlja pravoslavna občina tudi svečano proslavo sv. Save v dvorani pivovarne Union. a— Mariborski dekretL Končno so prišli iz Beograda tudi dekreti o povišanju v državne svetnike radi zaslužnega priznanja mariborskega radikalskega propadlega kandidata. Toda ti dekreti so bili rdeče prečrtani s pripombo, da so mogli to pot priti na vrsto samo tovariši radikali zdravniki iz Dalmacije. Radi neljube zveze in grde blamaže pa so v mariborskem »Slovencu« velikodušno napisali nove dekrete, ki drže seveda samo pri zaveznikih. Kljub temu pa je začel povišani državni svetnik občevati sedaj tudi že z grupami nižje tretje kategorije. S tem obenem zaključujemo debato o zaslužnem priznanju. a— Nepričakovan konkurz. Zvonarna Biihl v Mariboru je prišla v konkurz. Za upravitelja je imenovan g. dr. Leskovar, odvetnik. Naše gospodarske razmere morajo biti že res skrajno pri koncu, če prihajajo že zvemarne v krido. a— Zborovanja Narodne liste so živahna in vedno dobro obiskana. Naši kandidati in drugi politični delavci se marljivo gibljejo. V torek zvečer je bil še lep sestanek na Teznu pri Mariboru, kjer sta govorila kandidata Ogrizek in Finžgar, v mesta pa je bil lep sestanek v dvorani hotela Kosovo z govori kandidatov Mohorka, Weixla in Volčiča ter dr. Reismana in Kejžarja. V vseh narodnih krogih je prodrlo mišljenje, da gre sedaj še edino za čast nacionalnega Maribora m bo radi tega vsak iskreno narodno čuteč, nezaslepljea strankar volil 4. skrinjico, Usto narodnjaka Mohorka, pa naj si bo že potem pristaš katerekoli stranke. Tudi pošteni pristaši SLS so tega mnenja in si ne bodo umazali rok s podpiranjem Nemške pol:tične stranke. — Poslanec dr. Pivko zboruje danes v Slovenskih goricah pri Sv. Ani in v Bišu, v peteh pa nastopi na zadnjem velikem sestanku Narodne liste v mariborskem Narodnem domu. Ostali mariborski kandidati zborujejo te dni v okolici a— Za novo kočo pri Ribniških jezerih na Pohorju. Kakor .doznavamo, sta se mariborska in podravska podružnica SPD na skupnem sçstanku v Mariboru pravkar domenili, da podvzamerta obsežnejšo akcijo za zgradbo nove planinske koče na Pohorju pri zanih romantičnih Ribniških jezerih. V ta namen se bo vršil že letos, 1. februarja v Mariboru planinski ples mariborske podružnice SPD ob sodelovanju narodnih Ru-šanov in planincev cele Dravske doline, združenih v podružnici SPD v Rušah. S tem bo Pohorje prepreženo s planinskimi kočami in celo dostopno turistom, ki bodo zlasti v zimski sezoni veseli nove koče ob Ribniških jezerih radi sijajnega terena za smuči na poljih rododendrona. a— Samomor uradnika radi bede. Včeraj se je v Pobrežju pri Mariboru obesil 38 letni Mijo Markežič, rodom iz Srenja v Istri. Bil ie uslužben kot zvaničnik pri srez kem poglavarju Maribor, levi breg z mesečno plačo 900 Din ter je zaman prosil za službo uradnika, čeprav je imel predpisano izobrazbo. Tako daleč smo torei že, da morajo naši uradniki v smrt, ker ne dobijo službe, naši klerikalci in radikali pa se vežejo z Nemci, kar utemeljujejo z njihovo davčno močjo. a— Konec stanovanjske zaščite Formalno sicer menda še tudi za Maribor velja stanovanjski zakon, dejansko pa ga že več mesecev ne čutimo. Stanovanjsko sodišče I. stopnje sicer redno posluje, toda pritožbe proti njegovim odredbam otežijo v Zagrebu pri višjem stanovanjskem sodišču, odkoder že 3 mesece ni nobenih rešitev, čeprav bi morala biti po zakonu vsaka pritožba rešena v 3 dneh in 4 dan že vrnjena. Celi kupi pritožb počivajo v Zagrebu, ker baje ni več kredita za dijete sodnikov. Hujše demoralizacije naše državne uprave si pač ne moremo misliti. Iz Celja Javen volilni shod bo v četrtek, dne 20. januarja v Penno-zerjevi gostilni v Gaberju. Govorila bosti kandidata za oblastno skupščino: g. Janko Lešničar in g. dr. Anton Božič. Narodni volilci. udeležite se shoda vsi brez izjeme. — Začetek zborovanja ob 8. uri. e— Navodila za narodne volilce mesta Celja. Narodni volilni odbor ima na dan volitev, dne 23. t m. za volišče I. (v meščanski šoli) svojo volilno pisarno v redakciji «Nove dobe« (Strossmayerjeva ulica), za volišče II. (na mestnem magistratu) pa v rdeči sobi celjskega Narodnega doma. Dolžnost vsakega narodnega volilca je, da gre volit že v dopoldanskih urah, ker s tem zelo olajša evidenco ш agitacijsko delo. Po volitvi nai se vsak osebno javi v volilni pisarni za volišče, kjer je volil. Tudi se naj vsak stavi agitacijskemu odboru na razpolago. Iz mestnega občinskega odbora so imenovani od narodnih volilcev na volišču I. g. dr. Ernest Kalan, kot namestnik predsednika volilne komisije gg. nadsvetni-ka dr. Flerina, na volišču II. pa kot član komisije g. upravitelj Ivan Prekoršek in g. Drago Sirec kot namestnik. Varuhi 4. (zadnje) torej naše skrinjice so na volišču I. g. dr. Milan Orožen in g. urednik Vinko Gaberc kot njegov namestnik, na volišču II. g. prof. Franc Mravljak in g. C. Sada/ kot njegov namestnik. V mestu Celju imajo narodni volilci 4. (zadnjo) skrinjico Kandidat: dr. Anton Božič; njegov namestnik Ivan Rebek e— Narodni volilci, razmišljajte! Ali sklepa morda na Koroškem kaka nemška stranka s slovenskim političnim društvom ali kako slovensko korporacijo volilni kompromis, da W pripomogla teptanim koroškim Slovencem — do narodnih in gospodarskih pravic na lastni slovenski zemlji? Ali se morda na Primorskem brati fašizem s Slovenci za to, da bi s tem očuval njih rodno grudo? Med tem ko kopljejo Nemci na Koroškem našemu stoletnemu slovenskemu živliu grob in besni laški fašizem po naših okrvavljenih kraških tleh, pa slovenski klerikalci in radikali na ramenih presrečnega nemškega MIhla kamenjajo in sramotijo svoje lastne brate! e— Težka agitacija. Z Nema" združeni klerikalci in radikali imajo pri agitaciji zelo težko stališče. Ker pa ne morejo z drugim agitirati, se poslužujejo laži. Da dobijo velikokrat primerne odgovore, je jasno. Eden najbolj agilnih je g. Zumer, ki si domišljttje, da je najboljši gospodar v Celju. Opazili smo ga že večkrat v intimnem pogovoru z volilci, kako mu je šla vsa kri v glavo. Upamo, da bo gospod Zumer po 23. jan. spoznal, da je treba za volilno zmago razen sovraštva tudi še idealov in potrebnega znanja. Ves teror, ki ga uganja v Celju radikalija, ne bo pomagal, ker je narodna zavest naših volilcev še vziic vsemu večja, kakor pa preračunljivost celjskih radikalnih prvakov. e— Oj te koreninice! Kandidat za oblastne volitve v mestu Celju duhovnik Cestnik je na shodu »Pri belem volu« izustil na adreso radikalov tudi besede, da so poštene korenine, ki so odpadle od koru.upi-rane demokratske stranke. Istočasno je dr. Korošec udrihal po srbskih radikalih, zlasti pa po njihovih ministrih ter jih imenoval lenuhe in nesposobneže. Ne vemo, kako ie bilo pri srcu navzočim celjskim radikalom, ko so poslušali levite na adreso radikalno radičevskega režima hi svojih srbskih tovarišev. Gotovo pa so bili od Cestnikovega ljubimkovanja tako omamljeni, da niso čutili kako strahovito jih je mož potegnil. A tudi g. Cestnika utegneta od takšnih koreninic še glava m želodec boleti. e— Vsem rojakom lz Primerja. Danes vas lovijo naši narodni nasprotniki, da bi s svojimi kTOgljicami pripomogli celjskemu nemštvu zopet do veljave. Vi veste dobro, da Vas je narodno Celje po preobratu, ko ste bili brez doma in strehe, sprejelo z bratskim srcem in odprtimi rokami. Kolikokrat ste pa morali slišati iz vrst onih ljudi, ki tvorijo danes koalicijo celjskih radikalov, klerikalcev in Nemcev najgrše psovke ter doživeti brezčutna zapostavlje-nla. Koliko nestvarne ln žaljive kritike na adreso celjske policije se je slišalo opeto-vano od opozicijonalne strani v celjskem občinskem svetu. Ako bi bili ti ljudje imeil moč v rokah, bi vas bili že razpršili na vse vetrove. Danes, ko gre za grdo izdajstvo nad narodnim Celjem, pa se Vam dobrika-jo, love Vaše glasove ter skušajo z Vašo pomočjo spraviti mesto Celje pod upHv nemško-naoiianataegp političnega društva. Niti en narodno zavpden Primorec ne more vreči svoje krogljiqe v skrinjico, v katero bodo kotale tudi krogljice naših stoletnih narodnih tlačiteljev» Trojni jubilej odličnega obrtnika Celje, 19. januarja. Jutri 20. t m. praznuje g. Martin Kolšek, čevljarski mojster v Celju v krogu svoje družine trojen jubilej, in sicer 60 letnico svojega rojstva, 25 letnico poroke z go. Ivano roj. Novak in 35 letnico, odkar se je naselil kot samostojni obrtnik v Celju. Q. Kolšek je prišel že kot mlad obrtnik v popolnoma ponemčeno Celje. Kot narodno zaveden Slovenec se je moral boriti z velikimi težavami. Saj je bil slovenski obrtnik brezpravna raja, ako se ni s krvjo zapisal takratnim nemškim nacijonalnim voditeljem Na svoji trnjevi poti pa jubilant ni niti za en trenotek omahoval. Vzlic vsem šika-nam je stal vedno odločno v ospredju na-cijonalnega boja. Po osvobojenju se je g. Kolšek oklenil s svojim narodno navdušenim srcem naše osvobolene domovine. Dasi vzor poštenjaka in marljivega delavca je doživel po narodnem trpljenju iz predvojne dobe razočaranje tudi v svoji novi domovini, ki ga ne bi bil nikdar pričakoval, še manj pa zaslužil. Ali tudi to pot je pokazal svoj jekleni značaj. Med tem, ko so drugi v sličnem slučaju postali pribežniki in opor tnnistl, ie ostal g. jubilant zvest svojemu prepričanju kakor granit, ki kljubuje vsem nezgodam. Lahko služi v zgled marsikomu ki so ga osebne amblcfje in užaljenost v boljšem gmotnem položaju zapeljale v nasprotni tabor. In tako vidimo g. Kolšeka pri vseh volitvah. ko gre za narodnost in načela, v prvih vrstah. Kakor je sam, tako je vzgojil tndi svoje otroke v strogo nacijonalnem duhu O. Kolšek uživa med obrtnfki in med ostalim celjskim prebivalstvom velik ugled. Izvoljen le bil v Zbornico TOI in je za oblastno skupščino kandidat na narodni tisti. Možu. ki ie storil že toliko dobrega nacijonalnega dela in ki Je od nekdaj zvest pristaš naše stranke, k njegovim jubilejem iskreno čestitamo ter želimo njemu in spoštovani rodbini še mnogo srečnih in plodo-ncenlfi let! Mariborskim radikalom v album, slovenskim volilcem v svarilo Včeraj smo poročali, kako znajo iz-vestni mariborski radikalski prvaki »voditi posle« obmejnega nemštva ter mu pomagati, da se zopet do dobra usidra. Danes nam javljajo sledečo zgodbo dr. Ravnika, sokandidata g. Mûhleiseaa. Dr. Ravnik se je na žive in mrtve trudil, da proti mišljenju celokupne narodne javnosti Dravske doline pridobi nekemu tamkajšnjemu nemškonacijonalne-mu zdravniku naše državljanstvo. Do-tični gospod je že v letih in ga nič ne veže na našo domovino. Qre v glavnem le za to, da si s pridobitvijo državljanstva' omogoči izvrševanje zdravniške prakse, še tako dolgo, da dobi polno penziio kot okrožni zdravnik. Koliko mu je . sicer milo naše državljanstvo, se vidi iz enostavnega dejstva, da je, ko je vložil prošnjo zanj, dal hitro proglasiti svoio hčerko za polnoletno in jo je tako obvaroval sramote, da bi z očetom tudi ona postala Jugosloven-ka. Njegova dva sinova študirata v Avstriji. sta tam člana nemškonacijonal-nih burševskih društev, ne znata seveda našega jezika in v počitnicah vodita seboj razne »burše«, ki izzivajo po Drav ski dolini in vršijo špijonažo. Vsa dolina ve to in se škandalizira. Vse lokalne oblasti so protestirale proti sprejetju g. H. v naše državljanstvo. Tudi državni uradi so morali o tem voditi računa in tako je umljivo, da prošnja doticnega nemškonacijonalnega zdravnika prvič ni bila uslišana. A kaj je storil dr. Ravnik? Pričel je državni oblasti groziti z avstrijskimi represalljaml proti slovenskim voditeljem na Koroškem, ako njegov klijent ne bo dobil našega državljanstva! Ne vemo iz kakšnega vzroka je prepis dr. Ravnikovega pisma vel. županu krožil tudi po mariborskem magistratu in nemški prevod se nahaja tudi v rokah nemškonacijonalnih prvakov. V tem dopisu pravi dr. Ravnik m. dr.: »Z avstrijske strani sem sprejel iz popolnoma zanesljivega vira informacije, da bodo Nemci z ozirom na slučaj H. pričeli z represalijami, katere so v zadnjem času itak zopet na dnevnem redu. Opozarjam na dejstvo, da bodo Nemci v Avstriji zahtevali za mojega klijenta glavo našega edinega slovenskega poslanca-nedii-hovnika v Avstriji, katerega bodo, kakor •to že oni izvrstno razumejo, preganjali na tak način in s takimi sredstvi, da bo cm vesel, če bo mogel z zdravimi kostmi prekoračiti mejo. Prepričan sem, da bi bil minister notranjih del g. Boža Maksimovič gotovo že davno ugodil prošnji mojega klijenta za podelitev državljanstva, če bi bila oddana zadostna poročila in če bi mu b'le pojasnjene vse te razmere. (!!) Če bodo torej Nemci v avstrijski republiki pričeli proti slovenskemu življu z represalijami in če bodo začeli preganjati našega edinega slovenskega poslanca, potem sta veliki župan in srezki poglavar odgovorna za vse one korake, katere bodo Nemci v tem slučaju podvzeli proti slovenskemu življu in bom o tem seveda obvestil tudi merodajne fak'orje v Beogradu'.!« Ali je k temu pismu treba še kaj komentarja? Ali je treba še pojasnila, zakaj se vežejo radikali z nemškimi na-cijonalci? Prioibčujemo enostavno ta ne-čuveni dokument. Plačilo za ta in enake posle bodo dali radikalom narodno zavedni Slovenci v nedeljo. Volilno gibanje v slovenje-graškem srezu V nedeljo, 16. t m., je bil shod napred» nega bloka v Podgorju pri Slovenjgradcu. Takoj po poznem sv. opravilu se je zbralo v veliki gostilniški sobi g. Rogine toliko voliicev, da so napolnili cel prostor. Ko je nadu&telj v p. g. Šmid otvoril vo» lilni shod, je bil od zborovalcev prisrčno aklamiran, kar kot 431etni borec za napre» dek te občine vsekakor tudi zasluži. Nosi» Iec napredne liste. g. Puncer, osebno znan malone vsem, je v polurnem, zanimivem govoru razložil program dela naprednega bloka v oblastni skupščini ter med stalnim pritrjevanjem, nujno potrebo, da pridejo v oblastno skupščino delavoljni in dela» zmožni zastopniki. O pomenu teh volitev ter oblastnih skupščin sploh, kakor tudi o delokrogu istih smo dobili razumljivo in iz črpno sliko iz govora našega mariborskega tovariša. G. Zupančič iz Slovenjgradca nas je končno navdušil za podrobno pripravlja* nje na volitve» ter nam naslikal nevarnosti za napredno»socijalno ljudstvo, ako ne bo imelo dobrih zagovornikov in kontrole nad delom nasprotnikov narodne misli v oblast» ni skupščini. G. Smidu, čigar zasluga je lepo uspeli shod, moramo čestitati, da je med občani tako priljubljen, kot njihov bivši šolski, sedaj pa javni življenski vzgojitelj. Popoldanski shod v Turiški vasi pod predsedstvom g. Zormana nam je dokaz, da se tudi kmečko napredno ljudstvo v pol ni meri zaveda svoje narodne dolžnosti, in bo volilo svoje napredne zastopnike, ki jih pozna in ki jim zaupa, ne pa zaveznike Nemcev ali radičevce... Z navdušenim sestankom v Šmarjeti je bilo nedeljskih zborovanj pri nas konec, a seme vsejano ta dan klije in bo dalo pri» hodnjo nedeljo dobrih sadov. Shod vojnih invalidov v Ljubljani Prejeli smo in priobčujemo: Anketni odbor je v nedeljo, dne 16. t m. sklical shod v gostilni pri Mraku in tam poročal o svojem delu glede revizije pri kraj. odboru v Ljubljani Shod je otvoril tov. Christof. Udeležencev je bilo nad 100. Poročilo za anketni odbor sta podala tovariš Christof in Hrovat. Poročano je bilo naslednje: Res je, da so se vršile manipulacije z društvenim denarjem pri krajevnem odboru in da je reviziji delal velike težave O. O. Kljub temu je anketni odbor ugotovil primanjkljaja 26.475 Din, plue zneske 4 veselic in cvetličnega dneva, ki niso vpisani, ter ca 3000 Din primanjkljaja od prejšnjega odbora in že tu vštetih 9000 Din, ki bi morali biti naloženi v Mestni hranilnici, tam pa od meseca januarja 1926 ni bil naložen noben denar. Oblastni odbor pa je ugotovil le 18.000 Din. Zadevo ima sodišče v rokah. Anketni odbor je ematral, da je za ovire, ki jih je delal O. 0., krivec njega predsednik Matko Štefe. S tem je pogazil sklepe in voljo članstva izrednega občnega zbora krajevnih članov z dne 28. novembra 1926. Po tem poročilu je tov. Meznarič priznal težavno delo anketnega odbora, opozoril pa je, da je imel mandat, sklicati v teku enega meseca ponovni izredni občni zbor, kar pa ni storil. Zato so si člani morali pomagati sami. Za ovire od O. O. misli, da ni krivec le Štefe, marveč so vsi odborniki solidarno odgovorni. Člani so prosili gosp. velikega župana za intervencijo in revizijo O. in Kraj. odbora. Gosp. veliki župan je že odredil revizijo. Zatem so se prečitale in soglasno sprejele in podpisale štiri resolucije; ena na velikega župana v Ljubljani s prošnjo, da suspendira odbornike pri O. in Kraj. odboru, ki niso člani ali priznani invalidi, da odpusti iz državne službe glavnega poneveritelja Karla Brezni- Vremensko porodilo Meteorološki -.a»ui » cuoi dii 19 j-nuaria V.ŠMlg Oaiuint-Mi) '.Ito' Kra 1 Cas idi um. Temoet. .io- 91 v °/r stnei vena m brzina v m Jjloi IU5 1—10 Vrsta padavint 1 IOuna vzhaja ob 17 54 zahaia ob 0910 Najvišja temperatur» danes * Ljubljani 49 najnižje 12 C Povprečni barometer je danes « Ljubiiani viSii za 46 mro kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah se bo razjasnilo, temperatu ra bo padla. Tržaška vremenska napoved ca četrtek: Lahni vetrovi z vzhoda severovzhoda, nebo izpremenljivo; temperatura 4 do 7 stopinj; morje vzburkano. karja, da suspendira od O. O. postavljenega komisarja pri mariborskem krajevnem odboru in da zaščiti vse društvenike s tem, da postavi pri oblastnem odboru vladnega komisarja, lri naj stvar razčisti in izvrši svobodne volitve. Druga resolucija na državno iravdništvo, 9 katero se zahteva najstrožjo iazen za poneverjenika in eventualne sokrivce. Tretja na Oblastni odbor, s katero se poziva, naj odstopi. Četrta resolucija zahteva, da se anulira izključitev Mežnariča in tovarišev. Dosedanji anketni odbor je bil razrešen svoje naloge in namesto njega ie bil izvoljen desetčlanski odbor, ki naj v smislu resolucij stvar dokonča in skliče izredni občni zbor. — Za odbor: Fran Kolar, predsednik; Stanko Češnovar, zapisnikar. Iz tajništva ZKD. Ljubljana Centrala poučnih in kulturnih filmov: V zadnji številki «Prosvetnega glasnika» smo pozvali vsa društva, ki se zanimajo za or» ganizacijo centrale poučnih filmov pri ZKD, o'a javijo svoj naslov našemu tajništvu do 15. t. m. Ker se je na ta poziv odzvalo le pičlo število društev, opozarjamo tem po» tom ponovno vse naše članstvo, naj se ne» irudoma priglasi in javi svoje naslove naj» kasneje do 22. t. m. Vse interesente bomo na to sklicali na sestanek v svrho točnej» šega dogovora. Da ne bo torej poznejših iz» govorov, da društva o naši akciji niso ni» česar vedela, jih pozivamo, da tozadevni članek v četrtkovi številki «Prosvetnega glasnika» (iz tajništva ZKD, Ljubljana) dobro prečitajo ter nam do gorenjega ter» mina nujno odgovore. Žrtve v krem 4jih v »I do sedal še nevidene setne v tnonumentalnem orijentainem velehlmu J li Pride v kino , DV0B" Iz Kranja r_ Prostovoljno gasilsko društvo v Kraj n ju ima v četrtek dne 20. t. m. ob pol 19. uri v posvetovalnici mestne občine svoj redni letni občni zbor. r— Otroška prireditev pod okriljem Ko* la jugoslovenskih sester. Kakor doznavamo, priredi kranjska podružnica Kola jugoslo» venskih sester v nedeljo dne 23. t. m. ob 16. uri popoldne v Narodnem domu prav» ljični večer za deco. Topot se je odboru posrečilo pridobiti za pripovedovalko zna» no in priljubljeno dramsko umetnico go» spo Škerlj»Medvedovo iz Ljubljane, ki bo pripovedovala o Džungli od Kipplinga. Na to prireditev opozarjamo starše, da pripe» ljejo svojo mladež. r— Upropsščenost klerikalcev v našem mestu je tako velika, zlasti po njihovem shodu pretekli pondeljek, na katereg-a so zbobnali samo pristaše iz bližnje in dalnje okolice (saj je bil predsednik zborovanja neki okoliški kmet, ne pa domačin iz me» sta!), da so mogli prikriti svoj največji fiaeko s totalnim ignoriranjem voliicev iz mesta. V obupu nad neuspehom v Kraniu so pričeli z agitacijo, največ po gostilnah z opijanjem ljudi izrabljati najgnusnejša sredstvi laži, obrekovanja, da se že studi mnogim njihovim lastnim pristašem, ki še čutijo vsaj nekoliko poštenosti in odkrito» srčnosti. Š posebno naslado so pričeli lan» sirati vest o razpustu kranjskega občinske» ga odbora, toda so dosegli ravno obraten efekt. Vsak meščan ve, da je uprava mest» ne občine kranjske pod nesebičnim vod» stvom g. župana Pirca ena najvzorneiših v Sloveniji. Lansiranje takih izmišljenih ve» sti je vzbudilo v vseh krogih največje ogor čenje. Iz Trbovelj t— Razdelitev volišč v Trbovljah. Za vo» litve poslancev v oblastno skupščino 23. t. m. so določena sledeča volišča: /. volišče: občinska pisarna: Trbovlje, Planina, Pla» ninska vas, Gabrsko, Knezdol, Sv. Marko hiš. št. 1 — 12. 22, 47, 49, 54, 14, Ojstro hiš. št. 1 — 12. 16, 20, 21, 23, 35 in volilci iz vasi Loke z začetno črko A; 11. volišče: deška šola Trbovlje: volilci iz vasi Loke z začetno črko B do inkluzivno G; lil. vo» /išče; dekliška šok Trbovlje: Loke z za» četno črko H do incl. L; IV. volišče: De» lavski dom Trbovlje: Loke z začetno črko M do incl. R; V. volišče: deška šola na Vo» di: Loke od začetne črke S do črke Ž; VI volišče: čakalnica zapadnega obrata: volilci iz vasi Retje od začetne črke N do vštevši črke Ž; Vil. volišče: dekliška šola Vode: Retje od črke A do incL M; VIII. volišče: deška šola v Hrastniku: Hrastnik, Ojstro. Studence, Prapretno, Plesko, Sv. Katarina Sv. Lenart in Sv. Marko od črke A do incl. L; IX. volišče: deška šola Hrast» nik: Sv. Lenart, Ojstro, Studence, Pra» pretno, Plesko. Sv. Katarina in Sv. Marko od črke M do črke 2. t— Fond za brezposelne rudarje. Zahte» va dT. Bohinjca na nedeljskem shodu SDS pri Forteju po fondu za brezposelne rudar» je, ki ga bo imela osnovati oblastna skup» ščina, je bila zelo simpatično sprejeta od naših rudarjev. Dr. Bohinjec, ki je nosi» lec liste SDS za laški okraj, je utemeljeval svojo zahtevo, s tem, da so za sličen fond poskrbele vse sosednje države, predvsem pa Češkoslovaška, kjer obstoji rudarski skrbstveni fond. Iz njega se daje denar za stanovanja, izpopolnjujejo se premajhne rente, pokojnine itd. Podpore so deležni celo oni rudarji, ki nimajo po zakonu pra» vice do nje, vendar,pa so podpore potreb» ni. Dr. Bohinjec je obljubil, da bo kot poslanec napel vse svoje moči, da se dvig» ne gospodarski in socijalni položaj našega delavstva. t— Trbovlje imajo ČETRTO skrinjico. Vsak rudar, obrtnik, trgovec, poduradnik in uradnik, ki hoče sebi dobro, naj vrže v nedeljo krogBco v ČETRTO skrinjica' Vsi bodimo agitatorji, da bo zm&gs SDS si» /a/na/ t— Edini izhod iz težavnega položaja. V Trbovljah je splošno znana velika preža» dolženost rudarjev. Temu se tudi ni čuditi, kajti kako naj izhaja družinski oče pri po» vprečnih 20 šihtih na mesec, plačanih po 35 Din. ne glede na razne odtegljaje, ki ve» liko znesejo. Radi slabo plačanih mezd in s tem revščine rudarjev trpita obrtnik in trgovec, tako da so konkurzi zdaj že obi» čajen pojav. V zadnjem času pa preti ru» darskemu delavstvu zopet nov izpad v ob» jiki novih redukcij. Izredno težaven polo» žaj se da rešiti samo na ta način, da se pozove strokovniaka na pomoč. Ta stro» kovnjak je dr. Bohinjec, katerega nastop pozdravlja poleg rudarja vsak obrtnik in trgovec, ker je dr. Bohinjec znan kot mar» ljiv delavec na gospodarskem in socijalnem področju. V njegovi osebi vidi trboveljsko prebivalstvo garancijo, da bo vse storil, da ne pride do neizbežne katastrofe. Zato pa, da bo zmaga dr. Bohinjca popolna, vsi na volišče in vrzite kroglico v ČETRTO skrinjico! t— «Jutro» zagovornik delavstva. K blis žajočim se oblastnim volitvam je vred» no pomisliti, kateri dnevnik je bil vedno zvest zagovornik delavskih interesov. Ta dnevnik je bil «Jutro», ki rudarje prvi ob« vešča o vseh količkaj važnih zadevah in mu s svojim nasvetom zmerom stoji ob strani. Naše rudarje spominjamo radi tega na to dejstvo, da bo njihova odločitev v nedeljo tem lažja. V «Jutru» smo že do» volj razločno povedali, v kateri skrinjici te rudarjeva rešitev, in to tudi zdaj ponav» 1 jamo: v ČETRTI. Sport Vsem kolesarskim društvom! V smislu sklepa VII. glavne skupščine Koturaškega saveza SHS se pozivljejo vsa društva, Idubi in sekcije, ne glede na to ali so včlanjeni v Koturaškem savezu ali ne, da pošljejo svoje delegate na izredno skupščino, ki se bo vršila v Zagrebu dne 20. februarja t. L v restavraciji «Lovački rog». Predkonferenca se vrši dan prej. Sa» vezna pravila in pravilniki so bili posla» ni vsem klubom, ki gojijo kolesarstvo, da jih redigirajo. Ako jih kako društvo ni do» bilo, naj izvoli reklamirati pri tajništvu Koturaškega saveza SHS, Zagreb, Mrazo» vičeva uL 10. ŽSK Hermes. Danes v četrtek se vrši seja u. o. ob 20. uri v restavraciji gor. ko» lodvor. Pridite vsi in točno — Tajnik I. ŽSK Hermes. Redni občni zbor se vrši nepreklicno v uedeljo ob 9.30 uri v re» stavraciji na gor. kolodvoru z objavljenim dnevnim redom. Člani, ki do takrat ne bo» do poravnali članarine, nimajo glasovalne pravice. — Odbor. SK Krakovo. Danes se vrši seja celo» kupnega odbora v restavraciji Mrak, Rim» ska cesta, ob 20. Seje naj se udeležita si» gurno tudi gg. Privšek Albin in Vlaj Števo. Važen dnevni red. Seja obvezna za vse od» bornike. Spor v beograjski sekciji sodnikov re» šen. Nedavno smo poročali, da je med beo» grajsko sekcijo nogometnih sodnikov in ZNS nastal radi sodniških izpitov spor. V soboto se je v prisotnosti predsednika ZNS dr. Pandakoviča vršila predkonferen» ca, a v nedeljo izredna glavna skupščina beograjske sekcije. V vprašanju izpitov no» gometnih sodnikov se je dosegel sporazum. ZNS bo na svoji prihodnji izredni skup» ščini predlagal sporazumno rešitev tega vprašanja. Nemčija sprejeta v mednarodno tenis federacijo. Mednarodna tenis federacija je poslala svojim članom okrožnico, naj se izjavijo glede sprejema Nemčije. Dosedaj se je izjavilo 45 držav za to, da se Nem» čija sprejme takoj, 12 držav pa se je iz» reklo za to, naj se Nemčija sprejme red» nim potom. Sprejem Nemčije bo vsekakor povzročil, da bo borba za svetovno pr» venstvo v tenisu in za Dawisov pokal še bolj zanimiva. Trgovski gremif za sodni okraj SI. Bistriea naznanja tužtio vest o smrti svojega dolgoletnega odbornika velecenjenega gospoda Karola Sima trgovca in posestnika v Poljčanah. Blag mu spomin! SL Bistrica, dne 18. januarja 1927. Gospodarstvo Tržna poročila Ljubljanski iiriiuki eejem (19. t m.) Do-gon približno 200 konj, 80 volov, 70 krav, 220 telet in 80 prascev. Cene za kg žive teže: voli 5.50 — 7.50, boljše krave 5 — 6, krave klobaearice 3 — 4, teleta 10 — 11 Din Praaci za rejo po starosti 175 — 350 Din komad. Sejem prav živahen. Poeebno živahna je bila kupčija s konji. Zagrebški tedenski sejem (19. L m.) Do-gon živine zelo dober. Cena kravam, vrtom, bikom in junicam ao padle za okrog 50 par pri kg. Trgovina živahna. Konji so ee kupovali za Italijo. Precej goveje živine se je prodalo za Slovenijo. Za kg a ve teže noti-rajo: voli domači I. 850 — 9, IL 6 — 6.75, bosanski II 5.50 - 650, biki 6.50 — 8, krave I. 6 — 7.50, IL 350 — 4, junci L 5—6.50, II. 4.50 — 5.50, junice I. 5.50 — 650, П. 350 4.50, teleta . 6 _ 9 (zaklana 11 — 1350), svinje pitane domače 12 — 14 (sremske zaklane 14 — 15), do 1 leta 9 _ 1050, nad 1 letom 10 — 11, zizni prasci 17 — 19 Din. Konji vezni po 2000 — 6000 Din. Kmetijski proizvodi: eeno I. 100 — 120, II. 75 — 100, o tava 100 — 160, domača detelja in lucema 125 — 150, slama 70 — 90 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (18. t m.) Do-gon 14.232 komadov; od tega 6783 iz Jugoslavije. Kljub zmanjšanemu dogonu ni bilo opažati posebnega razpoloženja za nakupovanje. Zlasti mesne svinje niso šle v denar ter so se morale poceniti za 5 grošev pri kg. Debele svinje pa so se nasprotno podražile za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 1.90 — 1.95, srednjetežke 1.75 — 1.85, kmeitske 1.70 — 1.®, stare 1.70 do 1.80, mesne 1.75 — 2.20 (2.25) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (18. t. m.) Glavno zanimanje je bilo osredotočeno okrog turščice in rži, ki sta bili zelo čvrsti in sta se podražili. Za pšenico malo interesa. Oves s prijazno tendenco brez kupčije. Uradno notirajo v šilingih vključno bla-govnoprometni davek brez carine za 100 kg: pšenica: domača 40.50 — 41, madžarska Tisa (79 — 80 kg) 46 — 47; rž: 3250 do 34.75; turščica: 24 _ 25; oves: domači 26.25 — 26.75. = Železarski kartel in srednjeevropske železarne. Z Dunaja poročajo: Kakor se do-, znava, se bo formalni sprejem češkoslovaške, avstrijske in madžarske industrije železa v mednarodni železarski kartel izvršil šele sredi februarja in ne v januarju, kakor se je sklenilo. Sprejem se je zavlekel baje zaradi nekih diferenc s poljsko industrijo železa. Celokupna kvota srednjeevropskega železarn znaša 2 14 milijona ton (od tega odpade na češkoslovaško 1,429.000 ton). S tem se celokupna kvota mednarodnega železarskega kartela poveča od 27,287000 na 29,427.000 tem. = Seja glavnega upravnega odbora Katodne banke, ki ee je vršila te dni, je sklonila, da bo občni zbor 6. marca 11. Na dnevnem redu so med drugim volitve šestih članov odbora, ker jih je po pravilih moralo šest izstopiti. Razen tega se mora izvoliti še sedmi član namesto pokojnega dr. Karta Trillerja. = Fnzija Bodenkreditanetalt - Verkehrs-bank na Dnnajn. Kakor poročajo z Dunaja, se bo pri fuziji Bodenkreditanetalt - Ver-kehrsbanke 2 delnici Bodenkreditanstalta. način, da se bosta dali za 11 delnic Ver-kehrsbanke 2 delnic Bodenkreditanstalta. 19. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih knpčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0 — 82, Vojna škoda 0 — »42, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 _ 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 0 — 80, Trbovlje 360 — 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65. šešir 104 — 0. — B 1 a -g o: Zaključeno 6 vagonov lesa. Tendenca za bukovino čvrsta, za deželne pridelke zelo čvrsta. ZAGREB. Zasebne vrednote brez sprememb. Vojna škoda, kasa, se je trgovala po 343, a za februar po 316. — Na deviznem tržišču tendenca nespremenjena. Tečaji z manjšimi spremembami na včerajšnji višini. Le Italija je bila zaradi porasta v Curihu čvrstejša tudi v Zagrebu, kjer se je trgovala po 246.5 — 246.75 (včeraj po 2445). Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2274.1 do 2280 1, Dunai izplačilo 7995-^-802.5, Bruselj 788 — 791, Italija izplačilo 245.06 do 247.06, London izplačilo 275.7 — 2765, New York ček 56.699 — 56.899, Pariz izplačilo 225 — 227. Praga izplačilo 168.05 — 168.85, Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: avstrijski šilingi 8015 — 8045; efekti: bančni: Eskomptna 102 — 104. Kreditna Zagreb 102 — 104, Jugo 985 — 99, Praštediona 8975 — 905. Srpska 136 — 140, Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski: Du-brovačka 380 — 405, Isis 50 — 55, Slavonija 32 — 32.5. Trbovlje 365 — 370, Vevče 120 — 0. Šečeraua Osijek 457 — 465; državni: investicijsko 82.25 — 83. agrarne 49 do 495, Vojna Skoda, promptna 342 — 343, kasa 343 — 343.5, za januar 340 — 343, za februar 316 — 3165. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.15. New York 519 25, London 25.2025. Pariz 20.61, Milan 22.475, Praga 15.37, Budimpešta 90.725, Bukarešta 2.80, Sofija 3.7425, Dunai 73.15. TRST. Devize: Beograd 40.75 — 4150, Dunaj 320 — 335. Praga 68 — 69, Pariz 91.50 — 9250. London 111.25 — 112 25, New York 23.05 _ 23.25, Curih 440 - 450, Budimpešta 400 — 415, Bukarešta 12 — 13; valute: dinarji 40.25 — 41.25, dolarji 22.85 — 23.15. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 do 12 4950, Berlin 167.91 — 168.41, Budimpešta 123.81 — 124.11, Bukarešta 3.75 — 3.77, London 34.3750 — 34.4750, Milan 30.66 — 30.76, New York 708.05 — 71055, Pariz 28.13 do 28.23, Praga 20 97 — 21.06, Sofija 5.1070 do 5.1470, Varšava* 78.40 — 78.90, Curih 136.40 do 136.90; valute: dinarji 12.4450 do 12.5050, dolarji 70550 — 70950. Deviza Beograd na ostalih berrah: v Pragi 59.25, v Berlinu 7.412, v Londona (popoldne) 275, v New Yorku (18. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke. L. Miku* ~ UUBUJUU, Mostni «rt «S Izdelovatolj dstalkov Na drobno t Na debelo! Iz življenja in sveta Smrt bivše mehikanske cesarice Charlotte Iz Bruslja poročajo, da je umrla včeraj bivša mehikanska cesarica Charlotta. Bila je stara 87 let Nesrečna bivša mehikanska cesarica. Id je bila od leta 1867. neozdravljivo bolna na umu, je bila rojena dne 7. junija 1840. kot edina hči belgijskega kralja Leopolda I., ki je bil leta 1831. od belgijskega nacio» nalnega kongresa izvoljen za belgijskega kralja. Dne 27. julija 1857 se je Charlotta poročila z avstrijskim nadvojvodom Maksi» milijanom. Francoska ekspedicija pod Ba» cainom in njene posledice so bile nesreča za Maksimilijana in njegovo ženo. Z ozi» rom na velike ovire, na katere je Maksimi» lijan naletel v Mehiki, je Charlotta na ev» ropskih dvorih prosila pomoči za svojega moža. Napoleon UL jo je odbil ter je po» trdil umik Francozov. Nasvetoval ji je, naj pridobi svojega moža za odhod iz Mehike. Naporom in razburjenju teh dni ni bila dorastla in leta 1867 so jo kot bolno na umu prepeljali v grad Tervueren pri Bru» siju. Kaj je gripa in kako se je očuvamo V sosednjih deželah nastopajoča epidemija gripe daje razumljiv povod bojazni, da se bo bolezen zanesla v do-glednem času tudi v naše kraje, zato daje tukajšnji «Higijenski zavod» nastopna pojasnila v vednost in ravnanje prebivalstva. Gripa je akutna mrzlična infekcijska bolezen, kj se razširi od časa do časa na široke teritorije ter preplavi cele dežele, da, celo ves kontinent, ter tako zavzame pandemičen značaj. Prva tako obsežna epidemija je poznana iz leta 1580., ko se je iz Orienta razširila čez celo Evropo; v letih 1918. do 1921. je Evropa doživela zadnjo tovrstno poplavo. Takrat se je bolezen pojavila v Španiji, odkoder se je razširila na sosednje dežele pod imenom «španska». Bila je zelo hude narave. Širjenje gripe sledi našim prometnim sredstvom ter vsled tega ne prekaša hitrost širjenja bolezni hitrostj naših prometnih sredstev — raznašalec je oboleli človek Vsled tega se bolezen tudi najprej pojavlja v večjih centrih, v pristaniščih, oziroma sploh velikih mestih. Razen velike hitrosti, s katero se bolezen širi, je zanjo posebno karakteristično dejstvo, da povzroča takoj obolenje celih množic, čemur je vzrok njena velika okužljivost in pa okolnost, da se povzročevalci raztrosijo v okolico po kašljanju in kihanju bolnikov. Širi se torej po kapljični infekciji. Prav posebno pa pripomorejo k čim večjemu razširjenju lahko oboleli, ki se nemoteno kretajo med zdravimi. Razvoj epidemije same je naslednji: med pojavom prvega obolenja do vsestranskega razširjenja poteče kakih 14 dni ter doseže v treh tednih višek, v teku nadaljnih 14 dni preide popolnoma. Cela doba epidemije traja torej, sodeč po sedanjih izkušnjah 6 do 8 tednov. Spričo enormnega obolevanja je procent umrljivosti relativno majhen. Vzrok bolezni je infekcija, to je na-seljenje povzročevalcev bolezni v naših organih: nosu, grlu, pljučih, glede identitete povzročitelja samega pa se mnenja še ne strinjajo. Inkubacija, to je doba, ki preteče od okužitve do izbruha bolezni, traja pri gripi le kratko dobo enega do treh dni. Med tem časom opažamo včasih predhodne znake kakor zbitost in nahod, po navadi pà se človeka loti bolezen nenadoma s tresavico in rapidnim naraščanjem temperature in močno utrujenostjo. Bolnika muči hud glavobol, v nadaljnjem poteku bolezni se pojavi omotica, bolečine v hrbtu in udih, apetit zgine. K temu se pridruži v mnogih primerih katar dihalnega predora, nahod, vnetje sapnika in bronhijev. Omeniti je, da prične gripa včasih s čisto abnormni-mi znaki, kakor: nenadna globoka nezavest, krči ali hipno nastala omotica. Takim atipično pričetim obolenjem sledi navadno lahek in hiter potek. V splošnem pa razločujemo naslednje tipe: 1.) toksična (zastrupljena) oblika z glavobolom, bolečinami v udih, deliriji in bruhanjem; včasih preide v meningitis; 2.) kataralična oblika z nahodom, vnetjem grla, sapnika, bronhijev, očesnih veznic in angino; 3.) revmatoidna, pri kateri se pojavijo v pretežni večini bolečine v udih, mišicah in sklepih; 4.) želodčno-črevesna oblika pol 8. in 9» Adam in Eva . . Kača, jabolko in t govo p ro ... — Senzacije v raju Adama in Eve. Čudeži iz nrehistorčne dobe . . Prekrasne žene ce'ega sveta — Kraljica lepote, prekrasna Olive Borden igra glavno vlogo v tej imenitni in smebapolni ve-eloigri. Oglejte S' gotovo ta zanimivi t mi ELITNI KINO MATICA Originalno! Velik uspeh včeraj pri premieri Eva in Adam . . . Prvi okrasek Eve v raju... „Figovo pero" vzrok večnega bo;a med možem n ženo . Čudeži današnje mode in tehnike Prekrasne toalete v naravnih barvah Razkošna modna revija pri pariškem kralju mode. .Figovo pero' je najboljša veselo gra sedanjosti. Ne zamudite posetit' predstav tega filma aaiudobnejši kino v Ljubljani. pa je šel še dalje. Pripravil je jajipnja-kove tablete in jih je dajal samicam belih miši. Dognal je, da so bile za neko dobo varne pred oploditvijo. Prof. Haberlandt je proučeval tudi posledice, ki jili povzroča to doziranje novega preparata v samičinem telesu. Ugotovil je, da tii absolutno nikakih neugodnih posledic in da se ob primernem doziranju doseže Ie začasna sterilnost, ki pozneje izgine. Ce se bo odkritje obneslo tudi pri človeku, bodo izginila vsa številna preventivna sredstva in prepiru o odpravi ploda bo konec. Oploditev bo odvisna od volje tistega dela, ki prevzame najtežje breme in največ tvega: od žene, ki hoče ali nočt postati mati. Nekoliko tablet bo zadostovalo, da se reši to vprašanje brez velikih zapletljajev in težkih posledic. Drugo poglavje bi tvorila etična stran tega problema. Spolni razbrzdanosti bi se odprla vrata še bolj na široko, ker bi se zmanjšala odgovornost. Povariti pa je treba, da bi se utegnila na drugi strani povečati odgovornost materinstva in očetovstva. Trenutek spočetja novega človeka bi bil resnično izbran, in ne bi zavisel, kakor se dogaja dandanes, od slepega slučaja, često celo od vinjenosti ali od izbruha nepremišljene. živalske strasti Treba pa je potrpeti s sodbo, da se bo videlo, koliko značijo Haberlandto-va razkritja za človeka. Pismo brezposelnega Prejeli smo: Slavno uredništvo! Sem brezposeln. Kaj se to pravi, ve samo tisti, ki je to skusil. Imaš zdravo telo in zdrave roke, a nimaš dela in nimaš kruha, imaš pa ženo in otroka. Od nezaposlenosti se ti zdi, da si bolan. Močan si tako, da bi vse razbil, a ne moreš nič. Čutiš se ponižanega. Svet ne mara tvoje delovne sile. To leži nad človekom kakor prokletstvo. Čutiš, da si berač, odvisen od milosti in dobrote znancev in neznancev in te je sram. Sram te je skoraj živeti. Saj nisi vreden, da živiš, če nimaš kaj delati na svetu. • Kako naj volim? Najrajše bi ne volil, ker sem jezen na vse. Čemu naj volim v državi, ki mi ne da kruha? Toda edina pravica, ki mi je še ostala, je ta, da lahko volim. Torej volil bom! Koga naj volim? Ko bi vi vedeli, kako se mi je zdelo odveč vse, kar so pisali časopisi zadnji čas pred volitvami. Vse mi je bilo zoperno. Zato ker sem mislil samo na delo In kruh m se mi zdi, da je to — delo In kruh — najvažnejše in sploh •edino važno za življenje, za državo, za politiko, za človeka — sploh za vse — vse drugo nam bo privrženo. In sem mislil jaz in — gotovo tudi drugi brezposelni — kako dobro se godi ljudem, ki imajo toliko časa za prepir in za govore — in zdelo se mi je vse to nepotrebno, kajti glavna stvar je — delo in kruh. V svoji slabi volji sem mislil najprej voliti protidržavno, to je s tisto stranko, ki državi največ škoduje. Bil sem prej socijalist, potem komunist in sem mislil, da nas bo to rešilo. Potem sem pomislil tako: ako ti domača država ne da dela in kruha, katera ti ga bo dala? Spomnil sem se na prijatelje, ki so odšli s trebuhom za kruhom v Francijo Tudi drugod je slabo. Zakaj bi torej volil proti državi, saj ni kriva država, kriva je vlada. Koga naj torej volim? Če bi imeli delavci skupno socialistično stranko in voditelje, ki bi bili zmožni voditi delavsko politiko, bi volil socijaliste. V sedanjih razmerah pa so pokazali delavski voditelji in stran-karji svojo nezmožnost — prepirajo se med seboj o marxizmu.in zopet same besede, fraze, govori, članki, debate — mi pa želimo dela in kruha. O komunistih ne govorim, izpametoval sem se in vem, da so njih teorije nemogoče. Mi nočemo teorij — hočemo dela in kruha — vse drugo si bomo izbojevali s strokovno organizacijo. Koga naj torej volim? SLS? To stranko napačnih kristjanov? АП niso oni s svojim zategovanjem, avtonomijo in klerikalstvom največ krivi, da ni dela in kruha? In že zdai pišejo, da v oblastnih skupščinah ne bodo delali za ljudi -— ampak za avtonomijo, kar bo zopet vzrok, da bodo same besede, fraze, debate, govori, prepiri — a ne bo dela in kruha. Oni hočejo nas Slovence odtrgati od države, da bomo v njih avtonomni Sloveniji trpeli pod sedanjimi razmerami — brez dela in kruha. Ali naj volim radičevce? Kolikokrat je bilo že prokleto to ime, ki je povzročilo toliko zla, ker je Radič onemogočil razvoj države In s tem uničil vse to, kar nam da — dela In kruha. On je vzel kredit naši notranji sili in zaradi nekega hrvatstva in piškave republike — je preprečil pametno delovanje v skupščini, da je bilo v državi vedno več prepira — in čim dalje manj dela in kruha. Ali naj se prodam radikalom? Radikali so slabo pokazali svoje gospodarske zmožnosti. Kot vodilna stranka so oni krivi, da ni danes pri nas dovolj — dela in kruha. Bilo bi ga lahko dovolj za vse. Bo ga takrat, ko bo red in mir. Ko se ne bomo prepirali za besede, za imena, za fraze, ko bomo vsi delali zato, da bomo vsi živeli v svoji državi. Taka stranka se mi zdi SDS, ki ima širok državni program in je zmožna ustvariti državno življenje, v katerem bomo vsi imeli dovolj — dela in kruha. Kdor je brez dela in kruha, čuti, da se ves strankarski prepir vrši na naš račun in da prinaša samo zlo, ker kri-čači kriče, zapravljajo čas in denar — nam vsem pa ie glavna stvar — delo in kruh. V tem je rešitev vprašanja za vse. Brezposeln. Žirovci proti klerikalcem in zgagarjem V sedanjem volilnem boju naskaku-jejo Žiri generali vseh strank, boreči se za glasove, ker za resen uspeh za mandate prihajajo v poštev samo klerikalci in sam. demokratje. Glasovi, oddani za druge stranke, so zavrženi — in z njimi se samo cepi napredne glasove in pomaga klerikalcem. G. dr. Korošec in dr. Natlačen sta se hvalila z pavovim perjem, to je z delom bivšega deželnega odbora in zbora, nista pa povedala, kaj so klerikalci kot zastopniki Slovenije napravili v povojni dobi, ker so pač delali le škodo, pa ničesar dobrega. Naravnost nesramen pa je bil napad radikala Dežmana na g. dr. Žerjava, kojega bolezen se je v barabskem tonu razlagala kot kazen božja; za radikale je to slabo spričevalo, da se morajo naslanjati na surove napade in laži. Vpili so o nasilstvu in korupciji, splošno pa je znano, da so ravno radikali največji korupcijonisti. Naj bi raje povedali, kje je onih petdeset milijonov, ki so jih odtegnili od uradniških plač za poplavljence, pa nismo dobili v Žiri niti pare? Kje je denar, ki smo ga plačevali za znamke kot povišana poštnina za poplavljence? Kar se ostalega našega gospodarstva tiče, so nam pomagali dosedaj edinole demokratje; tako bo tudi v bodoče, ako si ne bomo sami pomagali, nam radikali gotovo ne bodo Vsi samostojno misleči in napredni Žirovci bomo volili domačina VaL Poljanšeka, katerega smo si sami izbrali in kandidira na demokratski listi, ker ga poznamo kot poštenega in delavnega moža, ki je vzoren, vesten in razumem gospodarski organizator, v strankarskem oziru pa zmeren in uvideven. Kandidat Poljanšek je splošno znan kot vsestransko napreden človek in bo gotovo z vso svojo marljivostjo in doslednostjo delal za povzdigo kmetskega, obrtnega in delavskega stanu, kakor tudi vseh ostalih, ker je v smislu našega programa prepričan, da so vsi stanovi potrebni in morajo eden. poleg drugega živeti v medsebojnem bratstvu in harmoniji, brez da bi eden drugega izkoriščali. Gospodarski napredek, pridnost in podjetnost je bila njegova tema dosedaj in bo v tej smeri deloval tudi kot poslanec. Domačin je, delal, živel in trpel je med nami in z nami brez dvoma, pozna bolj kot vsak drugi naše težnje, naše boli in naše potrebe, kakor tudi težnje in potrebe celega okraja, katere so itak sorodne. Žirovci smo težko prizadeti, imamo nebroj potreb, razdejani so mnogi naši domovi, naša elekt. centrala, porušena so naša pota, posuta in odnešena naša polja in travniki, sesuti so naši gozdovi. Vasi Žiri in Stara vas sta ogroženi, ker se tla vsled poplav stalno dvigajo, hiše pa v poplavim potaljajo. Če bo šlo tako naprej, bodo kmalu vse stavbe pod zemljo. Regulacija Sore in Račeve je kričeča potreba, da se temu odpo-more. Nova vas in Račeva potrebujeta cestno zvezo na Smrečje. Dobračeva je potrebna vodovoda itd. Tu je nujno potreben poslanec-domačin, ki vidi vse to, ki je vesten in delaven, da se bo zavzemal in dosegel, kar je dosegljivo Pametnim volilcem izbera ne bo težka: Ali se odločimo za ljubljanskega advokata klerikalca, kateri bo pac lahko kaj obljubil, kakor nam je oblju-boval njegov tovariš, poslanec Sernec, vse mogoče in nemogoče po poplavah lani in predlansko, samo dosegel ni ničesar. Ali pa se odločimo za domačina, kateri bo moral delati, ker ga bomo imeli vedno pred očmi in se bomo lahko vsak čas z njim pogovarjali, kateri bo tudi lažje kaj dosegel, ker bo brez dvoma imela demokratska stranka v vladi večjo zaslombo in vpliv kakor pa klerikalci, kojih nobeden ne mara. Kdor voli druge stranke, samo cepi napredne glasove. Za resen uspeh tc stranke sploh ne pridejo v poštev. ker v večina občinah našega okraja sploh nimajo pristašev. Kdor je pameten iu razsoden, naj dne 23. januarja vrže kroglico v drugo skrinjico za domačinu Valentina Poljanšeka, kateri bo brez dvoma izvoljen in kot tak tudi brez dvoma za nas delal. Prosvetni šef kot blamiran Radicev agitator Iz Drage nam poročajo: Sedaj ob volitvah tudi mi nismo čisto pozabljeni. Prvi se nas je spomnil g. dekan, drugi pa prosvetni šef g. Lončar, ki je pri< šel v nedeljo 16. t. m. s svojim adjutantoin Kapčevim Ivanom nam spet svojo nekda« njo republiko ponujat. Računal je najbr/ na onih 105 glasov, ki jih je dobila zadnjič republikanska skrinjica. A mož se je pošteno zmotil. Ravno tisti, -ki so zadnjič metali kroglico v to skrinjico so ga sedai tako rekoč ven vrgli. Komaj se je oglasil in omenil republiko, že je završalo po ga« silskem domu, kjer je bilo zbranih kakih 50 mož: «Ne boste nas več farbali z republiko!» in shoda je bilo konec. Odšli so vsi poslušalci ven, ostala sta g. Lončar in njegov oproda Ivan Lavrič ml. sama. Pri' voščimo jima to blamažo, a ob enem po« miluiemo g. prosvetnega šefa, da je prišel ponjo tako daleč in v takem vremenu. Sploh se nam čudno zdi. da se gre prosvet« ni šef za Radičevo stranko tako eksponirat in pred ljudstvom blamirat. Gospod Loti' čar naj ostane drugič raje v Ljubljani. Mi smo popolnoma zadovoljni z našim starim «lončarjem» Kraputom iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki pripelje našim gospodinjam či» sto trdne lonce in sklede. Zamerimo pa g. Lavriču, da se peha za stranko, ki bo njegovemu domačinu g. Rusu samo par gU» sov odjedla, ker njen kandidat čisto go* tovo ne bo izvoljen. Rajši bi bil g. Lavrič drugi dan k nam prišel z g. Rusom na shod-ki se je vršil pri Turku v Dragi ob udelcž< bi preko 60 voiilcev občin Draga in Trave. Vsi so Rusov govor in program soglasno odobravali in mu obljubili, da bodo kakor en mož dne 23. t. m. zanj glasovaK. Po vwj Slnvpnîîî gre glas. le „Domovina" je za nas! HAMANN Dopisi JEZICA. Klerikalci sd imeli v nedeljo, 16. t. m- shod s povabiH v KatoHSci dvorani. Povedati niso znaB nič drugega, kakor lrvalitl sebe in zasramovati politične nasprotnike. To je viden dokaz katoliške morale. Tudi socijalisti so sklicali v soboto javen shod, kjer so v zadregi priznali, da še Eimajo prave socialistične organizacije, da prt teh volitvah nastopajo še ločeno in priporočajo zato listo začasno združenih strank. Socialistični shod je bil dostojnej-š!, nego klerikalni, ampak vidnega navdušenja ni prinesel. Za soboto ob 7. zvečer je sklican sestanek volilcev v Sokolskem domu. Na ta sestanek pride nosilec demokratske tiste g. Zebal. Razgovorltl se hočemo o oblastnih volitvah. Shod je dostopen vsakemu volilcu. VRHNIKA. Minulo sobote se je vršil v »Jantarju« kljub delavniku lepo obiskan shod naše stranke. Že govor našega kandidata g. Mayerja je pokazal, da si naše tfodstvo ne more želeti boljšega, nesebič-aejšega m požrtvovalnejšega zastopnika, kakor je naš kandidat. Da ie SDS stranka malega človeka, delavca, kmeta, obrtnika, uradnika, malega trgovca itd. je dokazal tudi govor glavnega tajnika g. dr. Rape-'a, ki je- burno pozdravljen, pojasnil smernice našega dela. Upamo, da bodo vsi udeleženci shoda pomagali pri agitaciji, da tudi naš okraj nastopi čim častneje. V nedeljo vsi kroglice v 4 skrinjico! GORJE PRI BLEDU. Kakor ie že zad-sja »Domovina.* prinesla, ie kandidatura g. Jana tz Podhoma bolj žalostna. Kako saj se gorjanski voHlci odločilo za kandidata, katerega niti njegovi ožji rojaki, sova šča ni in sosedje, ne bodo volili, kar tudi on sam priznava. Pred pričami se je sam izjavi!, da ve, da ga Podhomci ne bodo volšR. fa da tudi zanie nič storil ne bt^ Ako se odreka svojim najožjim rojakom, čemu naj ga potem ml voBmo? Gorje po» trebaje poslanca, ki bo kai storil zanje! Pri zadnji povodnji je skozi našo občino odneslo 10 mostov, ki so že deloma nadomeščeni te mehkega lesa; to bo za par let, dalje seveda ne. Nekaj bi jib bilo treba betonirati, seveda, če bo denar. In ravira radi tega le treba misliti na poslanca, k; bo v tem pofrfedn kal storiL Pa tnd! drngHr- potreb Imamo Gorjanci prav mnogo. Kandidata domačina, od katerega bi lahko pričakovali, da bo kaj zanie storil, bi podprli z obema rokama. Ako pa se le le naprej odpovedal dete, ga pa tndi volil! ne bomo. Prepričani smo. da bo v Gorjah demokratska skrinïca dobila lepo število glasov, saj stavimo v kandidata Am-r.rofiča popolno .»»panje. SV. VTO PRI PLANINI. Redkokdaj se dogodi v našem kraju kaka posebnost V aedeljo, 16. t m. pa smo doživeli senzacijo, značilno za tukajšnje razmere. Na ta dan je dospel v naš kraj dr. Novačan s svojim spremstvom ter začefkar sredi ceste pred kaplanik> govoriti "ljudem, prihalaločim od druge maše, o progi ansu Radič-Pucljeve stranke. Vsi, možje, žene in otroci, so prvotno strmeli, ker so doslej čuti govoriti o politiki samo edinozveličavne kandidate SLS, ki je smatrala Sv. Vid. pri Planini doslej za svojo nepremagljivo trdnjava Toda na mah se je zborovanje izpremenilo v pravi cirkus; na migljaj tukajšnjega kaplana so začeli namreč možje, mladeniči, ženske ln celo otroci kričati, žvižgati in tuliti, da je bilo strah. Položaj je postajal vedno opasnejši. Ne more se vedeti, kako bi se neuspeli zbor končal, ako ne bi v pravem ttrenotku šolski upravitelj g. Konečnik ljudi pomiril. Njegove iz srca izrečene besede in njegov vseskozi naroden govor pa je Iz-premenil klavrni »shod« v pravo nacionalno manifestacijo. In tako Je tam, kjer sta se dva prepirala, imel dobiček — tretji, tisti, ki bomo volili v nedeljo našega kandidata g. Perkoviča Zato vsi kroglice v 3. skrinjico 1 — Zagorčan. RADEČE. V nedeljo popoldne je bil napovedan v Radečah v prostorih Žaneta Hal-lerja volilni shod SKS. Govornik g. Pucelj. Pričakovali smo da se bo kar trlo njegovih pristašev iz Boštanla, St. Janža in bližnje okolice, a vsi so ga pustili na cedilu, le še iz sosednje Loke je prišlo par mož, z domačini vred ravno 16. Ker so ministri v sedanjih in bivših Radečah redke prikazni, saj še svojega narod poslanca ne poznamo, se je nabralo v zborovalnih prostorih precej domačih volilcev drugih strank .največ sàm. demokratov Radečani smo sila mirni in vljudni ljudje — nismo tako hudi kot Ra-čani — pa smo pustili, da g. minister govori Predstavljali smo si gospoda ministra kot gromovnika, a izprevideli smo. da naša navzočnost nanj prav pomirljivo vpliva. Niso ne zbadali, ne zabavljali, ampak lepo na lahko in pohlevno sc povedali, kako bodo gospodarit! v Beogradu — o kdaj bo to? Ako jim je včasih ušla kakšna pregoreča. je zahrumek) po vseh prostorih, da bi se bile še krčmanu Zanetn tresle hlače, če bi ne bil tako korajžen, kot je In gospod mi-nisrter so bili spet lepo pohlevni kot se šika. Preden so šli, so povedali, da so bili danes prvič v Radečah, niso pa rekli, če bodo pri-šB še kaj Bojimo se, da se jim pri nas nič kaj ne dopade SENOVO PRI RAJHENBERGU. Dne 16. t m ob lft dop. se je vršil volilni shod kraj. org. SDS In Narodno-strokovne zveze na Senovem. Poročal je g. dr. Zdolšek iz Brežic ter predsednik in tainik NSZ. Zbranih je biio preko 80 rudariev iz občin Senovo. Vel. Kamen, Určna sela in Koprivnica. Uvideli so vsi. da je za narodno delavstvo edini spas pri Sam. demokratski stranki. Delavstvo ie šlo na delo po vseh tèh občinah za napredno fronto, ker ie uvidelo, da od samih obljub klerikalcev ne, more nikdo živeti. — Storili bodo 23 t. m vsi svojo dolžnost na ta način, da bodo med kmetskim ljudstvom agitlrall za liste SDS. OPLOTNICA. Klerikalci brusilo pete to farbajo ljudi po stari navadi. V nedeljo so itmell v »Katoliškem domu« laven shod Udeležba je bila iako pičla in celo dose-' danil verni pristaši so ugovarjali poslancu Zdrava m krepka deca so materina sreča! Prosti zrak, svetloba, skrupulozne telesne čistoče ob strogi bigijeni v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za čvrs ost vaše dece. Izbrano hrano, k temu rtdilno, bogato na vitaminih, fosforja, in v najmanjšem obsegu nudijO Vam ako j h uoorabHate v hrani deteta že odstavljenega od prsi, one daio dečjetnu organizmu vse sestavine, pottebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kritične dobe rasienja v kratkem času izboljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomaftlne se dobi v vsaki apoteki in drogeriji P° ceni: 100 gr 18 50 Din. 250 gr 3625 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list od Dr. A. WANDER d. d tovarna iarmacevtskih in dijetetn№ preparatov ZAOREB. Jurjevska nI. 37. dr. Hohnjecu in kandidatu Matiji Napotni-ku, kar znači, da je ljudstvo že sito večnih obljub, kajti o kakšnih pozitivnih uspehih klerikalne, to je duhovniške stranke nista imela poročati, ker jih pač ni. Ljudstvo že samo uvideva, da ie edina stranka, ki dela sicer mirno, a stvarno, naša SDS. Tako klavrno se poslanec dr. Hotmjec še ni nikoli odpeljal iz naše tare. Istega pred-poldne. so imeli klerikalci svoj shod tudi v sosednem Keblje, kamor so poslali svojega moža, ki ga klerikalci sami najbolje poznajo ta izrabljajo. Z njim so fcnçli Ke-beljčani, pristne pohorske grče, pravi cirkus. Ima se zahvaliti le treznosti ln resnosti naših naprednih fantov, da se ni znašel na cesti. STRAŽIšČE. Dne 6. februarja zvečer se vrši v tuk. Sokolskem domu velika maške-rada, na katero že danes opozarjamo zabave željno mladino. Obenem prosimo vsa sosedna društva, da ta dan ne prirejalo zabav, temveč nam pripomorejo s svojim .posetom do čim večjega uspeha. 112 JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi letos svojo mâSkerâdo dne L februarja t 1. ob 21. uri v kolodvorski restavraciji pod naslovom »Kraljestvo rož«, Za najlepšo masko je pripravljeno krasno darilo. Izkaznice za màske sé dobe v trgovini br. R. Mežika. Pri maskeradi sodeluje društveni godalni kvintet. 113 KAMNIK. Sokolsko društvo ima svoj redni letni občni zbor dne 27.-i. m. ob 8. zvečer v prostorih Društvenega doma v Kamniku z običajnim dnevnim redom. 111 STRAŽIŠČE. V nedeljo, dne 16. t m. se je vrši! v posvetovalnici Sokolskega doma občni zbor tukajšnjega Sokolâ in je bila udeledfoa nadvse pričakovanje obilna. Navzoči bratje in sestre so z vetikim zanimanjem zasledovali poročila posameznih funkcionarjev ter večkrat posegli tudi v debata Gorenjsko sokolsko župo je zastopal br. župni starosta br. Semrov. Vsa poročila so bila Jako zanimiva trt zelo zadovoljiva. Prt volitvah so bili Izvoljeni: starosta:br. Jakob Bajžetj, podstarosta br. Leo Matajc, načelnik br Slavko Masterl. prosvetar br. ing, Ivan Jezeršek; odborniki: dr. Ljudevit Ku-ščer. Leopold Zrimšek, Franc Benedik, Oman Valentin. Križtiar Anton, Kavčič Tomaž, Rant Franc. Poleg tega 'sb bili na občnem zboru Izvoljeni še razni drtigi odseki in upamo, da se bo novi .odbor z vso delavnostjo poprijel pravega sokolskega dela ta posvetil največ paznosti rv. telovadnici, posebno pa še naraščaju in ded. Pozivamo vse starše da pošiljajo svojo mladež redr no v telovadnico, da si krepi svojo telesno zdravje pri telovadbi. Hali onstran oranic p— V dobrodelne pa tudi v nacijmalne s vrhe se v Trstu tekem enega leta nabe» rejo velike-vsote. «Piccok» ;je izkazal nje» mu tekom 1926. odštetih daril v znesku lir 1.060.746. Za «Lego» je nabral 93.167.70, za Battistijèv spomenik v Bolcâqu 36:442.75 lir, za Oberdankov spomenik y Trstu pa samo 2035 lir. p— Barduzzi — fašistovski tajnik za tri žaško in goriško pokrajino..- On. Barduzzi vodi fašistovsko zvezo v tržaški;.pokrajini. Sedaj se je raztegnil njegov delokrog na Goriško; imenovan je za političnega, tajni« ka goriške fašistovske zveze. Naprténo mu je tako ogromno delo, ker .«D, Popolo di Trieste» trdi, da treba tudi na Goriškem še Ie naučiti ljudi, kaj je fašizem! p— Prapor za miličnike v Šempetru na Krasu. V nedeljo je bila v Šempetru veli» ka slovesnost. Izročen je bil miličnikom prapor, ki jim ga je darovalo tamošnje pre« bivalstvo v znak protesta proti znanemu atentatu, pri katerem je poginil miličnik Kerševan. K slavnosti sta prišla prefekt For» naciari in general Monesi iz Trsta. Milični» ki so slovesno obljubili, da bodo zvesto čuvali izročeni jim prapor na meji domovi» ne. Bilo je več govorov in omenjal se je z ogorčenjem tudi atentat. Navzoča sta bi» Ia miličnika Kavčič in Kralj, katerima je prefekt na željo odbora izročil zapestno uro. To sta ona dva. ki sta bila pri atenta« tu ranjena. V Šempetru je bilo. polno za» stopnikov oblasti iz Trst« in Postojne. Bi» Io je seveda mnoto ljudstva, ker mora pri» ha jati ' takim svečanostim in tudi prapor je moral biti darovani Atentat je še vedno zagoneten. p— Da se razpršijo sumničenja proti S/o» vencem, v to svrho je povedal javno po» deštat za Štanjel. Šmar je in Gabri je Ugo Bassi to»le: Uspeh liktorskega posojila v občinah, ki jih opravljam, je tako zadovo» ljiv, da jaz kot občinski načelnik in Itali» j»n visoko cenim dobro voljo svojih obči» narjev in prav je. da izve to tudi javnost, da se razpršijo sumničenja. ki jih goje na mnogih kra iih nrofi Slovencem .. p— Dunajski kapital se pofašča Dre/ier» jevih tovaren. Tržaški fašizem ima v svo» jem programu tudi italijanizacljo podjetij. Dreherjeve tovarne so tri: v Trstu, na Du» naju in na Češkem. Lani ie Dreher odsto» nit svoje tovarne trem dimaiskim bankam Tako ie prišla tudi tržaška Dreher jeva pi» vovarna pod kontrolo avstrijskih bank. Tr» Saška tovarna ie b'la: pasivna. Zadnia leta se je posluževala fudi italijanskega kapita» Ia. Ali dunajske banke so takoi plačale do» tične kredite in odtegnile tržaško tovarno vplivu Itali ianskega kapitala- Tržaški fašisti naglašaio. da zahteva itali lanski zakon od ttijlh družb dotok .nacijonalnega kapitala za najmanj dve tretjini in italijansko dr» žavljanstvo za polovico in Se-enega Izmed upraviteljev. Dunaičanl so si, napravili na» črt. po katerem bi navidezno ugodili" zi» htevi italijanskega zakona, v resnici pa bi oni ostali neomete..' gospodarji Dîeherje» vega podjetfa v Trstu. «Popolo di Trieste» kriči ln kliče k pozornosti, da ne pridejo neki dan grda razočaranja. p— Draes železnice. Na tej ali oni po» staji se gneteio ljudje pa ni uradnika, da bi dal listke Vlak ie tu. treba vstopiti. Pot» nilri brez . voznih listkov mora lo plačati globo. Ortozorilo. da ni uradnikov pravo» časno, da bi si Icurrli 'listke, ne pomaga nič. Mola in plačaj! V tem pogledu se od* Nku Je posebno Sv. Lucija, kjer .jo velik najbolj? (Z., najtrpežnejše, zato najcenejste. promet. Zjutraj se uradnikom ne ljubi vsta ti, ljudje čakajo, vlak je tu, vstopijo in v vozu morajo plačati listek in veliko globo. Pristno italijansko! Pa se Mussolini toliko baha, kako vzoren je fašistovski red v Ita» liji. k— Društveno gibanje. V Gorjah so vprizorili «Desetega brata». Dramatični od» sek je imel mnogo truda, igralci pa so re» ševali svojo nalogo izvrstno. Pred namera» vano vprizoritvijo «Desetega brata» v Kot» marivasi se je dvignil velik vihar kotmar» skih mogočnikov in dvorana je bila zadnji hip odpovedana. Nasprotniki včasih radi govorijo o potrebni spravi med Nemci in Slovenci, ali oni razumejo to spravo le ta» ko, da bi se morali Slovenci kar lepo udati nemški volji. Slovenci se ne bodo dab opla» šiti, marveč bodo nadaljevali svoje kultur» no delo, ker je ljudstvu potrebno in ko» tistno. Barbarsko je to, ako se grozi s po» bojem Slovencem, ko hočejo prirediti gle» dališko predstavo! V Št. Primožu v Pod» J'ini so vprizorili igro «Logarjeva sinova», ki je prav dobro uspela. Udeležba je bila velika. k— Oklepajte se domačih posojilnic. V Ziljski Bistrici deluje posojilnica, na kate» ro so naši domačini lahko ponosni. 35 let že obstoji ta zavod in tekom tega časa je storil ljudstvu mnogo dobrega. Lansko Ie» to je bila posojilnica primorana pri sesta» vi zlate bilance nakazati 2000 S čistega do» bička državi. Posojilnica je doslej podpi» rala ognjegasna društva, kupila je živino» zdravstveno orodje ter poskrbela predava» nje o vporabljanju orodja. Pred 10 leti si je postavila svoj dom, v katerem je tudi domača mlekarna. Slovenski denar v slo* venske denarne zavoda, potem bodo imeli Slovenci od svojega denarja koristil Kdor nosi denaj nemškim nacijonalcem pomaga «Schulvereinu» in podpira hujskače proti slovenskemu, ljudstvu! k— «Schulvereinu hoče povečati svoje de» lovanje med Slovenci. Po petih letih je bila v Globasnici zopet «Schulvereinova» božičnica, pri kateri je bilo obdarovaaih 20 otrok. Sokol Sokolstvo Ia poHtSca Izjava starešinstva JSS, ponovno soglasno odobrena na seji, dne 17. ]annar]a 1297. V sedanji volilni borbi se ponovno dogajajo slučaji, da se zanaša Sokolstvo v politiko, čeprav smo že opetovano resno in bratsko opozarjali vso javnost in vse svoje članstvo, naj tega ne delajo, ker tako nepremišljeno ravnanje na vse strani samo škoduje. Zato smo prhnorani, da tudi danes opozarjamo na svojo izjavo z dne 25. maja 1926, ki jo ie tedaj priobčilo naše dnevno časopisje in ki je zgraiena na sklepih 11. sokolskega sabora v Zagrebu z dne 18. avgusta 1924 (»Organizacija« str. 6—8), na sklepu odborove seie JSS z dne 7. septembra 1925 v Zagrebu in ki končno temelji na besedilu prisege (zaobljube), katero mora vsak član in vsaka Sanica položiti dne 1. decembra vsakega leta. Ti sklepi, ki so seveda za vsq članstvo brez izjeme in brez pridržka strogo obvezni, so tako jasni in nedvomni, da izključujejo vsaka zlorabo Sokolstva v strankarsko politične svrhe. Kdor se pregreši prod tem sklepom, naj nosi posledice, ki jih vsebujejo pravila in predpisi naše organizacije. Zdravo! Starešinstvo Jugoslov. sokolskega sa veza. Hallo! Izpadajo Vam lasi? Vas srbi jjlaua, imate luske? Želite lepe, polne in duhteče /asi? Vporabljajte s zaupanjem čez 40 let preskušano sredstvo za odgoj lasi Dr. DRfllLE-ia brezovo uodo Bodete zamaknjenI z uspehom. Skladišče ui preprodevce: .ISIS' O. O. OMtltk .Seors OfiBe* Iigrtfe, PaimotRne И. c J REUMATIZEM? išias? Ulozi? Dr. med H. Lebenstein iz Frobel»ho« spitala v Berlinu, piše: «Uspelo mi je z jednostavnim lečenjem z uživanjem žve» plene vode 19 Venecin" doseči gibanje pri bolnikih, kateri so bili brez moči in vezani na posteljo, ter trpeli hude bolečine, da so se bolniki svobodno kretali, kar niso mogli prej dolgo vrsto let. Slično pišejo drugi sloveči zdravniki, kar je omenjeno v našem prospektu, ki ga vam pošljemo brezplačno. «Venecin» dobite v vsaki lekarni in dro» geriji v Zagrebu, steklenico po 30 Din, a izven Zagreba po 3" Din. Glavno skladišče za SHS: COSMOCHEMIA k. d., Zagreb, Račkoga ulica la. POTNIKI na RIVIERO dobe že vse kar se tiče prehodnih oblek ter novih spomladanskih modelov v bogati izbiri že pri nas. r. Obisk se izplača n Brezplačno razkazovanje Modellhaus Schwarz, GRAZ, Herrengasse S. Maše ilustrirano spomladansko in poletno modno poročilo izide za cetkom marca. Predznambe na brezplačno pr poslatev sprejemamo že sedaj. U45 Potrti globoke žalosti naznanjen» tufno vest, da je naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična učiteljic» po kratki bolezni dne 16 t. m., preminula v Skatekih Gr-kovcah pri Ve en ju. Zemeljski ostanki drage rajne se prepeljejo v Trst Pogreb se bo viš l dne 21. L m. iz centralnega kolodvoia na pokopališče na Katinari. Trsti dne 19. januarja 1927. Žalujoči ostali. M. Zévaco 5l Papežinja Favsta Romao V silni zadregi je pobesila oči in vzdihnila iz globine • srca, mečkaje vogal predpasnika med žuljavimi prsti. »Nu,« je povzel Croasse s svojim krasnim glasom, ki ga je Filoména tolikanj občudovala, »samo gledat me najbrže niste prišli?« Filoména je dvignila trepalnice in odgovorila z vso smelostjo svojega deviškega srca: »O, pač... ko ste tako lepi!...« »Oho!« je pomislil Croasse. »Tedaj nisem samo junak, ampak tudi krasotec, ne da bi kaj vedel o tem?« Pogled, s katerim je meril tresočo se Filomeno, je postal dokaj blagohotnejši; nič več se mu ni zdela tako grda. Videč, da mu gre njena beseda do živega, se je Filoména še bolj osokolila. »Hotela sem vas povabiti, da bi si z menoj ogledali vrt,« je zamrmrala. »Videli boste, koliko imamo cvetlic in sadja...« Croasse je izprevidel, da se ji mora oddolžiti s kakim poklonom. »Oh, Filoména,« je zakrakal, »najrajši bi trgal cvetje vaše ponižnosti in sadje vaše kreposti!« Po tem priznanju, ki se je zdelo Croassu predrzno, Filomeni pa odločilno, sta za trenutek oba obnemela: Croasse od ponosa na svojo spretnost v občevanju z ženskami, Filoména pa od sreče, ker je čutila, da se vendar že pogreza v brezd.no grehot. Spogledala sta se, sprijela se za roke in odšla po vrtu... Filoména je iz previdnosti vlekla Croassa v zapuščen konec samostanske ograde, ki je bil jako pripraven za ljubavne pomenke, razen tega je bil tisti kraj že nekaj dni strogo prepovedan redovnicam. Filoména je hotela nasititi radovednost in glad po ljubezni, oboje namah. Po zvitih ovinkih je privela svojo žrtev v zaželjeni kraj, ne da bi ju bil kdo opazil. V zatišju je stala majhna hišica, ob- dana s plotom. Ko je starica prišla do nje, ji je srce utripalo, kakor, bi se hotelo razleteti. »Preplezati morava plot,« je šepnila z zamirajočim glasom, ka-žoč na zaklenjena vrata. »Cemu?« je bedasto vprašal Croasse. »Kaj bova na oni strani?« »Evo hišice. Tam naju ne bo nihče poslušal, nihče videl in opazoval ...« »Počakajte,« je rekel Croasse, ves kipeč od vneme in drznosti; »preskočil bom plot pa vam odprem od znotraj.« »Oh, res ste junak!...« Zavihtel se je čez plot in neutegoma skočil k vratom, da bi jili odprl Filomeni. Tedajci pa je začul nagle, lahne korake. Ozrl se je in toliko da ni vzkiknil od začudenja: mlado dekle je teklo s sklenjenimi rokami proti njemu... Njeni lasje so bili razpleteni, njen pogled proseč, njen obraz čudovito lep, čeprav ga je pačila groza. »Oh, gospod,« je zaprosila, »kdorkoli ste, rešite me! Spravite me odtod!...« »Naša pevka!... Cigančica Violetta!...« je vzkliknil Croasse. Drugega ni utegnil reči, zakaj baš tisti mali se je pokazal na pragu hišice nekdo, ki ga je Croasse predobro poznal. Ta nekdo je bil Belgoder!... Croasse še ni videl cigana drugače kakor s krepelcem v roki. Tudi to pot je stiskal pod pazduho sila ugleden drenov kol. Croasse je prebledel in zastokal; noge so se mu zašibile. Belgoder je surovo prijel Violetto za komolec in zarečal: »V hišo!... Drugič bo pela palica, zapomni si!...« Ubožica je sklonila glavo in je počasi izginila v hišico. Ko je zaprla vrata za seboj, se je Belgoder obrnil h Croassu. Ujel ga je baš v trenutku, ko' je hotel planiti čez plot. Nesrečni Croasse se je zgrudil na kolena. Belgoder ga je prijel za ovratnik in ga je postavil na noge. »Lepo, lepo!« je dejal. »Kaj delaš tu?« »Vas iščem... gospodar!...« je zajecljal Croasse v svojem smrtnem strahu. »Nu, evo me! Le noter, da se pomeniva!... Marš, ali pa zapoje krepelec!.. * Filoména je skozi razpoko v ogradi opazovala ta «mor in jc slišala vsako besedo. Videla je Violetto in Belgodera; vuiela je tudi kako je pal Croasse pred ciganom na kolena. Tedaj se ie zbala in je pobegnila, kar so jo nesle noge. Srce ji je bilo tesno od žalosti, ker je šla prva in najbrže tudi poslednja prigoda njenega življenja po vodi, a tudi od zadoščenja, ker je zasačila veliko skrivnost. Vedeti skrivnost pa pomeni toliko kakor povedati jo; in res je sedela Filoména nekaj minut nato pri sestri Marijangeji ter ji je pod obljubo najstrožje molčečnosti razodevala, kaj je v^ela in slišala. Ko je bila zgodba pri kraju, se ju sestra Marijangela gtoboko zamislSa. »Cujte, sestra Filoména,« je rekla čez nekaj časa, »stvar je resna da nikoli tega. Častita mati opatica bi naju strašno kaznovala, ako bi vedela, da veva...«' »Jezus! Nikar me ne strašite!...« »In z druge strani: če .boste zmožni držati jezik za zobmi.. .< »To vprašanje je žalite*', sestra Marijangela!« »Nu, vidite, da niste znftižni,« je hladno odgovorila tovarišica. »A to pot bo vendarle treba. 4Obeta se vam ...« »Kaj se obeta?« ji je planila Filoména v besedo. »Lahko da bogastvo! Gotovo pa brezskrbno življenje! Mislite na to, sestra Filoména.« Več ni hotela povedati, naj jo je Filoména še toliko zaklinjala. »Zvedeli boste pozneje. Ako hočete zaslužiti ne kupe zlata, toliko, da se boste iahko oblačili kakor meščanska gospa in premamili junaka, ki pripovedujete o njem — držite jezik za zobmi!« Misel, da utegne osvojiti prelepega Croassa, je vzela Filomeni poslednji košček pameti. Zaklela se je. da hoče molčati kakor grob... Tedaj je sestra Marijangela naglo odšla; zaradi varnosti pa je zaklenila Filomeno v celico. Marijangela je hitela k staremu paviljonu, ki ga je sama pokazala Pardaillanu in Karlu Angoulêmskemu. Toda paviljon je bil prazen. Tudi v njegovi okolici ni bilo o neznancih ne duha ne sluha. Mali oglasi, Id cln2Qo v posredovalne in socialna namene obflnstva, vsaka beseda 50 par. NajmaaJII metek Din S*—. 2cnitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najnanjil snesek Din 10'—> Obrt Dvokolesa popravlja najbolje, najhitreje io najceneje nor janii«, Galoše popravlja parna vulkanizacija Skalar, Ljubljana. Bimtka eeeta ll 12 Galoše poprav! T в!пбжјц potrebe takoj Lovrenc BreoeJjmk, Vidov-danska 2. 1180 Avtotaksno podjetje s veem Inventar jem in obrt oddam. Naslov v oglasnem oddelka «Jntra». 1887 Prodajalko dobro izvežbano, iïSem s çiarcem za modno trgovino v Ljubljani. Hrana in stanovanje ter 500 Din plačo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Prodajalka». 1829 Blagajničarko starejšo, spretno in vestno sprejme večja trgovina. — Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 1321 Služkinjo z dobrimi spričevali sprejmem za stalno. Prednost Imajo one, katere znajo knhati ter opravljati vsa hišna dela, kakor tudi vrt m imajo veselje do otrok. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1827 dobe 5 zastopnikov ali zastopnic, ki obiskujejo t se stranke — z nekoliko kavcije, zmožne, sprejmem ia prodajo lahko razpečlji-▼ega predmeta, ki ga rabi vsaka družina in trnu posamezniki. Priložiti je znamko za б Din. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Predmet». 1225 Orožnlško kuharico sprejme s 1. februarjem žandar. stanica v Slovenski Bistrici. 1219 Kuharica popolooma zdrava in čvrsta, koja bi samostojno opravljala tudi vsa druga gospodinjska deta, dobi službo proti dobri plači pri tro-članskj obitelji z enim šolskim otrokom. Sluibodaja-lec je akad. inteligent v lepem slov. trgu ob železnici. V slučaju službenega zadovoljstva postane višina plače postranska stvar. — Starost SO—40 let. Priporočljivo je tudi nekaj zna* nja nemščine. Ponudbe z začetnimi zahtevami pod «načko «Hišna pomoč 8» na oglasni oddelek «Jutra». 1154 Perlektno kuharico * dolgoletnimi spričevali, zdravo in pošteno Slovenko, od 85 let naprej, sprej-Bnera takoj proti dobri plači k majhni držini. Ponudbe na naslov: Jakil, Kar-lovac. . 1129 Zastopnike proti visoki proviziji fiksni plači takoj sprejmem Ponudbe na ogla*, oddelek «Jutra» pod značko «Za-»topnik 89». 1289 2 prešivalki (šteparici) gornjih delov sprejme takoj v trajno delo Ivan Prešern, tovarna čevljev v Kranju. 1276 Kavarniškega vajenca • hrano in stanovanjem v hiši sprejme «Narodna kavarna» v LjubljanL 1265 V pokoj, železničarja čilega in zdravega, sprejmemo v službo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra», Žensko za nadziranje stranišč sprejme restavracija «Zvezda» v Ljubljani. 1305 Pridnih delavcev vsake vrste, sprejme večje število tvrdka za takoj v dobro in stalno službo. Vložiti morajo 5—15.000 Din. «roti obrestim. Zasiguranje upitala. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Maribora pod «Sreča». 1348 Največji zaslužek dobro organizatorično sposobnim gospodom ali damam, kateri razpolagajo z majhnim kapitalom, nudim na lastni račun prvovrstne najnovejše gumijeve in hi-gijeriičnp predmete v prodajo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobitek». 1347 Natakarico pridno in pošteno, z dobro irakso, sprejmem na Do-enjskem. Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra» 'pod šifro «Naetop e 1. svečanom». 1283 išče»o Trgovec vsestransko verziran, strokovnjak v poznanju blaga, vporaben v pisarni in za potovanje, išče primernega nameščenja. Dopise na ogL oddelek «Jutra, pod šifro «Izborna moč». 1244 Postrežnica išče službo za. dopoldne. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Prostrežnica» 1273 Čevljar, vajenca sprejmem v Kolodvorski ulici 18, dvorišče. Prednost ima tisti, ki se je že nekaj časa učil. 1285 Strojevodja parnih in elektr. obratov, kj ima 25 let prakse, samec, zeli premeniti službo s 1. februarjem. Cenjene ponudbe pod «Strojnik» na podružnico «Jntra» v Celju 1211 Izurjena pletilja vzame delo na dom. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1298 Zobotehnik mlajši, išče službo. Gre tudi na deželo. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zobotehnik». 1304 Trg. pomočnik niljaši, želi premeniti sedanjo službo. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1301 Dve lepi maski belo-črni, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1299 Vsakovrstne rabljene predmete pisalne, šivalne in druge stroje, pohištvo in klavirje, vseb vrst muzikalije, opreme itd prevzame v komisij, prodajo pod najugodnejšimi pogoji «POSEST», Ljubljana. Miklošičeva oesta 4. 48 Črna zimska obleka za srednjo postavo naprodaj v Jeranovi ulici št. 1 (Trnovo). 1277 Apnenih ščetin šopih, rufanih, kupim vsako množino. — Cenjene ponudbe z navedbo množine in cene na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Ščetine 16- 1255 Kolo dobro ohranjeno, poceni naprodaj v Maistrovi ulici št. 9, soba 21. 1279 Sobno opravo moderno, črno ali rujavo, tridelno kredenco, tridelno omaro za knjige, mizo in 6 usnjatih stolov kupim fl-oti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek :Jutra» pod «Dobro ohranjena jedilnica». 1250 Črno suknjo rdeče paspulirano, pripravno za gg. policiste, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1280 Ognjegasni stroj nerabljen, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1199 Za potnika ali zastopnika išče službo mlad trg. izobražen gospod, ki ima veselje do potovanja. —• Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Začetnik 349» 1349 Hišnica brez otrok, išče primerno službo za takoj. Naslov pod šifro «Snažnoet 44» na ogl. oddelek «Jutra». 1344 Trg. pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, vešč slov., srbohrv. in nemščine ter dober prodajalec, želi službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Vftsten». 1336 Akademik z vsemi izpiti treh letnikov na Univerzi za komercijal-ne in ekonomske vede v Trstu, zmožen slovenske, nemške, italijanske, francoske in angleške korespondence, išče službe. Pozna tudi nekoliko srbohrvaščino, češčino in ruščino. — Ponudbe ua oglas, oddelek «Jutra» pod «Vesten 121». 1217 Izurjene pletilje pprejme trgovina Ahlin v Šiški. 1818 Korespondenta «možnega slovenščine In nemščine, izučenega želez-ninarja sprejme veletrgovt- na z železom. Pomidbe na Oglasni oddelek «Jutra» pod «veataa MO». Trg. tehn. uradnik v papirni stroki popolnoma izvežban, dober organizator, izobražen tudi v drugih panogah industrije, vsled dolgoletne prakse v češki Industriji, verziran v knjigovodstvu, prvovrsten kal-kulant, z dobrimi spričevali ter referencami, želi spremeniti sedanje svoje službo: vanje v večje podjetje ali papirno trgovino. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Spreten 87». 887 Inteligentna gdč. vsestransko (tudi trgovsko) naobražena, zmožna slov., nemškega, zadostno tudi laškega in franc, jezika, z obširno predizobrazbo in večmesečno prakso, želi kakršnokoli primerno službo, bodisi v pisarni ali kot vzgojiteljica finštruktorioa) pri boljši rodbini. Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Inteligentna». 1287 Angleščino poučuje gospodična. Naslove pod «Temeljit pouk» na oglasni oddelek «Jutra». 1332 Gumbe kupite najboljše in najcenejše v tovarni v Mariboru. Slovenska ulica štev. 8. — En gros — en détail! 43 Drva hrastove odpadke Od parketov ter mehka drva (odpadke od žage) dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Scagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvezmu večje množine znaten popust 36 Lepo damsko masko za črno-belo reduto ugodno prodam ali posodim. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1296 Dekoracijski divan popolnoma nov, naprodaj za 2600 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1288 Hrastovo spalnico novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1163 Smoking obleka za manjšo postavo po zelo ugodni ccni naprodaj. Na ogled iz prijaznosti v trgovini T. Kune, Mestni trg št. 14. 1306 Železen štedilnik nov, prodam radi selitve za polovično ceno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1307 Astrahan-čepice črne, za sankanje, drsanje in smučanje, v zalogi pri Brata Capuder, Ljubljana, Vegova ulica 2. 1309 2 lestenca za električno razsvetljavo, visečega in namiznega ter 2 elektr. likalnika za krojače naprodaj. — Poizve so: Brata Capuder, Ljubljana, Vegova ulica 2. 1308 Štedilniki železen Triumpf štedilnik, štedilnik za plin in krušna peč «Patent» za 8 hlebov naprodaj na Resljevi cesti št. 30, pritličje. 1258 Črna jedilnica prav poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1316 Raglan - plašč zimski,- moški — skoraj nov In rjav zimski ženski plašč poceni prodam. Na ogled v trgovini «Pri Korošici» na Poljanski cesti. 1323 Poštna pomočnica vestna ln popolnoma samostojna, z dobro prakso, išče službo. Event. dopise na oglasni odelek «Jutra» pod «Polu». 1274 Sladko seno prima, prešano, več vagonov po Din 110.— q franfco vagon proda graščina Ruda-Loka pri Zid. mostu. 1159 Polenovko namočeno, dobite vsak: pe-tek pri 1 Bnzzoiini. delikatesna trgovina in tajtrko valnica. Stritar-Lingarjeva ulica. 51 Bukovih drv suhih, cepljenih, 300—350 klaftrov proda Videčnik Matija, Rečica pri Laškem franko postaja Rimske Toplice. Nadaljna pojasnila pri gori imenovanem. 1342 вдажзз Zajčje kože plačuje nad normalno ceno D ZdraviČ. Ljubljana Flo-rijanska ulica 9 47 Kože lisičje, zajčje in od druge divjačine ku pu je po najviSii dnevni ceni P 8 e m k o, krzna r. Ljubljana Turjaški trff Štev 1 89608 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juveiîr Ljubljana. Wolfova ulica 8 38 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na Strojni inštitut Univerze, Aškerčeva št. 11 1295 Pisalni stroj Underwood ali AEG kupi takoj tvrdka Sagrin, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. 1319 Česen zdrav, večjo množino proda Ivan Gavez, trgovec, Sv Marjeta pri Moškanjcih 1137 Hišo v Škofji Loki na glavnem trgu, dvonadstropno, z lokalom, proda za 120.000 Din in travnik za 30.000 Din Raj ko Pavlič, Velika Gorica, Hrvaško. 1272 Posestvo pri Krškem na Dolenjskem ležeče ob cesti, obstoječe iz hiše in gosp. poslopja, v lepi legi. pripravno za vsako obrt, poleg hiše travniki s sadnim -drevjem in nekaj gozda, radi starosti naprodaj za 80.0U0 Din. — Po dogovoru vsota lahko ostane kupcu — ki bi mi plačeval le obresti — do smrti. Pojasnila daje Fran Zorko, Planina, poŠta Raka pri Krškem, Dolenjsko. 1271 Hišo v mestu velikim vrtom in dvoriščem prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1S11 Mešano trgovino manjšo zalogo dam v najem na zelo prometnem industrijskem kraju Štajerske. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ugodnost 69». 1269 fUmevania Opremljeno sobo čisto, s posebnim vhodom, elektriko, postrežbo, oddam za 350 Din v Trnovski nI. št. 15/1 — 10 minut od gl. pošte. 1230 Sobo s posebnim vhodom oddam I. nadstropju «Stan in dom». Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1266 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam za ceno po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1300 Mirno gospodično sprejmem k ves dan odsotni sostanovalki v Trdinovi ulici 2/1. 1290 Svetlo sobico oddam s 1. februarjem gospodični v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1292 Opremljeno sobo oddam boljšemu, solidnemu in mirnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1297 Prazno sobo event. s souporabo kuhinje iščem za 2 osehi v bližini glavnega kolodvora. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod «Veliko odsotne». 1317 Sobico z zajtrkom išče srednješolec. Primerne ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Svetloba». 1314 Veliko prazno sobo blizu «Evrope» oddam za pisarno. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1315 Sobo oddam 2—8 gospodom dijakom na Rimski cesti 24, pritličje, desno 1343 Gospa z otrokom išče opremljeno sobo v bližini vojaške bolnice. — Ponudbe na: Igor Vasiljev, vojaška bolnica, Ljubljana 1333 Sobo e električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam 2 gospodoma z dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1325 Foxterriera garantirano čiste pasme, po možnosti z rodovnikom, do 3 mesece starega (predpogoj obe ušesi enakomerno črni) kupim. — Ponudbe i natančnim opisom, po možnosti e sliko, na oglasni oddelek «Jutra» pod «Garantirano čistrokrvni». 1267-a Gospod srednje starosti, čedne zunanjosti, z večjim kapitalom, posodi ali pristopi kot družabnik k gospodični ali vdovi, ki ima kakršnokoli trgovino. — Špecerijske in mešane stroke imajo prednost. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Družabnik 81», 1281 rai «Jezero» Ne razumemo. Prosimo Vaš naslov ter naslov, na ka-terega ste poslali 50 Din. Dg. B. Dvignite odgovor v oglas, oddelku «Jutra» — če hočete. 1284 Stanovanje sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom išče 1 oseba. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Mirna stranka 11» 1323-a Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok Na ogled med 1. in 3. uro popoldne. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1330 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1326 Hišo z vrtom ali dvoriščem, eno-ali večstanovanjsko kupim kjerkoli v Ljubljani ali najbližjem predmestju, do 250.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Kjerkoli». 1302 Lepo prazno sobo takoj oddam stranki brez otrok, ki je ves dan odsotna. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1328 Ločenka ne po lastni krivdi, stara 37 let, duševno zelo potrta, želi znanja z enako nesrečnim gospodom v svrho razvedrila Cenjene dopise na ogl. oddelek Jutra pod «Ločenka 37» 1310 Gospoda želita resnega poznanstva z dvema dostojnima deklicama od 17—21 let. Dopise, če mogoče s sliko na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Trst — Kijev» 1320 __ « Vladimir! Vaše pismo originalno. — Povejte več interesantnega na oglasni oddelek «Jutra» pod «Mična blondinka». 1313 Gospod državni uradnik z aekaj premoženja, 30 let 6tar, resen in značajen, želi dopisovati z gospodično enakih la.stnoeti. Možitev ni izključena Neresnih dopisov, prosim, ne pošiljati; resne ponudbe z navedbo poklica, kratkega popisa čivljenja, navedbe starosti in natančnega naslova, prosim ua oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vrnjena vera». Slika — prava slika — ki se na željo vrne, zaželjena. — Diskretnost častna zadeva. 1303 Majhen rujav pes se je zatekel. Prosim, da ee ga odda v Komenskega ulici 8/L 1322 OlasBa Klavir dobro ohranjen, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1312 Vinski trgovci! Vsem gor. iu notr. gostil-: ničarjem ter kupoem na debelo za, vino, krompir in ■ fižol nudim dobro belo-rmeno in temnordeče vino.. Gradac v Belikrejini čt. 10-. Velik zaslužek nudim podjetnim damam ln gospodom z nekaj kapitala, ki prevzamejo na lasten račun razprodajo izbornih gumijastih bigjenakih predmetov is novosti. Pojasnila v oglasnem oddelku Jutra pod «Dobitek». 1348-a Kateri gospod ali gospa bi bila tako dobrosrčna, da bi posodila dobri šivilji, ki je v denarni stiski, 2000 Din. V teku enega leta vrnem. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Skrbna». 1335 Klavir za vajo dijaka rabim v bližini dramskega gledališča, proti primerni odškodnini. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «E. G.» 1338 61etno deklico zdravo in тобпо, oddam za 6vojo, evont. proti plači Naslov v oglasnem odaelku «Jutra». 1275 Majhno posestvo v bližini Maribora, cca. 5 do C oralov, po možnosti nekaj vinograda, z lepo stanovanjsko hišo kupim. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Posestvo» 1346 ' Up Restavracijo prvorazredno, v centru Beograda. radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji takoj prodam. — Vprašanja na t Re-stavTacija «Urania». Jakličevo 11, Beograd 1 965 Majhen lokal svete!, iščem s 1 februarjem za krojaško obrt — najraje v kakem mestu a!i tro-tezni. Kako se jih ubranite tzvesU iz knjige Op. Josip Tiiar: Cena s poštnino vted Din 19*50 t uročila aa knjigarno Tiskovne » 'druge « Mnbl(ani. Parni stroj Hokomobilo) 60 do 80 ks. rabljen vendar vzdržan v neop irečnem stan-u, ure en za kurjavo z drvmi m žaganjem, radi razširjen,a obrata kupi ali zamenja pro t vrofeparnem stroju znamke „L AN Z" s prbi žno 25 ks., zgrajenem v 1. 1913, 8 i et v ooratu z napravo za kurjenie i drunt in žaganjem (Treppenrostteuerung) Strt j e brezhibnega obratovanja 1er naj- olje -zdržan ter se vsa* delavna lahko ogleda v obratu. Cenjene izčrpne ponudbe b'agovolite poslati na naslov: ШЗ Parna žaga, Rimske Toplice. Originalne barve, matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyklcstii. specijaini papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova 6 1 Telefon ŠL 980. 3 TOVARNA NA DEŽELI i ž č e knjigovodjo. Reflektira se samo na prvovrstne sile z dolgoletno prakso in prima referencami. Ponudbe pod „Prvovrstna sila" na oglasni oddelek »Jutra". 4