v gotovini Lsfo LXll itev u 9 Lluhiiont. v (etrteh 13 lonuorlo 19Z9. Cu.iO Din 1 izhaja vsak dan popoldce, Izvzemii nedelje in praznik«. — Inserati do 30 petit a Dn 2.—. do 100 vrst Din 2-50. večjl tnserati petit vrsta Dta 4.—, Popust &© dogovoru Iti^er^rni davtk !*•><*■* j. €Sk>venski Narod* velja fetno v Jugoslaviji 144.— Din. tt i*uaetB*rvo 300 Dia. Rok opisi ^ ne vračajo. Naše telefonske SteviJke so 3122. 3123, 3124. 3125, :n 3126. NaSe telefonske šfevilk« so $\22, 3123 31J4. ii'5 n 3126 Popolna likvidacija oblastnih samouprav V svrho nove upravne razdelifve države bodo dosedanje oblasfne samouprave popolnoma likvidirane - Oblastni proračuni bodo vključeni državnemu proračunu, nekvalificirano in nepotrebno uradništvo pa reducirano - Komisarjem bodo dodeljeni sosveti — Beograd, 17. januar ja. Med prvi* »i ukrepi, ki jih je odredila vlada ge* aerala Zivkovića, je bila suspenzija vseh oblastnih in občinskih samouprav, ki so se nahajale v glavnem v rokah dosedanjih strank. Vlada generala 2iv* kovića, ki stoji iznad strartk in stran* karskih Interesov, je takoj izdala za= kon o ukinitvi samouprav, da na ta no= čin popravi pogreške parlamentarnih režimov, z lasti pa, da izvrši depoi i ti* *acij< oblastnih samouprav. O naddljnih načrtih vlade glede ob* lastnih samouprav doznavajo zatjreb-Ske svojih poslih in so predstavljale na ta način dvojno upravo in s tem tuđi dvojne izdatke, V nekih oblasteh so se te samo'jprave izkorišČale za sinekur* na mesta eksponentov raznih strank. To kažejo tuđi proračuni posamez* nih oblastnih samouprav, ki se sedaj nahajajo v ministstvu financ, kjer jih proučuje oddeJek za samouprave pro-račune. Ti proračuni so postali na pod-lagi novih zakonskih določb docela brezpredmetni. Doznava se. da bodo ti tvorili samo podlago za splošno budžetiranje dosedanjih oblastnih sa* mouprav iz sploštiega državnetja pro* računa. Oblastni proračuni bodo na ta način zakonitim potom postali sestav* ni del državnega proračuna. To načelo bo izvedeno že v novem državnem proračunu, ki ga pripravlja sedanji mini* ster financ in ki bo stopil v veljavo I. aprila t. 1. Nov državni proračun bo reden in sankcijoniran s kraljevim uka* zom. Oblastni proračuni bodo na ta r.ačin sestavni del splosnega cr. žavne* ga proračuna. Minlster financ bo iz teh proračunov crta! vse nepotrebne izdat* ket zlasti pa izdatke za nepontfcijo in nekvalificirano uredništvo dosedanjih obl^stnih samouprav. Komisarji ki so bili postavluni r.a čelo oblastnih odborov in samoupiav, so prejeli nalog, naj v ćim kraiScm ro» ku izvedeio likvidacijo oblastnih samouprav V to svrho se pripravlja v mi* nistrstvu notranjih del pravilnik, ki bo opredeljeval delokrog teh komisarj^v Pravilnik predvideva posvetovalni od* bor, ki bo prideljen komisarjem v vs*h oblasteh. Naloga teh odborov bo oi-d drugim tud: ta, da podpirajo komivir* je pri izvedbi čim hitrejše likvidacije oblastnih samouprav po vsej državi. Ko bo izvedena likvidacija oblastnih samouprav v državi, bo vlada proučila zakonski nacrt o novi razdelitvi držav* ne oblasti. Nov zakon bo sestavljen na docela novi osnovi. V pogledu obeinskih in mestnih sa* mouprav ne bo večjih izprememb, vsaj ne tako dalekosežnih, kakor pri oblast« ni samoupravi. Občinske in mestne sa* mouprave ostanejo po vsej priliki v do* sedanji obliki in v dosedanjem obsegu. Jugoslovenska anketa Julesa Sauenveina Sloviti iraneoski publicist je bil pred dnevi sprejet od kralja in se sedaj s kraljevim soglasjem sestaja z raznimi vodilnimi poiitiki. — Zagreb, 17. ianuarja. V rukajš-fijih političnih krosrib je izzvalo veliko senzacijo poročilo današnjih jutranjih listo v, da je bil pred par dne vi sprejet y avdijenci od krafja stoviti franeoski publicist Jules Sauenveiin. Listi objavljajo daljši izvleček razgovora med kraljem in franeoskitn novi-narjem in zatrjujejo, da je kralj sam porval publicista Sauenveina. naj izvr-Si širom naše države anketo ter se informira o položaja pri vseh poHttkih. zlasti tadi pri onih, o katerh STnatra, da zavzemajo svoje posebno stališče k novemu položaju. Jules Sauerwein je v smislu teza. po-oblastila včeraj prispel tuđi v Zagreb, kjer se je sestal s Svetozarjem Pribi-ćevićem. Njun sestanek ie traja] zelo dolgo. Svetozar Pribićević je obrazloži! franeoskemu poročevalcu svoje poglede na sedanjo situacijo. Danes dopoldne se je Sauerwein 5e-stal z dr. Vladimirjem Mačkom. Resitev vladne krize v Albaniji Za zunanjega ministra je bil imenovan dosedanji albanski poslanik v Beogradu, — Ugoden vtis v beograjskih dipIonuLtskih kro^lh. — Beograd, 17. jamiarja. Tukajšnje albansko poslaniStvo je prejelo uradno vest, da je kriza albanske vlade reše-tia. Vlado je sestavil dosedanji mini-strski predsednik Cotty. Ražen zima-njesa ministra so ostali v vladi vsi dosedanji mnistri. Za zunanjesra ministra .ie bH imenovan dosedanji albanski no-slatiik v Beogradu Rauf Fičf. Imenovanje heograjskega poslanika 7a 7«nanjega ministra je izzvalo v tu-kaišnrih diplcmatsVih krogh najboliši vris. Splošno se tolmači kot znak iz-bolišan.ia odnoša'ev med Albanfio in Čišćenje v ministrstvu šum — Beograd, 17. januarja. Ker je državni svet odobril disciplinarno pre-isfcavo proti generalnermi direktorju šum Stamen-koviću in nekaterim v;šj:m u radnikom ministrstva za šume ;n rude, je dobil pravni referent ministrstva xi šume Ojorgie Spasić nalog, da takoj prične z zasliševanjem obtoženih. ?a časa preiskave bodo prejcmali priza-deti uradniki samo polovico svojih Jetri h prcjenVknv. Rumunija in ruski predlog — BitksreSta* 16. jmu«rja. Komentari i rumimsice^a tiska glede zadnje replike irn> »kovske vlade na poljski odffovor ^lede ru* ^kej»a predlo^a so zelo railični. Dr>ČiiTt vidi del rumunskih listov, med njitni tuđi «Adc-vcruU v tem že prićetek posrednih rusko* rumuoskih raz0i>voro\t zavzema liberalno Časopisje strogo odkionifno stališe. Ofici* jozno časopis je. med njimi glasilo zunanie= ga ministra «La Nation roumaine*. je ?.ch> rezenirano. pri čemer pa vedno povdarja. da je Rumunija pripravljena za zhli/anje. vendar bi morala dati moskovska vlada Ju?:osla\ijo. Poslanik Fiči je velja! za osebnega z>aupnika albanskega kralja ter je ime] nalogo i^boljšati odnosa je med obema državama. Dasi se mu to radi neprestanih vladnih križ v Beogradu ni posrečilo v toliki meri, kakor bi bik) Želeti, je vendarle prišlo do zmanjšanja svoječasne nare tosti in do znatnesri zbližan-n med Beogradom in Tirano. Z njegovim imenovanjem za zunanjega ministra albanske vla*de ?e bo politika zbližanja rntovo nadaljc-vala ter rod 1a dobre uspehe. preciznejšc izjaTe glede interprrettcije do ločb Kellog^o^e pogodbe m sta!i*fta glede be*arahske£a vprašaTija. Anglija in Nemčija — London, 17. januaria. Korserv-ati-vn! »r!veimi-g Standard« nastopa za zbližanje An-g-Jije ki Nemčije. ker se je flednia v ne-*r©čf pokapala izrfrdno Ča srno. ^Ce sedai Anelež?.« (ako pTa\i Tist, »ko so se v vomi ukazali za močnejSe. ne bodo r>onu<};H bo!i prijatelje ro>Ve, se bodo pokazali Vot sh-bi spoTtnik:. Nemčija se je po svojem porazu pokazala na-pram Angliji nrnozo boliša kat bi storr«a Auglija, če bi bila prema-?ana.< Poljski notranii spori — VarSava. 17 januarja Spor med mar-§aJom pilsudslim in proračunskim odborom si-ma te izzval v DJrlatm nt^rub kro-Sih veliko razhurkvn:e. S-ališče Pilsndslvc-sia smatrajo kot protest pr-^ti ža!itv?m ar-rradc. ki ^o v rndn'cm času pad'c na p;ir-!<:men?nrrt:!i t\vh Ti nr^tes* i% v rjrv: vr s ti nnrvricn prot? nosl.m-M ^ro:ir^t»c' emu ki se ic svoiečnsno /3'iivo izgazi! o voi-nem ministrstvu in armadi. Spalajković o novem stanju v državi — Beograd* 17. jan. «Politika» ob-javlja razgovor svojega pariškejca po-ro^evalca z našim poslanikom v Parizu g. Spalajkovićem. Poslanik Spalajković opozarja na dober sprejem no-vrec:a stan;a v Jugoslaviji od strani Francliie. Francozi primerjajo sedanji po'orai v Jugoslaviji s položajem Fran-cije pred Napoleonovim prihodom. Gesta našega kralja je eaaka gesti Na-Doleona. Ko je Napoieon prevzel vso oblast, je zbral okoli sebe same stro-kovp;ake iti v enein letu uredil Fran-cijo. §ii-? na to '"e Napoleon dal Franciji ii.sfn vo. liutu i Uf iiutuijuifu uulu — Beograd, 17. jan. V ministrstvu socijalne politike je bilo sklenjeno. da se postav; v Središnjem uradu za za-varovanje delavcev v Zagrebu docefa novo ravnateljstvo. Za enkrat še n! znano ali ostaneio neke osebe dose-danjega vodstva ?e nadalje na svojem Tie^ta. Novi zakoni in uredbe — Beograd, 17. lanuaria. Današnje »Službene Novine» ob'avljajo zakon o spremem-bi osnovnošnlskega zakona, v koli'kor se tiče cčitellstva, nadalje ured-ho ministra pravde o organ!zac:ji so-cl'šča za za^ito države ter nov razpo-red drzavnega sveta. V isti številki je nadalje objavljen ukaz o imenovanju nekaterih velik;h županov ter ukaz, s katerim je odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje d:rektor gradbene direkcije v Ljubljani Viktor Skaberne. Incident na bolgarski meji — Sofija, 17 >ani»rja. Listi poročajo, čjl je jugoslovenska vlada po-polnocn* za* prla mejo napram Bal^ariji Bolgirskc oh» mejne straže so bile obveSčene. da ni niko-mur več dovolien prehod na jugosli?ame preiskave. ki bi jo vršila mKanii komisija (Gre očiviiino rr\ tendeneniozno vest makedonstvujuš'ih. ker v Beogradu o kaketn 'JiČnem obmejnem incidentu ni nioesar rnanega. Zaprra mete pa ni nova. marveČ datira S< od lanskega leta. ko »o makedonstvuftjšči pripravljali napad na južno Srbilo) Požar v it*W"tieki čitalnici v Soliti! __ Split, 17. j;vn::a-r a N'ocoi je '»bnihni' v prostom ih »»ka'S^ie italijar^c čita!ric<-• Crbincto dr Let'jrn« t>o2ar P-^a'fi in tra- in^<\-) jv., 7.-r^r'I'!a. v kareri «e nr^a}:. itr!';in«ka ćltn'^ica it1 ^avnrnv.ir^ pri 73 £rebški »Croatiji« za 5 Tn'lijonov dniarjev. Zgresena zunanja politika Madžarske ZanimiTa izjava groia Karolya. — Madžarska se je spremenila t Tazalno kolonijo Italije. — Resitev je v slovanski orijentaciju — Praxa 17. jamiarja »Lidove Noviny* objavljajo rargovor z crof^m Karolyjem, kl pravi med drugim, da se drži vlavia grro-fa Bettilena Qa krmilu samo vsled reakcijo-narnega volilirega sistema in vsled popolrib apatije širokih mas madžarskeca naroda do Hortvrevega režima Skoda je. da Madžar« ska nima svoje runanje politike, ker je zadn.'a leta postala največji vazaJ ftalie. Edina politrka, ki bi hffa za Madžarsko zdrava m kor:s:na. je slovanska ar'ienta-cija ker je Madžarska že po svoh centralni geografični legi vnaprej doloćena za posrednika med Slovani na severu in 51 ovan! na ft*su Ražen te^a ie treb3 misIH: na to, da bo kmahi posulo aJctualno vprašanj« srernic« sejo. ra ksteri ie runanji -rnrr-stet Valk * podal daljii eksi>oie NaK!a<3? fe. da -dcCe stremila, da pribori Mad/arski zopet popolno svi.bod.) gban:a. Zaradi tega s* i< Madžarska tuđi priicltućila Kel.oggovi po-Kodt>! in ostalemij razsodiščnerrtu post^5na prtgcKiba t Amerike Italija hoće pacificirati Balkan : Italiianski komeotarji Gr?ndijeve po\\ v Angoro in Atene. Mussolini bi tuđi Grčijo rad spravil pod svoj protektorat. — Atene, 17. januarja. Itdljanski državni podtajnik za zunanje zadeve Grandi k\ se je več dni mud^l v Ate-nah. je snoči odpotoval iz Pireja v — Rim, 17. januarja. Današnja «Tr- buna» razpravlja 0 pomenu Grandije-vega potovania \ Grčijo ter zatr uje, da -e Grandi v Angori in v Atenah zelo dspešno izvrši] misijo, ki mu je b !a D.venena. Grčiia se danes v vsakeni pogledu konsolidira in predstavlja na Balkanu in ob Srećozemsk^rrj tnorju urejeno in miioljubno državo. Pri na-porih GrC'ije za svojo notranje obnovo in ix>Iiti£no uravnoteženje s svoj:mi sosedi, jo bu Itaija vsestransko podpi-rala. ktf ;e prepričana, da ie naprc-dek Orčije zas.^uran. Sedan.a grlka viadxi i7vaja veLko delo notranje oh-nove ha.'ija ^e popoinoma solidarizira s prizsdtvjrijem Grčije ter je pripravljena jo v vsern podp rati. Grandijev pj^et v Atenah je učvrstil prijateljsko souelovanje n^eG Rimom in Atetumi. Grćija si bo r italijansko pt^dporo rn po svoji izrtdoi geografski pozicii osi-Kurala prevlsdy;oč politični vpllv. pri čemur pa «-e rrora seveda naslan>ati n* hdlijo, ki si ie radela nalogo. da pad-f ra razmere na Balkanu in ob vzhod-nem de!u Sredo?em.Velebit< gosdarski «*nev-niSar Anton Korovliević. kl je pri^pel snoii iz RaJjića. Koroljević se je v?o noč ^abaval v družbi neke dame, ki je skupno ž njim prispela v Zagreb Ko pa £a je davi nata-kar poeval, naj plaia zapitek, je Koroviy*v'it pote^nil revolver in ae uMpeJil. Zopet prekinjen promet na liSki železnici Zagreb, 17. januar>a. \ »led velikih *n**i-nih zamelov |e uatavljen promet me«i Kni-nom in Gračacom* verskit obićajev. so to prokiamac;.^ na* vdus>nx> pozdravili in se ie v vedjem ste-vilu pridružili u-pr>rrfkoTn. Zarad: tega :e situac :a 73 krala InJadulaha ^krajno nes> gtrrna. Po zadnjih uradno ie ne potrjenlh ▼»• iteh. so apomlki im zasadll Kabal ter vfeH tudl nove«a kra!|i In ta rapriL RItII krali Amanulah pa ie s krafjtco prtspel v Kal-dehar, od koder Je nadaljeval notovan^e a aeroplanom v ladTJo. Potr|o!e «e. da n»-merava odpotovatf v CvrofV* In »e «*ajno naseliti v Parira. Z odstranitvtfo kralja Amannljtw ^'> padle tvtdi \*se mod«rne reforme, ki Jih Je rače! uvijati zadn'e me&ece. Afzanlttan ho tako ostaj rvest starrn običileTn. ket «1 pač noben novi vladar ne ho upaJ tako kmaiu %€ii po novih reformah. Iz pelicijeke kronike Ljubljana, 17 lartuarta. Iriluenca ie tuđi Dolicitsko ravnateljstvo atakirala. Zbotelo fe več stražnikov in or-?Diov krimirraineea oddelka n druzih i:rad-nikov. V družini nekeca urađnika so zSrJe-l! vs] Člatii. Ostali orcani s težavo oorav-liaio slnfbo. L'ublančarri se 7an:rraio kat bo ukre-n:la D^l era woci konruTihStom- ki so zadnH čas elede proDaza^nde r>ast3ii zelo arilni De'avska Dredrrestia zlasti Si^cn in Vod-rraL so oretrfavill z novi-r't tetak! iz-vVa:o-čmi na%ri iz Zarrefen Po'ocilsito oolit'ćni rK?deteV fe včertjf izvrši več H*nih pr^iskav pri raznih r»';ti?Tio v.'H^ih Dri^taSIH kn-munist'^rte stranke PreifVave se bile v elavnem brernsi>e*Tie Z^^liš^nih »e hito tuđi več radi razgrtan'"a le^akov osumfie-nih mljf^eniocv L***a^; so r5T«ir»eT^ ttKti rv» <^s*aTTh 'ndiTSTri'«^ h kraMh S'ovenitc KJo te !et?ke naročit, ni znano. Po nakliučru sta oriSU tx4kal ▼ roke d\'a Drebrisaaa DdttaV Po cesti od Kodeljerega proti ftUiparj! va*i »ta dva pot*pis£ka N#*tl I.. kljuLivni-žanski pomoćnik x Gline in iM*go? 'Irug Tooček, ki ima »Ho »trup^n jecik, \ocf!a na saneh 20 komadom cinkaste pWevine. N* Kodelje\*eoj Ju jt u»tavil detektiv in ju vpraieJ, od kod imato plof<>viiio. t Mlada prebrisanra sla «# ta km' iapletb v prorislo^ja. Nato jn je detektiv aretiral in r>.l-▼edel na policijo Ker nitta mocla dokamti, kj* «t« bfla v no*' od 1.1. do 16., »r> jtj p-^-drfali ▼ policijukth zaporih. L^^rnik ^loN»-vine aaf »e juri na pomiri nk^m rarrw»tr1j-stru v kriminalnem oddelku. Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam ft— _\?M5. Berlin 0—13.545 Brusetj 0—7.^177. nud:mpe> .i 0—9.937 Curin 1094 ?S—1097.?S (H>*>5 7?». Dunai 7.9902-^«,0^> (*(r*>2K Umdi-ti ?73.$*—27676 (276.56). Sew7york 0 d> 56-86. Pariz (V-232.M. Pra-a lfi«.2—lf>» (!«*> Trst 297.! — ?99 1 IJOvlI. Efekti: Celjska 1» dt-n.. Liuh'j^n>k , kreditna 125 den. Pra.tted ona *>?<> dfr.. Kreditni zavod 175 den.. Vev:^ 120 deti Ruši; 2f&—?sr\ Stalna 56 deri. ivSir 105 ckti. ZAGREBA A BORZA Devize: Amsterdam 22 S5V I>»n*t *WV>2 B-rlrn 13.535. London 77* 10. Mlm ?Q- Hi Nem-Aork 56*6, Ptriz 222.hS, IVit?« !f»lW0. Cxrr-h 10*^75 Efrktl: Vomi %koda 444 TVOZEMSKF ROR/r CurtH Be*>i»rtc1 0l> V Dunai 73 't» it.r. lln 1?3nO, M:kin 27^05 L/*nc*on ?< ?2 Nvw« york 519J01 Pariš 20J2. PraC« 13.37. . jl .:■ Stran 2. .SLOVENSKI VAR OD,, dne K Januarja KO*. ^t*v 14 Iz aižin povojoega bankarskega življenja Potvorba garanrijsldh pfacm t rrednosti 20 milijonor Din. — Kasactjsko sodisče matra, da |c treba krirc« rtakniti v pr« hkoTalai zapor. Beograjski listi abšrrno poroćafo o ban* kac bila banka v likvidaciji, se je pri prevedu ktrrig ugotovilo, da s*a omenjena uradnika izvršila 5e druge zlorabe. OstrJinski >e đvrggrril 600.000 Din na raoim Sveds&ega konzirla'ta v Beogradu. Glede Orertstina te m?otov!je-no, da Je pona m poslai v MAmnu nahaitjočemu se Ormtfnu itin bančne forTmilarie, ki so bili ttftratfeni iz podružnice s pro*iio, da tih podaše. V no. vo toljufijo sta se zapletu tudl ftidu^trijtlec Daskaiovič In direktor Prodofetne btnke VitoHć. Sttrtpcrcsna deteljtea si le golhrfijo izmislila takole: Daskaiovič bo dolžntk. Vi-toKć upnJc Orenstin in Ostržlnski pa bosta dala imenu Angleške banke garancijska pisma za Daska4ov16a. OrensHn in Ostržinski sta kot najviša uradnika banke i*&taviia Daskaloaiću na ukradenih formularjih bančne podružnice naztj dadrani garanerski pismi, vsaleo zz IO milijonov. Na podlasr tega je bik> i^dani^i 20 komadov menic po 500 tisoč Din. Daskaiovič re bil akceptant. VkoliC pa fzdalateljl nrctiicc. KaancJc Je neka lieoffrarska banka prijavila menice in ZEfrteval? izpJadflo 30 mili'fonov D*n. Na ta naćin ie AnsIeSka banka r\*edela $c za to eoljufijo. Prvosto.pno sodtSče ie odkk>nik> obtož-nico, čeS, da ni podlace za preiskovahn za-por in za nada^jno sodno preganjanje. So-di^će se je postavMo na stališče, da sta imenovana uradnika AnjrieSke banke izda!a sa ranci jska pisma v času. ko sta bila šc i>radnrka te banke. Sedai je kasacijsko sodiSče razveljavilo razsodt»o i>rv'ostepenega sodiSča če5, da ni dekaznega ?ralaČUo na račun v visini 4 milijon-3 Dio (to pnpo-minfa komisija samo v svrho laijeg« razume van ja) se nanasJu na sklepno pismo cxi 13. septembra 1928 med SploSno maloželeznisko družbo in Siejneas-Schuckert glede dc\, do-bav, nadzorstva iu txlgovorno8ti ta izvrSitav del, pri raaširjeaju cestne Žele*nice. Skleo-no pismo vsebmie v točki 13 (Joiočbo, tla mora SploSna maloželezni^ka družba 1. novembra 1928 plaćati Siemea^-Schuckvrtu <1. d. 4 niUijooe dinarjev na račun, da bi ]ih mogla Sieraens-Schuckert porabiti m nabavo materijala. Komisija ni mo^rla točno dognati potom poisvedb. koliko bi predvkloma stalo projektirano rax§irj**nje ceslne ielewiioe, ka-kor tuđi ne, koliko bodo mia^ale dobave Sie-men«-St4iuckert pri tem raafcirjenju. Na pod-lagi oeiebnega zaslišaoia je mogla dognati »auio, da se dobave Siemens-Sohuckert .). «1. rcnijo na 6 do 7 milijonov dtnarjev. Iz spisov ni razvidno, >U bi bila r»o»na maloielexuis4va družba, bodisi uiest-na občina kedaj potrdila pravilnost obračuna g. Moli i era. Iz predloženih spisov se *Ja nasprotno sklepati, da niti mestna obt'ina niti Spolna malo£elezui&ka družb« s pre<1la'j;a-nim obračunom ništa zadovoljni. V tem smislu je pUal g- ž.upi»n dr. i'ac g. dr. Mollieru 30. novembra 19^28 pi*mo; r da aahteva, 15. decembra 191*8 (Hjgovoril g. županu dr. paeu. Ja je pripravljen tuđi ogtanek i&kupičlui preodkazati v lijubljano. Predlaga tuđi i»točasao, naj »e uredi vpražaoje, kdo iiaj dispooira /, izkii-pičlvoiu v Ljubi jami. Kar se tiee izkupička, je komisija ugo-tovila, da je Kreditoi zavod / valuto 15. novembra 1928 prinial Splodao nialoielezni-Sko družilo m švic. fr. 881,043.09, ki jih j» očividuo smatrati kot plačilo ru račun za prodane obligacije. Dne :*L decembra 19L'8 pa je Kreditni zavod v Ljubljani prenesel ravnokar navedeni /iienek v Švicarskih frankih t valuto 15. novembra 1928 iz računa Splo^nt- raalo-železniške družbe v dobro računu mestne občine ljubljanske. Vsekakor pa radi popolnoeti komisije navftja, da so doSia na proSnjo g. župana v vpraAai^jtu obrestovanja naalednja mnenja: a) Mnenije ravnatelja Kreditnoga navoda za trgovino in industrijo g. Vi tor ja Reieiiu. b) Muenjt« geoer. ravnatelja Zadruiii. godpodarse bačke v Ljubljani g. dr. Ivana Slotkarja. c) Mnanje i»niv. prof. g. dr Josipa plem-Ija z dne 1. decembra 1928. Izvajanja g. univ. prof. plemlja, kakor tuđi »ledeča iz-vajanja komisije v tem vpralanju temeljijo na pred postavki, da se bodo vrednosti In proUvrednoftti iz tega poeojila med mestno obČino ljubljansko in Splošno maloielesniiko družbo, kakor tuđi med Splošno maloželi*:v niiko druibo ter Siemens-Schuokert obra čuoirale na pogojih, navedenib v tiskanih obllgarijah. Iz položaj?, ki je na sta 1 po s^oraj obraz-loienem poteku eele tadeve, komisija ne more ugotoviti, koliko odstotkov znaSajo obresti posojU, kakor tuđi obreetovanje tn amortizacija turzeih ingub. To pa radi tega ker mestna otočana ljubljanska »toji na sta libču, da po^ojilni pokoji med mestno obči no in Splodno maloieleoiiSko druibo Se nišo dojzovorjeni in na drugi strani, ker še tuđi ni odobren cei obračun med Splošno maloželezniško druibo in Siemens-Schucker-lom. Ce bi se bili obe transakciji tako izvršili, kakor jt- to splošen običaj pri v&eh sličnih transakeijah. bi moral« mestna občina ljub ljan»ka že do 15. septembra imeti natančen in Desporen dogovor g Splošno malolelez nisko druibo. ta pa s Siemeoa Schuckertom d. d.t ker so bili interimni listi izro^eai ze 14. septembra. Ce bi bili posojilni pogoji (z izjemo kur-»ov seveda) pri obeh transakcijah (med int-stno obrino in Splošno maJoieleiin^ko druibo iu Siemens-Schuckert d. d.) tako dogovor eni kot je navedeno v obligacijah, po-tem bi bil račun približno aledeČ: a) Mestna oblina proda 100 dinar je v za 90 dinarjev, torej obres*uje pri 6^fr na nomi-nale tzkupljenih 90 Din 8 6.67 (100 X 6 — 90 X 0.666 . . .) pri tem izgubi pa meet na obeina IO dinarjev na kurzu. Obrestova-n^e po 6 in amortizacija tekom 30 poUetnib enakih obrok ih te kurme ngube tna§a povprečno Din 1.13 na ieto. Torej misa obrestovanje izkupUEka plus obrestovanje iu amortizacija kurzne izgube 7-80%. b) Splo^na maloieleuiiSka družba proda v sa kili 1G2 Din za l36 Din (Splošna maloie-lezniška družba je namreč obremenjena pri meetni obeini za Din 16^204.500 in ima dobiti iz prodaje izkupiček Din 13,500.000) ali po razniorju vsa-kih 100 za 83.3*1 Obrestova-nju 100 Din po Q% odgovarja pri kurzu 83.33 obrestn^i mera 7.2% (lOOkrat 6 = 83.33krat 7--). Pri tein pa iagubi Spložua nvaloiekzuiska družba Din 16.67 na vsakih 100 pri kurzu. (>% obrestovanje te kurzoe iz-gubt* i ii ;tuiortizacija i^e v 30 polletnih enakih ubrokili pa ziiaša povprečno Din 2.04 na Ieto. Torej zna£a obre."4ovaflje izkuptčka plug obrestovanje iu amortizacija kurzne iz-Bubt» skupno 9.24%. K zaključku podaja komisija sledeČe liuie-nje: 1. Meii iiie*»(no vbčiao ljubljansko in 8plosuo maluieleiiiidko druibo v Ljubljani dogororjeni prodajni, oiiroma prcTiemni kuri ifadolinif obligarijkkegji po^ojila me*t-ne ol»fine ii I. 1928 je raimeraai primeren. '2. primerno!>t kuru, ki ga predlaga $. Mollii'r v •bra^unu 8pleiai m*loiel*zniški druibi v Ljubljani, je pa teTeđa odrisna ođ Tprmianja rentabilHMe ra/širjene t-e-tne že-letnire. 3. Ćelo akcijo je rodil g. supauf »kliiu i«>e Ae oa poohU<-tilo, dano mu «d ©Minske ga »Teta doe 5. junija 1928 ter ka sur je r smislu remenja minUtr^tva finane i dne 17. ju Uja 1928; njegove predlote, oiiroma korake* je togkuDo brei debate »dobriI ohriiNki 8T«t ▼ svoji seji dne 18. septembra 1928. 4. p«gr*ša -*e totnrjša stiliiarija predlo-gor finanenega odjeka ter sklepov obrin^ke-ga sveta, ki je te predlogr hrez premeiube o^vajal. tako posebno pred log finanfnega o«i-seka in sklep ott^in^kega sveta od IM. septembra 19^8. Ii t^h predlogoT in -klepoT bi morala hiti raividna ^*a v^ebina za nir-tno ubfino ljubljansko oh\emih dngovorov in pneodh. 5- Nepregledno obravr»\«itij« »*»*U> .H:te-▼e je deloma pripisorati laaitarelošti in okor- lj«in>kc. Ljubljana, lU. unuarja 192U. Dr. Fr. Novak. <. r.m dr. Kniest Kekar. ? r.. Ivao Av-e«ok. s. r.. dr. Jo-*ip Ba>aj, g. r. Hripa se močno širi Doteu so se Ljubtjančani tolažili, da jih influenca ali hripa i>e bo tako hudo nadle-govala, kakor Hh je pričtla zadnje dni. Nagle vreiitenske izprememibe moćno vpliva-jo na epidemićni razvoj iniuence. Val influence, ki je zahteval v drugih državah, zfosti v Nemčiji že mnogo žrtev, je dose-tel tudj Ljubljanu Influenca je začela raz-sajati med ljubljanskim in okoliškitn pre-biva4stvom v večjem obse^u. številna sn obotetija na influenci, zlasti ljudi, ki ionajo opraviti v uradih, šolah in drugih lakalih Mestnemu ma^stratu so zriravniki prijavili danes 21 slučajev težje influcace. Največ-j'i naval na influenci obolelih zazn 1-mujejo pri OUZD. kjer se javi dnevno J0 do 30 novih boinikov-zavarovamcev tega zavoda Zanirrrivo ie. da ie infkienca naj-dolj raz^iriena med mladim, zlasti ženskim svetom. Tuđi Šolska mladina moćno bole-ha. Po nekatenh razredih je že več slučajev. toda do danes Se ni bil podan razlog, da bi se morale radi inluence sole zapreti. Močn.t bolehajo mnogi uradniki. So uradi, kjer jt bokiih po 5 do s uradn"-kov taivo da ostali komaj imagujejo tc-koče delo Po raznih pisarnah se je influenca lotila m'aišth ljudi, osobito strojepisk in stenograiinj. ^efi si sedaj poma^ajo, kakor vedo in znajo V mestu ie ve£ rod-bin. v katerih so zi»leH skoro vsi člani Rad; infuenec so morale biti nekatere k^nference in prireditve preložene. Tako se Zveza za tuisk"i promet v Sloveniji ni mostfa udeležiti konference za tujski promet v Beogradu, ki se je danes pričela v trgovinskim ministrstvu in za katero je b4I doloien zastopnik Zveze, ki je zadnji čas teiko obolel na hripi. Tuđi ljubljanska opera >ma radj influence mnogo sitnosti in oyir. Med osobjem opere se je influenca moćno razpasla. Zboleio je 5 članov zbora in 6 solistov. Drama zaenkrat Je ne čuti posledic hripe. Opera je danes radi influence zaprta, jutn uprizore »Pri treh mla-denkah« ta bo mesto bolnega Banovca pel viogo Schuberta g. Mohorič. Kako moćno se širi v Ljubljani hripa, priča dejsrvo, da znaša ^tevilo obolelih že zdaj nad 6000. Zaenkrat je bolezen še lažjega značaja in ker so higijenske razmere v mestu zado-voljive, se menda hujSih posledic tuđi v bod oče ni bati. Maršal Focb težko bolan Največji junak svetovne vojne, mar* šal Foch je nevarno obolel. Bati se je najhujšega, kajti maršal je že star. Lt-tos dočaka 78. Ieto, će bo srečno prc bolel težko bolezen. Strežeta mu obe hčerki, ki sta že več let poročeni. Ferdinand Foch je bil rojen 2. okto* bra 1851 v Tarbeau v Pircnejih kot sin državnega uradnika. Vzgajal se je v Valentine, pozneje pa v penzijonatu St. Michala ter pri jezuitih v St. Etien» ne in v Metzu, od koder je vstopil kot prostovoljec za časa francosko*pruske voine v armado Vojne se pa ni aktivno udeležil, ker so ga poslali kot nadarje* nega matematika v Pariz na Ecole Po* lytechnique. Ko je dovrŠil Studije, je bi! dodeljen kot poroćnik topničarske* mu policu. Pozneje je posečal vojno akademijo in ko jo ie dovrši! je bil do* deljen generalnemu Štabu. Kmalu je postal načelnik Štaba V. kora. To je bilo leta 1903. Ta čas je zaslovel kot vojaški strokovnjak s svojima knjiga* ma «Dcs principe« de 1a guerra» :n «La conduite de la guerra» tako, da je bil leta 1908 imenovan ravnateljem vojne akademije. Poučeval je taktiko in strategijo. Na čelu 20. kora, čigar poveljnik je postal tik pred svetovno vojno, se je odlikoval začetkom vojne zlasti pri umiku franeoske armade na Marni in Iseri tako, da mu ie bilo po» verjeno vodstvo severnega krila fran« coske armade od morja do Arrasa. V Juliju 1916 se je odlikoval Foch na Sommi 9 posrečenimi dispoziciiami na desnem krilu angleške armade. Top» ništvo je znal tako spretno razvrstki in izrablti da je njegova pehota prodirala skoro brez izgub. Ko je bfl leta 1917 imenovan general Patain vrhovnim po* veljnikom franeoskih armad, je postal Foch kot šef generalncga *taba njegov namestnik. Takrat je bil ▼ stalncm kontaktu z zavezniki in jesenil917 mu je bila poverjena naloga pregovoriti Italijo, da bi kljub težkim porazom vztraiala v vojni. Ko je pa postalo po nemški ofenzivi v marcu 1918 jasno, da je treba združiti poveljstvo armad v enih rokah. je postal general Foch dne 3. aprila vrhovni poveljnik zaveznfSfcih armad. Odbil je tri zadnje nemske ofenzive in sredi julija je xačel ofen^ živo, ki je bila za izJd svetovne vojne odloČilna. V avgustu 1918 je postal franeoski maršal in 9. novembra je sprcjel v Rethondes nemŠke parlament tarce katerim je diktiral pogoje pre* mirj:^ — Njegov edini sin je padel v vojni. Oojer odgovor. - Kai. ti zdeliuš? — se je zadrla že-:i ;;a ;.vnje^a mora. - Ousica. saj vcš. da sta mož in žena cuo, d č€ seru sam, »e dolgočasm. Pomanjkanje premoga v Ljubljani TežkoŽe. ki so >v ie l.mi v ^i>fcwnbru pojavile ^lede dobave pr^nioga privatnim ^trjuikam, tuđi ▼ zarotno, kriza >e je !• (»oostrila io danes ljubljanski trgovi i • kumom tploh ae aiorejo dobavljati niti trlwveljskftra niti koč^vakega premc^a. V septembru i a oktobru >o bil« teikočv zar»di pomanjkanja vo-gouov, od novembra naprt-j pa »o ieleiaioe in industrije odrzele preruogovnikora v©G-no premoga tako >\u e xa privatne straake le malo preoaUjalo. Ljubljanski trgovci • ku rivom i majo velike saostanke v dobavah. ki pa jih ne morejo likvidirate ker za tretfi mesec ne dobi,w> od pr?mogovnikov z»U>-stnih količin preuiocra. Razburjenje n»ed prebivalstvom 9e k- zlasti i&aduj** -večalo, ko je bilo slikati, da tuđi ^bb^ga koeevskega premoiza ni dobiti. Ni dvoma, da so te teiko&e v pr\i vrsti zakrivile ieleznice. ki «?! pred izvozno kampanjo ni«o nabavile -iovolj premoga in ^o sedaj vedao v nevarnosti, da ix£rpajo svoje zadnje z*Jope. V avgustu so žHezniee oelo reducirale uabavo promoga kar *** >*ed«j kruto maiČuje. K:\kor porociijo ii Zaizreba. ima zagrebška železni^ia direkcia premo-2a le aa 15 do *2O dni, dočim bi go morala imeti redno v zalogi vsaj » 40 do 60 dnu V ljubljanski direkciji ni mnogo bolje. Po-sledice teh napadnih dispozicij pa mora 110-«iti prebivalsrtva. ki je aa zimo ostalo brei potrebneua premoga Drugi vzrok zaslona pa )e iskat i v ve^ji porabi premoga pri industrijskih podjerjih-Od iulija do konca novembra :>o slovenski premogovniki morali oddati industriji 333 ti3oc 650 ton pren.oga. docim so ga v istem razdobju 1. 19*J7. miciali industrijskim kon-sumentom le 277 H31 ton Tuđi za industrijska podjetja bi moralo vpljati načelo, ia «i že v av«Tistu nahavijo veftje laloge. Če pa tesa ne storijo, ne smejo lahtevati pri dobavah prednosti, eeš da drn^a^e ne morejo dalje obratovati. Samo v novembru so naša industrijska podjetja dobila 76.361 ton pre-moiza dočim so iju privatne stranke ilobile lf- 17-638 ton. Za obstoječe razmere pa tutli preino^ov-niki nosijo prece^njo krivdo. V novembru, ko teikoče glede dobave premoga ni$o bile manjse kakor danes, so slovenski premo^ov-niki izvozili v inozemstvo nič mani kakor 4779 too ali 473 va^onor premoga. Ce bi ta ppemog dali na razpola^o privatnim stran-kam bi ne bilo nikakih težkoč. kajti privatne stranke bi potem lahko dobile 22.437 too namesto 17.668 ton. Ce premoiiovniki ne vedo, da imajo dolžn<*t, najpr^j tadovoljiti domačo potreoo, preden izvozi.io premog, tedaj bi bilo pač potrebno, da iih k temu pri silijo merodajni faktorji. Xikakor pa ne uri*. da se v Času najvedjega pomanjkanja premoga in sredi »me izvaia premog ir rud-nikov, ki ?o Uftobljani najbližji. Prosveta Simioničnl koncert orkestralnesa diuštva Giasbene Matice, pod vodstvom skladatelja L. M. Skerjanca, se vra definitivno v ponedeljek dne 21. t. m. ob 30. uri zvečer v dvorani FilharmonlČne druftKi. Na sporedu so skladbe Sc*wib«rta. Scbrekerja. Lajovica in Borodina. Pr€ni)lja:ii ob-javlja nastopni poziv: Obrati, ki se ne vodijo v stalnem loka-tu nego s bojo od hi bi do hfte in od kraja kraja n. pr. krošnjarji, torbarjl, crricusi, potujoča ?te navedeni ta davek §e p/ed zametkom pokliča. Davok rnaia za dav^ne^a zavecranca samasi na Ieto 60 Din in za vsakeffa pomoćnika po 30 Din C« rrvTievakc navedenih obratov pomnoži tekom leta Stevito ose*b. ki mu po-mac»K) v obra-tu, plaća naknadno za vsako tako osebo po 30 Din. ne pa tuđi v taki^ pri^ierth. 60 samo mema pon»oćni1te. Da« vek za omenjene obrate se položi v prvi pokmei leta predno se začne iz\T5evat! pok!ic in sicer v celocn^m letnem znesku, če pa se za-čne poklič izvrševati §ele v dru tri polovici leta, pa se plaća davek v po-lovičnem zneslru. •<&. 148 omenlenega za-kotia o neposrednjih davkih ni pravilnika) Uvodoma omen>eni davčni ravezancl, ki se zalotf jo hrez potrdila o pUt-ćanem dav-Vu. plačaio po na predpisaru nMČim potrđilo \vim-čilo Ja\*4ta 1 ocnačbo dobe za kataro ^ davek plaian, Vsi izvrševaJd obraUn' ki te ne \x*kfr v tmJ-nem lokmJ« marv©č s hojo od liiie ck, hi*« in od kraja do kraja se po-i'Vljijo, ta iapolnik) svolo davtno rjr\'os!avrr: 4, janu-Ar. B pripcl>Ali lU*d«nič rdmj že ofciaJvjo »roj* grebe m je up«ti, Med pogovorom p* kora.jino ponudi jo- »Hoftete »r©d©? Hofet* denarja?« Nato pa privl©6ejo iz žep* lepo ti&LAn papir, ki je ves pokrit z visokim fttevil« kami. Ljudje po kmet ih avved« ne vedo« da je to le propagandni httk za n*kup srećk. GUdko odJtejejo ** ničvrecrni ptvpir kovače 10 stotakc, prevaraot p« odidc za* dovoljen x lahko prm4u2coim» oovcL Kmaiu *e p« Ustnik drtgopiaćacetft in DičvTcdnc^a ptpirja ogUsi pri kakem m«n> cu, ki mora s prescoečeojem naivncžu pn> mati, da rma. v rokaii te navadno reklamo. Pot€in p* m la^oe jeza, prek]m>«ojf pridu&anje in jok. Oenairocv pm. to ni od nikoder nazaj. TaJtih opeharjeocev je po litij&ki oltolt ci zadnje daše znjpet vei. Zdaj jun ticer ni več pomoči. Orož»iki steer p<*«^edujejo ** sleparji, toda zamui So pa zato nati l)udje ra izkutnjo bo 4«itej§i in bodo vod eh, d« gre Munljivim v»ndiovcem 1« prijazna Heseda, morda >c kroinik moćnika, denar pa nikoli... V Litiji to uetauovili v nodcljo podru/ nico »Sadjanketa in vTtnarske^a drušn*«, ki so jo tukajinji posc*miki žc rek» pofTtr« $aR — Obćni zbor ai je lrvofil sledeći od' bor: za pTed**odnikd »odni tvetnrk g Zifon Alojzij, podpTedNednica qa. Manju Jtm» kova, tajnik m btag«mik: ioUkj upravitelj g. Drago Roetoaar. V odbor pa so hili i*» voljeni »Jedili: g. ing. Ptvel KobUr iz Li« rije, Vodbing Artur iz Gndc«, .Strmljtn Vinko i/ Tcnetii, Ipnae Tlčmr \r Krtice tu Joitf Dobraveo iz Z«gr«dca. Ob neđeljah oživi Za>*avjžijejo »vc žegd planinskega znka m ** fOuCajij okrog Sv. ptenhie, Ztdnjo neđel>o »o ac tc^ stali Htijski, rrbo\'elj*kT, ljubljanski m Ce^ k> «agreb&i soru£«rri v prijazni <»vetopla« nm»ki koČt. Hrvate sta pripeliala znana planinci g. CvetT#iČ in direktor »T.po^ra^ fije* g. Milrn Band. PodpT«lsedriik litibte SPD ^ vUkrni četnik Podboj ,c px>kazat gostom ideale^ stnulki terrn v Medvednici. Gostje so krs*no «nti*46e potteoo irrabili. Od 5mi»Č*ri<*r >e ie napotil nato \r 5k pl«. nine v savrnjsko doltna v kol«. rde'^truj« »e v v«eh od^ckih. Je v-adtteli rn ed«n naj* umorne ifch oderakth diletantov Mladl:\ka na ulici. Mimo-Joči stari ro$py>d io vt>faia. rakaj niaka - Mamico se*m i??«bna. — Zakaj se je pa nisi držala ra krilo? — Kaico na* se je držim, Cc pa krila ne dosežem? Stev. 14 •SLOVENSKI NAROD* dne 1*. ianuarja 1<>28. %fT9Tl % Dnevne vesti. — U sodrie službe. Za pra\ne prakti. kai>u? s»o imenovani absolviiam pravnici Stanko Cernič. Ivan Pretnrl, Vatroslav Tratnrk m Josip Rezdj. — U srednješolsk« službe. Proi. Joško B a b š e k je premeščen z uči-teljisča v Ljubljani na žensko učiteljišče v Mariboru. — Ix vojjL»ke službe. Za vršilca doliao sli komandanta torpedovke T 8 je iineuo-van porocnik bojuegu broda I. klate Vladimir AndoUek, došlej v službi pri rečiii obrežni komandi; dosedanjlii dolžno^ti je razre^eu porocnik bojne^a bn>o-čemu »TI Resto d«? Carftno*. Otm sta pisala proti interesom naše države. — Gospodinjska sol a v Šmlhelu pri Novem mestu razpisuje poletni gnspodinj-ski tečaj, ki bo pričeJ 4. marca 1929 in bo trajal 5 mesecev. V tečaj se sprefemajo ik»-tranje rn vnanj« goienke. Prositi« za. sprc-tem je vložiti najpozneje do 15. februarja t I. pri vodstvu gospodiniske Sole v šmi-hdu, p. Noto mesto, kjer se dofcijo tuđi vsa potrebna pojasnila. Prošnji, ki je kolka prosta, se priloži kTStni list in zadutje sol-sko spričevalo. — Naknp »oli r Rnmuntli in Tnrttji. Monopolska uprava je kupila v Tur?iji 25.000. v Rumuniji pa 40.000 ton soli. Ta so] se bo prodajala po 1.20 Din kg. -- Statistika prebivaJsTa Jago«krnje. Beograjski geogTaf V. Marinković je se«ta-viJ najnovejSo statistiko Jugoslavije, iz ka-tere posnemamo nekatere podatke, prebi-valcev ima Jugoslavija 12,017.323. Od ten je 40% mofikih in 51% žfnsk Na kvadratni km odpade 4&3 prebivalcev. Slovenija im« 1,066.464 prebivalrev. Hrvatska in Slavonija 2,739.593, Vojvodina 1,380.41», Bosna In Hercegovina 1,889.929, Moravska Srbija J.(>oo.07JŠ Dalmacija (3*J 1.429. Crna gora 199-857, Vardarska Srbija 1,474^60. Pravoslavnih je 5,602.226, katoličaaov 4,735.154. muslimanov 1,837.687, protestentov Ult3.847, grko-katalikov 41-597, iidov 64.150, drugih veroixpo\ edanj 19.65"J. — Zraćna zveza Gradca z našlml mestL V no\ej^etn času je postalo aktualno v~pTa-sanje zračne zveze Dunai - Maribor - Zagreb - Beograd - Skopije - SoUro Za to zvezo se rudi Gradčanj zek) zanrmajo in so pokretni i akcijo, da bi aeroplani pristajali v Gradcu. Nagla&ajo, da ima Gradec pra^v živahne trgovske in druge zv«e z Mari-bcMoni in Zasrebom. Računajo. da bi tra-jal polet yz Gradca v Zagreb 1 uro 25 ma- I nut, iz Gradca v Beograd pa 5 ur 25 minut. I Gradčani so tuđi zelo agilni pri akciji, da zgrade potrebne bangaTje in prostor 23 pristajanje. GraSci obtinflfci svet je v to svrho votiral 50.000 SilinsOA'. — Smrtna kosa. Danes je preiiunul v Ljubljarii komfsijonar 2. Franc N a d r a h. Pokojni je bil mirne«a, staipatičnega značaja, med številniini znanci Ln prijatelji splo5.no pri IjuMjen. Blag mu spomin! TeŽ-ko prizadeti rodbkii na^č iskreno sožalje! — Vrem«. Vremenska napoved pra\i, da bo pretežno rasno, mrzlo ra vetrovno \Teme. V^eraj je bilo lepo samo v Uablja-ni, drugod pa megtemo in oblačno. V Spfitn je snežilo. toda sneg ni obleža!. Pa-č pa te pobdil okolice hribe. V Splitu .Je btfo vče. raj 8, v Skoplju 1, v Beogradu 0. v Mariboru — 1, v Zagrebu — 3, v Ljubljani — 5.2. Snežilo je rudi v Beogradu in Skopliu. Danes zju'traj je kazal ba-rometer v LjuWiani 757 min, temperatura je znašala — 9° C. — Požar v ItalUanski čltalnlci v Splitu. Včeraj popoldn« je nastal požar v italijan-ski čitakiici »Cabmetto di lettura- v Splitu. Zapazi! ga je službujoci redar, ki ie ta-koj alarmiral svoje tovariše Stražniki so vdrli v oitalruco ter pogasili požar, ki jfe nastal v sobi za bfljarde zaradi pokvariene peći. Klj-ub takojSnji krterveticija je iKJŽai n^pravil 10 tist>č Din škode. Lastnik plaa-če kjer je čitalnica, sroi Vittoli, je zavaro-val palačo za 5 milijonov Din, čitairaca sama je zavarovana za 400 ctsoč Din. — Sneg v Hercegovini. Iz Mostaru po-račajo, da je pritisnil hud mraz in je za^a-del sneg. Doslej v Mostarlu ni bilo sneja, temveč jo pihala samo oštra bnrja Včeraj popaJdne je pa začelo snežill v Viosraru in po ce!i Hercegovini Slrotnašnejši &'oj5 so brez hrane in obleke ter prosio po ob-činah pomoči. Mostarski žu-pan te oiredil, naj se drva, s katerhni rarpoliza obftna, POTazd^le siromahom. Tem Je niKazal tudt pođpore v denarhi. — Skok !z tr&it** aidsiropja. Vćera! so bili mimoidoči na KlavnlSki cesti \ Zagrebu priča prerresljivega prizora. Z okca tretjega nadstropja fckofove palače se je vrgla na dvorišće Josipina Sch*n'dt. Vsi so prihiteli nesrečnici na pamoč ter pokllcari realni voz. V boimci so agotoviH. da Vns Schmidtova zlomljene kosti ln telke na tranje poSkodbe. Njeno stanfe Je tefko Schmidtova Je stanovala pri svojem sorod-niku. Bolehala Je na srcu fcn re fcncU te.*kc živčno bolezen. Pred meseđ ii Je umri mož hi porneje j« večkrat izjavila, da sa je naveHčala življenja. — Praznovemi seljak! skoro zakrivlD nesrećo, V Šibeniku je zadnje dni zopet začela razsajari epidemita škrlatin&e. Raz-šhila se je tuđi na okolico. Zdravstvene oblasti' so ifkretiile vse potreimo. da se prepreci šLrienje te nevarne bolezni. Tu je treba omeniti nenavadeti dosodek. ki se ie pripeti! mestnemu zdravmlcu dr. Trnahi in stražniloi. ki ga je spretnija!, ko sta se od-pravila v oflcoliško vas Dubravo, da bi nudila oboldim prvo pomoć. Blizu Dubrave so potniki naleteli na bodećo žico. K sreći je feofer oviro pravoćasno opazi! in usta\il avto ter prepreci! težko nesrećo. Uvedena je bila tak oj preiskava, ki pa ni kn da uspe-ha Bodečo žico so najbrž naneli preko poti praznovemi seljald, ki so hotefl prepreCltl, da bi prišel zdravnik v vas, kjer zaupajo samo kontederici. — Velik požar v Skopijo. V torek je nastal veH4k požar v skopljanskem kinu »Vardar«. Požar Ie kino popolnoma «ni-čil. Kako je požar nastat dosedaj še ni uzotovljeno, zdi se pa, da ni bil podtadt-rtjen. Kino k bil last zagreteke kioenia-tografske družbe »Avala^. Govori sef da je bil kino in poslopje, v katerem se fe na-hajal, zavairovan za 400 tisoč dinarjev pri i>eki domaji tvrdld m za večio vsoto pri inozemski zavarovalnici Požar je zapazila neka prodatjalka sHk ter je alarmirate so-sede. Iz kina so rešrl'i klavir, kinematografski aparat, preproge, ki so krasile ste-ne, in tudj dobrieii del fftmov Gaslicl so po napornem delu lokalizirali požar ter otrvarovali prt-d nj-im skJadi^ča, ki so v so-sednl zgradM. Skopje Je imelo tri kinematografe. SedaJ ima Ie Se dva, kfno »Balkan« in Apolo«. — Kandidadnje za najlepšo ženo Jugoslavije. Beograjsko »Vreme« je razrMsalo natečaj za najlepšo i&no Jugoslavije. Poseban žiri ocenjuje poslane fotografije Mtlfa lepotic, ki nameravajo kandidirati za ča-sten naslov nadlepse žene Jugoslavije, ki bo tefamovaia v lepoti tuđi na vseb modna rodnih tekmaii v Parizu ftd. Ražen naj-lepše žene Jugoslavije bos ta izvodeći Ie dve njeni namestrtcL Med lepodcami, ki j&i je dozdaj žiri izbraj ze telomovanje, ie tuđi mariborska lepotica AndoČka Cr-berjeva. -Mis Jugoslavija, bo frvoUena 22. t. m. v Đeocradu — Sokolsko gMallKe v RadovOId ponovi v nedeHo. dn« 20. t. ttl točno ob prf-štirih popoldne kinesko komedno »Svetopi-somski sve«. PrKetek toCno. 4S-n — Odebelefl IJadJe lafako «los«v. Zad- Ote tri dni je vrerue zeio i^remenljivj. V poaedeljek je bil lep, s-olučen dan. vder^j je pa itžala nad Ljubljauo in okolico \es dan gosta megla. Ponači ^e e 2ju»nilo, riato pa je £ač«J naletavati a-ndg. Davi }e bilo piecej hladno. A^faiUran- ceste ^j bile iju tra j aelo nevarne 2a živino. Na Mikloei-Sevi cesti sta se zjutrai pripetila dva slučaja, da »o padli konji. Danes je baroui*-ter rapidno poskočil in t. mraz sopet pritisnil. Včeraj je baromeier padel ua 731, a danes zjutraj se je 2e Iviguil na 757. Temperatura ^e znašala zjutraj 0—10° C pod oičlo. Zjutraj In dopoMne je bilo jasno. Krasen je bil pogled na planine in Krim. —U Obćnl zbor Zxeze costilnlčarskifa zadnis. XX. redni občni zbor Zvez^ gostil-aičarsikih zadnts: v Ljubljani bo 21. tra. ob 10. dopoKJne v prostorih g. KavčiCa, Ka?r-lovska cesta. Privoz Št. 4. Za vsafcih 30 članov zadTuge se sma udeležiM občnega zbora po 1 delegat. •1} Čajanka — Jeakove plesne Sole dre* vi ob 8. zveč. v kazinl. V'Abiteni v-si poset-nikJ in vpeljani gost je. Sobotni te£a|« 19. t. m. izjemoma odpade. 46-n —lj Mesto cvetja pokojni gospe Zoflji Bolba ;t- darovaJ Čmil Au^ustin Din 1W. Rajrtrufid Petschm'2 mesto venca pokojai. hanu Plehanu Din 50 Podpornemu društvu slepih. Hvala. 47-n —lj Film »Svetovna vojna« IL det Opo-zariamo že danes cen:eno občinstvo na 11. del in konec verikeza in zanl-mivesa zgodovinske&a filma o svetovni vojni 2e v prvem dolu je bila občinstvu dana možnost zssledovati vojne dogodke ns narrazlićnei-ših boj'iSčih v prvih voinih fetih V II. delu je ta film Še mnogo zanimivejši. ker Ie postala borba, čimdalje je traiala, tem srdi-tejša. Film je impozantno delo kinematografije. Pri'poročamo ga slehernemu v ogled Predstave bodo v prostorih e!;tneg;a krna Matice v soboto ob 14.30 in zadnjikrat \ nedel'o ob 11 dopoldne __lj Koncert vtjollnistke Mthajloviceve preložen. Občinstvo obveJčamo, da se je moral koncert vijolinisrke Mariie MJhajlo-vićeve odložiti na poznejši ias. Prosimo p n. občrnsrvo. da vzame to na znanje. __lj Nezcode sa hodnlkih Zavarovaln uradnik Rudolf M. je ponoći, ko je zapa-d€l sneg, šel po Vidovdansk5 cesti proti darmj Pred neko hršo mu je na s'adkem hodniku spodrsnil-o ter je pri padcu d-obil lažie poškodbe na rokah in hrbtu. Neka trgovska vajenka si ie zlomila levo roko v rapestju pri padcu na MikloSicvi cesti Danes so bili hodniki sla-bo ali pa sploh nišo bili posuti. Za nezgode civilno odgervorm gospodari i bi moraJi pa>č poskrbeti. da bi bili hodniki vedno dobro posuti. —lj DroMž policijske kronike. Policija je vče-raj prijela in za-prla šest nepridpri-vov in sicer tri mlade tatiče, neke«a raz-gralača Valefltina, ki bo tuđi občutil posle-dice kazsenskeua Paragrafa, dalje neko vla-čuko in nekesa strejSega mož a rad. na kupa sumljiveca Izvora. — Prijavljeni sta dve manjši tarvini, dva kaliloa no6n«ga miru in drugi poficijski prestopki. Mnogi trgovci se ne drže točno nove ureca križa SHS v Celju bo v sredo 33 t. ra. v pol 14. uri v posve+ovalnfei m«tiiega magistrata z obfcčajtii-m d-nevntm redom. —c Sresko poglavarstvo v Celju objav-tja razglas. elede shodov Jn zborovanj političnih in nepolitlcTiih društev m organi-za-cij na pod1!agi novega zakona o zaSĆiti države. —c Posipajte hodnike. Zadnje dni h bflo prijavljenih 7 h&nfh posestnikov. ki se mso držali predpisov glede posfpanja hodirtkov —c Kaj rse kriđejo. ZdTavmku Bobfrutu v Alcksandnni uflđ je v m>Q na 13 tm neki uzmovič raz hi*ir'h vrat iricradei napte-no tablico, vređno 130 dfnarlev. —c Pocenl oble ka. Slavko Brclez, u&hiž-ben pri posestnikn Slokinu na Savi. se k te dni peljai v družbi delavca Ivana Ćatra z vozom iz Kranja v Celje, hnel Je t«bo) dve obleki. Ivan Ca^er je imel slabo obWto in zato Ie prosH Brrleia, naj mu posoda svoio češ, da mu jo drusi dan vrne. Brglez mu je res da! obleko in klobuk, vredno 700 DHl Cater pa mo obleke ni vrnil. aw-pek ie itgiarl. Tatvisa ie prijavljena pofi- kme NaiboHie, naitraioe{iev zato 13 najceneišel S ponever jenimi tisočaki na ženitovanjsko potovanje Alfred Kosir je pooeveril v VeL Bećkereku 85 ttsoc Din, ker se }e zaljubil v lepo mladenko in )e odiel z njo na ženitovanjsko potovanje. — Policija mu je že za petami. Pred dne\i smo poroćali y kratki dnevni notKH, da je v VeKkcm Beclkereku neki Alfred Koiir poneveri! pri nekero podjet-ju 85 tisoč Dio ter neza.**o kam pobegnil. Za njim je biU izdana tira*ica žele po zneje se je dozna'o, da je iizadj« te velike poneverbe ljubavni roman, ki to zaćel na neki domačš zabavi ter bo konca! naj-brz pred sodnjki. Alfred Koiir je bti nameščea kot urad-mk pri podružnici neke nozemske tvrdke v Velikem BecJcereku Ime] \Terjć«T. da se ni do u$es zaljubil. Ma nekj domaći zabavi je Ko*ir pred tedni spoznal lepo in zape lj ivo devojko Erno Wener, ki ga je na prvi pogled oča-raU. Kosir li ie takoj prvi večer rasode) da jo ljubi in da je pripravljen žrtvovati vse, da jo dobi za ž«co. Tudj lepe Crna ni dolgo oklevala in m bila ravnodušna ter je takoj fantu priTnaJa, da ga rudi ona ljubi in ga bo IjubiLa do smrti. Se isti večer sta zaljubljenca zasnovala nacrt ia. beg. Dogovorila sta se, da pobejneta pri prvi prfložnosti. Priloinost se ie nudila, ko Je KoSt dobi I od rvrdke 95 tisoč Din, ki naj bi jih odposlai centrali v mozem^tvo. Lepa Erna ie vedela na kak«en način hoče njen Ijubimec priti do denarja, vendaT sa ni pregovarjala, ker ji je bilo samo do sreće. Nekesa dne je Alfred pograbil kar je dobil denarja v blagajni in sedel z ljabico v vlak ter ie ocipeljal proti ZagTebu. Od trenutka, ko sta zaljubljenca sedla v kupe II. razreda sta se predstavila vsakemu !e kot zakonski par Koiir, ki je na ženito-vanjskcni potovanju. Ko sta dospela v Za-greo, sta najela sobo v hotelu »Trije gavrani«. Tu jima je bilo pa premalo udobno. Zato sta se že drugi dan preselila v hoteJ •Esplanade«. Sreća obeh zaljubliencev je dosegla ta dan vrliunec. V Zagrebu je KoSir poiskal svojega brata, da bi mu predstavil svojo mlado ženo ter da bi se ž 4Jini malo pozabavaJ v za«ret>skih nočnih lokalih. Ko je naSel brata, so odšli najprvo na večerjo v Ciradski podrum, nato so jo pa mahnili v bare, kier so se do jutra izr&ćno dobro £»«ato *cm *e oženil Britovt sumneje so bile f t*m rszprien« hi zabavi! se je Ie nai>re, v« nasledni din v prifctm drufbi svojega radodarne^a mV»1le«a hriTu in njeto^c ep* ^eiicc Ko4irj«ve ponev^rbe siso ođkrili Uika, ker je i> Uko urediL ka] Zato n«» mu ni mu1i-lo t% 2-ajfT«»ha. ko je to m^«to /laMi pou^i tako lepo Ko »3 s« tabavali t<» drmgi 4*m v nekem iagr*N&#m baru, j»» pt Ertil od prevelikoga rr*+\}» u^Ho o^kaj b**r<\, K\ >o aopet v7bu'iiH v Kožirjcvetu hratu i»um, da x Alfredom ni v*e v rudu Bratovo kpre-m«nbo » takoj opaiil tuđi Alff*»d 1*»r apocnal. ia e ?;<* da jo odkuri ^im pr^je >i Zagreba. kat#rp«a ** }* tt> lUk na^l«yi«l tn kjer »e ^ labaval do *it*»g*. N> dj bi *♦» poislovi] c»d bratn. kl mu Ji» bil dva dni % Zagrebu tako \er*»n druiabaik. u» Ko#ir po. b.!«il hvojo ženico t*»r i n>o Mdel na »aia-škj \lak Mladi par je prekini! voin|o v Karlovru ui ostaJ v mepfu en «lan. V hot«]u e*e je vpisal v tu^»ko kn]i|fo ko< aaicr*Q«ki par Koiir. Vr«^^rjala sta v hotelu t a^ko Iruibo. ki atj >o spoaaala m v katari <*• KoftirjAi in tudj njtgovi latni fonfri uila marsikat^ra, ki hi bilo bolje, da hi |o oh-•lrtala aate. Alfred je bi i rtohre volje, k©r se ga ## malo nacukal Wr je pripov«*ip in od koder ne naj-bri ne bo \eć vrnil. Erna je bila tu»ii ve».* -la eez na^ro iu e pripovetiorala o mars*i-iVm. kar je bilo Tn ujo in njenoga mro5*«n-ca usodno. pt»Iirlja ^ ima ntmo nji tahva-liti, da je danes io <1efrav&antu na iJeilu in da ga bo knvalu imela v tvojih rokah. Mladi par so videli ie na Sui&ku. V .1-mor se jje odpoljul iz Karloro«, potem f* za njim ni bilo vet »leda. Ko sta /alnever^e*mn deaar/efn Huda zima in epidemija hripe Berlinski zdravstveni urad poroča, da so pripeljali zadnje tri dni v bolnice 338 na hripi obolelih. Mnogi so dobili tuđi vnetje pljthJ. To dokazuje da postaja hripa nevarna in da bo zahtevala tuđi v Berlinu mnogo žrtev. Tuđi šte-vilo obolelih otrok rapidno naranča. Berlinski zdravniki imajo toliko posla, da ffa kotnaj zmagujejo. Zima, ki je zavladala v vsej Evro-Pi, je pritisnila zdai tuđi v Grčiji. Epidemija hripe, ki ie razsajala zadnje dni zlasti v južnih krajih, se širi s hu-dim mrazom tuđi proti severu in vz-hodu. V Atenah in Solunu so že vse bolnice prenapolnjene. Zaenkrat hripa še ni postala nevarna. Najvec trpi zapadna Makedonija, kjer pritiska naj-hujši mraz. V nekaterlh krajih je toliko snegra, da je ves promet ustav-lien. 0 hud em mrazu porocajo rudi iz Amerike. VChicagu je bilo v ponede-Ijek 27 stopinj pod ničlo. Devet ljudi je zmrziiilo, a železmSki promet je ve-činoma ustavljen. V Chicagu Je 4000 ljudi brez strehe in preti jim nevar-nost da zmrznejo. Tuđi v RumuniJ! je pritlsnita hud* zima. Na SedmograSkefn je zapadel debel sneg ki zelo ovira promet. V nekaterih krajih Rumuniie. zlasti v Be-sarabiji, kjer je bi!a lani slaba letina, je zavladal slad. Vlada je ukrenila vse potreboo. da prepreci veCjo katastrofo. Odločilni dan obravnave proti Erderyju V tordk je bil odločilni dan v ob-ra\navi proti Crdelyju, kajti sodišče je zašliJ4I0 več zdra\Tiikov. ki so podali svoje mneoje o vzrokih smrti Ane For-zaesove. V velikih steklenth posodah so prinesli v sodno dvx>rano dele trupla, ki jih je Erdelv s strahom ogledo-val. Nijprej so prečitali izjave avstrij-skih zdrtvnikov. ki se strinjajo v tem, da gre za nasilno smrt Celovški zdravniki trdijo, da je bilo vzrok. smrti zistrupljenje z veronalom, vrhu tega je pa Erdely svojo ženo daviL Graški vseu^iliški profe?KDr PrSgel, ki je dobil pred leti Nobiovo nagrado, pravi, da je našel v raznih delih trupla, ki jih zdravniki pri obdukciji nišo položili v alkohol, veronal, kar priča, da je Forgacsova delj časa dobivala ta strup. Erdely je ves razburjen izjavil. da •ga dolže umora sodni izvedene i in histerična sobarica. Na ves srlas je za-kričal. da svoje žene ni zaMrupil, niti zadavil. Ob grobu svoje žene ni plakal, ker sploh ni vaien prettkati *olz. Lil je tudL da je hotel postaviti križ na kraju, kjer je njegova žena padla v prepad. Kot žid ru mosel postaviti križa svoji ženi, ki je bila tudj Židovka. Končno je po Ja] iziavo Št madžarski sodni lzvedtnec dr. Minich, ki je ugo-to\il, da je bila Forgacsova res za-strupljena. Njegova izjava je za obta-ženca zelo obtežilna, V*e kale, da bo Erdely obsojen. Še eno prorokovanje o novem letu Proroki in vedefevtlci rasto kukor gobe po dežju. V Parizu se je p^Ja^rila nova vedeževalka Thelcme, ki napo\v I dujc kaj se bo zgodilo v letoinjem letu Vreme ne bo posebno ugodno. Z!» ma bo dolga in huda. Baje borno imeli še v marcu sneg. Lepo pomladno vrerru- borno imeli baje sele sredi april. Poletje bo zopet lepo in toplo. toda ne tako vroče, kakor je bilo Uni. Letina bo zelo dobra Kmctje pa mo* rajo biti oprezni, ker bo mnogo neurii in sicer ob času žetve. Zvezdc pravijo, d* bo tuđi letos mnogo elementarnih katastroi. Razsa* jale bodo epidemiĆne bolezni, Li tuđi najbogatejšim ne bodo prizana&ale, kar je povg^m pravično. Spomladi bo več senzacijonalnih proetsov, velikih polo« mov in bankrotov, ki bodo naj bol j pn-zadeli srednje sloje. Jeseni bo delal človeštvu preglavice Saturn. \r Neinčiji priđe do puča, v kateren* bodo zmagali kornunitti. Ar*ic» rika in Anflija Sotta delali dobre kup čije. Kako se bodo plačevale rrparaci« je, vcdeievalka ne povc, kajti • icra menda tuđi zrezde nočejo imeti nobe« nega opravka Razni nazori — Ali si morete misHri krnj prjetnej-Sefa od hladne kopeli pred obedom? — Da. nobene hladne kopeii pred ob©dom. Todl težko deki. — Meni se zdi. da vi raje d#1ate dokove, nego da bi se lotili poltenega dela. — A vi milite, da k v sedanjih ra/. merah lahko dela ti dol erove? Lofdčno. — Zakaj se hoćete ločrtl? — Zato. ker ^em ažernen. Med priiarePlcamL — Včeraj me ye Tone profil, naj se poroci m ž njim in napravim Iz nje su najsrečnejšega človeka na tvetu. — No. in katera te*h dv#h proftenj misliš usHlati? . ,- Nl&U se razumefm. — Ti si se torej poroci la s svojim šefom? Kako doiffo ti bfla zapoa|«aa r>rl njem? — Tako dol^o, da me je vgel. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD, dne 16. januar ja 1928. Stev u Ed«ar Wallace: *i Kdo je morilec? Roman. Zid. je brl res visok. Edina vrata so bila tako močna, da še misliti ni bilo. da bi iili mogla razbiti. Preostajalo nama ni drugega. nego preplezati zid. Zlezel sem Bobu na rame hi skušal s prsti doseči vrh zidu. Ln res se mi je posrećilo. Bob me je prije! za noge in me potisnil na zid. Končno sem sedel na zidu. Za prepletanje sva si izbrala zid, ki >e bil nasproti stene, v kateri so bila vrata. Opazil sem. da ie k njemu obrnjen zadnji del h:§e. Nikogar nisem vide I, samo dim se je valil iz dimnika. Hotel sem potegniti k sebi Boba, pa ga nisem mogel doseČL Zato sem mu svetoval, naj sre na nasprot-no stran, češ da poskusim odpreti vrata od znotraj. PlazH sem se po zidu in na kraju, kjer )e bil pod menoj griček, sem sko-čh na tla. Bilo je jasno, da me ni nihče opazil. Previdno sem se priplazil mimo hiše do vrat. K sreči je bil ključ v kliučavnici. Odklenil sem vrata in spu-stil Boba na vrt. Odsla sva naravnost k veznim vratom. Bob je prvotno predlagal, da bi pozvonila in izjavila, da prinašava uradni dopis. Toda zvonca ni bilo in spoznala sva, da tud! tr-kati ne kaže, če sva že preplezala zid. Bila sva presenećena, ko sva naSla vežn-a vrata samo priprta. Vstopila sva v temno predsobo. V sobi na desni strani sva začula rožljank krofcni-kov. Odprl sem vrata in vstopil. Za m:70 je sedel mož in kadil cigaro. Ko sva se podavila na pragu, jo je odložil in vstnl. Cim sem ga za-gle-dal. sem takoi vedel. da Je ptiček, ki sva sa iskala. — Deveroux, aretirani ste radi po-neverbe in tatvine, — sem zakHcal. Komaj sem izgovori] te besede, je počil strel. Deveroux je omahnil na | stol in kn mu ;e brizgnila iz globoke j rane na glavi. Se predno sem skoČil k njemu, da bi ga j>restregel, se je zgrudil mrtev na tla. Po tem sva ot>a-zija, da ie miza pokr'ta z bankovci. Bili -^o sami tisočaki. Pr mizi je stal odt>rt kovčeg. Bob je zaklel. ko je priskočil. da bi izbil Deverouxu revolver iz rok, Opazil ga je bil namreč prej nego }az. Zaklel je Se srditeje. viđeč, da je ?e pre-pozno. Malokdo verjame policistu, da je ime] zločinec. ki ga je hotel areti-rati, dovolj Časa. da se ie vprčo pol -cista ustrelil. — Dobro je nama zagodel, — je godrnjrl Bob. — Siromak. Obrnil je telo, toda Deveroux je bi? že mrtev. Po tem se je Bob ozrl na svežnje bankovcev, vzel ie enega. ka-terega se je držala kri in obrisa! ga je ob Deverouxov suknjič. Dolgo ie zri na bankovce, potem se je pa ozrl name in na.imi ix>gled: J so se srečali. 1 — Johne, — je de>al, — tu je približno milijon frankov. Vedel sem. kaj misli s tem. — Nihče ne ve. da sva bila v Moč-virje na Blatu in nihče ne priđe sem. Nihče ćelu ne ve, da je Deveroux tu stanova!. Saj bi b:l lahko kam pobeg-nil. Jaz pa pravim, da sem nihče ne priđe. Molćal sem. Razurnel sem zapelji-vo možnost, a vendar sem hotel ob-vestitj oblasti o traged ji in vrniti de-nar. Sedla sva k okrvavljeni mizi in dolgo sva se posvetovala. Po tem sva preiskala vso nišo. Deveroux je imel zelo malu obleke. njegov kovčeg je bil do polovice prazen. Spal ie v pr-vem nadstropju in kuhai si je sam. Takrat ie bil zid §e nov in mislim, da me je privedel na usodno mise! pogled na dve vreći apna, ki so ga bili pustili v hiši zidari:. Oba sva dobro vedela, da ie ta korak zelo nevaren, toda miza je bila pokrita s tisočak:, a denar zapelje Se tako poštenega čiove-ka. Sklenila sva zakopati Deverouxa in molčati o njegove m samomoru. Naj-prej sva mislila na vrt, potem sva se Da spomnila, da bi utegnil kdo truplo slučajno odkopati. Začela sva razmišljati, kam bi ga skrila, da bi ?a nihče ne našel. Bob je predlagal. naj bi ga zakopala v kleti. Ogledala sva si stene in Bob je ugotovil, da je ena votla. Za njo sva našla nekak hodnik, ki je bil zazidan. Prepričala sva se. da je bila samo votlina. ki je z darji nišo zama-šili z glino. Prekopala sva torei steno in našla prikladen prostor za Deverouxovo truplo. Neprijetno in strasno ie bik) vleči truplo v klet in stlačiti ga v vo-tlino, toda končno sva tuđi to srečno opravila. Zasula sva truplo z apnom in polila z vodo. Do večera sva zazida-vala steno. Bob ie bil mnogo spretnejši od mene, moje roke so bile zvečer opraska-ne in krvave, toda delo je bilo kon-čano. Deveroux, zasut v živem apnu, izgine in treba je odstraniti samo §e njegove reci. Vso noč sva v kuhinji kurila. Njegovo obleko in razne drob-narije sva sežgala v jedilnici. Bob je zahteval, naj vrževa v peč tuđi ne-kaj bankovcev, k* se jih je držala kri. Srce se mi je krčilo, ko sem sežga] okrog 500 funtov, toda Bob ie to zahteval in mislim, da je imel prav. Po tem sva poiskala ključe in ugotovila, da so v treh svežnjih. Bili so trije kljuci od glavnih in trije od veznih vrat Denar sva zložfla v ročni kovčeg in drugo jutro sva zapustila hišo smrti. Bob je vstal zelo zgodaj in odšel po Newton-abbotski cesti. V bližnji vas: je najel voz in se po ovinkih vrml. Caka 1 sem ga za vrati. Zazvi^gal je v znak, da je zrak čist, stopil sem pred hišo, zaklenil za seboj vrata n odpel.ala sva se v New-to-n-Abbot, kjer sem na kolodvoru iz-stopil. Odpelial sem se sam, Bob se je pa vmrl pozno zvečer v Ashburton in ?jntraj se ie odpelial v Cardiff, kjer sem ga pričakoval. Na policiji sva uredila vse tako, da se j-e zdelo, da sva bila v Ashburtonu in da sva imela opraviti na \Valeiki obali. V nedebo sva se vrnHa in izjavila, da se nama ni posrečilo zasačiti Deveronxa. Po tem sva čakala, da so pozabili nanj. Bob si je izmishl pravljico o Južni Ameriki in razbobnai ic. da }e nama Deveroux u§el izpred nosa. Ostala sva v službi še leto dni, potem sva pa iz-stoptfa pod pretvezo. da se hočeva lo-titi borznih poslov. Morah sva si izmisliti kak vzrok najme nenadne obo-gatitve in da odvrneva sum, so morali LHidje misliti, da se je najino imet-je polagoma množilo. — Tu konca rokopis. — je dejal So-krates Smith in sne! očala. — Niti z besedico n: tu omenjeno. da ;e imel Boba na sumu in da se ga je Bob baL In vendar je jasno, da sta živela oba dolga leta v strahu, da bi utesrnila drug drugega izdati Molly je rloboko vzdlhnila. — Zdai vsaj vem, kaj mi je storiti. Dedščina po Johnu Mandleia mi je de-lala preglavice. Zdaj se je seveda T>od nobenim pogojem ne dotaknem. — Va$ sklep rarumem in odobravam, — je dejal Sokrates Smith. — Bobovo in Mandtejevo !metje bo vt-njeno Lyonski banld. Sicer je pa Lex dobil že dovolj. — Prav tako. kakor Lextag1onov tast, — ie pripomnil Jetheroe ^meje. Lexington in Molly sta se srpogledala. — Kaj je nama denar? — ;e deia! ponosno in ona je pritrd !a. Konet. Revolucija zaradi ravnatelja plinarne Vladar Monaca je moral zacasno zapustiti svojo prestolico, ker so se podložniki uprH. — Dežda, kjer ljudem ni treba placevati davkov- Ne ^aino kralju Amanulahu so postala tla v domovini prevroča, tako da jo je moral v aeroplanu s svojo ženo popihat:. Je še drug vladar, ki mu de-lajo podložnik: hude preglavice. Tuđi krali Monaca je moral svox> državo in njeno prestolico na rdeči skali začasno zapustiti. Previdnost nikoli ne škoduje, a Monaco nikakor n; najmanjša med malimi državami. Tud: ona je že/ imela revolucije. Leta 1S70 je prišlo do revo-iiicije zaradi — plinarne. Monaco je dobilo plinarno, katere ravnatelj je nostal neki Dofneau. In ta Do neau, bivr^ fran-coski kapitan, ni imel čiste vesti. Pn-petilo se mu je namreč 14 let pred imenovanjem za ravnatelja pliname, da je napadel nekie v Alžiru poStni voz m odprav:! potnike na oni svet. Bil ie ob-sojen na ^mrt. pa so ga pomilostlli rn čez nekaj kt je M! izpu^čen. Kot spo-korjen greSr.ik ie sku§al rehabilitirati nvojo 2ast. Plmama v Monacu mu je padla naravnost v naročje. Nove službe ie bil zelo vesel, kajti misli! je, da pojde vse gladko od rok, da bo lahko pošteno ži-vel. Toda prebivale: Monaca njegovih dobrih namenov nišo prav razumeli. Odločno so protestirali, da bi postala n;ihova plinarna nekaka poboljševalnica !n začeli so tako rogoviHti, da je moral .mtrik>. Vseh 1500 domačinov se je uprlo. Toliko znaša namreč število pre-bivalcev. ki veljajo v Monacu za domaćine. Poleg njih je v Monacu 15.000 tujcev, večinoma hotelskih uslužbencev, verižukov in privatnih detektivov, kl skrbe odali ostavko. Tako se je pridružila gospodarski krizi 5e poltična. kl jo je knez zaman skusal odstraniti s tem, da Je poSiljal oprezna pisma z nekega franeoskega gradu. Nedavno je posla! v Monaco svojega zeta, kneza Petra Polignaca, ki so ga pa zelo hladno sprejeli. Knezov zet se pa ni dal ustra§iti. marveč se je začel pogajati z vsemi bivimi in seda-njimi ministri, s poslane! in občinskim* očeti, skratka z vsem prebivalstvom Monaca. Pr.Slo je pa do »avnega zboro- vanja občinsfeega sveta« na kaiereoi so vsi občinski očetie iz solidarnosti s poslanci odstopiIL Nasuia je prava anarhiji, toda informirani krogi zatrjujejo, da v resa.ci oi tako hudo, kakor se zdi. Parlament m obćinsk: svet sta odJožila svoje funkcije, da se duhovi pomire in da bo mogla poslovati poeebna komifcja pod predsedstvom kneza Petra, kl bo skuta-la astreči vsem in vsakomor. li Kabu-ka se se Ujo tuja poslani&tva. v Monaca in Monte Carlu je Da tako polno, kakor vsako leto. Ce se spk>ta kaj evakuira. so to mansarde, da Hi motli ipraviti r nje turiste, z^ kate-c jrutJe Ri več prostora. Iz te*a je razv dno, da je v Evropi morala drugatna nefo med bar-barskimi Afganci, či)ih tene ti nočejo dati na čast zapadne civilizacije ostrtfl las. Vse kaže, da se hodo duhovi v Mo-naou kmalu pomriVi in da bo zivladalo v tej liliputanski deželi zmrvi bltto»t»-njc. kakršnega so prebivaJcd va>e!il. (Ansleika rtodba.) V novo opremljeni spalnici mlađih zakoncev Tawny v!ada tema. Kir $« začuje v nočni tiilni prestrašen krik mlade žene. — Mulliger. drag: motiček, v vei je nekaj zaropotalo. Nekdo ie odprt vrata. To so... to so... vlomilcl — Kako pravii? vpraia moi zaspa-no. — Beži no, sanja se ti! Saj nimava ničesar, kar bi privabilo vkrmilce. To... to vem, — zajeelia mlada žena, toda vlomUci tega ne vedo. Oh, za boga, Mully ... Mully ... prebudi se... vidim moža z lućio. Mulliger skoči k vratom in zgrab: vlomilca za vTat — Cakaj dečko, počakaj mak>, Lally. đragica, ne boi se — revolver — tam v predalčku pisalne miže, da — imenit-no — drži m: tega j?osix>da na mu^ , da se oblečem, Vlomilec očivid-no ni mislil na beg, ker se je ustrasTi revolverja, ki se je tresel v roki mlade žene. Stal ie nepre-mično kakor vkopan. Ni §e minilo 10 minut, že je bil Mulliger oblečen. — Tako, odvedi ga in naj ga pošteno zapro. — ie dejala žena svojetrrn motu. Oba sta odSLa in žena je zaklen:la za njima vrata. Na cesti sta se objela \n poljubila. — Hvala, dragi prijatelj, — je dejal mr. Tawny. Ta trik bova pošte>no zalila. Pomisli, celh Šest mesecev %cm že oženjen, pa sem se prvič reSi! \t njenih krempljev. ZakaJ ni plakat šestletni Janezck se N*raČa \z vmrkm z razbitim kolenom. — Ali si pade!?, — za vpraia skrb-na mamica. — Da. — Si zelo pialcal? — Ne. Saj ni bilo nJkogar v ptrkn. Sve'u tmo Vam ci a si nabavite samo edino najboljše in najlepše KOLO in SiVALNI STROJ m švicarski pletilni stroj ,, D U B I E O " istotatn naj-boljši pisalni stroj v konstrukciji in materijalu „URANIA" Gritzner .Adler tlmo pri Josip Petelinc-u Ljubljana. Telefon 2913 KLIŠEJE VSBH VRSTV tRTNB IN AVTO-TIPUK IZDBLUJB PO PR£I> LOtENIH R1SBAHL PBROP1SIH IN 8UKAH ZA NAVA0BN T1SK AU IA FINBJ&O IZVEDBO V BNl AU VBC BARVAH TOČNO PO NAROČITU IN V NAJKRAJ- taM Času po ndioh cbnab IUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA lOt IV HITVI NA*- %« Slike za legitimacije iz dc I uje najhitreje fotocrat Htisoo H:W©r. Uttbliina. Sv. Petra c. 25. 89/1 Ribje olje svele, oajfioe-jSe. oorveiko, a **-kame dr. Q. PiccoH-ja v Uubfiaoi, so priporoSa b!e4im, stabortnfci os«ba«n. 257 Pekari jo oa prometnom krato vmmem > tuttorn proti dobri n&jcmnkd. FV> oudbe m opravo lista pod «Pe-kan)a>/U9. Postranski zasluiek aođim vsakomor. Pišite s priloge snaroke za 1 Din na naslov: Jo-srp Otrin, Rov-tr pri Lojaten. 116 Uradnica amoZoa in vestita. pof»otoO(ma vc-iU tođi wse bzcz s^tičev&i in s krat-fakn op*»cwn đosedanlez^ službovanja na «poš*m preve«*i*ra5«c— C«ije—MaaTbor. Obvecrno fx»adho im Dcacotia Koro5«c, Smactno ob Matija Trlep9 LJUBLJANA 7. St. J«r*e|a ct*km ?rit>orota svoje podjetfe: kovanje ko«i. ro* ia koUrstvrn. 112/1 Drostasovanjdeo hišo novo, % oiakffl vrtoui, 15 nioM od glavne po&te v Ljab!]ani, prodan. Poonđbe pod »Ueodo4 oak^ip 69« n-4 opravo tesa lista. Stanovanje ( sob in kuhinja išče mirna i mžlna (4 odrasle otebe) v .nostu ali v blizini. Vs^Htfcr s l. fpbroarjVm. Ponudbe na npr. t"j ■■ li=t:i TKv.i ^Snažna »tna- i ■. i T-~* •. Politični memoari sDadaio med naiprilinbHeneji« čthno v vseh IHer*turah. Sem spada dr. Vo&njakova knjica U borbi za uied(nieim narodnu driaon . k] fe Iz5!a ta božič in Ie silno tater^santna in z odroen na oravkar se vrSoče swe-membe veleaktttalna. Jrfco elecantno opremljena kn*3?a obse^a 410 wtnaA In velja broSraca Din 1».—, v olatBo vezana na Din 140— NaroCa se v KN.IIGARN1 TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prcfemova ulica 54. SgiiDiajlni! rmiira! PROMETBI ZAVOD ZA PREHOG D.O. UUBUANA prodaja po naiagodnejšib cenib in santo nm d*b*lo: BDBIyl^^R domaći in