GLASOVA anorama n\i vi nnnmv ri jih preživi i \ nohi i ov n \ (•kajknec PISATELJ i\<» INDRIC v DlU ZlU KVil /VVN1KA 1\ PRIJATELJA ALEKSANDRA vi ( a na BLEDU, KAMOI rmilAJA SLEHERNO LETO, GREDO II KRAJU. NA s 1.1K l: IVO ANDRIC IN ALEKSANDER vi co PRED BLEJSKO POSLOVALNICO »izletnika«. kjer sta povpraševala O odhodih av- KRANJ, 28. JULIJA 1962 — LETO II ŠTEVILKA 29 tobusov in vlakov --i- proti beogradu. Pred otvoritvijo Gorenjskega sejma Teden pričakovanja Pri nas ljudje radi govorijo, da se na napakah učimo — Vsa zabava na razstavišču v kozarcu e Za mesto Kani in bližnjo okolico v koledarju ni bolj razgibanih časov kot so ob vsakoletnem gorenjskem sejmu. Mesto dobi za sicer skromne razmere povsem drugačni, bolj velemestni izgled. Za nekatere je večja gneča na cestah in glasnejši vrvež okoli razstavišča že dokaz, da smo prišli v »deveta nebesa«. Za bolj zahtevne meščane pa je se j ms ki vrvež podoben »vaškemu sejmišču«, kjer mešetarijo z vsemi mogočimi in nemogočimi človeškimi čednostmi. V takšnem navzkrižju je (ežko potegniti skupni imenovavec, ki bi odražal dejansko sliko. 2e vrsto let ima Gorenjski sejem pretežno gospodarski značaj. Močno je še vedno zanemarjena turistična in zabavna stran te znane gorenjske prireditve. Pred resnejšimi zabavnimi prireditvami si včasih moramo od sramu zakrivati oči. Podatki, ki smo jih zbrali govorijo, da tudi s turističnim pečatom sejma nimamo srečne roke. Ocene o sejmu so izrekli predvsem tuji obiskovav-ci. Daleč smo od pomisli, da bi jih pričo tega zavračali, češ, tuje oko je že po naravi do vsega bolj kritično in nenaklonjeno. Pri nas 6icer ljudje radi govore, da 6e na napakah učimo, vendar bi bil že skrajni čas, da 6e na napakah tudi nečesa naučimo. IZRAELEC: Sole imate lepe, posebno tekstilna šola je sodobna. Kupil 6em največ usnjenih torbic, denarnic in tekstilnih izdelkov predvsem izgotovljene obleke. ANGLEŽ: Vabljive 60 nizke cene. Kupil bi mizo s stoli za sejno dvorano. Ovira je prevoz in carina. Jadrnico bom kupil in spravil na Bledu. ŠVICAR: Kje bi dobili lovske potrebščine, pastirsko pi-ščali in gorjuške Cedre? ITALIJAN: Preskromni 6te. Preslabo •bveščate ljudi. Na Bledu in v Bohinju je mnogo tujcev, ki ne vedo za sejem. KOROŠEC: Povežite tujski promet z ogledom sejma. Skušal bom v prihodnjih letih organizirati prevoz z avtobusi, da 6i ljudje s sosedne pokrajine ogledajo Kranj in sejem. EGIPTOVSKE RAKETE V okviru praznovanj 10- enostopenjske rakete. Ker ni letnice revolucije so v ZAR bilo znano, da egiptovske uspešno izstrelili kar štiri oborožene sile razpolagajo z Iznajdba angleškega lefavca Londončan \Vheatley — le-tavec angleškega vojnega letalstva — »e je znašel in izognil velikemu londonskemu cestnemu prometu. v službi je na londonskem letališču, ki je 25 km oddaljeno cd njegovega stanovanja. — Ker je posebno zjutraj in zvečer promet preobremenjen, je zapravil celi 2 uri na poti. Naselil se je na Škotskem, 400 km proč od londonskega letališča, kljub temu pa porabi sedaj polovico manj časa za prevoz kot prej. Whcatley se pripelje z avtomobilom na letališče Prest-vvick v 10 minutah, nato se usede v letalo in se odpelje na londonsko letališče in je v 50 minutah na službženm mestu. miUIHUlUUUlUiUiUilU! py c nekaj časa jc s skupino francoske mladine iz / La Ciotat, ki preživlja počitnice v Kranju, pri ^—' nas tudi vodja te mladine gospod ftOMAIN roux. Razgovor z njim smo izrabili, da zvemo kaj več o njegovih zapažanjih o mladini pri nas in v Franciji. Prav zadnji čas zelo pogosto postavljajo mladino po svetu pred ogledalo. 0 Kateri dogodek bi kot Francoz postavili v zadnjem letu na prvo mesto? Primerjava mladine Brez razmišljanja — konec vojne v Alžiriji. To je bil rak, ki jc razjedal Francijo. Zdaj bomo dihali bolj mirno, pa tudi življenje se bo verjetno zboljšalo. % Kakšne so značilne črte francoske mladine? Francozi sa kot ljudje individualisti in zelo neodvisni kot osebnosti. Imajo prirojen kritični duh in zelo radi razpravljajo. Zaradi tega je tudi politični spekter raznobarven. Večina francoske mladine je resna in delavna. Izjemo pomenijo seveda »črni suknjiči«, mladina, ki je lahkomiselna in iztrjena po svojih moralnih načelih. 9 Kakšna zveza je med blaginjo in prekrški, ki jih povzroča mladina v »črnih suknjičih«? Mislim, da blaginja ni kriva za grehe mladine. Edino, kar mladino izprija, je, da do tc blaginje ne more priti tako hitro kot si želi. % Kakšne razlike ste zapazili med francosko in našo mladino? o francoski mladini sem že povedal, kaj mislim. Sanje vsakega mladega Francoza so čimprej priti do avtomobila in Čimveč doživeti. Vaša mladina se je za razliko od francoske zatekla k športu. Vprašal sem nekega fanta, če misli kaj na avtomobil, pa mi je odgovoril, da ima ie dobre noge. ZDRAVKO TOMAžEJ raketami, s kakršnimi so ^« do sedaj ponašale le velcile kot ZDA, Sovjetska zveza in morda še ena ali dve druari dižavi. jc Združeni arabski republiki uspelo dodobra presenetiti svet. V Izraelu se je presenečenje sprevrglo v pravi preplah, saj so t.un prepričani, da so rakete, novi avioni iz Sovjetske zveze in drugi pripomočki za vojskovanje, s katerimi je /AR proti pričakovanju dobro založena, namenjeni predvsem njihovi državi. Podrobnosti o raketah in njihovih sposobnostih skorajda niso znane. Zvedelo pa s« je, da se je raketa »Zah^r«. uspešno spustila na cilj. oddaljen od kraja izstreli, ve 360 milj. To pa zadostuje, da lahko iz ZAR dosežejo vsa* ko mesto v Izraelu. Vendar rakete niso operativne, ker nimajo nuklerane glave. Naser sam je to poudaril in dodal: »Mi smo proti temu.« Njihova izstrelitev pa je imela veliko propagandno moč in Naserjev ugled v arabskem svetu je spet moč-« no porasel. Nevarne bolezni V italijanskem zdravniškem listu so izšli zanimivi podatki o številu spolno obolelih. Ste« vilo spolnih obolenj se je od leta 1958 dvakrat povečalo. Menijo, da jc to povečanj« povzročila ilegalna prostitucija. KOBirV HOOD v kolumbijskih gorah 0 t illiam i Anjela \ranhu- # rena je kolumbijska vlada O prorlnsila za bandita in je £ razpisala ogromno nagrado 0 na njegovo glavo. Pojava Q Aranhurena, v kateren % vidi ljutbt>> svojega ma-i£ ščevavca, pa je veren od- • raz globoH'- :- zaostrenih 9 socialno ekonnmskih pro-9 cesov na tleh te južno-£, ameriške države. Po *aeh mestih zapadne^a dela Kolumbije je mcgrx"e zaslediti takle letak: VVilliam Anjel Aranhuren. z nazivom »Maščevavec«. Bandit. Leta starosti: 29; Belec. Oči blestele. Vi ok 1 metrr in To centimetrov. Oblečen v vojaško obleko. Vlada razpisuje nagrado 100 t; soč pezosov za tistega, ki ga privede. »Maščevavec« je eden iz-rr.( 1 mnogih »razbojnikov-, ki v z„dr.jih nekaj letih povzročajo precej- neprijetnosti armadi in policiji. Delujejo v te"':o pristopnih prtuflUilh. GLOBUS % TO JE BIL MOZ . .. Se noben državni gost ni bil v Parizu s takimi častmi sprejet kot zapadnonem.ski zvezni kadeler. Neki minister jc tiho dejal: General de GauII bi, te bi le mogel, Adenauerja najraje postavil za predsednika francoske republike. 0 POMPIDOUJEVO MNENJE O POLITIKI Med častnim sprejemom, ki ga je priredil de Gaullc na čast zveznega kanclerja Adenauerja v EIysejski palači, se jc Adenauer raz-ovarjal tudi z ministrskim predsednikom' Pompidoujem. V razgovoru je Adenauer vprašal nekdanjega bankirju: »Ali mislite, da je poklic politika težji kot bankirja?« »Mnogo težji,« je prikimal Pompidou. # V ALŽIRIJE GREDO URE DRUGAČE Po neodvisnosti Alžirije so ure naravnali po Greenwiehu, ne več po Parizu. Torej zaostajajo za eno uro. Govori se, da je to sprememba tudi v počastitev alžirske vojske, ki je svoja povelja in napade izvrševala po Greenvvichu. 4 P?VEC V ZAPORU Air.' ; i ki' pevec Pat Boone. ki snema v Ioadonu film »Main Attraction«, je bil obsojen od nrkega londonskega sodišča na en dan zapora. Pozabil se je kot davčni obveznik prijaviti policiji. V zaporu so ta dan zaporniki prišli na svoj. račun. Pat Boone je priredil koncert, ki so ga poslušali vsi »stonj. Kmetje jim nudijo zatočišče in jih nikoli ne izdajo — nekateri zaradi sožalja, drugi pa zato, ker se bojijo maščevanja. Nekateri izmed njih pod vplivom levičarskih krogov težijo, da bi imela nji-1 a borba politični zna;«.j. Dr -;i delujejo kot navadni iinioil TKKlponve stebre opozicijske ibe.~lne stranke. Policisti, ki so pridrli v Ro-viro, so hitro opravili • ojo nalogo. Neko noč so pijani prišli tudi na dvorišče Aran-hurcnovih. Ubili so očeta ;n zažgali kočo. Willia'mu in bratu je uspelo zbežati. Pri- KOLLMB»JA VELIKC3T 1.138.333 kvadratnih kilometrov FREBrVAVCEV 12 mUijenov GLAVNO MESTO Bogcta GOSPODARSKE PANOGE živinoreja, rudar.;tvo TODNEEJE tropsko člani oboroženih skupin in napadajo vojake in civiliste, ne da bi imeli pri tem kakšne doio-jjne principe. »SIN NASILJA« »Maščevave.« . je tipični »sin rrsilja--. Rodil se je v majhni vasici sredi riža in bombažnih nasadov. Njegov oee je bil navadni najemnik, po prepričanju liberale:*. VVilliam je imel 15 let, ko so nasiln'ki vdrli v nje^o-vo vas. Diktator Otioira Po res je hotel utrditi oblast konzervativne oligarhije - zveze z najbolj desnimi latifun-dLsti, in se je zato posluževal največjega nasilja, da bi družila sta se kmetom v planinah, ki so bili tudi prisiljeni, ca se skrivajo. Z njimi f j j boril tri leta. V tem iT.su j3 prišel na oblast Ro-h.-s Pinilia in se odločil, da penudi partizr.ncm amnestijo poj pogojem, da oddajo 1orožje. To pa je bila le grda prevara, ki si jo je izmirila voj;: ka k; sta. ca bi eno diktaturo zamenjala z drugo :n pri tem ohromila odpor kmetov. Tudi »Maščevavec« je tsiaj položil orožje in se vrnil v mesto Ibage k avoji materi. Da bi ji pomagal iz-drževati dva mladoletna brata, so je zaposlil v mehanični delavnici. NEPOKORNI« X \HTFVAJO IZPOLNITEV OBLJUB Maščevanja nad amnest-.- ranimi partizani pa niso prenehala. Ko so kmetje v Toplimi zahtevali nazaj obljudeno zemijo, je crmada ostro nastopila proti »nepokor nim.-. Spec so nastali partizanski odredi. Toda varnostna ba j-a zajela več bivših p rtizanov. ki so pristal na amnestijo .n"med njimi tudi V/.".iami Aranhurena. Z bodečo co okoli vratu so ga z dvajsetimi drugimi ujcUrki ifiinliff-^fl" prav na dvorišču njegovega bivšega d cm a. Mučili so ga, da bi izidi iz nJLga podatke o nevih partizanskih grupah v Trdimi. Obsojen je bil na 23 let in 9 meserev ter niee. Tudi dve loti po pade u Rohssa Pinilia je ves aparat diktature še vedno ostal nedotaknjen. Osebnosti, ki bi morale odgovarjati za mučenja in masovna pobijanja »o zavzemale važne diplomatske položaje in nikogar ni bilo, ki bi jih poklical na odgovornost. Bivši partizani so uvid; li, da so prevareni. Njihovi politični voditelji so se sporazumeli z bivšimi preganjavci. Po mestih in vaseh je kraljevala revščina. Na taki osnovi so se po vsej državi razvili oboroženi odredi. Nastopil je dan, ko se je bivši partizan VVilliam Aranhuren spet lahko imenoval »Maščevavec« in pričel delovati na severu Tolime. Po visokih nagradah, ki so razpisane zanj in njemu enake sodeč pa je kolumbijsko pravosodje zelo energično do ljudi, ki -o bili pravzaprav primorani, da vzamejo puško v roke in poiščejo pravico v pl a nunah. VVILLIAM ARANHUREN V KUBI SO ZACELI SrROKO GIBANJE ZA ODPRAVO NEPISMENOSTI. KUBANSKE SOLE SO UREJENE SKROMNO. ODVISNO PAC OD RAZMER V POSAMEZNIH. NASELJUJ, POVSOD PA SO SI V -PRILOŽNOSTNIH ŠOLAH« PRISKRBELI TABLE, NA KATERIH SE UČIJO PISATI V- r»*£j» , Križem pa svetu Pariz Francija ne pusti nemških so prebivali pet let v preko-vojakov pri miru. Nemci, ki morskih deželah v vrstah tujske legije, sedaj lahko ostanejo v Franciji kot v matični deželi. Ce so opravili poseben izpit, lahko po prenehanju pogodbe s tujsko legijo dobijo primerno službo kot orožniki in stražarji na sodišču. »Teion?m'ikc armade, naj bo izvor moči za vet zahod.* Charles de Ganile, predsednik francoske republike »Trenutno živi v Evropi kakih tisoč ljudi na račun tega, ker ne ukvarjajo s problemom, kako bi se zmanjšala beda v svetu.* Adolf Novat"'n!*ki, poljski j-iatirlk »V današnjem času ni ničesar mogoče doseči z vojno." Dr. K.w?~m<> Nkruoaah, predsednik G .-.ne 'Položaj v odnosih ZDA in Sovjetske zveze bi vsak povprečen "šahist ocenit kot trajni pat.' Sebastian Hafner, angleški komentator ».Va i prej so črncem omogočili, da pridejo v "sole in sedaj so iz sol izgnali boga.* Gcorgcs Andrevvs, demokratski poslanec »Kennedj je drugorazredni mož, ki vodi prvorazredno državo, dc Ganil je prvorazredni mož, ki vodi drugorazredno državo.* i .i I Aetrinchan, angleški novinar »Politiki često zamenjajo ogledalo z oknom. Postavijo se pred ogledalo, kot da bi gledali skozi okno. Vidijo same sebe in nato razložijo: povprašal sem po javnem mnenju." GuUaiii, italijanski poslanec Če bi vsakokrat dobil denar, ko so časopisni članki omenjali »Tretjega človeka** bi bil danes bogataš. C-aham Greene, scenarist filma »Tretji človek« Politični barometer se ravno taka teiko napove* kakor vreme v Angliji. Haroid Mae M i lian angleški ministrski predsednik Kl POR I l/A # Kl POR . RFPORTA/A « RFPORT \/.A RF. PO RTA/A . KEPOK17UM • Rl PORTA*A « RI.PORTA/A Rl Luei potujejo do Q&%q prva spoznanja Vnaši družini ni ribičev. Morda nam zato primanjkuje potrpežljivosti. Kljub temu sem imela dovolj priložnosti, da zvem marsikaj o tej pomembni tematiki. Podatke o lastnostih ribičev in velikosti rib sem črpala največ iz »Pavline«. Pred pol desetletja eem si prvič lahko prav od blizu ogledala, kakšen je trnek. Skupina navdušenih ribičev je opletala s trnki, ko se je po cesti vračala proti domu. In tako je eden izmed svetlih kaveljčkov našel moje krilo, ko sem šla — nič hudega elutcč — mimo. Ker je precej dolgo trajalo, da 60 me rešili, sem 6i to zadevo lahko dobro ogledala. Prvi tesnejši 6tiki s predstavniki ribjega rodu so me spravili se v večjo zadrego. ' V soli sem po dvcurnem predavanju o razpoznavanju pokvarjenih rib res našla v veliki ekledi z ribami, ki so bile pripravljene za praktične vaje, nadvse sumljiv individuum. Prijela sem stvar za rep, jo vzdignila in zav-pila: »Ah' se vam ne zdi, da jo ta riba pokvarjena?« Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Riba je v znak protesta začela divje migati, da eem jo prestrašena izpustila. Sicer pa je imela prav. ker je bila tok popolnoma sveža. V posodi z vodo je živela se tri ure in bi gotovo še dlje. če je ne bi potrebovali za kosilo. Od tedaj naprej sem se rib in ribičev izogibala. V veliko tolažbo pa mi je bilo, tij imajo tudi drugi te-iav« s Km opravilom. Porodi: te, kaj se je zgodilo Juretu. Zelo pameten fant je in vsak trenutek uporabi za »globoko« razmišljanje. Tako je neko.jutro »globoko« 'zamišljen sedel nad globokim tolmunom in se pripravljal, da bi vrgel trnek. Ni po-\edal, o čem je razmišljal, t-amo to je gotovo, da o ribolovu ni, ker bi sicer ne vrgel trnka v vodo s palico vred. Draga palica je pri priči utonila, vendar je bU konec srečen, ker je Jure kljub hladnemu vremenu skočil v vodo in rešil dragoceni pripomoček. (Tisto o kupu zdravil, ki jih je pospravil, pa tokrat zamolčimo.) Franci, Joco in Branko so si pridobivali prve ribiške izkušnje na morju. Vedeli so, da živi v morju na . i.i:;..roie rib in ta podatek jim je popolnoma zadostoval za neiz-. merni ribiški optimizem. Priprave za prvi odhod na • morio so trajale več kot teden dni. Odhod v motornem čolnu — opremljenem z vso mogočo brki janjo (niso po-. zabili na večje vedro za plen) , — je bil kar malce pretre-< sljiv. Pa se ni zgodilo nič c pričakovanega. Po nekaj ur- Kramljanje o srečanjih z rihnmt in ribiči, ki pa radiu sporočili, da ne bodo nima nikakrine ivezc x ribiškim pretiravan-cm K m cžc Toda okoJ dveh nem cincanju v čolnu so se vrnili, ker jim je padla v morje še tista riba, ki so jo vzeli s sabo za vabo. zdaj pa zares Zadnji čas je, da rečem še nekaj o pravih ribičih. O tistih, ki večer za večerom odhajajo na morje, ker je lov- gim lažarvskim ribičem, da kah in gledala v morje, da so odpluli po ribiško srečo, ja ne bi zamudila nobene ri- kljub temu da tega niso na- bo, ki bi zašla tam mimo. meravali. Za barko sta pri- Kmalu .sem b:la tako Ziuspa- ponoči so oblaki zakrili konkurenčno svetlobo in kmalu nato so se pod lučmi začele svetlikati prve ribice. Najprej je prišla nemirna druži-nica girie in začela svoj brez- vezana dva čolna, ki sta prav na, da sem tu pa tem le s glav[ tek ob robu Kne< ^ tako opremljena z genera- težavo ugotavljala, če res je s0 zaSle y svl,tIi krog (udl torji za napajanje slepečih gledam ribe a'i se mi o njih Inajhne skupine sardel, sar~ luči. ic sanja. Prtjazni svečar mi ćonQV jn npkaj 6klJ. '0koli Vožnja do »obzorja« ni bi- je potrpežljivo razlagal, ka- treh &ta w napeljano Aozi apodnjl da sem prosila ribiče, če trebno, »o tudi nekoliko spre- bodel na osti. Lignja spada rob in tako zadrgnili vrečo; grem lahko z njimi pogledat, mem]- 6V°iQ ■»■•** med najbolj cenjene ribe - Sele sedaj ^ ^ Tlhiči razži; kaj se dogaja na obzorju. Vsi ribici 60 V*em «Wl glavonožce. Razen okusnega veli Bili ^ ^govami spat v spodnje prostore bar- jo odlikuje tudi to, da in ^bre volje, kljub temu »ALBATROS« *?• Na ^ ™* «"> k<**m »J** da je bil njihov trud slabo „ ' - kl b0(0pa^" videti kot nekakšno bodalce poplačan Ko so potegnili lbatros je velika morska val zbiranje rib m o tem 00- TSi ptica, ki gospodari po veščal kapitana ter skrbel za pustih in nepristopnih zvezo z ribičema na čolnih otokih na južnih morjih. iz prozorne plastične mase. mrežo nazaj na barko m Na »Albatrosu« zajamejo v -metali v morje naj različne j - Njeno ime nosi ribiška barka, na kateri sem zvedela, kako se lovijo ribe z mrežo. Na »Albatrosu« dela sedem ribičev. Z njimi so sedaj tudi trije fantiči. Na počitniški nelojalna konkurenca z neba V mrežo naenkrat po tisoč aH ^ rastlinske in živavske pre še več kilogramov rib. To je bivavce morskega dna, kl predvsem odvisno od tega, niso za rabo, so jim ostal« kako velike jate rib se za- * lignje, zabojček skuš, za temnih nočeh ribe niso držujejo na območju, kjer dobro večerjo giric, zaboj izbirčne in se rade zbi- iovij0. Do sedaj so največ sardonov in nekaj zabojev rajo pod električnimi ^j^n 15 kilogramov rib sardeL lučmi. Ob polni luni pa ^enkrat V lanskem oktob- Dan je že bil, ko smo se »praksi«. »Rojeni ribiči«, si umetno svetlobo dobesedno ru se je zadrževala ob istrski vračali v pristanišče: ribič* mislim, ko jih opazujem, ka- ig-KJiirajo. Zato ribiči v svet- obaii tolikšna množina rib utrujeni, jaz strašansko za- k? jKfi*? Urn° lin nočeh ne odhajajo na ^ ^ jirn tamkajšnji ribiči r t**3™- Za konec so mi pri- okoli ribiških naprav, »n dos morje. V takem času poprav- štirin nočeh zajeli več kot Pravdi še eno presenečenje, pa gotovo ribič.« nagovorim ljđJo v pri6tanišču mreže, či- 400 tisoc kilogramov na istem Najprej mi je bilo nerazum- enega izmed njih. »Ne, me- stjjo barko, malo pa rudi po- mestu ljivo to, da so tako dobre vo- ne pa najbolj veseli gojenje čivajo. Včasih je bil ribolov Ije, čeprav je bil njihov cvetlic,« mi hitro odvrne. v nočeh, ko je na nebu pol- velikokrat vračate do- trud zaman, potem so pa š« na luna, celo prepovedan, mov ]xez rib?*- sem povpra- ta plen velikodušno delili ker so hoteli tako doseči, da ^a ribiča. »O, seveda,- je galebom, ki so jih kriče o pobi imele ribe vsaj teden dni odvrnil, »če so ribe, so, če zarjali nase. Najprej so jim v mesecu mir in «e nekoliko im ni, jih pa ni.« met li le poškodovane ribe, je skoraj polna luna in obe- zbrale in odpočile. Tokrat je naneslo tako, da potem v vse po vrsti, kar tal se je slab plen. »Alba- Namestil? sem se na za- jih ni bilo. S »Srebroplovca« jim j«: prišlo pod roko. tros« j« vlil pogum tudi dru« vojju praznih vreč ob svetil- so kapitanu »Albatrosa« po METKA SOS1© ►Med počimicami grem pa rad lovit.« Ko se je znočilo, so bili pripravljeni za odhod. Bila V©Jašnice za bogate in siromašne V ZDA — posebno pa še v Nevv Yorku — i veliko naglico rastejo dvajset in večnadstropne stanovanjske stolpnice. Da te lahko vseliš vanje, je potrebno, da si zelo bogat ali pa celo reven. Trditev je malo čudna, vendar pa jo je lahko obrazložiti. Zasebni lastniki stanovanj pogled mogoče pripisati vso podirajo manjše (vendar tudi udobnost in razkoSnost, ven-po štiri ali petnadstropne) dar pa je že po krajšem bi-stanovanjske hiše na drago- vanju v njih mogoče ugotc-cenem zemljišču v bližini viti, da je življenje v njih newyor.škega centra, na nji- skoraj neznosno. Lastnik jih hovem mestu pa zgradijo je pač zgradil te zato, da bi ogromne stolpnice. V njih so iz čimmanjše "vloge iztisnil stanovanja, ki jim je na prvi čimvečje dohodke. Vsakdo, ki^se želi vseliti v luksuzno •»superkasarno« — namenjeno izključno bogataše?}^* mora z lastnikom skie-nitiVdogovor^za več let in plačati astronomsko najemni« no. Lastnik" bo pred vselitvijo podrobno raziskal, če je kandidat za njegovo stanovanje finančno na trdnih nogah. Vhod v razkošno stolpnico mora očarati največjega iz-birčneža. Po zidovih visijo reprodukcije Picassoa, tudi po dvajsetkrat povečane, po kotih so majhni japonski vrtički ali cele zbirke izrednih kopij znanih starih in rovih skulptur. Vratarja je tu zr-.menjal -menažer rezidence«, fini gospod, ki nadzoruje vratarja, pomožno osebje in po vsej verjetnosti tudi stanovavce. Take hiše nimajo -liftbojev«, toda kakor hitro človek stopi v dvigalo in ga požene, se v sobi hišnega detektiva pojavi slika na televizijskem ekranu, da ta lahko oceni, če je potnik v dvigalu nevaren za stanovavce. Kljub temu so nezgode stanova vcev tolikšne, da 60 postale najbolj priljubljena tema tamkajšnjih zabavnih časopisov. Najslabše je, ker 60 zidovi tako tanki, da je mogoče slišati vsak gib v sosednjih prostorih. Tako posebno obupujejo sosedje družin z otroki pevcev, glasbenikov, ljubiteljev radia in gramofona. Siri se domislica, da je v teh hišah mogoče slišati celo to, kdaj si sosed umiva zobe. Kazen tega pa so stanovanja vse prej kot prostorna; majhna so in nizka. Vodovodna in električna napeljava je menda tako slaba, da je po krajšem času stanovanje kar zatrpano z neuporabnimi instalacijskimi napravami. Epidemija graditve takih stolpnic se je pojavila v zadnjih nekaj letih in je brez dvoma posledica predpisov, ki določajo izredno majhno stanarino v nekaj desetletij starih hišah, med- tem ko jo v novih hišah* lastnik lahko določi sam. No, kljub vsemu temu se stano-t vavci teh hiš ne izseljujejo, ker je to, če stanuješ v taki' hiši postalo javna legitima- • cija nadpovprečno dobre si-tuiranosti. ~Superkasarne< za najsiro-mašnejše se po zunanjosti ne! ločijo od onih drugih. Gradi jih država, da bi "•zapostavljene člane družbe končno namestila v stanovanja — dostojna človeka«. Toda kmalu ta nova stanovanja posta- '■ nejo še slabša kot umazane koče, v katerih so siromašni prej živeli, življenje pa je zanje tu res še težje. Ker so tam zbrani le ljudje, ki niso sposobni ali pa nočejo zaslužiti dovolj za vsakdanje potrebe, si pri sosedih ni mogoče ničesar izposoditi, kot je bilo mogoče v predmestju. Prav tako tu ni trgovca, ki bi dal kaj na upanje, ker je v stolpnici ogromna samopostrežna trgovina, ki je prevzela monopol nad vsemi važnimi življenjskimi potrebščinami. V tc-h zgradbah jo nevarno stopiti v dvigalo (če sploh dela) ali hoditi po dolgem pustem hodniku, ker te lahko tudi podnevi kdo napade in okrade. Ko so neki starki porušili njeno staro bajto, da bi na njenem mostu zgradili stolpnico za siromašne, je pred neko novinarko vzkliknila: -Samo ne dajte mi stanovanja v tej grozni hiši, ker to ni kraj, kjer bi lahko moji vnuki pridali pošteni državljani!« ENO IZMED STANOVANJSKIH NASELIJ V NEW YORKU. V STOLPNICAH, KI JIH VIDIMO NA SLIKI, ŽIVI OKOLI 11250 AMERIŠKIH DRUŽIN 0 NAJMANJŠE GLAVNO MESTO NA SVETU Ob razglasitvi afriške države Ruande so ameriški časopisi pisali, da jc Kigali najmanjše glavno mesto na svetu. Prestolnica Ruande Ima samo 4.000 prebivavcev. Toda ameriški bravei so nosilnostjo 131.000 ton je naročila neka japonska tvrdka, da bi pocenila prevoz nafte iz Perzijskega zaliva. Z izgradnjo drugega tankerja enake velikosti bodo pričeli prihodnje leto. £ NAJSTAREJŠE NASELJE V EVROPI km*>lu popravili napako uredništev. Dve glavni mesti: Van sluz v kneževini IJchen-stcpi in Andora v državici Anderi^e vedno nista dosegli tega števila. # NAJVEČJI TANKER NA SVETU Pred kratkim so spustili v morje največji tanker na svetu. Zgradili'so ga v ladjedelnicah japonskega mesta Iv . ju na zahodnem Japonskem. Tanker »Niso maru« z V bližini bavarskega mest« sca Hcrrsbrueka so odkrili najstarejše človeško naselje v Evropi. Ostanke človeških bitij so našli v pečinah severno cd mesta. Znani nemški geolog in poznavavec ledene dobe Peter Sesler meni, da je naselje staro najmanj 175.080 let. Tudi znanstvenike iz drugih dcž«d bodo povabili, da bodo proučevali te naselje. 0 SLEPI AMERIČANI Od približno desetih ame- riških otrok imajo vsaj štirje večjo ali manjšo napako na očeh. Ta porazna slika se bo sedaj še poslabšala zaradi vpliva televizije. Ameriški otroci ure dolgo gledajo utrujajoče televizijske sporede. Najbolj pogoste napake na očeh so: kratkovidnost, dalekovidnost itd. V ZDA uporablja naočnike 90 milijonov Američanov, skoraj polovica od skupnega števila prebi vavstva. * KRALJ AVTOMOBILOV Henrv Ford, kralj avtomobilov iz Detroita, je bil med obiskom v New Yonku osumljen, da je ukradel avto. — Ford, ki je parkiral svojega Chevroleta pred neko restavracijo, se je po obedu usedel v drugi avtomobil, s katerim se je zapeljal nazaj v hotel, ne da bi opazil svojo zmoto. Lastnik avtomobila je javil policiji in ta je našla avto Šele drugo jutro pred hotelom, kjer je stanoval Ford. _ i u i i iT" "** .^:o*k-4o>:.. TAKLE AVTO, KI LAHKO VOZI IN PARKIRA NA SUHEM IN V VODI, SO IZDELALI V ZAHODNI NEMČIJI, VGRAJEN IMA ANGLEŠKI MOTOR, PATENTIRAN PA JE V ZDA. NA KOPNEM JE NJEGOVA NAJVEČJA BRZINA 80 KILOMETROV NA URO, V VODI PA 20. V NJEM JE ČRPALKA ZA ČRPANJE VODE, OB STRANEH PA IMA LADIJSKE SIGNALNE LUCI IN DVA PROPELERJA. V NJEM SE LAHKO PELJEJO 4 OSEBE Kcpoi (a/a • Kcpoi La/a • Ki-porla>.a • Kcpoi ta/a • Kcpoi ta/a • Kcporta/a • KcpoiTa/a • Kcpoi 1 a/a • Rt pt,,i Pol Bila jo nedelj« popoldne, ko smo zapustili Ljubljano. V večernih urah nas je -sprejela Reka in nas znova prepričala, da je pravo mesto. Čeprav Reka ni niti tako velika, daje vtis popolnega pristaniškega mesta. i Na ladji Peljali smo se z ..Jadranom- (po Jadranu), od i no našo ladjo, ki ima na svoji palubi tudi ba-zenček (S X 4 m). Bilo je pozno zvečer, ko smo so vkrcali Vljudno so nas opozorili, da naj se zadržujemo _Jf ' , " _ . i„_ii; celo J.) minut. tam. za kamor smo si kupili vozovnico Turisti spodaj. 1. razred malo nižje in -ka-binski- potniki najnižje ali pa v kabinah. Vozovnica jc merilo n ladji (verjetno le kje). Po tem je moč tudi ugotoviti, koliko ima kdo v žepu. Cim višje greš po etop- spuslijo rešilne čolne. Naj- .-osrečevala- potnike približ- da ni mogoče videti znstonj JAT pristali na to. da pri-hitrejša posadka je to opra- no četrt ure. Nato pa je ničesar razen tega, kar vidiš peljejo kostume za eno pred-vila v ..samo« 17 minutah, na malo zaradi "utrujsnosti, ma- že s ceste. Kjer so vrata v stavo. Vendar so bili spet neki drugi pa je bilo treba lo zaradi prigovarjanja pri- muaeje, akvarij itd., so tudi kko nesrečni, da so jih prijateljice popustila in se umi- mizice in bil.jeterji z vstop- peljali za Sveto Ivano, ki jo Ozrl sem so proti nebu. Zvezdnato. Pomiril som se. rila. Drugo julro D rugo jutro sta s^ mi ponudili še dve turis.uni -doživetji-. Mlado av- ln končno razgovor nemškega turista nicah. tem manj domače go- sirijsko t u rus tko, ki je pole- B il je eden tistih, k zndo\ »ljijo s letaflni- nicami. Neka^erj so v navad- na sporedu kot druga v vrsti nih obleki'h. druei spel v na- prireditev. Tako se je v.-e rodnih nošah. Slednjim kar zavleklo in nazadnje jc v- nekako oprostiš, čeprav te ponedeljek le prišlo do pre- olajšajo za nekaj de^eiakov. mi Av.s.rijci izgubili po*ivini s-, ctlola*i. Tak je **n'p;ul 11 to ni. žaljivo, da so nas do zdaj še nismo videli. temperament. Pokazala bil ,ti:rli .ta Ker je £siel na vse Prtve3 priletne. Dolgotrajno ploskanje popol- robu ladje in pa morda, da DUBROVNISKE IGRE. noma nabitega avditorija v. bi dokazal nemški smisel za SFLITSK 1 IGRE, OPATIJA trdnjavi Lovrjenac je zaključil mladi igravec Romea.1 lubo za in se raje zadovoljijo žalnimi stoli (890 dinarjev svoj Rej-a - Dubrovnik) Le ame- i* MJ ' riška angleščina se s težavo prebija v vetru na najvišji palubi od potnika do potnika. Ko jim opoldne napolnijo bazen, «*»cdo aa to lahko tudi potanki v prvem jbb z rodu, ker tautcn pušča in tako curljajoča roda »moči dve klopi, ki so določene zanje, in jim vzame prostor. Ljudje res nikoli niso zadovoljni s tem, kar imajo . . Hočejo še več. čeprav jim ne koristi . .. Wien: r Blul-če jpride »na som m Jadran- EN DAN V DUBROVNIKU Najprej sem JO videl-n:\ vi-poslovnost, je molel trnek v 1962, PUL.ISKJ FESTIVAL, sokom barskem stoleka. kma- vodo. Poleg njega je ležal SPLIT 1962. Marisa preden se /Acknem v svoj ležalnik, zapazim moža z nakratko ostri žsnimi sivimi sedi V smeri vožnje in brun-. da pesmico. Stopim bližje in prviLušiien: Mariso. Mariso. Marica, Marušo . . .« in nič drugega. Pomislim, se odlo.-im. stopim Se bližje in vprašam v srttohrvaSiiai; -Kdo je Marica ?« »Žen-ka!« odgovori mirno Ln ne da bi me pogledal. -Kakšna?« nadeljuicm. -Lepa!« je ipel krsrMflt. -Od kod je?« .»Split!« -Ka] dela tam?« me ne gl:da. , -Italijanka!« In tako je šlo Časa. potem pa mc dal Hitro je odšel na krmo. Tudi zjutraj jo še vedno brun:: al lu za tem pa je že priredila neki naš turist s Stnjrrskega. pooeni zabavo na promenad- »Lopo jc pri vas in peni palubi prvega razreda, .ceni!« Pela je v^e pesmi C. Valanto, »jo že, to že!« kar jih je znala in kar jih ni, -t)a. samo ne mate še, se vrtela po ladji in ko s;> je veste, premalo ste *naj-njej že dovolj vrtelo, je ple- dljivi!- Ze na Reki smo videli plakate, ki so opozarjali na razae festivale, gledališke gre, zabavne melodije v Splitu, opere \ Opatiji, filma v Puli.. . Mladenič je ves presrečen < h navdušenem občinstvu :r» prevzet od č.ni,: ker jo menda mi bolje razu« momo! .J Shaw Str** -i epet v Dubrovniku i lasmi kuko **la P° najnižjih ladijskih vrveh in se nato s treskom S sp litem Sala na ladijski pod. svojim početjem S po ran um se na ljubljanski festival ali pa na glavno 1orja dov kranjsko turistično priredh-tev, ki je menda -kresna noč Se vedno še nekaj je-poglc- Rihiški čolni K"o sem že ležal v svojem ležalniku, sem prisluhnil pogovoru dveh starejših potnikov. Kmalu sem ugotovil, da sta ladijska kontrolorja. Prvi se je pritoževal ^\>f nad iztrošenostjo nekaterih %|*K^p* naših ladij, drugi pa je govoril o tem, kako je presenetil posadko treh naših ladij, ko je zahteval, da naj • Se bo treba, še bo treba!« -Tretje leto sem že pri Via Čeprav sem vedno bru-j° hal, kadar sem bil na ladji, pa le še pridem!« Na kaj vse človek lahko Te obalne prireditve nudi pozabi ob lepotah naše domovine, pomislim. Štajerec kislo pogleda, ko nejsih pržsedrtov. sli* tisto o bruhanju in se slabših (skxu pa v< I pecpede. nima merila za kv -Zelo dobro govorite nas -veliko« denarje, jezik!- popravlja Nemec. 1^?™*%J**** -Veste, bil sem tri leta v 300 do dinar*. tari Irec s sivo brado, kl ga poznamo kot dramatika, politika in av-se je letos po dolgem času spet pojavil v Dubrovniku. Shavv je že med obema vojnama rad zahajal k nam. saj sta ga Dub-v tem rovnvk tn Cma gora nrknj-valitot- "krat privabila. Tokrat je pri-& tudi šel k nam preko CSR. sicer la tako s komplikacijami, ki sem j'h eto) za že opisal. vendoT prišel jo ne za in vsi ljubitelji gledališča, ki i so od so se zbrali v festivali om Tujcem Dubrovniku, so se ga rane« Dachauu!« pribije Sta>?rec. seveda še vedno niso pre- selili. Veseli so bili tudi — Neme- kislo pogledi in so N o..,', st' s . r.ob-.-n An- njvgov brivec- v Dubrovn ki,- prosede. gle* r,e »ogel ©gledati natakarji, ki so ga strogi 1, n Sredi popoldneva pridemo prerUt.ivc v Old Vicu za de- vsi tisti redki, ki se ga 9e v Difbi »vnik. V Dul)rovnikii Med vožnjo so nam v petih jčV.ikih povedali, da. se bližamo mesta, ki že stoletja velja zn biser Jadrana. Daleč som od tega. da bL hotel oporekati tej -ladijski reklami--. Dubrov nar. kj ga da za isto predstavo tega gledališča v Du- brovniku*-:* . Igravci brez kostumov spominjajo iz časa med obema vojnama. Novinanska raca, boste rekli, ker veste, da je SaTj vi Irec. kljub temu da je bi! trdoživ in da je prignal pn i čez devetdeseto, moral sredi Prav nepričakovano sem Prejšnjega desetletju zapusti-v ponedeJjek videl pre- tl u 6vet ki ga je lsko miero Shakespearovega vztrajno zbadal. - i 'otos lep de,a Romco !n Julija. Angleški Vendar nimate prav. Shaiv vroč." prijazen, Ost. a drag, pravci, ki bi morali odigra- j« prišel. Da jc, se moramo sicer lahko kupiš v glavni tj Predstavo že v nedeljo, so zahvaliti spet anglusk m meefni kavarni strklenico se »MU v sila neprijetni igravcem, ki so x ajego.At\ tv»«v«l\ — Miki Pucko-Se*ek: Razvažanjc hrane na delovna mesta 12.28 Melodije ob 12.28 13.30 Modest Musorgski: Slike z razstave 13.59 Intermezzo - igra violinist Blaise CaX*me 14.05 Glasben: amnihuo 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesmi m plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Zabavni zvoki 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arija 6kozi stoletja 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe, 18.45 Novo v znanosti 19.C5 Glasbene razglednice 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 20.45 Kulturni globus 21.40 Igrajo majhni zabavni ansambli 22.15 Zvočne slike raznih dežel 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 15.20 Deset minut z zabavnim orkestrom vzhodnonemškega radia 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Hector Berlioz: Fantastična simfonija 18.10 Mali plesni koktalj 81.30 Poje Mariborski komorni zbor 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojoči horizonti juga 20.00 Radijska igra 21.45 Aleksander Lajovic: Fant asi a not t urna 22.15 Franz Schubert: Kvintet za klavir, violino, ■ violo, violončelo in kontrabas 22.53 Humoresko Jaroslava Kociana zaigra violinist Josef Suk 23.05 Vsem, ki bi radi se plesali 23.35 Z lepimi melodijami ee poslavljamo od vas SREDA — 1. avgusta 8.05 Simfonična matineja 8.55 Pisan 6vet pravljic in zgodb t »V.\.•—..><• ZA VloVATVO Vt\ * klavir 10.13 Od tod in ondod 11.00 -Črtomir po boju« 11.13 Človek in zdravje 11.25 Zabavni kaleidoskop 12.05 Ve-oli hribovci so pri/J i 12 15 Kmeti.Hki nasveti — JoLe Kregar: Vztcnjava rastline 12."5 Mc'.-vJije ob 12.25 13..30 Iz brleta -Ohridska legenda« 14.C5 Glasbeni omnibus 14 "0 Prireditve dneva 14.G5 N?kaj arij in drugih odlomkov iz Handlove opere -Aels in Galatea-15.20 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov 15.40 Lučvvig van Beethoven; Soneta za rog in klavir 15.55 EflMK Albeniz: Malaguena 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Kaj nam je pripravil zabavni orkester RTV Ljubljana 18.10 Favn in njegova flavta 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naš variete 21.00 Fank MaTtin: Koncert za violino in orkester 21.30 Pred mikrofonom so naši pevci in majhni zabavni ansambli 22.15 Morda smo izbrali tudi vašo priljubljeno melodijo 22.50 Literarni nokturno 23.05 Rockn roll, cha-cha-cha in tvvist 23.30 Skladatelja Josip Slavenski in Lucijan Marija Skerjanc Četrtek - 2. avgust« 9.25 Matineja za zabavo 9.45 Violinistka Jelka Staničeva izvaja štiri 8.05 Jutrnjica s čehoslovaško glasbo — ljudsko in umetno 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Iz treh slovanskih oper 10.15 Od tod in ondod 11.00 Tri orkestralne podobe 11.30 Pol ure priljubljenih popevk 12.05 Vaški kvintet s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Albin Stritar — Ing. Rado Linzner: Na gnojila za ozimine mislimo že zdaj 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pri Chopinu 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravjajo 15.20 Malo instrumentov — veliko glasbe 15.30 Prizori iz Cajkovskega opere »Evgenij Onjegin« 16.00 Vsak dan za vas 17105 Koncert po željah poslušavcev 18.10 50 minut turizma in melodij 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov ZtttoavrU \T\lcrm««xo s orkestrom Raphaele 21 00 Literarni večer 21.40 Dvajset minut pri skladatelju Sergeju Prokofjevu 22.15 Naš skupni 6tudio 23.05 Sedaj pa .. plesna glasba na tekočem traku PETEK - 3. avgusta _ 8.05 8.30 8.55 9.25 9.43 10.15 11.00 11.25 12.05 12.15 1225 13.30 Prva slika Gershvvinove opere -Porgy in Bess« Zabavni kaleidoskop Pionirski tednik Milutin Radenkovič\ Concertino za klavir in orkester Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja Od tod in ondod Dopoldne pri Wolfgangu Amadeju Mozartu Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox Pozdrav iz Vranja Kmetijski nasveti — Ing. Bojan Nendel: Zreja plemenskih telic Melodije ob 12.25 Z junaki Donizettijevih oper 14.05 Glasbeni omnibue 14.30 Prireditve dneva 14.35 V domačem tonu 15.20 Samo za orkester 15.30 Srečanje z Mendelssohn om 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Solist tega tedna 17.40 Mali klub ljubiteljev popevk 18.10 Ermanno Wolf- Ferrari in TOREK - 31. julija 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Antonio Vivaldi 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Zbori Orlanda di Lassa in njegovih sodobnikov 21.00 Zabavni orkester Norie Parramor 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Vabimo vas na ples 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz sodobne glasbene literature Drugi program SOBOTA - 28. julija 20.00 Iz oper Giuseppeja Verdija 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Ples na valu 202 m NEDELJA - 29. julija 14.00 8 popevk u m j po K v rop 14.28 Pianiet G6rgy Czittra z novimi posnetki 15.15 Nedeljskim kopavcem za prijetno popoldne 20.00 Uršo Krek: Koncert za violino in orkester 20.40 Ciklus Mednarodne radijske in TV univerze 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 VVagneTjeve melodije PONEDELJEK - 30. julija 20.00 Za razvedrilo in dobro voljo 11.10 Od pianina do big banda 20.00 Zabavni pele mele 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Veliki posnetki stoletja 21 00 Nekaj prizorov iz Smareglijeve opere -Istrska svatba« 21.30 V plamenih atomske smrti 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - L avgusta 20.00 Carl Orff: Mesec, opera v petih slikah 21.20 Igrajo majhni In veliki zabavni orkestri Četrtek - i. avgusta 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 20.00 Bard izpod Beskidov 20.50 Popevke in plesne melodije PETEK — JL mr gusta 20.00 Zabavni pele mele 20.30 Izleti v deželo samospevov 21.20 Deset minut z orkestrom Dalibor Brazda 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 28. julija RTV Ljubljana 19.30 Veter - serijski film JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja 20.20 S kamero po svetu in domov ni RTV Zagreb 20.50 Propagandna oJdaja Italija 21.05 Glasbena revija RTV Ljubljana 22.15 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd 22.15 Tretji človek — 6erijski film NEDELJA - 29. julija Športno popoldne RTV Beograd 20.00 Sedem dni RTV Zagreb 20.45 C as ta Diva - italijanski igrani film Evrovizija 22.15 Mednarodno tekmovanje v simfoničnem jazzu PONEDELJEK - 30. julija JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.35 Dom staršev — sovjetski igrani film torek - 31. julija NI SPOREDA! SREDA - L avgusta JRT 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb ?0.20 Propagandna oddaja 20.30 Prepovedan sad - francoski igrani film CETETEK - 2. avgusta JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Interpol - serijeki film RTV Beograd 20.20 Poštna kočija — serijski film RTV Ljubljana 20.50 TV obzornik 21.20 Nedeljska romanca — madžarski igrani film PETEK - 3. avgust» JRT 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Dokumentarni film 20.40 Vse zaradi nje — , ameriški igrani film Jesenice »RADIO« 28. do 30. julija ameriški barvni CS film OBSEDENA 2ENA 31. julija do L avgusta, italijansko španski film SCANO BOA 2. do 3. avgusta, ruski barvni film DEKLIŠKA POMLAD Jesenice -PLAVŽ« 28. do 29. julija, Jugoslovan- ' ski film DR ... 30. do 31. julija, ameriški barvni CS film OBSEDENA 2ENA 1. avgusta, nemški film DANES SE ZENI MOJ MOŽ 2. do 3. avgusta, italijansko Španski film SCANO BOA Žirovnica i 28. julija, francoski barvni i CS film MEC MAŠČEVANJA 29. julija, jugoslovanski film j POKLICAN JE TUDI V 3 1. avgusta, ameriški barvaj 1 CS film OBSEDENA ZENA Dovje 28. julija, jugoslovanski film POKLICAN JE TUDI V 3 29. julija, francoski barvni CS film MEC MAŠČEVANJA 1. avgusta, ameriški barvni CS film OBSEDENA 2ENA Koroška Bela 28. julija, italijansko španski film SCANO BOA 29. julija nemški film PRIMER INŠPEKTORJA SCHIR-DINGA 30. julija, jugoslovanski film DR ... 31. julija, francoski barvni CS film MEC MAŠČEVANJA Kropa 28. julija, zahodno nemški film MOJA LEPA MAMA ob 20. uri 29. julija, ameriški borvni CS film KAVBOJ ob 16. in 20. uri 2. avgusta, češki film NEVARNA IZNAJDBA ob 20. uri Duptiea 28. julija, ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVAVEC ob 20. uri 29. julija, ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVAVEC ob 15., 17. in 19. uri Radovljica 29. julija, italijanski film CIOCARA - C OČARA ob 16. in 20. uri 29. julija, francoski film GREH MLADOSTI ob 18. uri 31. julija, italijanski film MLADOLETNICE ob 20. uri 1. avgusta, italijanski film MLADOLETNICE ob 18. in 20. uri 2. avgusta, francoski film FRANCOZINJA IK LJUBEZEN ob 20. uri 3. avgusta, francoski film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN ob 18. uri 3. avgusta, jugoslovanski film MEDALJON S TREMI SRCI ob 20.30 uri K*ofJ» Lok* SOHA- 28. julije, amerLtkl film RI-JO BRAVO ob IfJO in 20.30 29. julija, ameriški film RI-JO BRAVO ob 18.30 in 20.30 31. julija, ruski film nePOSLANO PISMO ob 20.30 1. avgusta, ruski film NEPOSLANO PISMO ob 18.30 in 20.30 uri j 2. avgusta, ruski film RDEČE JADRO ob 20.30 uri 3. avgusta, ruski film RDEČE JADRO ob 18.30 in 20.30 26. julija - četrtek Center Nemški barvni film MOJA LEPA MAMA ob 18. in 20. ' Storžič H vubodm Ameriški barvni CS film N "ZNANEC JE PRIŠEL ob 18. uri, ameriški barvni film PRIJATELJ JOEY ob 18. in 20. uri Cerklje - Krvavec Ameriški barvni film VELIKA ZEMLJA ob 17. in 20. Naklo Angleški film POPLAVE STRAHU ob 19 uri 30. julija - ponedeljek Center Nemki film VRTNICE ZA DRŽAVNEGA T02ILCA ob 18. in 20. uri uri (samo danes) Storžič Nemški barvni film FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 10., 18. m 20.30 uri letni kino Partizan Ameriški barvni CS film NEZNANEC JE PRIŠEL ob ' 31. julija - torek 20.30 uri Sovjetski barvni film HAJDUČKA KRI ob 10., 13. in 20 15 uri Letni kino Partizan Italnan-ki film TV-X 'MINA V RITMU) ob 20.30 uri 27. julija - petek Center Center N?mški fi'm VRTNICE ZA DR?AVN*-G\ T02ILCA ob 18. in 20. uri NA DELU ob 18. in 20. uri SloriiA Francoski film INSPEKTOR " (samo danes) Storži* Nemški barv. film FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 10., 18. in 20.30 Letni kino Partizan Ameriški barvni CS film NEZNANEC JE PRIŠEL ob : 20.30 uri 28. julija - sobota Center Ameriški barvni CS film VITEZI OKROGLE MIZE ob 18. in 20. uri, premiera ital. filma TV-X (MINA V RITMU) ob 22 uri Storžič Ameriški barvni CS film JezerakJm. Nastopili bede naat najbolj« ajpmid trnu« carji Ker Je prireditev •redi vročega poletja, bo nedvomno zelo zanimiva. Start bo ob 11. uri. VESLANJE: Danes in jutri bo na Bledu na sporedu državno prvenstvo v veslanju za starejšo mladince, člane in članice. Danes se bodo najprej pomerili med seboj starejši mladinci, jutri pa člani in članice. ODBOJKA: Drevi ob 18 uri bo na Jesenicah na igrišču pod Me-žakljo mednarodna odboj« k?r ka tekma v okviru praz-n ka jeeniške občine med delrv.«=ko odbojkarsko ekipo iz Rima in ekipo Jesenic. Sovjetski barvni film HAJDUČKA KRI ob 10, 18. in DUŠKA KRI ob 10., 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan Italijanski film TV-X (MINA V RITMU) ob 20 30 uri 1. avgusta - sreda f enter Nemški film VRTNICE ZA DRŽAVNEGA T02ILCA ob 18. in 20. uri Storžič Nemški film VRTNICE ZA DRŽAVNEGA T02ILCA ob 10. uri, sovjetski barvni film HAJDUSKA KRI ob 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan KRANJ: Hotel Evropa - Prostih je še 9 postelj. V privatnih turističnih sobah je na razpolago še 8 ležišč. Dobite jih lahko pri Turističnem društvu v Kranju. Dom na Joštu — Prostih je še 28 ležišč. Dom na Krvavcu — Na razpolago Je še 42 ležišč. Žičnica obratuje. Dom na Jezerskem — Prostih je še 20 postelj. Vsako j soboto in nedeljo ples. NEZNANEC JE PRIŠEL ob ' Ameriški film POSTNA KO-10. uri, nemški barvni film |ClJA <* 2030 uri FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 18. in 20.15. premiera nem. filma VRTNICE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA ob 22.15 uri Letni kino Partizan Svoboda Italijanski film TV-X (MINA V RITMU) ob 20. uri 2. avgusta — četrtek Center Italijanski film TV-X (MINA V RITMU) ob 18. in 20. uri Storži« Ameriški barvni film MOBY DICK ob 10., 18. in 2015 uri I etni kino Partizan Ameriški film POSTNA KO- Premiera sovjetskega barv. filma HAJDUSKA KRI ob 20.30 uri Svoboda Ameriški film ZVERINA ob 20. uri . Cerklje - Krvavec - ClJA ob 20.30 uri Ameriški barvni CS film VELIKA ZEMLJA ob 20.30 uri Naklo Angleški film POPLAVE STRAHU ob 20. uri 29. julija - nedelja Center Ameriški film ZVERINA ob 10. in 20. uri, nemški film JAZZ, LIUBEZEN IN PESEM ob 16. in 18. uri (sam% danes) Sloržič Ameriški barvni CS film NEZNANEC JE PRIŠEL ob 10. in 14. uri, nemški barvni film FREDDIE PO TUJIMI ZVEZDAMI ob 16., 18.15 in 20.30 uri Letni kino Partizan Ameriški barvni CS Tilm NEZNANEC JE PRIŠEL ob 20.30 uri 5. avgusta — petek Center Italijanski film TV-X (MINA V RITMU) ob 18. in 20. uri Storžič Ameriški barvni film MOBY DICK ob 10., 18. in 20 15 uri Letni kino Partizan Ameriški film POSTNA KOČIJA ob 20.30 uri Športne prireditve SMUČANJE: V okviru praznovanja občinskega praznika Kranja bo jutri na sporedu tekmovanje v slalomu za Češko kočo nad V privatnih sobah na Jezerskem je prostih še 20 postelj. Češka koča - Prostih je še 30 ležišč. Gostišče Hrib v Preddvoru — Prostih je še 10 postelj. Dnevno sveže postrvi. Na razpolago so tudi čolni za vožnjo po jezeru Cmava. Dovolilnice za ribolov izdaja Turistično društvo Kranj in poslovalnica -Izletnika« v Kranju. Na Krvavcu so cene penziona na skupnem ležišču za člane PD 1050, nečlani pa morajo odšteti 1300 dinarjev. V sobah pa za člane PD 1050, za nečlane 1500 dinarjev. Ce šteje skupina več kot pet turistov, je tako, kot bi bili vsi člani. TR2IC: , V zasebnih sobah je prostih še 15 ležišč, v PODLJU-BELJU pri Marti Ankele pa "6 ležišč. V planinskem domu POD STOR2ICEM lahko prespi 42, na KOFCAH pa 22 ljudi. Dovolilnice za ribolov je moč dobiti pri TD v Tržiču, za lov pa pri upravi državnih lovišč v Kamniški Bistrici. V gostilnah v PodljubeljvL, Pristavi, Bistrici in Lomu strežejo tudi na vrtu. ►OM • DRUŽINA \HM>\IK>U • DUIZI.M • MdlUlKiM • 1'Kl / • MODVDOM o PKl /IVI .MOIM Se t fttt in ii\m\ Marsikatera ml? da mamica ne vc prav dobro, kakšno tkanino naj bi kupila za plenice. Zato jc prav, da spregovorimo nekoliko več o primernih tkaninah in njihovih lastnostih. Za plenice je najprimernejša tista tkanina, ki jo imenujemo votla tkanina ali pa tudi tetra. V bistvu sta to d\ e tkanini, ki sta tkani naenkrat na posebnem stroju. Poznamo v glavnem dve vnsti volu- tkanine, in sicer originalne pienice in konfekcijsko votlo tkanino. Originalne plenice morajo biti iz najboljšega bombaža, iz katerega dobimo fino tan- ko prejo. Ce je tkanina stkana iz debele preje, postane cunjasta in se hitro trga. Plenice iz tanke preje pa lahko služijo trem dojenčkom. Originalne plenice ni potrebno robiti, ker gosto stkan rob naredijo že pri tkanju. Votlost plenic ima več dobrih lastnosti: hitro se sušijo, umazanija se hitro lahko odstrani, pri sušenju tkanini V počitnicah bi bila rada lepa nekoliko odstopita in se zato dobro prezračita. Seveda pašo originalne plenice nekoliko dražje od navadnih. Ponekod izdelujejo ori,-u-, nalne plenice tudi v različnih pastelnih barvah, da so v skladu z ostalo dojenčkovo opremo. Druga vrsta tkanine je p; konfekcijska votla tkanina p?? ali tetra. Ta tkanina ima po" dolžini okoli 2 centimetra široke pasove, ker je name-njena za izdelavo ostale do- t£ RAnL HODIT£ NA IZLETE v « BE MORATE IME-jenckovc oprem«, .srajcK. M- TJ TUDJ SODOBNE $POHTE ČEVLJE, TORBICO IN p,c. -»»nekov J*?*"* ,za RUTKO, CE POPIHA VETER popek, hlaek in drugih dolov ' obleke, ki pridejo v dotik s kožo. Ta tkanina je za p'e-nice manj primerna, ker se med pretkanimi pasovi težko odstrani umazanija in se tudi počasneje sušijo. Tetra tkanini je zelo primerna tudi za izdelavo spalnih srajc. Z* brisanje dojenčka po Počitnice so tu, morda mrzlo vodo in se le nalahno kopanju je priporočljiva ko- beste prav kmalu odpotova- obrišite. Olje je prodrlo glo-palna rjuhica iz trojne votle le na morje. Morda ste se boko v kožo, da vas sonce ne tkanine. Ta tkanina je na- že lepo zarjavele vrnile, bo preveč opeklo in greste vadno 90 centimetrov široka, Prav gotovo vsaka med po- lahko na kopanje. Tudi 6ij>o tkana v pet centimetrskem čitnicami posveti več časa si ne boste toliko nalepili, karu in se prodaja na metre, svoji negi in tudi želi biti kot če bi se sele na kopališču Zanjo uporabljajo debelejše lepša. Koža je lepo zarjave- namazali. Zvečer pred spa-niti ker je M peremo toliko la in utrujen obraz je izgi- njem 6i vse telo dobro na-kot plenice Ustreza tudi za ml. Nikaj nasvetov, kako se mazite 6 hranljivo, vltamin-brisačo, saj ima še to dobro toste med počitnicami nego- sko kremo, lastnost, da je po vsak« m vale. Dobro sredstvo proti sonč- pranju bolj m?hka. kar je Zjutraj, preden greste na nim opeklinam je jogurt, prav nasprotno pri frote bri- kopališče, se okopljito v top- Opečena mesta si namažite z sačah Za brisače jo mogo.-e n %0di, nato s« z mrzlo vo- mrzlim jogurtom in ga pu-uporabiti tudi erigin; Ine ple- do splakmte in se moino etite na koži 20 minut. Lahko nivo z večjo dol/ no (100 do zbrišite z grobo brisačo. Ne uporabljate namesto jogurta 120 centimetrov). uporabljajte niti kolonjsko tudi skuto. 2e pred vojno so poskusili vodo niti parfuma. Lahko bi Najlepši lak za nohte v z izdelovanjem lanenih ple- 6icer dobile ^ gpdf poletju je svetel perl-lak. nic. Lan ima sicer veliko rjave madeLe. Natritc si ko- Skodrani lasje ne prenašajo dobrih lastnosti: vpija vee žo 2 dobrim sončnim oljem, dobro vode, ker se le bolj vode kot bomba/, lepše ga je oljo naj Roia vpjjp ^ ^ zvi,eJo_ Zato ^ np kop|jitl. mogoče oprati, vlakna so Moiu. VCf:obno maeinti ko_ brez: plavalne kapice, trdna in trpežna, zaradi čosar molcev. rok in prstov na no- Ce imate beljene ali barje posebno primeren za pen- gah Nato m ^ i( lo v porodnišnicah. Lan pa jo precej hladen in je zato dobro plenice pred uporabo nekoliko otoplit'. Tudi pienice, v katerih so bilo prepletene lanene in bombažne niti. so se dobro obnesle Flanela za plenice ni primerna, ker e nje odpadajo bombažna vlakna. Flanela tudi ne prenaša dobro pranja, zato komaj vzdrži enega d«i-jeneka Razen tega dr..-i nežno dojenčkovo kožo. Ce pri previjanju uporabimo gumi vložek, lahko lipo- blti "varovan rred prema!-rahljamo tudi plenice v veli- no dn"no svrtlebo ali luo kosU 40 krat 40 centimetrov. -°- 2*ka' Pri «>' »iu (Sumi vložek naj bo le ozek "Ognilo škodovati. Vse to- Dn iina se bo povečala Ce bi imel novi član družine svojo sobo. bi bilo idealno. Mati bi lam lahko likala, šivala in pulta na ma-lesa. Ce rs ni mcgcLv. se b pač uredil v dnevni sobi a* spalnici kotiček za otrekt K.ikvrn naj bo? Otrck mor vane u^e. jih varujte pred soncem s slamnikom. Ce skrbi, da bi se med počitnieami ^redile, spijte zjutraj na prazen želodec kozarec tople vode s sokom ene limone. Mali nasvrii JBC — Starim gobam pripomoiemo k novem življenju, če jih krepko pre-. d mečkamo v: vodi. ki smo ji pas in naj ne prihaja v do- *]oJne .»"ari g • "ka kot dc:,.)U ^ ^ 1;mone Nato tik s kožico dojenčka. Nika- ludl njegovo oblaedo - ma-kor pa niso priporočljive raJ° biti v "Jogovi neposred-hlačke iz gumija ali polivini- ni bližini. s tem je materi la, ker preprečujejo dihanje Pohranjen marsikateri ko-k ve. Prav tako ni primervn r;lk- Posteljica, omara in slinček iz plastičnih mi». krr slol< kier lahko sedi mati, ne vpija tekočine. Veliko morajo biti v tem -otroškem jih preplaknemo v vodi in na soncu p.«u.;md. £ MADEŽE medu izperemo s toplo vodo, ki ji dodamo malo sode. a zimnice, polnjeno s boljši je slinček iz votle tka- kotičku«. Opravo izberite pravo žimo zmeraj le krmne, ker dobro vpija in zato tako, da jo boste lahko še Uuimo «" .Jlh očistimo s se- oeleka. ki si jo lahko iz v stare prirfdite. belo-Crno karo je vedno moderen, zgor-rf* det u enobarven in obrobljen s karo vzorc£W « tekočine ne drsijo po slinJku uporabljali, ko bo otrok večna druge dele obleke. J'-Prihodnjič se bomo na Police, kjer bo imel svoje savcem; z iztepanjem namreč žimo uničimo. m\ CVETJE v vazi ostane kratko pogovorili še o pra- igrače, tudi določite. Ze eno dlje sveže, če dodamo vodi^ nju in sušenju dojenčkove in polletni otrok se mora uči- nekaj solL ftiporočljivo jeT opreme. ti pospravljati igrače in z tudi vsak dan OTMAR ZUPANČIČ njimi lepo ravnati. Jtko^ prirejali, neko * 375991 Usrtvarjavci in kritiki Noben film in noben filmski ustvarjavec ne uide kritiki — dobri aH slabi. Ce pa kdo ni deležen pozornosti kritika, je to zanj še posebno ostra kritika. Ker filmski kritiki vsaj v določeni meri pomagajo ustvarjati mnenje občinstva o nekem delu. ker torej vplivajo na njegov odziv nanj, je razumljivo, da filmski ustvarjavcJ ne morejo biti ravnodušni do kritike. Kakšno jc njihovo mnenje, pa je skušala nedavno tega ugotoviti angleška revija »Fiims and Fllming«, ki je zastavila štiri vprašanja o tem vrsti znanih filmskih osebnosti. Odgovori nekaterih od njih na prvi dve vpr £aaJ* utegnejo biti zanimivi tud« za nas: Vprašanji sta: — Kaj naj bi bil po vašem mnenju namen filmskega kritika? — Ali branje kritik kakorkoli vpliva na vaše delo? DIRK BOGARDE 49 Oceniti film. Ne samo glede na njegovo vsebino, am-•pak tudi glede na to, kakšni vrsti občinsva je namenjen. Mnogo preveč kritikov obsodi kak film 6amo zato, ker ne dosega njihove osebne inteligenčne ravni, in mnogo preveč jih hvali kak film samo zato, ker je francoski, ruski ali japonski. Nikoli nisem razumel, kako more nekdo ocenjevati kak film, ne da bi popolnoma obvladal jezik. Veliko preveč ANITA EKBERG JE PONOVNO SODELOVALA S FELLI-NIJEM — V NJEGOVI EPIZODI OMNI BUSA »BOCCAC-CIO 70« JOHNNY HOLLYDAY, KRALJ TVvTSTA, BO KMALU STOPIL TUDI PRED FILMSKE KAMERE kritikov piše zato, da bi napravili zadovoljstvo sebi in majhni peščici prijateljev. 49 Ne bi mogel reči, da kritiki vplivajo na moje delo. Morda sta eden ali dva vplivala name v toliko, kolikor sta se zavedala nečesa, kar sem poskušal 6toriti scenariju in režiserju navkljub. Toda bolje je, da na 'človeka vplivajo njegovi režiserji (n. pr. Dearden, Asquitk. Cukor itd.) ali soigravci (n. pr. De Sica, Guiness, Ce oni pravijo, »v redu jc«, že mora biti! JOSE FERRER Na splošno mislim o kritiki, da bi moral vsak kritik svojo oceno oblikovati tako, da bi bravci razumeli in zaupali njegovemu mnenju. 49 Prepričan sem, da so kritiki zelo pomembni, ne toliko zaradi svojih osebnih mnenj, kot zato, ker posredujejo svojim bravcem vsebino in občutje nekega dela. Občinstvo bo vedno imelo zadnjo besedo in dobro bi bilo, če bi producenti, igravci in kritiki imeli to pred o.mi, kadar ocenjujejo moč kritikov nad uspehom ali neuspehom nekega filma. .i JOHN HUSTON 49 Kritik bi moral povedati svojemu občistvu, kakšne vrste film je. Njegova kritika ne bi smela biti eamo ocena in zagotovo ne samo pr.pove-dovanje zgodbe. Skušati bi moral svojemu občinstvu posredovati značaj in duha filma. m) Da, kritiki vplivajo name. Kajpada: prizadeta kritika me je zadržala •••na sledi«, kadar sem imel prav, in mi pomagala priti >-na sled-, če sem se zmotil. i ELIA KAZAN t) Dolžnost kritikov do bravcev je, povedati jim. kaj mislijo o filmu, ali bo bravcem všeč ... Mnogi od njih ne razumejo in ne opravljajo svoje najvažnejše naloge: omogočiti svojim bravcem. da bodo v filmu resnično našli večje zadovoljstvo. To jc: pokazati, kaj je v njem, razsvet-tliti njegovo notranjost, razkriti njegovo bistvo; napraviti, da bo občinstvu gledanje filma pomenilo več ... 49 Nikoli kritike niso vplivale name. Ne verjamem, da bi mogli. ALEC GUINESS 49 Posredovati občinstvu, za katero piše, svoje mnenje na najbolj zanimiv način, ki ga zmore. #)) Takrat, ko kritiki pišejo o njem, je delo že opravljeno in jaz lahko samo pritrdim njihovi graji ali ravnodušnosti, ali sem poln zadovoljstva ob njihovi hvali ali pa samo mislim, da so v vseh pogledih bolj ali manj v zmoti. Niti najmanj ne mislim nanje, kadar delam, zakaj ugotovil sem. da lahko delam samo v svoje zadovoljstvo ali pa — včasih tako — da dosežem neke vrste kompromis z režiserjem. DAVID NI VEN 49 Kritik naj bi s pametno kritiko skušal dvigniti raven filmskega ustvarjanja na svetu. 4f Kritik, ki ga visoko cenim, vsekakor lahko vpliva na moje delo. I PETER SELLERS 49 Spodbujati občinstvo, naj gre gledat filme, ki kažejo resno umetniško prizadevanje, da bi nekaj povedali na zabaven način, čeprav 60 le deloma uspeli. MLADA NADEžDA RUMJANCEVA JE ZA SVOJO VLOGO V FILMU »DEKLETA« DOBILA NAGRADO ZA NAJBOLJŠO ŽENSKO VLOGO NA FESTIVALU V MAR DEL PLATI ficue na litjem Marlon Brando in Ročk Hudson igrata ameriška vojaka v Evropi v filma »Zmagovavci«, ki ga režira Čari Foreman (Topovi z Navarona). Partnerke v njunih doživljajih so Sophia Loren, Jeanne Moreau, Christine Kaufman in Romy Schneider. Hollywoodska sex-bomba št. 1 Javne Mansfield igra v filmu »Alarmni zvonec«, kl ga snemajo v Rimu, glavno vlogo poleg šarmantnega francoskega igravca in šansonjera Mauricea Chevaliera. Mimogrede; priletni, a še vedno neverjetno mladostni Chevalier je pred kratkim izdal delček skrivnosti svoje mladostne svežine, ko je dejal, da »morajo moški njegovih let zgodaj v posteljo« ... Trije popularni Igravci: Francoz Jean-Claude Brialv, Američan Anthonv Perkins in Italijan Renato Salvatori bodo zaigrali tri izgubljence v filmu »Meč in tehtnica«, ki ga bo režirai Henri Calef. Marin Scheil kot psihiater in Paul Hubschmid kot modni fotograf bosta 1. avgusta začela v Berlinu snema I film »Dva na eni blazini«. Vedno bolj znana in vedno bolj iskana Christine Kaufman je skupaj z Donom Murravem (spomnimo se ga predvsem iz »Avtobusne, postaje«) v Berlinu igrala v filmu »Predor 28«. Kot zanimivost: za kamero je stal Christinin brat, njene kostime pa je izdelala Christinina mati. - Jean-Claude Brialv bo partner Marine Vlady v filmu »Napišite mi umor« režiserja Fredericka Knottea. V novem filmu Julicna Duviviera, t katerem igra glavno vlogo Nadja Tiller, kriminalki »Pekoča jed«, je najbolj zanimiv prizor, ko ob krsti čudaškega pokojnika, po njegovi zapovedi v oporoki, žalovavci plešejo dunajski valček . .. 4f> Vsekakor vplivajo name tisti, ki resnično poznajo svoj posel, nikakor pa ne tisti, ki si delajo iz kritike denar in delo utopijo v 6\oji želji, da bi bili zabavni ali polemični. • NORMAN vviSDON 49 Kritik naj bi svojim bravcem nudil razumno in kostruktivno mnenje o filmu. Film ki ga je gledal, brez vnašanja osebnega poroga — ali pa nekakšen pregled, ki teži za tem, da bi njega ali njo spremenil v osebnost. 0 Popolnoma odločno ne. Ne vplivajo name. Čutim, da je finančni uspeh važnejši, seveda skupno s splošnim javnim mnenjem. Reklama -od ust do ust- je zelo pogosto važnejša in močnejša. FEDERICO FELLIM 49 Nikoli ne berem slabih kritik. To bi bilo, kot da bi si svoj dom postavil zrcalo, ki malici podobo. Dobra kritika mi daje moč, posebno če je vešča. Seveda rajši berem pisanje tistih kritikov, ki so imeli čas, da so razmislili o mojem delu \n nieo bili pr.si-ljeni napisati svoje ocene takoj, ko so videli film. LEOPOLDO TORK1-MI SSON 49 Po mnenju kritik igra dve vlogi: v svojih odnosih do publike in v svojih odnosih do umetnika. V prvi vlogi mora biti v iskrenem stiku z duhom, mislimi in željami umetnika. V drugi vlogi pa mora dati umetniku sintezo misli neke idealne publike. 49 Mislim, da je zelo težko reci, kaj na moje delo ne vpliva. Jayne Mansfield in twist J.i\ne Mansfield. ki je s svojimi merami konkurentka plavolasi Manroe (101 — 53, 90) je izgubila v nekem rimskem nočnem lokalu pri twi« slu (po navadah -sladkega vi v ljenja«) zgornji *>! obleke in se predstavila ploskajočioa gledavcem v nedrčku iz črnih špic. Jayne je pozneje dejala: -O, saj to ni bilo nič.« Možak pri oknu je samo skomignil in se dalje smehljal. »Aretirani ste. V6i skupaj,- je dejal. »Z ali brez dečka m Salt Lake Citvja in z Brickovo pomočjo ali brez nje. Dejstvo je.« stegnil je roko in pogladil Bricka po laseh, toda ta je bil hladen in je se vedno brezizrazno strmel perd se, -da je Brick zdaj na strani pravice in reda.«* Brick je še vedno z mračnimi očmi strmel v konice svojih čevljev. -Stvar je v tem,- je nadaljeval visoki mož,- da ni važno, kako smo vas ujeli. Ce se pri taki stvari pripeti le majhen spodrsljaj, je to kakor luknjica v zemeljskem nasipu. Ves nasip se pričenja nenadoma trgati in krivenčiti ter rušiti. Zdaj pa nam ne delajte več težav, radi bi končali to zadevo. Kje jc denar?« Toda zdaj je bilo že prepozno. -Vprašajte ga!«« sem dejal, stopil naprej in pokazal na Bricka. Brick se je ozrl vame in nadaljeval sem: -Vprašajte tale mikrofon, saj mnogo obljublja in pravi, da vam bo vrnil denar. Prav, oprostite ga torej.« Zazrl sem se v Brickove oči. -Naprej, Brick, reši svoj vrat. Povej mu, kje je denar.« In pljunil sem mu v obraz. V sobi jc bilo mrtvaško tiho. Brick se je ozrl vame s sovražnim pogledom, vendar sem še dalje odločno 6trmel vanj. Zatem je umaknil pogled in se spet zazrl v svoje čevlje. Vaaoki mož je čakal, dokler se ni vse končalo in nisem imel očitno več kej povedati, potem pa ee razumevajoče ozrl v Bricka in dejal: -Nikar ne ravnajte tako z njim. Neumni ste, vendar bodite raje pametnejši in ravnajte tako kakor on. Zaveda se, da smo ga ujeli in tako pomaga, kolikor more. Najbolje bo, če storite kakor on.« -Nisem neumen,« sem dejal in tako je bilo tudi res. Smehljaje se sem ee vrnil k svojemu stolu.« Toda če se je on znal pogoditi, se znam tudi jaz. Prav tako, le da boste oprostili samo mene.« Prikimal wm na Tino. »Ona ni ničesar kriva. Prosila me je, naj ne sodelujem pri vsej zadevi, poudarjam, prosila. Vendar dogodkov ni mogla zavreti. Tukaj v R enoj u sploh ni sodelovala pri ropu. Nikjer ni bila. Nisem hotel, da bi bila zraven.« Visoki mol me je nekaj trenutkov gledal in se potem zasmejal. »V redu. Ce je tako, kakor ste povedali, ne spada zraven: če ni sodelovala pri ropu, jo bomo izpustili, to vam obljubljam.« »Al,« je hotela spregovoriti Tina, vendar sem jo prekinil. »Tiho! Lažje bom sam prenašal, kar me čaka. Saj vidiš, Tina. Nočem, da bi morala z nami« Spet sem se obrnil proti moškemu pri oknu. Nisem imel pravega upanja, vendar sem poskušal. -In prav tako želim, da izpu-■tite tudi nas: Cruichanka, Weinerja in mene. Obdržite lahko Bricka, cn je bil tisti, ki nas je zapeljal in prisilil, da smo vse to počeli in natančno vam lahko povem, kako je ravnal...« Smehljajoči se možakar je odkimal z glavo. -Radi bi se izmuznili, kaj, Mercer? V Renoju je bivanje kar prijetno. Saj lahko sami najdemo denar, če se že zapičimo v to stvar. Toda splača se vam, če nam poveste in d.kle bomo izpustili, ako ni bilo vpleteno v rop. Toda to je vse. In sedaj — kje je denar? Nikar ne čakajte, sicer bom izgubil potrpljenje.« »In njemu ne boste prizanesli? Bo tudi on dobil svoje?« eem pogledal proti Bricku. Prav tako, kakor vsi ostali z vami vred.« »V redu,« sem vstal. »Pokazal vam bom, kje je denar. Prav tamle!« Bil sem smrtno utrujen, vendar mi je bilo v zadoščenje, ko eem videl, kako je hladni, razumni možakar zastrmeL Vstal je in odkima val. saj ni vedel, o čem pravzaprav govorim. Brickov obraz je bil bled in osupel in poskušal je vstati. Manjši detektiv mu je položil roko na ramo in ga porinil nazaj na stol. Visoki mož in manjši detektiv sta šla za menoj k oknu na drugi strani sobe. Potegnil sem navzgor zaveso in pokazal. »Tamle je vaš denar.« sem dejal. -Zdajle ga lepo vidite. Imenitno se vidi.- Za trenutek sta strmela skozi okno, potem pa sta se namrščena obrnila k m pni in ugotovil sem, da bo bolje, če ne bom več tako samozavesten in odrezav. -Na vrhu balona visi,« sem jima pojasnil. »Balon, ki jc last Haroldovega kluba. Denar je v platneni vrečici pod žicami na \rhu.« Strmela sta preko mesta v majhno vrečico, ki je visela na jasnem nebu nad Renojem in se bleščala v poznem popoidanskem sneu. Potem se je visoki mož spet smehljaje obrnil k meni. -Zelo dobro,- jc dejal in prikimal. »To mi je všeč. 2ivljenje je vedno zanmivo. Pravi užitek bo razširiti to novico.« Obrnil se je in odšei preko sobe k rr.i izmed miz, vzel telefonsko plu-šalko in dejal: -Zvežite me s Huroidovim Vciubom in jim povejte, kdo kliče.« Detektiv in jaz sva spet ccOla. -Zdravo!« je spregovoril v slušalko visoki mož. »Kaj za vraga je vašim ljudem?« Režal 6e je. »Mislim namreč vse to godrnjanje o ropu. Mar se nikdar ne ozr«*'. po svoj; lastni hiši?« Prenehal je in poslušal. »Mislim, da je bil denar ves čas v hiši« Spet se je zarezal in zabaval onega na drugem koncu žice ter užival v tem. Oeitno ga je zelo zabavalo. Nenadoma sem bil šc manjši in boij prestrašen kakor dotlej. Smehljajoči ee mož pri telefonu seveda ni ničesar zakrivil, kajti nezgoda se je pripeirla nam in tako mu je bilo lahko, ra se je šalil z vso st^hr^o. Zgubili smo prostost; morda za le!a ali za vselaj. In to je bil le običajen dogodek v dnevnem delu tega možakarja in ostalih policistov, nekaj, o čemer se lahko pošalijo preko telefona. Se nikdar nisem bil tako Zgubljen in sam. XXVI. Visoki mož je odložil telefon, sedel in se za trenutek zazrl v nas, potem pa pokimal Tini. »V redu, lahko groste. Vrag vas odnesi iz Ren o ja.« Tina je vstala in stopila proti meni, toda visoki mož je skočil izza mize in med naju. »Ne!« fm dejal in pokazal s kazalcem preti eratom. »Ven!« Takoj!« »Toda midva sva poročena!« — Tinin glas je bil jokav in proseč. »Komaj od včeraj!« »Poročena?- se je začudil. »Prav, v tem primeru torej ne zapustite Renoja. Ostanite tukaj, kakšnih šest tednov. Izposlujte si ločitev. Kar takoj zaprosite za lečitev. jaz se bom pa pogovoril z odvetnikom.« Tina je hotela stopiti mimo njega k meni. toda visoki mož ji jc to preprečil. »Ne!« je dejal. »Ni6te razo.meli? Končano je, to je mimo. V zapor bo šel — za nekaj let. Poslednjič v življenju ga vidite, razen takrat, ko bo razprava. Odločite se in rešite stvar! Odidite, ločite se in pozabite nanj. Da, tako mudim, od*dite in to takoj!« Morala je oditi. Visoki mož jo je pospremil do vrat in ji zakril pogled, tako, da se ni mogla obrniti in me pogledati. Popeljal jo je ven in zaprl vrata za njo, medtem ko sern sedel, poln sovraštva. Nazaj gred«* se je ozri name. »Prepričani ste, da je to krutost, mar ne? Košček policijske surovuuti. Prav. Tole ni samo bedasta domiclica.« Stal je sredi sobe in nas opazoval - enega za drugim. »Prekleti bedaki,« je tiho dejal ih nejevoljno odkimal z glavo. »Ne zavedate se, kaj se je zgodilo z vami. mar n«'?« je vzrojil. »Nikar ne mislite, da bo vse zlahka minilo! Css je. da nehate misliti na žene in dekleta, pa vse ostalo, kar vabi človeka znotraj nevadekih meja. Pri bogu!« je vzkipel. »Zapravili ste svoja življenja. Koliko let imate: osemnajst, devetnajst, dvajset? Mnogo več že ne!« Stal je sredi sobe, nas gledal in globoko dihal. Potem je tiho nadaljeval. »Prav, ne morem vas obtožiti in obsoditi, vendar vem, kaj vas bo doletelo. Trideset let boste dobili. Odsedeli pa dvajset. Veste kaj? Takrat, ko vas bodo spustili, bodo ljudje, ki so zdaj vaši sošolci, že imeli otroke — tako stare, kakor ste vi sedaj.« Naglo se je obrnil k meni. »Poročeni, kaj?« je zlobno dejal. »Prav, čestitam vam. Upom, da sta preživela skupaj dva lepa dneva, kajti to je vse, kar s!e imeli od življenja z njo. Morda mislite, da vas bo čakala? Da, ločila se bo, morda res šele čez leto dni. Tako se navadno zgodi. Morda vča- j sih potrpe celo dve leti pa tri ali celo štiri. Le ena je nekoč vzdržala — sedem let. Tale pa ne bo čakala dvajset let, vi prekleti bedak, saj tega ne zmore! Življenje ni dolgo. Odšla je, da bi ji dovolili ločitev z ami. In poročila ee bo s komerkoli drugim. Le eno življenje ime in ne more čakati.« Pričel je hoditi po sobi z zamišljenim in jeznim obrazom. Strmel je v ! pod in se večkrat jezno ozrl na nas. »Imel* bo otroke. Ležala bo v postelji z drugim, ne z vami, imela bo otroke in po dveh letih se ne bo več spominjala vašega obraza in tudi vi ne njenega .Pet, deset let bo minilo pa sploh ne bo več pomislila na vas.« Od časa do časa se je s pogledom pomudil na naših obrazih. -Ne morete si predstavljati, kaj pomeni dvajset let,« je dejal tiho, skoraj šepetaje. »Tega si ne morete misliti in prepričani ste, da boste pričeli živeti znova, ko vas bodo izpustili. Tako mislite in prepričani ste, da bo vse dobro, ki boste prišli iz zapora. Imeli boste nekaj sivih las, toda ostalo bo v redu, kakor v filmih. Mislite, da se boste poročili? Kaj pa si sploh predstavljate? Kaj vendar nameravate storiti, ubogi siromaki, ko vas bodo izpustili? Kako si boste služili kruh? In kdo, za vraga, se bo hotel poročiti z vami?« Stopil je k oknu in sedel. »Mar sploh veste, kaj se bo zgodilo z vami v zaporu? Utrudili se boste m zredili, kakor večina in ta utrujenost je posebne vrste — kaznilniška utrujenost — in te ljudje, ki so na prosiem. sploh ne poznajo. Ljudje v kaznilnici se zredijo, toda ta debelost je nezdrava, odvisna in ogabna. Tam so fantje komaj tridesetih let s trebuhi, debelimi rokami in nogami in maščotnimi gubami na tilnikih. Zaporniki se ne gibljejo in ne telovadijo in vse, kar imajo, je hrana. Tako 6e pričnejo rediti.« Govoril je 6 poudarkom in se nagnil proti nam: -In še nekaj — lasje jim izpadajo, pa zobe izgubijo, ne vem zakaj. Da. Preklete zobe zgubite! Ljudje, ki obiskujejo kaznilnico, me sprašujejo, čemu je v njej toliko starcev.« Zasmejal se je. Kratko in grenko. »Pa niso stari! Osemindvajset, devetindvajset, trideset, enaintrideset pa dva in trideset let imajo in rumeni so kakor jajca, pa brez zob in debeli — moj bog, Človek ee ji dotakne pa potem dvajset minut briše roke od studa. Tako je z mlajšimi. Starejši ube-rejo drvijo pot in postanejo izsušeni okostnjaki.« Sedel je, nam kimal z glavo in se rahlo smehljal. »Le mislite na ženske, fantje,« je dejal sladkobno, »mislite nanje, kajti to vam edino preostane. Kar premišljujte o njih.« Oddahnil se je: »Moj bog nobenega upanja nimate. Vašo zadevo sto dobro pripravili, nikoli ne bi pomislil na kaj takega. Vendar niste imeli možnosti, da bi uspeli. Pustimo slučaj, tudi 6ker bi vas našli: korak za korakom. Zadeva je bila nemogoča. Ničesar niste dobili in zapravili ste svoja življenja. Zdaj 6te mrtvi — ujelo vas je! Cemu, za vraga, me trpinčite. Vsi rkupaj!« Tiho je obsedel in lahno srdito trzal z nogo, prav tako nemirno kakor maček, ki lovi svoj rep. Ni mi bilo potrebno razmišljati o vsem, kar nam je povedal. Premišljeval pa sem, daj bom imel priložnost, da bi se ubil. Kajti vedel sem, da je bilo res vse, kar nam je povedal. Se zjutraj sva 6 Tino stala na Mount Roser in se podila po šest čevljem visokem snegu, sonce naju je grelo v hrbet, nebo krog naju pa je bilo čisto in sinje. Zajtr-kovala sva ob jezeru Tahoe ter opazovala bore in kristalno cisto vodo. Vse to se je zares zgodilo, zdaj — nekaj ur kasneje — pa je kazalo, da nikdar več ne bom videl vsega tega ,ne Tine, razn morda nekaj minut ob obisku, kjer ji ne bom mogel ničesar povedati in bo med nama jeklena roštka. »Prav, fantje; kako se počutite?« Nihče mu ni odgovoril. Dvignil eem pogled. Guy je pogledal brezizrazne kakor slepec. Jerry je stal smrtno bled, zamišljen sam vase in strmel nekam v prazno. Brick je sedel s komolci na kolenih in s povezeno glavo in opazil sem prva znamenja plešavosti na njegovem tefpeou. Stama )e pot do poklica Da, strma je pot do poklica, i'o občutim tudi sam, zakaj tam s • bom moral odločiti. —* Kakšen poklic ti kom izbral? Rad bi bil srečen in zadovoljen. Poklic je v f.ivljenju pomemben in zato ne moremo mlada kar reči: »Kovač bom! Arhitekt bom!* Nikoli nisem jemal "poklica tako resno. Misel, da se bom /.inj pravočas- no odločil, me )9 navdajala z mko brezskrbnosljo. A zdaj jt privršalo kot vihar. Lahko in brezskrbno srce so napolnili temni, preteči oblaki in začele so padati prve težke kaplje. Zapiral sem se nekam vase in premišljeval. Postajal sem nervozen. Starši so se zavzeli zame. Povpraševali so o mnogih poklicih, a ni bilo uspeha. Ne morem se odločiti. Skrb: me iz dneva v dan. Moje veselje: živalstvo, zgodovina, književnost! Torej prosvetni delavec! No . . . morda .. . Vendar dolo študij in nič preveč donosen poklic, kakor sem slišal. Zvesii lovski pes Takole mi je pripovedoval •trie; Vreme je bilo dVžcvno in burja je brila čez Prokietije. Planinski ver.ee med Skadarskim jezerom in Jadranom je skoraj gol. Čeprav je love.' Kaka Kredel kot domač-in dobro poznal nevarnosti ob nagli ohladitvi zraka, se je Odpravil, v planino, da bi uplenil kuno zlatico, ki jo tam Večno deževje V jjln:;ameriški državi I ar. »vaj je nak kraj, k'e/ neprestano dežuje. Ta kraj se nahaja na meji Brazilije in P< raTvaja. Tu leče reka Taratia, ki se deli na 12 manjih in večjih rokavov. I .el.ivavci tega kraja se n? morejo spomniti eaega dne, ki bi bil brez padavin. Dež, kl pada, nastane iz drobni.i kapljic, ki jih princ:;- veter iz bližn"e;ja velikega slapa. Mo'aa veler p;ha vedna v smeri delte r;-ke Parane. Te vsrine kapljic? z-nese veter v višini, kjer se zaradi mraza slvorijo v de-'ne kapljice in padajo na zemljo v obliki večnega dežja. pogoeta. S seboj je vzel le svojega balkanskega gon č i Januar je najboljši čas za lov na kune, ker je pozneje njihovo krzno manj vreJm IVe 1 odhodom z doma je Maka Kred?l povedal, da je namenjen na Babino polje, kjer je prejšnje leto uspešno loviL Nenadoma so jc vreme sprevrglo. Sn?i je pok.il gozd in skalo. To je bilo dobro, ker so sledovi v snerju izdajali bivališča dragocenih kožuharjev. Maks Kredel je močno utrujen pri.el do izvirka na Miličini ravnin:. Tam se- je odpočil, se okrepčal in odžejal, potem pa utrujen od težavne hoje zaspal. Iz spanja se ni ve* prebudil. Krede-ljcva družina je takoj dragi dan obvestila Ljudsko milico, da ee lovec ni vrnil, čeprav je obljubil, da se vrne še isti večer. Patrola je krenila na Babino polje in začela z načrtnim iskanjem pogrešanega lovca. Sele tretji dan so miličniki zaslišali cviljenje in slabotno lajanje psa. Sledili so mu in našli Maksa Kre-dela zmrznjenega ob izvirku Zvesti pes je cele tri dni čuval gospodarja sredi zasnežo-ne planine. ANTON OBLAK Razgovar/ali smo t« o tem. »Doma ne boif /e preveč truda,* je začel oče. »In skrbi,* je segla v besedo mama. »Pa spreten nisi preveč,* je dejal oče. Zadelo me je. Res nisem preveč spreten, a tudi neroder, ne. Hotel sem nekaj ugovar jati, a mi ata ni pustil do bc sede: , »Študiral bos naprej, toda kaj. Če greš v gimnazijo, nisi še nič. Tudi ne veš, če bom mogel vzdržati teh deset let. Nisem več mlad.* Da, to vem. Na srednjo torej! Toda kam? »Janez bo profesor!* je menila teta. »Kar pa teologija?* se )e dv.gnil eden izmed sorodnikov. Nasmehnil >em se. Teologija, hm. Se zaprli bi me raji, tako kot pesnika Gregorčiča. Ne! Torej, to ne? Kaj pa? Izbira i, Janez, zadnji čas je, da se odločiš! V mlado in nekdaj brez-skibno srce vedno gosteje padajo težke k a pl ie skrbi . .. JANEZ TTJSEK Zakaj ribe ne govorijo Ko jc oMia r.ripovedoval svoje doživljaje, ga je vprašal Jurček: -Zikaj iibe ne g-nverijo?« -Kar ti rovari ped vodo T-seže v beedo njegov osemletni brat. VSAK PO SVOJE PREŽIVLJA CAS, V KATEREM JE PROST SLUŽBENIH ALI PA ŠOLSKIH OBVEZNOSTI. — TALE PIONIR SE JE NA PRIMER ODLOČIL. DA BO NA RAZPOLAGO ZA PROMETNO VZGOJO. NAŠLI SMO GA. KO JE KOLESARJEM, KI SO BILI PREVEČ NERODNI ZA NA CESTO, PA TUDI DRUGIM, DELIL BROSURICE O CESTNIH PREDPISIH. OTROCI OKOLI NJEGA PA SO PRAV TEDAJ PREŽIVLJALI SVOJ PROSTI CAS TAKO. DA SO GA OPAZOVALI ■ j lokvanju Neke zvezdnate noči se je mlad vojak sprehajal ob obali jezera. Mladenič je gledal Velikega medveda in ostale zvezde, ki jih je poznal. Nenadoma je zagledal lepo svetlo GUGALNICA NA JESENICAH V NASELJU KI 2E SEDAJ ŽELIJO BlTI V OBLAKIH VODNA POLNA OTROK, zvezdo ki je prej še nikdar ni videl. Želel si je, da bi poT znal njeno ime. Postal je utrujen in zaspal je. Sanjal je, da je lepa zvezda prišla k njemu. Stala je poleg nicga kot lepa mladenka. Bil je tako razburjen, da sploh ni mogel govoriti. Končno mu je dejala: »Želela bi živeti z ljudmi na zemlji. Kje bi si lahko uredila svoj dom?* »Lahko bi stanovala na visoki cedri,* je rTkel mladenič, »njene veje so močne in tam bi bil., vama.* »Ne,* — je dejala deklica. »Edina druščina mi bodo na cedri ptice. Želim biti skupaj z ljudmi, ki jih ljubim.* »Uredi si dom na pobočiu griča,* je predlagal mladenič. »ju ' " laoao gledala ljudi, ki odhajajo na delo.* Vendar je deklica odkimala z glavo. »Bi morda želela živeti v zeleni dolini?* je vprašal mladi vojak. »Tam je mirno in tiho.* Zopet je lepotica ponosno odkimala z glavo. »Kaj pa, če bi stanovala na vrhu mioma stene, nad slapom?* Tudi ta predlog je zavrnila. Dejala je: »Niti eno od predloženih mest mi ni všeč. Vidim, da mi li ne moreš pi* niagati. Sama bom poi Zala kraj za svoje bivališče.* Deklica se je obrnila in odšla proti jezeru. Ko je zabredla v vodo, je morska globina pogoltnila njen sijaj. Mlade* nič je stekel k jezeru v upa-nju, da jo bo Še našel. Zagledal pa je samo lep bel cvet, v katerega se je spremenila zvezda — deklica. Ta cvet je bil lokvanj. (Indijska pravljica) Japonček in morski pes Dečku iz neke japonske vasice je uspelo premagati morskega psa. Takole se jo zgodilo: Nekega dne je odšel z očetom na ribolov. Ko so bili precej odmaknjeni od obale, je nenadoma padel v vodo. Tedaj je proti njemu priplaval morski pes. Deček je junaško zgrabil nož, ki ga j« imel pri roki. Zadal mu je nekaj udarcev, vendar so morski pes ni predal. Na pomoč je pri hitel tudi dečkov oče in tako sta 6kupno premagala morskega razboj mka, ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN ■ ZABAVNA STRI SUVJSTVAIAA KARA Tini PRI NAS Spet kvartajo liiiiiiuiiiiiiiiiUiiiuM^ uiiiiiiiiiiiitiiiiittiiitiniiiiiiF Križanka št. 45 AKTUALNO S 4 1 & 7 ) t • r • 1- u n M " I 14 17 U ! ... In za očka je zelo dobro, da si malo odpočije od pisarniškega dela ZNAJTI SE JE TREBA « ' Vodoravno: 1. barvitost, 8. užitne morske školjke, 9. kemijski simbol za kalcij, 10. ime violinista Ozima, 11. bosanska reka, 12. ansambel narodnih plesov iz Zagreba, 14. kemijski simbol za rubidij, 16. čustvena razgibanost, 18. požigavee iz strasti. Navpično: 1. debela odeja, 2. žuželka z želom, 3. kratica za Ljudsko tehniko, 4. veletok v Južni Ameriki, 5. glavno mesto latvijske republike v SZ, 6. ime pesnika Grudna, 7. veznik, II. premik zemlje zaradi erozije, 12. zal, mikaven, 13. sodobna izvedba spačka, 14. železov oksid, 15. nekdanji hrvatski poglavar. 17. začetnici avtorja Smrti Smail - age Cengića. — Vaša shujševaina kura gospod zdravnik je izvrstna. Z uspehom sem jo preizkusila na svojem možu. Kr!>anka št.46 1 'i i i - 4 T e S' ti 12 L ii (S « j Križanka je magična, zato velja prva številka za vpis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1. neumnica^ 6., 2. pismena obveza, 8., 3. vzklik bolečine, 9., 12. ime filmske igravke Turner, 11., 4. vodni ptič, 13., 5. riževo žganje, 14., 16. avtomobilska oznaka Nisa, 15.. 7. znana oseba, 17., 10. ime pevke Zubovič. Rešitev križanke št. 43 Vodoravno: 1. stavka, 7. komfort, 9. eni. 10. zel, 11. ta. 12. Paka, 13. korak, 14. svila, 16. Lima, 17. OG, 19. ako, 20. oba, 21. paničen, 23. rozeta. Rešitev križanke št. 44 Vodoravno: 1. pajesen, 7. Avari, 8. jaro, 9. at, 10. erozija. 12. SI, 13. Izak, 14. Ajaja, 15. natakar. In bog je ustvaril ženo r Ko je ura odbila polnoč, se je Ela dvignila. Vse po vrsti nas je poljubila in odšla. »Spremi jo!* je dejala moja žena. Pri tem ni mislila, da lahko dobim bronhitis. Poznam Elo. Vrne se po trikrat. Vedno kaj pozabi. Jaz pa moram stati na prepihu. Ravnokar sem mislil, da je le odšla, ko Zasl:tim: »Oprosti* — pra-vij»vljujino — »ključavnica na voznu je zmrznila. Bi hotel malo pihniti vanjo, ti si velik in močan!* Zvenelo je kot nekak poklon. »Zelo rad* — sem dejal. Zares je trapasto klečati v snegu in pihati v zamrzio ključavnico volkstvagena. »Ne gre* — je dejala, »poskusi z vžigalnikom. * MRAZ »Niti X vžigalnikom ne gre,* sem dejal po daljšem času. »Nimaš sveče?* je vprašala nežno. Svečo sem imel na podstrešju. štiri nadstropja gori, štiri doli. Kaj morem, če je Ela naša znanka! »Moraš z roko zavarovati plamen,* je dejala Ela, ki je teoretično vse vedela. Malo sem si pri-smodil kožo; poizkus je trajal 10 minut. »Nehaj!* se je spomnila, »pri-nesi kladivo, bomo razbili okno.* Ponovno >em odšel na podstrešje in prinesel kladivo. »Odmakni se, da te ne bodo zadeli drobci.* Ona se je odmaknila in jaz. . . »Treba bo močno udariti, da se bo razbilo tako odporno okno.* »Sedaj bi se lahko odpeljala.* Nenadoma sem opazil, da me nekako čudno gleda. »Nekaj ti moram reči*... »Povej.* »To ni moj avtomobil. Sedaj sem se spomnila. Moj stoji na drugi strani.* Ne vem, kako čudno sem jo pogledal. Ona pa je nedolžno rekla: »Tovarna je kriva. Zakaj pa dela toliko enakih avtomobilov.* SrMON KARNIGEHT J