ZS7. številka
V UubUanl. v ponedeljek 21 decembra 1901
XL leto.
NEMI
8
I* taja Tsak^cuui Kvr.ov, i*ixns> i«uei|« m t.i«*v.       •» #o posti prcjeman aa a taliti asjiaaa aeten m im        i5 ik, m h*>* ^cm >3 K, m Četrt lete O K 50 to, m en mesec 2 K 30 h. Za i*}uk>l|ano • poslanjem na dom za vse let«
84: K, n poi leta 12 K, za četrt teta 6 K, sa ar* w««t 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse teto 22 K, za pol teta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h,*za en mesec 1 K 90 h.    2a roje detele toliko ved, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe trez ^istodobne vpc&!?iatve naročnine se ne caira* - Za aut&stlla se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 12 h, če se osmanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole f ranko vati« Rokopisi se ne vračalo    3redml*tv* t* **»a9ml6rve je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v Unadstr« ■pravnišrvo pa vjpritličju — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
■»•»SJBS&alS stsvtilLS h ii« II
Jpravnl&tva telefon ftt 85.
-■mu
Slovensba narodna bilanca.
Govor župana Hribarja pri proračunski razpravi v poslanski zbornici dne 18. decembra t. 1.
Visoka zbornica! Ce sem se danes oglasil za besedo, nisem tega storil, da bi vzel v pretres številke, ki nam jih podaja državni proračun. Za to bo dovelj prilike pri drugem branju državnega proračuna in že zdaj izjavljam, da se tiste prilike ne bom ognil. Sicer moram pa koj v začetku svojega govora poudarjati, da stojim popolnoma na stališču gospodov tovarišev, ki je je neposredno pred menoj zastopal gospod poslanec Klofač, (Dobro! Dobro!) zakaj tudi jaz mislim, da ne gre združiti obeh zadev, namreč indemnitete in prvega branja proračunskega provizorija.
Pri ti priliki, čestiti gospodje, hočem napraviti bilanco našega narodnega življenja. Ta bilanca kaže na strani tirjatev znatno točko na korist našega naroda in dolg vlade, tako da se moramo resno vprašati, če naj še dalje zaupamo tej doižniei, ki tako dolgo že ne kaže nič resne volje, izpolniti svoje obveznosti.
Ako se vzlic temu izrečem za dovoljenje indemnitete, storim to zaradi tega, da se nam ne bo očitalo, da hočemo onemogočiti vodstvo pravilnega in zakonitega državnega gospodarstva. Prosim pa, da se to ne .smatra kot zaupnica sedanji vladi, zakaj zaupanje si mora vlada šele zaslužiti. Mi spoštujemo, čestiti gospodje, načelnika sedanje vlade, in cenim ) redke njegove lastnosti, toda zlasti Slovenci, ki imamo vedno na celi črti jako trd boj za svoj narodni obstanek, moramo počakati, kak.) do ta vlada poskusila ugoditi našim pravičnim tirjatvam. Počakali bomo torej in dali vladi časa pokazati, če ima resno voljo, lotiti se naših narodnih zahtev.
Naj se pa nihče ne vdaja zmoti, da se utegnemo zadovoljiti z nekaterimi materialnimi pridobitki — to je l>opolnoma izključeno — nego mi bomo in moramo zahtevati, da se loti vlada ugoditve naših zahtev na kulturnem polju, Njega ekscelenca, gospod ministrski presednik, je v svojem prvem programatičnem govoi u, ki ga je imel v tej visoki zbornica, izrazil upanje, da se bo iz splošne in takozvane enake volilne pravice — enaka pa ta volilna pravica ni — izišli parlament oprijel rešitve socialnega vprašanja in narodne zadeve postavil v ozadje. No, zdi se mi, da se je gospod ministrski predsednik v kratkem času od svojega prvega do svojega drugega programa t ičnega govora mogel prepričati, da je bil to prazen sen in v svojem drugem programatičnem govoru nam je Čudi že nazuanil, da poskusi njegova vlada tudi rešitev narodnostnega problema. Saj pa je tudi resnično, da se narodnostne zahteve ne dajo tako odložiti, kakor stara suknja. Narodnostne zahteve izvirajo iz nujne potrebe in se dajo spraviti iz sveta samo s tem, da se jih izpolni.
Z opravičenimi narodnostnimi zahtevami se tutii v nekem smislu reši socialni problem. Zakaj šele če bode tem zahtevam ugodeno; bo v tej zbornici odprta pot socialnemu za-konodajstvn. Ta narodnostna prizadevanja obsegajo že sama mnogo socialnih prizadevanj. Zakaj prava socialna politika je čisto izključena, dokler so n. pr. v Avstriji, kjer smo po državnih osnovnih zakonih načeloma, torej na papirju ravnopravni, celi narodi od visokih in najvišjih državnih služb popolnoma izključeni in se jim priznavajo samo slabše plačane službe. (Prav res!)
Ce so razmere take, potem moram predvsem opozarjati, da smo prav Slovenci tisti, za katere to v največji meri velja. V vseh višjih javnih službah, kakor tudi pri *entralah na Dunaju, nismo nič zastopani (Cujte! Cujte!) ali samo  prav malo
in celo kar se tiče politične uprave, moram opozarjati, da je na Kranjskem, kjer je 95 Odstotkov Slovencev, med 64 političnimi konceprnimi nrad-niki le 20 Slovencev. (Cujte! Cujte!) Posl. Mandič: Na Primorskem je še hujše).
No, gospoda moja, spričo takih razmer na Kranjskem, si lahko mislite, kako je šele v drugih krouovinah, koder x>rebivajo Slovenci. O razmerah pri politični upravi na Spodnjem Štajerskem se je tu že govorilo, in sicer je to storil g. dr. Benkovie.
Nič drugače in nič boljše kakor na Spodnjem Štajerskem ni — kakor je pravilno povdarjal tovariš profesor Mandič — na Primorskem. Da niti ne govorim o Koroškem, kj?r ni noben Slovenec kot nastavljen koncept ni uradnik videl političnega urada od znotraj.
V posamičnosti se danes ne bom spuščal, za to bo prilika pri drugem branju državnega proračuna. Za karakteristiko naj omenim, da je na Kranjskem povsod navada — o slovenskem uradovanju niti ne govorim — delati celo zapisnike s slovenskimi strankami v nemškem jeziku. (Cujte! Cujte!) Ali torej ni z oziroin na to, kar sem povedal o nameščanju uradnikov pri naših političnih uradih zahteva socialnega značaja, če tirj:i»no, da se tudi našim rojakom odpre pot v politično upravo. (Pritrjevanje).
Prehajajoč k sodiščem, moram predvsem omeniti, da smo Slovenci razdeljeni na dve višjesodni okrožji, in sicer pripada manjši del višjesod-nemu okrožju tržaškemu, znatno večji del pa — in sicer kranjski, štajerski in koroški Slovenci, ki štejejo več kot milijon duš — pa višjesodnemu okrožju graškemu.
Kar vam bom zdaj povedal, gospoda moja, to se glasi kakor pravljica iz bajne dežele. Saj pa izvira tudi iz take dežele. Popis teh razmer se nanaša na deželo, kjer se je vselej /podilo, kar je bilo najbolj nenaravno, kjer so se najneverjetnejše upravne   zmote   proglašale   za umetnost
spretne diplomacije — namreč iz Avstrije.
Kako se torej dela z nami v imenovanih višjesodnih okrožjih? Do-čim je prav majhen del slovenskega naroda v Trstu v jezikovnem ožim deležen pravice in pravičnosti in se s slovenskimi sodnimi uradniki postopa popolnoma korektno in pravično, se to ne godi v višjesodneni okrožju graškem. kamor spada, kakor rečeno nad en milijon Slovencev. Tam ne uživamo nobene jezikovne ravnopravnosti in s slovenskimi sodnimi uradniki se tamkaj postopa, kakor bi se jih smatralo za uradnike nižje vrste. Tudi v tem ozira si pridržujem pojasniti naše pritožbe pri proračunski razpravi.
Toda ker smo v 20. stoletju, moram z grenkoto v srcu konstatirati, da koroški Slovenec ne sme v svojem materinem jeziku pri sodišču iskati pravice in je vsled tega tudi najti ne more. (Posl. Ncomann: Kje je čuvar § 19. f) § 19. stoji v Avstriji samo na papirju. (Posl. Neumnim: Kje je čuvar?) Vlada bi morala biti ta čuvar. Toda vlada ne stori svoje dolžnosti; zakaj, o tem ne bom zdaj govoril. Vlada čuva § 19. in njega izvršitev samo glede neslovanskih narodnosti. Čim pa se gre za slovanske narodnosti, izgine vladna vnema takoj.
Omejiti se hočem na konstatiranje, da slovenske sodne uradnike sistematično pehajo iz Spodaj«* Štajerske. Omejiti se hočem dalje na konstatiranje, da se celo na Kranjskem, torej v popolnoma slovenski deželi, takozvana Pražakova jezikovna naredba nič več ne izvršuje, da se celo tu poskuša, iztisniti pri sodiščih slovensko nradovanje in je nadomestiti z nemškim.
Ta moja konstatiranju naj bodo za vlado barona Becka migljaj in kadar se prihodnjič snidemo, da bi se pri drugem branju posvetovali o proračunu, bomo vprašali, knj je storila
vlada, da odpravi te nenaravne razmere.
Potem bodemo videli, ali je zagotovilo njega pre vzvišenost i gospoda ministrskega predsednika, da bo njegova vlada izvrševala pravičnost, bilo izročeno v pravi resnobi ali ne.
Sedaj se pa moram še tudi s par besechuni dotakniti naših kulturnih razmer, in sicer zategadelj, ker je slovenski narod najbolj zanemarjen v Avstriji ter se postopa ž njim popolnoma po mačehovsko.
Čudili se bodete, ako vam povem, da stotisoč broječi koroški Slovenci — v resnici jih je pa mnogo več — nimajo niti ene svoje ljiids"ke šole. (Cujte!)
Čudili se bodete, ako vam povem, da tisoči slovenskih otrok v Trstu niso imeli do novejšega časa nobene ljudske šole, in da so se njihovi starši popolnoma zaman trudili, da bi posegla vmes vlada. Vlada tega ni storila na ljubo koruptni kliki, ki se je pri zadnjih volitvah zrušila vase; vlada tega najbrže zato ni storila, ker ji najbrže ni bilo na tem, priboriti za Slovence ravnopravnost.
Ako bi vlada bila hotela, bi tudi čisto gotovo dosegla. Tedaj vidite, da vlada ničesar ne stori, da bi nam priskrbela naše v temeljnih državnih zakonih zajamčene pravice in zato opominjam danes vlado v svojem imenu in mislim, da tudi v imenu svojih gospodov tovarišev, da je že dvanajsta ura ter nuj pazi, da dobi slovenski narod pravico in pravičnost. (Pritrjevanje).
Mi pa smo tudi edina narodnost te monarhije, ki še nima svojih srednjih šol. Obstoji pač nestvor, namreč nemške gimnazije, ki so jim v štirih nižjih razredih priklopi jene slovenske vzporednice. Slovenskih realk ali slovenskih vzporednic na realkah sploh ni. (Cujte!) Taki pedagogični nestvori so pri nas. Potemtakem nima dijak nikjer tako težavnega stališča kakor slovenski dijak. Ako je štiri n i/je letnike gimnazije absolviral v slovenskem jeziku ter pride v r>. gimnazijski razred, mora takoj prisostvovati pouku v nemškem jeziku. Sedaj hočejo pri nas, tako se vsaj govori, uvesti tudi slovenski poučni jezik v višje gimnazije. Toda vlada skrbi pazilo za to, da slovenskim dijakom čimbolj zagreni življenje.
Kakšno bo poslovenjenje višjih gimnazij po intencijah vlade? Zgodovina in matematika, tedaj tista predmeta, ki sta namenjena, da pospešujeta logično mišljenje diJakovo, se naj predavata v nemškem jeziku. Vprašam vas: Ali se s tem ne ohrani še nadalje oni nestvor, ki sem ga poprej omenil, tudi za višje gimnazijske razrede? In ali se s tem študij naših dijakov, ki so hvala bogu vsi nadarjeni, ne otežuje neizmerno?
Ni mi treba naglašati, da se bodemo proti takemu nesmislu, proti taki uredbi višjih razredov slovenskih gimnazij najodločneje branili, in da bodemo seved.n, ker imamo Slovenci popolno pravico do svojih srednjih šol, seveda tudi vztrajali pri zahtevi, da se nam dajo slovenske realke.
Sedaj vas pa moram še opozoriti, da vlada sama ta način poslovenjenja gimnazij ne smatra morda za pravico, ki nam gre, temuč za koncesijo. (Posl. Rvbar: Za politično koncesijo!), da, za politično koncesijo, kakor pravi gospod tovariš dr. Rvbar, kar hoče izravnati z ustanovitvijo novih nemških gimnazij.
Tako je tedaj prišlo, da se v Ljubljani, kjer je naštetih le 5000 Nemcev — v resnici jih je mnogo manj, ker so nekatere nemške rodbine svoje slovenske posle kratkomnlo štele med osebe z nemškim občeval-nim jezikom — ustanovi posebna nemšlja gimnazija, dočim v Kočevju, kjer prebiva v celem okraju 18.000 Nemcev, že obstoja popolna nemška gimnazija. (Posl. Marckhl: V Kočevju je gimnazija že bila!)
Ne, poprej je bila le nižja gimnazija.   V* Ljubljani so nemške gim-
nazije, kakor povsod med Slovenci. Te nemške gimnazije/ pa so izišle iz nekdanji h latinskih gimnazij. Tmele so namen, izobraževati slovensko mladino. Dokler še ni bilo slovenskih gimnazij, je morala slovenska mladina obiskovati nemške gimnazije.
Toda imamo popolno pravico, da še ti nemški zavodi preosnujejo v slovenske. Zato pa pravim, da je — nočem reči, krivica — vendar pa zapravljanje državnega premoženja, ako se ustanavlja tako nepotreben učni zavod, kakor je samostojna nemška gimnazija v Ljubljani.
Nadalje še moram omeniti, da se za nas Slovence glede obrtnega šolstva ni skoraj čisto nič zgodilo in da se pogajanja zaradi državne obrtne šole, ki se nam je obljubila že davno in glede katere je svoječasno minister Hartel v tej zbornici izjavil, da bo prva obrtna šola, ki se ustanovi — od tedaj pa se jih je srečno že nekoliko ustanovilo — neprestano raztegujejo, in da danes še ne moremo reči, kdaj se bo to vprašanje ugodno rešilo. To dokazuje pač dovolj jasno, kako malo je bilo dosedaj vladi na tem, da bi povzdignila kulturni nivo našega naroda.
Naj bi vlada barona Becka z dejanji pokazala, da hoče hoditi druga pota kakor njene prednice. Zakaj ako tega ne stori, se ne bomo strašili iz njenega postopanja izvajati najskrajnejše konsek vence.
Končno mi je omeniti, da mi Slovenci zahtevamo s polnim pravom, da se nam ustanovi sa m o s t o j n o v s e-u č i 1 i š č e v Ljubljani. Sicer pa soglašamo tudi s svojimi hrvaškimi brati, da se naj tudi na Avstrijskem priznavajo na zagrebškem vseučilišču položeni izpiti, a ne samo za Hrvate iz Dalmacije in Istre, nego t u d i z a S 1 o v e n c e.
Vkljub temu pa moramo zahtevati, da se nam ustanovi samostojno vseučilišče v Ljubljani, in sicer zato, ker imamo pravico zahtevati, da se nam dado vse tiste institucije, ki bi omogočile znanstveno delovanje slovenskega naroda.
Slovenska univerza v Ljubljani, za katero težimo, tudi ne bo noben konkurenčni zavod hrvaškega vseučilišča v Zagrebu, kakor bi se morda sodilo, marveč ž njo nastane dvoje ognjišč znanstvenega raziskavanja, kar bo gotovo v čast vsemu avstrijskemu jugu in vsem narodom, ki bivajo todi.
Gospoda moja! 1/ dosedanjih mojih izvajanj ste lahko rn/videli, kako daleč smo Slovenci od ravnopravnosti, ki je nam zajamčena v državnih temeljnih zakonih. Nič bolje ni našim bratom v Primorju. Tu so c. kr. državni uradi tako urejeni, da boste morda mislili, ako stopite v nje, da se nahajate na Toskanskem.
In celo v Dalmaciji, v tej popolnoma hrvaški deželi in v zibelki t ročne kraljevine, se kratkovidna vladna politika ne more odločiti, uvesti v urade hrvaški službeni jezik.
Bolest se nam Jugoslovanom vseli v srce, ako upremo oči preko črno-žoltih mejnikov, kjer bijejo naši hrvaški bratje z brutalno državno oblastjo junaški boj za svoje narodne pravice; bol nam objema srce zato, ker moramo priznati, da smo žal preslabi, da bi jim mogli pomagati, zlasti v sedanjih razmerah, v katerih živimo sedaj v zbornici, ko marširamo ločeno, da je nas tem ložje ločene premagati.
Kaj pomaga, ako se zatrjuje še s tako veliko emfazo, da se ne bo dovolilo, da bi se kakršnikoli avstrijski polk porabil proti hrvaškemu narodu, ako se nima moči to preprečiti.
Opozoril bi pri tej priliki na slučaj, ki izpričuje jasno, kakšne so razmere v onostranski polovici in kako se množi objestnost gospodov Madžarov od tistega časa, odkar je zagotovljeno, da je nagodba sprejeta in da bodo deležni koristi, ki jih nudi nagodba pred vsem Ogroni.
Slišali ste v  predvčerajšnji seji
odločno izjavo našega gospoda predsednika proti objestnosti, ki si jo je dovolil ministrski predsednik dr. \Ve-kerle proti avstrijskemu parlamentu in proti predsedstvu naše zbornica.
Ministrski predsednik dr. VW-kerle se je v svojem govoru spominjal tudi našega gospoda ministrskega predsednika ter mu očital, da ni pravilno postopal.
Gospoda moja! Dr. \Vekerleju pa še to ni bilo dovolj; on je celo zahteval, naj bi baron Beck v bodoče z vso energijo nastopil proti enuncijacijam avstrijskega parlamenta, ki bi ne bile po volji gospodom Madžarom.
Visokočislana gospoda!
Takšna izjava ogrskega ministrskega predsednika proti svojemu tovarišu v tostranski državni polovici pač zasluži po mojem mnenja energičnega odgovora in zavrnitve. Odkrito povedano kot avstrijskega poslanca me je sram, da se to ni zgodilo.
Ne samo, da njegova ekscelenca gospod ministrski predsednik baron Beck ni primerno zavrnil svojega ogrskega tovariša, on se mit je celo uklonil ter nastopil proti resoluciji poslanca Šilingerja.
To so, gospoda moja, razmere, na katere smo v naši državi že itak navajeni. Znano je nam, da so gospodje Madžari v zadnjem "času dosegli vse, kar so hoteli doseči, in kakor vidimo, bo to tudi v prihodnje tako.
Narodnosti v ogrski državni polovici se bodo še nadalje zatirale, hrvaške pravice, ki temelje na državni pogodbi, se bodo še naprej z nogami teptale, ako se ne bona) ob dvanajsti uri ojunačili ter energično protest o-vali proti državnemu postopanju ogrske vlade. (Pritrjevanje.)
K temu pa je poklican ves parlament in jaz bi samo želel, da bi se končno vendarle ohrabril in si pridobil ono odločnost, da bi z vso odločnostjo nastopil proti pretenzijam ogrske državne polovice. (Priterje-vanje.)
Gospoda moja! Seveda bi bilo pričakovati, da bi mogla pametna avstrijska vladna politika proti ogrskim pretenzijam spoznati važno pozicijo, ki jo zavzemamo Jugoslovani, Hrvatje in Slovenci kot naravna trdnjava za to monarhijo. V odločilnih krogih dosedaj niso razumeli važnosti te pozicije; da celo dolgo ni od tega, ko je tržaški namestnik izjavil, da je hrvaška irredenta nevarnejša od italijanske. (Cujte! Cujte!)
Gospoda moja! Taka politika se bo pred vsem maščevala na drŽavi sami; toda tudi mi trpimo pri tem in obračamo zato žalostne poglede v pri-hodnjost.
Vkljub vsem tem okolnost i m se je pa vendar v tej zbornici pokazal jasen zgled slovanske vzajemnosti, ki je napolnil naša srca z veseljem in upanjem. Mislim oni spontani izraz, ki smo ga sklenili v korist zatiranih slovanskih bratov v Vzhodni Prusiji, ki ga je gospod ministrski predsednik s svojo izjavo skušal osla biti, ki pa je v vsem omikanem svetu vzbudil najdolgotrajnejši odziv. Ne bom se motil, če smatram, da je ta izraz, ki je vzklil najplemenitejšim čuvstvom bratske ljubezni in huina-nitete, pripomogel v to, da je pruska vlada dala svojim poljskim predlogam milejšo obliko.
Dejal sem, go.--.roda moja, da je imenovani izraz vzbudil v  naših srcih upanje in veselje.   Ne imejte me za fantasta; poznam   realno politiko in vem, da srčna nagnenja celih narodov pogosto kar naravnost nasprotujejo diploniatičnim prizadevanjem. Vem pa tudi, da so čuvstva, ki v določenem trenutku, akoravno jih ubijajo, vendar vzbruhnejo   z elementarno silo in poškodijo vsa diploma-tična prizadevanja.  In ali ni, čestiti gospodje tovariši iz vseh slovanskih strank, med nami Slovani, ki tvorimo večino vsega prebivalstva države, nobenih takih skupnih točk, ki bi omogočale, da bi se  mogli   združiti na podlagi skupnega programa v krepko
skupno delovanje, da se dvigne ugled naše narodnosti? (Pritrjevanje.)
Ali nimajo razni slovanski narodi, ki tvorijo kot osnovni stebri politično ogrodje te monarhije, nobenih takih skupnih zadev, ki bi se mogle tudi skupno obravnavati 1 Saj je res, gospoda moja, da se je geslo .Uvide et impern v Avstriji vedno smatralo kot izvor največje vladne umetnosti.
Res je, da se je v jožefinskem duhu vzgojena birokracija neprestano trudila, da bi razdvojila slovanske narode, da bi redila malenkostna nasprotja med njimi, da bi s tem nu-merični premoči na ta način izpodbija tla. Žal smo to vladno politiko s svojo kratkovidnostjo pogosto sami podpirali in tako je prišlo do tega, da je na eni strani rastla moč in oblast nemštva in da je na drugi strani nemški »Drang« proti vzhodu in jugu — imenoval bom tu le dve imeni: Cer-novice in Trst — zavzel take dimenzije.
Ce je taka okrepitev nemštva bila v interesu Avstrije in dinastije, o tem, gospoda moja, si nam ni treba beliti glav. O tem naj razmišljajo oni krogi, ki se jih pred vsem tiče. Vemo pa. da moramo v interesu naših plemen v dvanajsti uri misliti na to, da postavimo tej moči, tej okrepitvi nemštva močan jez. Združimo se, čestiti moji slovanski gospodje kolegi, pustimo na strani vsa nasprotstva, vse one zadeve, ki bi mogle vzbuditi nasprotstva! (Odobravanje.) Zedinimo se, da moremo složno nastopiti v prid naših plemen in prepričan sem, da tudi v interesu te države! (Odobravanje.)
Predvčerajšnji dogodki v tej visoki zbornici so odigrali za moje besede morda precej čudni preludij. Pripoznam, ker poznam razmere, da segajo nasprotstva, ki obstopajo v Galiciji med poljskim in ruskim narodom, daleč v preteklost in da imajo zelo močne korenine. Prav težko je premostiti ta nasprotstva, toda čisto nemogoče ni. Ne pride mi na misel, da bi se vmešaval v notranje razmere obeh sorodnih plemen v Galiciji; rečem pa, da naj bi se to, kar razdvaja, pustilo na strani. Nekoliko dobre volje na obeh straneh bi lahko dovedlo do medsebojne popustljivosti in dala bi se vendar ustvariti mogočnost za mirno skupno življenje obeh narodov. V življenju se pogosto zgodi, da se dva brata smrtno sovražita, da se pa končno sprijaznita, poslušajoč plemenitejša čuvstva srca, in da potem delujeta skupno mirno in složno v prid družine. Združimo se torej — to je moj apel na vas, zastopniki iz vseh slovanskih strank — v eno družino! (Odobravanje in ploskanje.) Potem bo konec naše nemoči v tej državi; potem bomo imeli v tej zbornici ono odločilno vlogo, ki nam pristoja po našem številu. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)
Poslansko zbornica.
N a D u n a j u , 21. Jec.
Danes se začno parlamentarne počitnice in zato dela parlament kar na par. Danes je zbornica rešila celo vrsto zadev.
Začetkom seje sta ministrski predsednik Beck in justični minister Klein odgovarjala na različne interpelacije. Najvažnejša so bila izvajanja justičnega ministra glede boja za ravnopravnost pri sodišču v Hebu. Minister je obsodil predrzni punt nemških sodnih uradnikov v Hebu. Tudi je justični minister odgovoril na Mandičevo interpelacijo glede bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Radoviča, češ, črnogorska vlada je zahtevala, naj se ji Radovič izroči in vsled tega je nadso-dišce v Trstu odredilo ne da se Radovič aretira, marveč da se internira pri nekem policijskem agentu, da bi ne mogel pobegniti.
Zbornica je potem v naglici odobrila budgetni provizorij, zakon o davku na sladkor, zakon o konzularnem sodstvu in še nekaj drugih poročil, na kar je predsednik sejo zaključil z dostavkom, da naznani prihodnjo sejo pismenim p o t o m.
To pomeni, da bodo poslanci vlekli svoje dijete tudivesčaspočitnic. ki bodo trajale najbrže dva meseca. Ljudske žulje bodo poslanci pobasali v svoje žepe. Dobivanje dijet čez počitnice je nezakonito in nedostojno in se ne more imenovati drugače kot korupcija. _
AujtrljsRa:iIelejnclla._
Na Dunaju, 22. dec.
V soboto dopoldne sta bili obe delegaciji seveda vsaka zase pri cesarju. Po običajnem nagovoru delegacij-skih prezidentov je cesar čital prestolni govor.
Ta prestolni ogovor je bil letos izredno kratek. Cesar je povdarjal, da so zunanje politične razmere vse-skoz jako razveseljive. Ublaže van je nasprotstev med državami, ki se je že
lani pojavilo, se nadaljuje. Vse države si prizadevajo, da bi se utrdil občni mir. Držeč se temeljev naše politike, ki so se obnesli in opiraje se ob jako prijateljsko razmerje z vsemi državami, bo Avstro-Ogrska tudi v prihodnje delala na ohranitev miru, da zagotovi nemoteni razvoj blagostanja narodov. Vojna uprava zahteva le tista sredstva, ki so neizogibno potrebna. Bosna in Hercegovina bo-deta tudi v prihodnjem letu sami pokrili svoje izdatke.
Po končanem prestolnem ogovoril je bil »cercle«. Tudi ta je bil letos jako kratek. Cesar je ogovoril samo nekaj najbolj znanih mu oseb.
Zvečer je imela avstrijska delegacija sejo, v kateri je po kratki debati odobrila budgetni provizorij.
Prvi se je soc. demokrat N e -m e c izjavil zoper zahtevane kredite iz princialnih nagibov, in ker smatra armado za ljudstvu sovražno institucijo.
V imenu poljskih delegatov je <lr. G 1 o m b i n s k i v velikem govoru nastopil zoper prusko vladno predlogo, ki pooblašča državo, vzeti Poljakom zasebno imetje zato, ker so Poljaki.
Minister zunanjih del baron A e r e n t h a 1 je hitel izjaviti, tla s tem, kar je Glombinski govoril, se posega v notranje zadeve pruske države in ne spada v delegacijo.
Tudi Klofač se je oglasil in protestiral zo[>er rečeni pruski zakon.
Nemci so kar trepetali. Med govorom dr. Glombinskega je delal Pa-cher medklice, kakor bi bil v pruski službi, Hofmann-Wellenhof je pa v posebnem govoru branil, opravičeval in zagovarjal barbarsko prusko politiko.
Govorila sta še dr. Kramar in dr. K o z 1 o w s k i , ki sta oba energično obsojala prusko politiko, nakar je bil budgetni provizorij sprejet.
Grof Schonbosn t
Dunaj, 22. decembra. Za otrpli j cm srca naglo umrli predsednik upravnega sodišča Friderik grof Sehonborn je bil še v petek v gosposki zbornici ter je izjavil, da bo glasoval proti nagodbi z Ogrsko, češ, da ima za to državnopravne nagibe. Pokojni Sehonborn je bil okostenel nemški konservativec, ki ni imel smisla za moderno državno življenje, niti za narodne potrebe niti za narodno stremljenje po svobodi. Vendar je kot justični minister izdal znano naredbo za milejše postopanje s časopisjem.
Saniranje deželnih financ.
Dunaj, 22. decembra. Kakor znano, se je vsled sklepa agrarnih zvez izvolil svoječasno poseben odsek za saniranje deželnih financ. Včeraj sta prišla v imenu odseka k finančnemu ministru poslanca S t e i n w e n -d e r in P i n k ter sta mu izročila sledeči sklep: Z ozirom na to, da so dežele pred velikimi in neizogibnimi novimi izdatki za šolstvo, zdravstvo in deželno kulturo in da so že dosedaj morale često v pokritje tekočih izdatkov najemati posojila, nadalje z ozirom na to, da je deželno gospodarstvo nakazano večinoma le na doklade k direktnim davkom, a te doklade se skoraj nikjer ne morejo vee zvišati, smatra odsek za nujno potrebo, da se deželnim financam hitro in izdatno pomaga. Zato se pričakuje, da vlada čimpreje skliče pripravljano enketo ter ji pritegne primerno število kmečkih poslancev. Ker pa se saniranje deželnih financ skoraj gotovo ne bo dalo izvesti brez poseganja v upravni sistem in vsekakor ne brez spremembe celega ^davčnega zakouodajstva, potreben je provizorij v pokritje deželnih potrebščin za prihodnja leta. Finančni minister je odgovoril, da je pripravljen pritegniti tozadevni en-keti primerno število agrarnih poslancev. Tudi se strinja z ustanovitvijo provizorija.
Češko-nemško sporazum-Ijenje.
Dunaj, 22. decembra. Nemški poslanci iz Češke so včeraj nadaljevali posvetovanje o stališču, ki ga zavzamejo v pogajanjih za sporazuin-ljenje med Cehi in Nemci, ki ga namerava pričeti ministrski predsednik. Nemci so sklenili, da se ustanovi odsek iz vseh nemških poslancev, ki naj zbere in pripravi za pogajanja potrebni materijal. Poslanec grof Kolowrat je predlagal, naj se uvede češčina na vseh nemških srednjih šolah kot obvezni predmet. Ta predlog pa ni bil sprejet za podlago debati. Pač pa je bil sprejet predlog glede minoritetnih šol.«
Hrvaška kriza.
Budimpešta, 22. decembra. Zagrebški dopisnik »Pester Llovda« je imel razgovor z banom dr. pl. R a -kodezavjem, ki je izjavil: »Ostanem na svojem mestu, dokler morem služiti dobri stvari. Ako bi bila moja oseba zapreka za mirno re-
šitev hrvaške krize, potem rad prepustim svoj prostor vsakomur, ki zna bolje kot jaz. Rok za saborske volitve še ni določen. Toliko pa je gotovo, da se sabor sestane 12. marca, a najmanj deset dni poprej morajo biti volitve izvršene.
Zagreb, 22. decembra. Dasi so odločilni člani bivše madžaronske stranke izjavili nadavno ministrskemu predsedniku dr. Wekerleju, da brez umaknitve železnic arske pragmatike ni mogoče sestaviti unioni-stične stranke za Hrvaško, vendar je sedaj bivši predsednik narodne stranke dr. pl. T o m a š i č izdal oklic, v katerem poziva bivše člane stranke, naj se z bero dne 28. t. m. v saboru na dogovor glede ustanovitve unioni-stične stranke.
Iz srbs<e skupščine.
B e 1 g r a d , 22. decembra. Včeraj je skupščina nadaljevala debato o umoru bratov Novakovičev. Minister notranjih del Petrovič je prečita! pismo Milana Novakovića na svoje prijatelje, kjer jih poziva, naj na prvi signalni strel pribite oboroženi k prefekturi, zasedejo policijsko poslopje ter se s pomočjo visoko-šolcev, dijakov in kmetov iz bližnjih vasi polaste oblasti. Opozicija se je med čitanjem pisma smejala. Posl. J o s i m o v i e je predlagal, naj se nad umorom obeh Novakovičev izreče zaničevanje, a postopanje ministra notranjih del in vlade se naj obsodi.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 22. decembra. Zaradi vojaškega punta v Sebastopolju je vojno sodišče obsodilo štiri vojake na smrt, devet v dosmrtno prisilno delo, petnajst pa na uvrstitev v kazenski oddelek. Stotnik Levkovskij je bil zaradi zanemar jenja svojih dolžnosti obsojen v 14 mesečno ječo in na odpust iz armade.
Odesa, 22. decembra. Vojno sodišče v Mi tavu je obsodilo devet revolucionarjev na smrt, dvanajst pa na dosmrtno prisilno delo.
Mo s k v a , 22. decembra. Gospa, ki je izvršila atentat na vrhovnega gubernator j a je bila včeraj obešena.
Revolucija v Perziji.
London, 22. decembra. Severne perzijske provincije nočejo več priznavati Mohameda Alija za šaha, temuč se očitno puntajo. Enak punt se širi tudi na jugu. Šah si zaman prizadeva, doseči sporazumi j en je med parlamentom in konzervativei. Punt je prevzel vse sloje že tako, da nočejo ničesar slišati o sporazumi j en ju.
Danes se parlament zopet sestane. V novo ministrstvo je poklican za vojnega ministra princ Aziz Alah Mirza.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 22. decembra. Po daljši in burni debati je sprejela zbornica s 354 glasovi proti 177 glasom zakon o cerkvenem prem oženju. S tem zakonom je sprejet ves kompleks zakonov, ki se nanašajo na ločitev cerkve od države.
Opasna kriza v Belgiji.
Pariz, 22. decembra. Zaradi države Kongo grozi nastati nele ministrska, temuč evropska kriza. Kakor znano, je bila država Kongo dosedaj nekaka zasebna lastnina kralja Leopolda II. Sedaj ko je pobral iz dežele vse zaklade ter si uredil najboljše komplekse zase, hoče kolonijo priklopiti Belgiji, ki mu naj zdržuje nešte-vilno uradništvo. Ministrstvo in ž njimi vsa liberalna stranka se brani take dobrote. Ako se kralj ne odreče svojim pretiranim zahtevam glede Konga, odstopi že danes celokupno ministrstvo. Tudi v zbornici in med narodom je velika večina na strani liberalne stranke. Ministrstvo se bavi s vprašanjem, ali bi ne kazalo dati kralju narodno darilo iz državne blagajne, zato pa bi moral prepustiti vse svoje domene v državi Kongo. Kralj grozi, da umakne svojo oporoko, ki je ž njo podaril Kongo Belgiji, ako bi zbornica odklonila brezpogojno priklopljenje Konga. Liberalno časopisje opozarja kralja, da bi si s takim korakom izpodkopal prestol. Najbrže se vprizori ljudsko glasovanje po celi Belgiji, ali se naj kraljev predlog sprejme ali odkloni.
Skupštinu „DruSton slovenskih profesorjev.
Ob izredni veliki udeležbi se je vršila včeraj v mali dvorani »Narodnega doma« II. skupščina »Društva slovenskih profesorjev«. Otvoril jo je društveni podpredsednik ravnatelj g. dr. Požar, ki je srčno pozdravil zborovalce, ki so se v tako obilnem število zbrali, in izražal veselje, da so prišli na skupščino stanovski tovariši iz najoddaljenejsih krajev slovenske domovine in s tem pokazali veliko zanimanje za društvo in zave-
anje stanovskih interesov. Da hrvaški profesorji sočuvstvujejo s svojimi slovenskimi kolegi, so pokazali s tem, da so poslali na skupščino odposlanstvo. Govornik pozdravi najprisrčne-je vrle goste iz Zagreba gg. prof. dr. K u č e r o , prof. dr. B a z a 1 o in prof. dr. Ogrizovića. (Burno ploskanje). V nadaljnem govoru je omenjal govornik, da se je odbor intenzivno brigal za stanovske, peda-gogične in didaktične interese članov ter deloval tudi v družabnem oziru, ko je prirejal prijateljske sestanke. Društvo se ni zadevalo ob nobeno politično stranko in korakalo po srednji poti, kar mu je prineslo spoštovanje raznih političnih faktorjev.
K besedi se je oglasil g. dr. K u -č e r a , ki je burno pozdravljen povdarjal, da so se Hrvatje radi odzvali povabilu. Prinaša najsrčnejši bratski pozdrav vseh hrvaških profesorjev ter govori nato o kulturnem edinstvn Slovencev in Hrvatov, ki imajo glede srednjih šol oboji enake cilje. Slovenskim in hrvaškim srednjim šolam je enaka naloga in v nova pokolenja obeh narodov je treba zanesti zavest edinstva.
Nato je naznanil g. dr. Požar, da je tekom oktobra odložil predsedstvo dosedanji predsednik dr. Orožen in ker sta se tudi odborniška namestnika gg. dr. Lončar in Peterlin odpovedala tej časti, treba jim je voliti naslednike. Volitev predsednika se je vršila po listkih. Od 65 oddanih glasov jih je dobil g. dr. Ž m a v c 40, kar so zborovalci sprejeli z viharnim ploskanjem in ustmenim odobravanjem. Za odborniška namestnika sta bila izvoljena soglasno gg. dr. Pest o t n i k in P i r n a t, in sicer prvi na predlog g. dr. Lončarja, ki je predlagal, naj se da eno izmed mest suplentom, ki naj si sami volijo zastopnika.
Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano mu čast in prevzel predsedstvo.
Nato je podal tajnikovo poročilo obširno in pregledno g. dr. 11 e š i č.
Število članov se je v preteklem letu pomnožilo za 40, tako da jih je zdaj 164.
Odbor je imel 11 sej. Poročevalec je izrekel zahvalo žal odstopivšemu odborniku g. dr. Lončarju, ki je zdaj stalno nameščen v Idriji in ki se je živo zanimal za društvo.
Odbor sme letos poudarjati, da ni ostalo neizrabljeno nobeno v pravilih navedeno »sredstvo« v dosezanje društvene svrhe.
Važen je kombinovani odsek zastopnikov prof. društva in zastopnikov »Slov. Šolske Matice« za izdajanje poljudno znanstvene knjižnice in šolskih klasikov. Urednik knjižnice je ravnatelj g. Schreiner, izdaje šolskih klasikov bo pa urejeval g. dr. Bezjak. Za uvedbo znanstvene terminologije poedinih strok se po potrebi snujejo odseki ad hoc; letos se je v to svrho že sestal filozofski odsek.
Osnovala se je podružnica v Gorici.
Ljubljanski člani so se zbrali večkrat na prijateljskih sestankm. V preteklem poslovnem letu se je vršilo 8 takih sestankov. Razpravljala so se na njih deloma v referatih, deloma v neprisiljenem razgovoru razna pedagoška, šolsko-politična in stanovska vprašanja, kakor vprašanje o pre-osnovi pouka klasičnih jezikov, o razširjenju realk na 8 razredov, o šolskih zdravnikih, o nameščanju profesorjev na učiteljiščih in zlasti o vseh predmetih, ki so bili na dnevnem redu »Državne zveze«.
Odbor je razpravljal o uredbi slovenskega srednjega šolstva vobče, in sicer: kaj naj se izpremeni v slovenskem šolstvu in kako naj bi se dosegle izpremembe.
Misel o organizaciji našega šolstva je naglašati povsod, v družbah in časopisju; politične kroge bi bilo treba zavzeti za važnost šolstva, n. pr. s poročili na zaupnih shodih. Prej nego učiteljišča bi bilo treba popolnoma posloveniti slovenske srednje šole, gimnazije in realke. 0 učiteljišču je društvo v svrho parlament:«r nih razprav izdelalo posebno spomenico ter je, držeč se tez, sprejetih na lanskem učiteljiskem shodu na Dunaju, v njej opozorilo na potrebo, učiteljišče »razmeram in interesom slovenskega naroda primerno preust rojiti«. Društvo je zaeno z mnogimi društvi in korporacijami vložilo na državni zbor peticijo za slovenske srednje šole in slovensko vseučilišče ter je bilo zastopano na manifestacij-skem javnem shodu, ki se je o tej stvari dne 27. junija 1907 vršil v ljubljanskem »Mestnem domu«.
Včasih je čuti o posebni strogosti slovenskih učiteljev. Ni dvoma, da primerna, prava strogost le koristi vzgoji mladine; le neprijatelj kaj rad hodi v ovčji popustljivosti, izrabljajoč malo trdne značaje v svoje svrhe in kvareč v človeku delavnost in kon-solidovanje vseh duševnih sil. Toda strogost je prava le, dokler je umstve-no premišljena in ima blaginjo mladeži pred očmi. Obsojati pa je samo-
voljnost in nepremišljenost, ki lira mladino v pogube, ker v njej izzove instinktiven odpor.
Naša javnost naj ve, da se zave damo svojih dolžnosti in svoje odgovornosti, a naj nas tudi podpira, čuvajoč naš ugled. Potuha nemarnosti bi bilo zanemarjanje bodočnosti.
V zadnji dobi se izpitne komisije po nekaterih univerzah branijo, sploh dajati Slovanom aprobacijo za nemški učni jezik ali pa omejujejo aprobacijo na nemške zavode. O tej stvari se je začelo zbirati gradivo.
Društvo je pazno motrilo »perao-nalia« raznih zavodov. Kakor smo doznali, je z merodajne strani izšel protest proti temu, da se brez natečaja, in ne da bi bila povprašana dežel na šolska oblast, pošiljajo v deželo učne moči iz oddaljenih pokrajin.
V zmislu § 2. društvenih pravil, ki določa med drugim, da je »društvu zastopati in braniti vse interese nči-teljstva srednjih in njim podobnih šol ter mu določati stališče v okviru narodnega življenja«, je odbor, skr-beč za probitke in ugled našega stanu ter za pravo smer našega narodne ga življenja, moral pazno motriti slučaj, ko se je društven i kom javno očitalo oškodovanje narodnih in stanovskih naših interesov. Na pismen odgovor sta vsled tega bila pozvana predsednik in tajnik kot glavna učitelja ljubljanskega učiteljišča. Tajnik je, odgovarjaje v slovenskem jeziku, od sebe kot profesorja in osebe zaw,i-čal vsako odgovornost, poudarjajoč, da more za vsak čin biti odgovoren le tisti, ki ga je storil, torej v tem slučaju odbor, oziroma društvo, kateiv mu je odgovoren odbor, ne pa poedini odborniki, izvrševatelji odborov i h sklepov. (Ploskanje). Skupščina delegatov vseh avstrijskih prnfesorskili društev je enoglasno temu naziranju potrdila s posebno resolucijo. Tudi odbor je bil s tajnikom solidaren; na-daljna posledica temu je bila, da je predsednik odstopil. Tudi »Državna zveza« v Lvovu je v popolnem obsegu potrdila naše pravno stališče.
Društvo je bilo zastopano na skupščini »D r u š t v a hrvatskih s r e d n j e š k o 1 s k i h profesora«, ki se je vršila v Zagrebu, dne S. julija 1907. Na mali skupščini (pred-skupščina), ki je bila en dan prej, j«' poroče valeč kot izvanredni član »Društva hrvatskih prof.« referiral o slovenskem srednjem šolstvu in pouku slovenskega jezika, da pouči hrvaške tovariše o naših šolsko-kultui-nih težnjah. Xa glavni skupščini sami sta naše društvo zastopala tov; ri ša prof. Jos. Wester in Iv. Kavšek.
Naše društvo je sprožilo vprašanje <> šolnini v prvem razredu srednjih šol, istotako zahtevo o voljenih zastopnikih srednješolskih učiteljev v deželnih šolskih svetih.
Poslalo je delegacijo na glavno skupščino »Državne zveze avstrijskih srednješolskih društev« dne 1. in *2. novembra 1907 v Lvovu. Delegacija je tam samostalno referirala pri točki o službeni prngmatiki, pri vprašanju šolnine in o šolskih zdravnikih, končno o volitvi zastopnikov v deželni šolski svet. Vse, kar je predlagalo naše društvo, je bilo soglasno sprejeto.
To poročilo je bilo brez ugovora odobreno in se je g. poročevalcu izrekla zahvala za krasno poročilo.
Blagajnikovo poročilo je podal prof. g. Vajda. Dohodkov je bilo 903 K 52 vin. (g. dr. Ilešič je pristopil kot ustanovnik), stroškov '.VID K 67 vin., tako da je 573 K 85 vin. prebitka, ki znači obeneru društveno premoženje. Ker sta preglednika našla vse knjiere in račune v redu. ^ je dal blagajniku nbsolutorij.
(Konec prihodnjič.)
Dnevne vesti
V Ljubljani 28 decembra
— Poslanec Hribar in poštni uslužbenci. Poslanec Ivan Hribar je pretekli teden naznanil tukajšnjemu predsedstvu poštnih oficiantov, da se je »skupnemu pritisku mestnih poslancev posrečilo izposlovati za pošt ne oficiante in uslužbence za sedaj božično darilo 540.000 kron.« Ker je poslanec Hribar bil prvi v položaju, da je sporočil poštnim uslužbencem vest o božičnem darilu, je »Slovenec^ ves iz sebe in tare ga bleda zavist. In kako tudi ne! Dan za dnevom je pripovedoval, s kakšno vnemo se potegujeta na Dunaju Gostinčar in Šu-steršič za poštne uslužbence in da bosta prav gotovo pri ministrstvu dosegla vse, karkoli bosta zahtevala. Človek z navadnimi možgani bi torej sklepal, da bosta ta dva »neumorna« poslanca, ki po »Slovenčevem« zatrdilu takorekoc dan in noč čepita na vratu ministrom, prva izvedela ve>e lo vest o božičnem darilu poštnini uslužbencem ter jo nemudoma sporočila svojim varovancem. Toda poštenjaka, ki sta baje, kakor zatrjuje klerikalni monitor, noč in dan oblegala sobo trgovinskega ministra in ga z gorjačo v rokah silila, da ugodi za-
(Dal je v prilogi.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 297., dne 23. decembra 1907.
htevam poštnih uslužbencev, nista ničesar vedela, da je med tem minister dr. Fiedler že dovolil poštnim uslužbencem 540.000 kron za božićnico. Temu pa je bil seveda zopet kriv ta preklicani poslanec Hribar, ker ni preje, preden je sporočil to vest poštnim uslužbencem v Ljubljani, obvestil o tem tudi njegovega veličanstva dr. ŠusterŠiea. Zato s kolom po njem! In ker se v stvarnem oziru poslancu Hribarju ne more blizu, naj zopet pomaga probatno klerikalno sredstvo — laž in zavijanje. »Slovenec« očita Hribarju, da si lasti izključno zaslugo, da je ministrstvo dovolilo poštnim uslužbencem darilo 540.000 kron. Kje pa je to zapisano, časti vredni »Slo-venčevi« uredniki! Ali ne pravi poslanec Hribar izrecno v svojem pismu predsedstvu poštnih oficiantov, da se je dotično darilo posrečilo izvojevati »v sled skupnega pritiska mestnih poslancev«? Da tako ogromne vsote ne more izposlovati en posamni poslanec, je pač jasno vsakemu političnemu otroku. V takšnih slučajih je treba skupnega nastopa velikih skupin, ako se hoče kaj doseči. Zato se je poslanec Hribar pridružil mestnim poslancem, ki so se z vso vnemo zavzemali za izpolnitev upravičenih zahtev poštnih uslužbencev, ter v tem oziru tudi osebnointer-v en iral pri trgovinskem ministrstvu, kakor mu je tovelevalanjegovaposlan-ska dolžnost. Ako je skupni nastop mestnih poslancev v prilog poštnim uslužbencev imel uspeh, je to enaka zasluga vseh onih poslancev, ki so se za zahteve poštnih uslužbencev zanimali in njim v prilog intervenirali pri ministrstvu. Nihče izmed teh mestnih poslancev pa si ne bo lastil izključne zasluge, da je samo on iz-posloval tistih 540.000 kron, ker so ti poslanci pametni ljudje in ker vedo, da imajo pred sabo tudi pametne ljudi. Ako je dr. Šusteršič, ki je baje tudi interveniral za poštne uslužbence, v tem oziru drugega mnenja, drago mu, mi njemu in njegovemu trobilu »Slovencu« prav radi prepuščamo fiksno idejo, da »vse doseže, kar mu drago, bodi slava, bodi blago, vse doseže sosed moj« — on velemožni dr. Šusteršič! Le nadaljujte, gospoda »Slovencevci«, svoje tirade o n j e m , nam je prav, saj je od tod samo še neznaten korak do smešnega! In korenito smešni ste že v svojih glupih tira-dah o velemožnem Šusteršiču vi, »Slo-venčevi« uredniki!
— Našim učiteljskim društvom v resen prevdarek! Iz učiteljskih krogov slovenskega Staj er j a se nam piše: Obče znano je, kako naša duhovščina in nje podrepniki bojkotirajo našo edino obrambno društvo, šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Demonstrativno so izstopili skoraj povsod iz vrst te družbe ter neprestano ljudstvo šuntajo proti njej ter agitirajo za svoje namene in nabirajo prispevkov za odločno klerikalne naprave. Na ta način naši tako nujno potrebni šolski družbi odtegujejo znatnih dohodkov! Klerikalci sistematično pripravljajo našemu narodu — smrt, oni so in ostanejo grobokopi naše narodnosti. Zlobnemu temu početju se mora vse razuniništvo slovensko odločno postaviti v bran! Učiteljstvo slovensko zamore mnogo, da, prav do sti storiti v paralizovanje pogubnega tega rovanja brezdomovinskih naših klerikalcev. V svojih društvih naj poskrbi, da bodo njih člani v smislu Peskovega tozadevnega govora ob let. glavnem zboru jugo-slov. učit. »Zaveze« v Radovljici — njegov govor izšel je v posebni knjižnici in se dobiva po 40 v.! — izvan šole delovali, pridno snovali bralna in izobraževalna društva, skrbeli za okrepitev že obstoječih in ustanovitev novih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, prirejali poljudna predavanja, roditeljske večere, marno sodelovali pri raznih denarnih zavodih itd., itd. — Resno torej na delo, ker resni so dnovi!
— Klerikalna komedija. Iz Komende pri Kamniku se nam piše: Dopis v »Slovencu« zaradi imenovanja g. Germeka nadučiteljem smo brali z največjim začudenjem. V tem dopisu je rečeno, da je zaradi imenovanja g. Germeka pri nas vse razburje-n o. Ljudje so se temu kar na glas smejali. »Kaj takega pa še ne,« tako so govorili vsi, ki so čitali »Slovenca«. Saj je pa res preneumno trditi, da je vse razburjeno, ko se v resnici živ krstzavse tone zmeni in ljudje doslej sploh ničesar ne vedo o g. Germeku. Veter v »Slovencu« je umetno narejen. To uvideva pri nas vsakdo in vsakdo pravi: Ta Germek ne bo napačen človek, ko se ga tako boje.
— Iz učiteljskih krogov smo
Srejeli naslednji dopis: Srednje Sole, udake šole v krajin srednjih Sol, oelo slavni zavodi ki so osrečili Št. Vid nad Ljubljano, uživajo milost, da se vesele takih božičnih počitnic, kakršne smo vsi uživali pred 6. leti. NaSa ve-leslavna oblast zna pač le izjeme delati, ker ona hoče v polni luči poka-
zati, da je ljudska Sol a njena prava pastorka. Ce smo preboleli hujše udaroe od tega, potem bomo tudi tega, le neko drugo vpraSanje nas vznemirja. Dokler nismo imeli lastne tiskarnioe, se je vedno poudarjalo, da ne more nai zagovornik „Učit. Tov.u svoje misli tako zagovarjati kakor bi rad. A sedaj ? Sedaj je zlezel pod klop in molči kot bi bil mrtev. Zakaj ? Ali ga je tiskanje tiskovin za vlado spravilo pod „pan-tofel?" Tako je vrgel „Tov." orožje v koru'o in utihnil v bojevanju za naše pravice. Že pred leti napovedana grožnja o pasivni reziatenoi je sedaj popolnoma utihnila, vsi se lahko posmehujejo vašim grožojam, saj so naši voditelji kar utihnili, in oblasti vas imajo ie bolj za „pudelne". Poglejmo samo podpisovanje pobotnio za draginjsko doklado! Vse je utihnilo in mirno prebavlja, kako nas je potlačil vitez v vladni palači. Z nami biti in molčati, ali pa brez zas užka „Učit. tiskarnioa" iz vladne hiše. Tako ne sme iti dalje. „Učit. Tov." mora biti naš zagovornik, on mora skrbeti za nas, ne za tiskarnioo! On naj direktno udarja na kranjsko struno, piliti mora direktno pregrehe kranjskih šol. oblasti, ne pa govoriti samo o bajkah! Pri letošnjih božičnih zborovanjih naj se tudi to prerešetava, učitelji s kmetov ne bomo hodili poslušat samo suhoparna poročila in se zadovoljevali s tem, kar nam bodo v Ljubljani natvezili. Vsi skoro vse dosežejo z odporom, le mi ponižno držimo hrbet, na katerega nakladajo breme, pri tem pa preganjamo paj čevino po želodcu in mremo zapuščeni. Na neustrašeno delo! — Kraševeo.
— Zakal nI zidala Idrijska ob-čina delavskih hiš? Idrijski klerikalci radi ob vsaki priliki hujskajo proti naprednemu občinskemu odboru s tem, češ da je obljubil zidati delavske hiše a se ni dosedaj niti ene zgradilo, in to samo pod pretvezo dobiti denar, na delavske hiše pa se ni resno mislilo. Na to struno je za-brenkal tudi dekan Arko v svojem Članku „ Občinsko gospodarstvo v Idriji." Klerikalci prav dobro vedo, zakaj se ni zidalo delavskih hiš, a seve brez zavijanja ne morejo živeti in proti liberalcem morajo tudi huj-skati. V resnici se je leta 1903 stavilo v proračun za leto 1904 znesek 80 000 K za stavbo delavskih hiš in sklenilo povišati do tedaj 50% doklado na 100%. Doklada je bila pro-računjena na 161 462 K, v resnici pa jo je občina v letu 1904 prejela le 90 433 K 26 st, ker vlada odnosno deželni odbor nista dovolila 100% d o klade, marveč le 75%, in se je davek izdatno znižal in je bilo vsled tega še preplačilo na občinskih do-kladah iz prejšnjega leta. To smo v letu 1904, takoj ko se je izvedelo za davčni predpis, i avno v tem listu konstatirah; in pripomnili, da se ne bo moglo zidati delavskih hiš. Če bi bila prejela idrijska občina vso proračunjeno doklado, bi bila tudi zgradila delavske hiše, tako pa jih ni mogla. Le okoli 3000 K se je moglo v ta namen plodonosno naložiti. Ali ni to najgrŠe sleparjenje javnosti, Če se to zavija in potem izkorišča proti občinskemu odboru? Na tako ravnanje, nimamo drugega kakor: fej, hujskačem in zavijalcem resnice!
— Klerikalci kandidat v celjskem Okraju. Pri dopolnilni volit vi v deželni zbor v celjskem okraju mesto dr. Dečka nameravajo klerikalci kandidirati znanega Mlakarja iz Hošnice pri Slovenski Bistrici. Mož se že klati po celjskem okraju in prireja, kolikor mogoče na tihem svoje agitaoijske shode. Takšen shod je priredil preteklo nedeljo tudi v Gri-žab. Ker so na ta shod prišli tudi naprednjaki iz Žalca, je to klerikalno družbo silno razburilo, ker niso bili sami med sabo. Hoteli so naprednjake iztisniti z zborovališča; v to s vrb o so klerikalni fan talini napadli naprednjake in 18letni „katoliški mladenič" Marko Peško je potegnil nož ter težko ranil na roki pristaša „narodne napredne stranke" gosp. busteršiča. Č7e bi mu prijatelji ne bili takoj preskrbeti zdravniške pomoči, bi bil ranjenec gotovo izkrvavel. Značilno je, da je zločinec Peško lani obiskoval krščansko-eocijalni kurz v Mariboru, kjer je profesor dr. Karel Verstovšek učil nadebudno klerikalno mladino razbijati škode. Kakor se vidi, je pouk rodil pričakovani sad. častitamo bivšemu liberalcu Verstovšku na takšnih uspehih njegovega ^socialnega delovanja"!
— Ponemčevanlc napreduje.
Iz Spodnjega Stajerja se nam piše: Naši nemčurji so neutrudno delavni glede snovanja novih nemških Sol, dobro vedoč, da jim je narod, enkrat odtujen, v poljubno uporabo njihovih nečednih namer. Nedavno bo otvorili sredi slovenske Šaleške doline, v Velenju, nemško šolo. Ponemčevalnioa v Slovenski Bistrici izroči se kmalu svojemu namenu. Ljudsko Solo v Leitersberg-Karčovinu, ki je namenjena slovenskim otrokom
mariborske okolice, nameravajo pretvoriti iz utrakviatičoe v popolnoma nemško učilnico! Pa tudi ob Dra-vinji se ie „čutijo" tamošnji nem-škutarji ter hočejo na vsak način imeti samo nemško ljudsko Solo v Peklu pri Poljčanah, kajti Sola v Poljčanah jim je prenapolnjena. Na Zidanem mostu delajo tamoŠ nji pristni in umetni Nemoi na vse pretege na snovanje nemSke Sole. Južaa železnica umakne baje ondotni ljudski Soli, kje se itak že odveč nemščine tolče, dosedanjo podporo letnih 400 kron. Oelo v pristno slovenski Savinski dolini, na Polzeli, hočejo tamošnji privandranoi imeti svojo fabriko za — janičarje, po njih besedah „ein Bollwerk gegen alle ansturmenden feindliohen Elemente!"
--In mi ?! Naši črni kuituronosoi
bojkotirajo Ciril - Metodovo Šolsko družbo ter nečejo, da bi deloval „Narodni svet" !! Kaj Čudo potem, če nam lezejo naši nasprotniki vedno bolj pod kožo.
Novoletni avanzma prt Južni Železnici: Višji re viden ti so postali: Gnezda Ivan (Divača), Hrašo veo Evzebij Dunaj), Ko zle v-čar Ant. (Rakek), Malovrh Eme rik (Ljubljana), Saj o vi o Dragotin (Ljubljana) Za revidente so imenovani: Ban Hinko (Celje), For-tič Josip (Ljubljana), Frole Ivan (Ši. Peter), J eni ček Fran (Maribor), Kej žar Ivan (Maribor), Končan Ivan (Litija), Ludvik Avgust (Hra stnik), Razlag Alfonz (Trst), Vidic Fran (Logatec). Za adjunkte so imenovani: Blažon Fran (Poticane), BrinŠek Emil (Rakek), Cesar Ivan (Velikoveo), (5 i k Rudolf (Ljubljana), Demšar Ant. (Modling), Dorrer Anton (Zidan most), F i z o-liČ Karel (Gradec), Gornik Fran (Rakek), Gregorka Friderik (Brežice), Jančar Jakob (Zidanmost), Keržmanc Andrej (Ljubljana), Koojančič Fran (Divača), Kolbe z en Avgust (Ponikva), Kreutzer Josip (Št. Peter), Majerič Jakob (Grobelno), Manfreda Ivan (Ljubljana), Papst Fran (Celje), Pirko-v i č Alojzij (Divača), P o * e g a Maks (Gorioa), Rut ar Fran (Št. Peter), S e k u 1 i n Ferdinand (Tržič), [S t r n i ša Anton (Radenjske toplice), Szillioh Drago (Zidan most), Skorjanec Iv. (Zidan most), Vargazon Ernst (Zidan most), V eho ve c Alojzij (Divača),
V učni k Drago (Ljubljana), Zadnik Avgust (Trbovlje), Z apl o t ni k Ivan (Dunaj), Zupan Josip (Ljubljana). Za asistente so imenovani: Blaž Drago (Postojna), Kavšek Alojzij (Brežice), M i k l i č Matej (Ma -tulje), Mink Rudolf (Borovnica), Pavlin Josip (Matulje), Štefan Adolf (Postojna), T ur k Iv (Hrastnik).
— Is sodno pisarniške službe Kancelista Josip  Renčel   pri dež sodišču v Trstu in  Ivan V u ković pri dež. sodišču v Piranu sta imenovana za pisarniška ofioijala.
— Iz iolsko slntbe. Namesto umrlega nadučitelja Štefana Primožiča pride v Dobrepolje za suplen-tinjo izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Marija Grabovšek, interimi-stično vodstvo šole pa prevzame učiteljica gdč. Franja Zebre.
Iz gledališke pisarno. V četrtek, 26. t. m., sta dve predstavi. Popoldne (za lože: nepar) se uprizori zadnjič v sezoni priljubljena Audra-nova opeteta „Punčka", zvečer (par) se pa ponovi Ibsenova „Nora"
Slovansko gledališče. Cankar ima Čudovito privlačno moč, dasi ne mara, da bi drla tolpa sa njim Čez drn in strn bujne fantazije. Tista dia-bolična energija njegove umetnosti mami ljudi, da dreve slepo za nj m, dokler mu morejo slediti, a ko jim opešajo moči, strme še za njim, ne vede, ali je bil le prazen fantom, ki jih je mikal in varal, ali ziodej, ki jih je zapeljal, občutno ošvrkal in opalil. Iz same hvaležnosti molče ali mu pa t loskajo. Ta misel ga je morala obhajati tudi predsnočnjim, ko se je iz intendantske lože, za d voljno se smehljajoč, zahvaljeval slovesno razigranemu občinstvu, ki je napolnilo do zadnjega prostora naSe gledališče. Satira na odra — bridka satira na naše umetniško umevanje, to je njegovo „Pohujšanje v dolini Sen tflorj ans k iu. Farsa jo je nazvat, groteskna igra, kakor bi jo mogel s črtalom orisati le kak Th. Th. Heine ali Ghilbranssou. V njej ne zaslediš geometrično izračunjene dramatske tehnike, ne konsekvetno se razvijajočega dejenja. čemu treba tega, če hočeš podati le karikirano banalnost naSega umetniškega nazi-ranja? Cankar je moral biti tiste urice v divni, razposajeno veseli ubranosti, ko je pisal te duhovite utrinke. Vse dejanje ima značaj genialne hi-trioe v drznih potezah karikaturista.
V živem spominu nam je lanska njegova komedija „Za narodov blagora. Koliko je bilo takrat odkrite navdu-šeaosti in prikrite ogorčenosti! Takega moralnega uspeha „Pohujšanje" ni doseglo. Preveč je v njem simbolike, kakor da bi jo moglo SirSe občinstvo umeti na prvi pogled. Zato se bo farsa gotovo več čitala, ko na
odru vprizarjala. A enega vtiska se ni mogel nihče ubraniti, najmanj tisti, ki se je Sutd prizadetega: da je vzel Cankar na muho tisto hinavsko vrlin ■ stvo in pobožnjaštvo, glupo vero v nečednost umetnosti, slepomišenje v literarni kritiki in domovinsko laži-Ij u bežen, ki hoče pod masko rodo-ljubstva živeti topo, samopašno življenje. Ta konglomerat šentflorjanskih Čednosti je razpršil v bizarne sence, potem ko jih je dodobra premikastil. Toliko jedke ironije na tartuf stvo in duševno omejenost Šentflorjanoev menda doslej Se ni nikjer drugje natrpane, ko v tej Cankarjevi t ar si, posebno v zadnji piki 3 akta, v pre lepo disharmonično peti šolski pesmi o svetem Alojziju. — Občinstvo se je prav dobro zabavalo. Eni so za bavljali, ČeS, da se avtor norčuje iz vseh, is sebe in občinstva. Saj pravi Peter: „Če si bebec, zakaj bi te ne sleparil? Ne bil bi greh!" — Ali na drugem mestu: „Za malo je umet niku, da bi nad to golaznijo kralje val!" Menili so, da bi drugod vdrli na oder in vse doli pometali, igralce z avtorjem vred. Drugi pa so se pri jazno smejali in se delali, kakor bi vse razumeli. Zato so tudi vse odpustili ter hvaležno kvitirali vse bridke resnice, ki so prŠele s pozornice. — Izredno pozornost so obračale nase posamezne osebe v farsi. Cankar jih ie že v tiskani izdaji tako orisal, da jih hoče vsak videti na odru, kako žive in se kretajo. Obrazi so bili markantni, a ne preveč karikirani. Umetnik n razbojnik Peter je bil g. Nučič, ki se je dobro vživel v svojo bohemsko vlogo. Ni pretiraval, a zdelo se nam je vendar, da je bil bolj patetičen, kakor si ga je avtor želel; v njegovi govorici je bilo več ironije ko humorja. Drugečen ne more in ne sme biti slovenski umet-n k Peter, dedna družica mu je bila njegova ljubica m nevesta Jaointa, gospa Kreisova. Ni čuda, da se vsi Šentflorjanci „v duhu ž njo pre-šestovali"; tako koketna, tako zapeljivo oblečena! Le nogo ji je bilo težko poljubljati. Ples v 3. dejanju je izvedla z gracijozno pikan t a os tj o Ziodej Konkordat s Francoskega, je bil g. D r agutin o vič, ki je kreiral ta novi Cankarjev tip (gl. nevernika v Alešu z Razora!) s primerno ko-miko, razbornostjo in zlobnostjo; nekak slovenski Mefisto! Častivredno vlogo Šentflorjanskega župana je igral naš ljubi gost iz Trsta, g. Vero v -Še k. Sprva ga je nekoliko motila slovesnost trenotkov, da mu govor ni tekel gladko, pozneje se je pa vživel v svoj resnobni položaj, on, ki je reši] dolino šentfloriansko pohuj sanja. Vrla soproga mu je bila gospa Danilova, čednostna mati županja. Nadvse pa nam je ugajal g Danilo kot daoar, najmanj prihuljeni grešnik Šentflorjanski Kontrastna figura temu vaškemu sladostrastniku je učitelj Šviligoj, „nedolžaost doline šentflor-janske"; igral ga je Povhe v predpisani šolmastrski maniri malo pre-živahno, navidezno preveč lokavo. Tudi gospoda B u k Š e k kot štaounar in Toplak kot notar sta bila dobra, ne manj tudi g. M o 1 e k kot cerkovnik. V tem gralcu tiči prav porabeu komik; za šentflorjanskega mežnarja si ne žel1 mo boljšega. G. Ronovska je bigotno ekspeditorioo kreirala samo stoj no, z drastično masko in višnje vim deviškim trakom krog vratu. Kot popotnik, najbolj zagonetna oseba v igri, je nastopil novinec g. Križaj, ki kaže že ob prvem nastopu dokaj latentne igralske sposobnosti. Z ostali smo bilo zadovoljni, kakor tudi z režijo g. Dragutinovi6a. Sploh se je dobro uprizorieni igri poznalo, da je bil pri skušnjah navzoč avtor sam.
— y-
Koneert „Pevske zvoze moravskih učiteljev" dno 29 decembra. „Beri iner Bci rs en- Zei tu n g" z dne 26 aprila t. 1. piše: V dvorani pevske akademije je konoertovala včeraj „ Pevska zveza moravsk h učiteljev" pod vodstvom dirigenta svojce S prof. Fer d. Vaoha. Izvajanje je bilo bleščeče, uspeh brez pomislekov — velik in pošteno zaslužen. — Petje teh 50 Članov moškega zbora prenese najboljše večje uetniško merilo. Kar je pri predavanju naj prijetnejše vplivalo, je odličen glasoven materijal: zdravi, močni basi in sveži, doneči tenorji, ki so pri vsem tem tudi izborno izšolani. Zbor je pel zritmiSko preoizijo, ter pokazal v glasovnem kot ritmičnem oziru, kakor tudi v predavanju ž i -v a h n o s t in prisrčnost, ki se nam v tako visoki meri le malokrat nudi. Izvajanja pa so tudi mestoma vplivala naravnost navdušujoče, ter presen uj oče. Občinstvo je po vsaki točki odlikovalo pevce z živahnim aplavzom. — Za koncert v Ljubljani se kaže veliko zanimanje, posebno z dežele. Dosedaj je naročenih 52 sedežev. Ker pismena naročila prihajajo vsak dan in se je na te orirati v prvi vrsti, da dobe najlepše sedeže, ravnajo se po pregovoru: kdor prej pride, prej melje, se slavno ljubljansko občinstvo ope-
tovano opozarja, da si do praznikov, na vsak način pa pred 29. preskrbi
vstopnice.
Drvitvo davčnih uradnikov na Kran|skem je imelo včeraj dopoldne v hotelu Ilirija ob dobri udeležbi letošnji redni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik davčni upravnik g Ravnih ar, ki je prisrčno pozdravil navzoča in jih pozval, naj svojemu zaščitnemu vladarju za kličejo trikratni „živio", kar se je zgodilo. Spominjal se je umrlega člana gosp. Sedlaka in so zborovalci v znak so-žalja vstati s sedežev. Število članov se je v preteklem leta znatno pomnožilo; zdaj jih je 125. Tajniško poročilo g kontrolorja Ahlina govori o letošnjem delovanju in uspehih društva. Doseglo se je 35 letno službovanje, kreiranje nekaterih novih mest v VIII. čin. razred na Kranjskem tako, da se je že letos eno na novo razpisalo in prihodnje leto se razpiše zopet eno novo. Provizorična mesta asistentov so se spremenila v definitivna. Skupna zahteva po maturi za vsprejem v davčno službo se dosedaj popolnoma ni mogla doseči, ker ji edino nasprotuje vojno ministrstvo, kar bi imelo vpliv, da bi se moral sprejem certifikatistov predru-gačitl. Uvedla se bo nova akcija pri vojnem ministrstvu, da se ta stvar ugodnejše reši. Djje^lo se je spreme-njenje naslovov uradnikov posameznih Činovnih razredov. Uvedla se je akcija, da se Ljubljana uvrsti v višji plačilni razred, kakor tudi akcija za službeno pragmatike O denarnem stanju društva jn poročal davčni upravnik Rude. Dohodkov je bilo 969 K, 33 h stroškov pa 591 K 73 h, torej prebitka 377 K 60 h Ker sta preglednika gg. ofic i j al Spliohalin asistent Brufach vse račune in knjige našla v redu, se je blagajnikovo poročilo odobrilo in se dal odboru na predlog g. asistenta Novaka absolutorij. Nato je poročal g. predsednik o rezultatu letošnjih volitev odbora, katere volitve so se izvršile pismenim potom. Izid je bil sledeči: Oddanih je bilo 94 glasov in so bili izvoljeni sledeči gg.: upravniki Ravnihar, Ruda, Mušič kontrolor Burger, Ahlin, Premk asistent je Demšar, Hruška,Pra-protnik in N o v a k. Namestniki so gg. upravnika Rozman in Kline, nadn pravnik N i t s o h, ofic i j al Sta-belj in asistent Tomec. Po burni debati o Članarini za prihodnje leto ostane ta klub dobremu finančnemu stanju na predlog g Novaka v sedanji visoČini, namreč 6 K na leto — neadj utirani praktikantje plačujejo letno 1 K — ker bo potreba morebiti započeti kako večjo akoijo Nato je predaval kontrolor Križman is Kamnika o prevelikem obremenjenju davčnih uradov z brezpomembnim pisanjem kakor takozvanih statističnih izkazov in instrukoijskih pol pri odmeri pristojbin. Njegov predlog o skupnem re paniranju davkov, katero re paniranje naj bi se uvedlo vsaj na Kranjskem, kakor že on prakticira pri svojem uradu v Kamniku, je meril na to da bi se s skupnim procentom pobirale vse doklade kakor deželne, okrajne, občinske in zdravstvene. Na predlog g. Novaka se je sklenilo, da vzame vso akoijo v svoje roke društvo, ki bo dalo tiskat ves referet, ga razdelilo med razne urade in uradnike, in ga bo potem za to določena enketa stvarno prerešetala in predlagala finančni direkciji, da ga odobri G. praktikant Verderber, je stavil predlog, da bi tudi prihodoje leto, kakor letos meseca aprila, dobili praktikantje in avskultantje takozvano draginjsko doklado po 120 K. Naj se društvo v tem oziru obrne na centralno vodstvo na Dunaju, da izpo-sluje to podporo, ker sedaj ni nič manjša draginja, nego je bila doslej. Predsednik obljubi, da bo odbor vse potrebno in možno ukrenil v dosego te doklade. Na predlog g. Zdravka Novaka se je izrekla zahvala dosedanjemu odboru za uspešno delovanje, ne kar je predsednik zaključil zborovanje ob pol eni. — Nato se je k --ns t ant i ral odbor sledeče: predsednik g. Ravnihar, podpredsednik in blagajnik g. Ruda, tajnik pa g. Hruška.
O podedovanosti in vzgoji je predaval snoči v skoraj polni dvorani „Mestnega doma" na povabilo „Splofi-nega slovenskega ženskega društva4* profesor g dr. Fran Ilešič. Da Človek podeduje svoje lastnosti slasti duševne po starših, je v človeštvu vcepljeno naziranje, ki je povsem opravičeno, dočim sodijo nekateri, da se razne Človeške lastnosti pri vzgoje. Laoedemonoi so trdili, da je 9/10 Človeštva to, kar je je naredila vzgoja. Tudi telesne lastnosti se podedujejo, kar lahko opazujemo pri vsakomur. Seveda se rajši podedujejo slabe lastnosti duševne in telesne nego pa dobre. Strasti- so zelo podedljive, in je zlasti spočetje človeka vele važno sa njegovo prihodnjost. Lastnosti, ki jih ima mati otrokova med spočetjem in porodom, se preneso na otroka in zato bi se naj matere in one, ki hočejo to postati, poučile o tem, kako
se jim je varovati in p asi ti pred tem in onim, sioer se pokvari mlado bitje že v kali. Otrok podeduje očetove in materine lastnosti ne po načinu adi-ranja ali subtrahiranja ampak po nekem procesu, ki je stičen onemu v kemiji. Da na človeške lastnosti vpliva vzgoja, tega si ne bo nihče upal zanika vati. Zato mora biti pametna in mora podedovane slabe lastnosti odpraviti ali vsaj omejiti. Vzgoja upliva sugestivno, posebno Če je moč zgleda velika. V zavodih temelji pred vsem na zgledih Govornik je prišel do zaključka: Podedovanost je. Omejena je pa v moči vzgoje. Podedovanost je spomin na preteklost, je kon-servatizem, ind vidualni razvoj je pa napredek in pogled v pnhodnjost Želel je, da bi se Slovenoi svojega podedovanega hlapčevstva odvadili in nastopili pot samostojnih neodvisnih mož! Naj se začne zgodovina slovenske svobode! Ploskanje je bdo dokaz, da so poslušalci z zanimanjem sledili veleinteresantnim izvajanjem g. govornika.
Umrl je po dolgi in težki bolezni ravnatelj kmetij sko-kemičnega preskuševališča g. dr. E r n e s t K r a-mer. Pokojnik je bil kot znanstvenik na jako dobrem glasu in je bil nekaj Časa tudi vseučiliškj dooent v Gradcu. Spisal je več strokovnih knjig. N. v m. p. !
Poroka. Danes se poroči gdč. dr. med. Eleonora Jenko, hči g. dr. Ljudevita in gospe Terezine Jenko, z g. dr. med. Friderikom Grogerjem. Poroka bo v škofijski kapeli danes ob polu 6. uri zvečer. Iskreno čestitamo.
Janko  Kersnik v srbskem
prOVOlln> V Bel gradu izhaja nJugo-slovavanska biblioteka", ki priobČuje najboljša dela jugoslovanskih pisa-sateljev. Doslej je izšlo šest zvezkov te biblioteke. V prvem zvezku so bile priobčene zbrane Cankarjeve „Vinjete", vpetem zvezku pa čitamo „Kmetske slike" našega novelista Janka Kersnika; prevel jih je Pavle Stevanović. Prevo&ilec je spisal knjigi lep predgovor, v katerem govori o slovenski novelistiki in o Kersniku samem. Kersnikova dela so se že preje prevajala na srbski jezik. List „Stražilovo" je 1. 1887. priobčil „A gi tatorj a", „Javor 1. 1891. „Gospoda Janeza", a istega leta je izdal v Novem sadu v srbskem pre vodu tudi roman „Bošljin in V r j a n k o". Šesti zvezek „Jugoslov. biblioteke" priobČuje povest hrvaškega romanopisca Šandor Gjalskega „1 rimi na Udaja". Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj se naroča na „Jugoslovansko bibliot ko", ki iz haja v Belgradu in stane na leto samo 5 kron. Vsak Slovenec, ki Čita cirilico, bi naj bil naročen na to knjižnico.
Simon   Gregorčičevo javno
ktjitnico ln čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t j od 14 deo. do 20. dec. skupno 660 Čitatelje v. Povprečni obisk je znašal po 94 oseb na dan.
Zopet nova podelitev patenta domače iznajdbe. C. kr. patentni urad na Dunaju, je podelil gospodu Ivanu Bavniharju v Ljubljani patent št. 4120 za izdelovanje „Na-delkopieraparatov", praktičnih za ri-sarije in predtiskarije. Ker pa namerava gosp. Ravnihar zaradi drugega podjetja avstrijski patent prodati, ter se pogaja več inozemskih tvrdk ž njim, bi ddu bilo ljubše, ako se oglasi kak domači podjetnik, da ostane iznajdba in izdelovanje na domaČih tleh.
Za drutbo sv. Cirila in Metoda! Panor ama - Kosmoram a je določila Čisti dohodek tega tedna v dobrodelne namene. In sicer da polovico družbi sv. Cirila in Metoda in polovico dijaški kuhinji. Slavno občinstvo opozarjamo na to Človeko ljubno namero, to pa zlasti še zategadelj, ker ima ta zavod velik vzgojni pomen. Slovenske matere, ki hočejo napraviti svojim otrokom veselje in zabavo, naj jih povedejo tekom tega tedna gledat res lepe in umetniško popolne slike, ker jim s tem razširijo duševno obzorja in pa ker s tem pripomorejo z neznatno žrtvo v resnici keristnima humanitarnima zavodoma. Parola slovenskim roditeljem ta teden bodi torej: Vsi v panoramo-kosmo-ramo! Naznanjamo, da je zavod — kakor doslej običajno — na Božič zaprt, sioer pa vsak dan odprt kakor navadno.
Odkup novoletnih voščil. Gospa Terezina SvetČeva, soproga prvomest-nikovega namestnika „Družbe sv. Cirila in Metoda" je nabrala kot odkup za novoletna voščila od litijskih rodoljubov in rodoljubkinj lepo vsoto 63 K, ter jo poslala „Družbi sv. Cirila in Metoda". Slava ji! — Ali bi se ne dalo tako odkupovanje povsod vpeljati? Rodoljubi, posnemajte vrlo gospo Svetčevo po vsej domovini! Kako znaten dar bi bil odkup novoletnih voščil šolski družbi! — Nemoi so že davno pričeli z odkupom novoletnih voščil podpirati svoja, našemu narodu sovražna društva.   Mi seveda
posnemamo radi tujoe v tem, kaj nam škoduje, da bi pa posnemali njih gorečnost v narodnem borenju, sa to smo dostikrat mlačni ali selo mrzli — Za novolitna voščila se boda izdali, kakor vsako leto običajno, tisočaki. Kdo ima koristi?! Mari bi ne bilo boljše in koristnejše, da se ti tisočaki naklonijo prosveti? Vsaka podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" naj bi pobrala odkupnino novoletnih daril za svojo okoliš. Kjer ni podružnice, naj bi pobral odkupnino kak rodoljub. Imena vseh rodoljubov, ki so se odkupili, naj se naznanijo družbeni pisarn«, da jih objavi v časopisih.
Na dopisnicah se odslej ne bo več pritiskal pečat oddajne poŠte. Ta odredba stopi takoj v veljavo,
Železniška  ivosa Postojna-
Štanjel. „Notranjeo" se zelo zavzema za Železniško progo Postojna-otanjel ter piše o tem Bledeče: Zveza Po stoj na Štanjel je stopila v ospredje. Ta najbolj praktična, pa tudi najložje izvedljiva proga bo med progami, ki bodo prepregle Notranjsko, brez dvoma prva. Tako zatrjujejo v vseh prizadetih ministrstvih. Ta proga nikakor ne nasprotuje željam in zahte vam po zvezi Vrhnike iz Idrijo ter Vrhnike s kako točko proge Postojna-Štanjel, kar se bo prej ali slej uresničilo. Zveza Štanjel Postojna ni le sama na sebi gospodarsko utemeljena in krajevno potrebna, ampak je tudi sestavina velike železniške zveze preko Dolenjske s Hrvaško, Bosno in Balkanom sploh. Ta zveza bo najkrajša pot po kopnem iz Italije na Balkan. A pustimo te daljne misli. Za Notranjsko je že skromna zveza med Postojno in Štanjelom ter Vipavo velikanskega pomena. Za Postojno in Vipavo je taka zveza živ-ljenskega pomena in njiju gospodarska rešitev. Mislimo, davkljub strankarski raz oran osti ni vzroka, da bi ne nastopili složno vsi interesent e brez razlike politične stranke, da hitreje prikličejo uresničenje zveze Vipavske doline s Postojno. Glede te železnice je bil te dni neki višji gospod želazniškega ministrstva v tem kraju in dal nekatera pojasnila, kako se namerava izg toviti. Med Postojno in Razdrtim bo Štacija Gorice. Pri Razdrtem, kjer bo seveda tudi štacija, bo približno 1400 m dolg predor proti Senožečam. Senožeče dobe v neposredni bližini takoj za farno cerkvijo svojo štacijo. Iz Senožeč bo tekla proga proti Gaberku, kjer bo tudi manjši predor. Blizu cesarske hiše bo postajališče Dolenja vas Potem teče proga po senodolski gmajni proti Štanjelu. Iz vsega tega je razvidno, da se je opustila prvotna misel, da bi tekla ta proga preko Do lenje vasi po Raši. Po sedanjem načrtu gre torej železnica preko Senožeč, kar bo za ta kraj in za ondotno pivovarno velike vrednosti.
Telovadnega društva „Sokol11 v Krškem 3. redni občni zbor bo dne 5. januarja (nedelja) ob pol 3 , pri nesklepčnosti ob pol 4 popoldne v dvorani g. Karla Ženerja v Krškem z običajnim dnevnim redom. Dalje se je sklenilo, da društvo v letu 1908 razvije svoj prapor. S predpripravami se začne že meseca januarja 1908. Društvo je sklenilo, da vse spise kolekuje z narodnim kolkom.
Razdelitev občine. Uradni list primorske deželne vlade razglaša, da se razdeli občina Tržič v trško okoliško občino Starancan.
Priznanje. Dež. vladni tajnik g. Silvester Domicelj je dobil od dež. predsedstva popolno priznanje za izborno njegovo delovanje v Postojni, zlasti za daljše interimistično uradno vodstvo in njegova uspešna prizadevanja proti legarju.
Zopet napad na nadučitolja Fran Grosa po metodi , Sanica*
nOV11* Hujskanje Bon aven turovega Časopisja rodi krasne sadove. Dne 4 novembra napadel je na Loki pri Tržiču Karel Pogačnik sprehajo-čega se nadučitelja v p. Fr. Grosa na način, kakor svoječasno zloglasni Seničani. Pogačnik je bil 20. t. m. pred o. kr. sodiščem v Tržiču obsojen na 10 dni zapora. Tako daleč smo že, da ni varen življenja pod gorami kranjskega in tržiškega sodnijskega okraja, kdor bere „Siov. Narod".
Ustrelil 80 lo v Mariboru konjski mesar Al. Jak u p.
Politično društvo „Pozor" v
P tuj i izvolilo si je narednim občnim zboru v četrtek, doe 19. decembra v „Narodnem domu" sledeči odbor: Gosp. Dragotin Zupančič, predsednik; gosp. dr. Anton Brumen, podpredsednik; g. Josip Slavine c tajnik; g. Josip Zelenik, blagajnik; g. dr. Fran Jurtela, odbornik; č. g. o. Lenart Vavpotič, odbornik; g. Miha Brenči Č st., od bornik in namestnikom: gg. Fr. Ma-horič, Al. Šuta in Aleksander Pinterič.
Is Slovenlgradca se nam piše: K nam je premeščen g. Franjo Pirnat, ne Jakob, kakor je bilo pomotoma tiskano.
Nov hotel v Slovenski Bistrici
Posojilnica v Slovenski Bistrici je
prezidala svojo dosedanjo staro gostilno v modem hotel, ki se otvori prihodnje leto. ker se bo v spomladi začela graditi normalnotirna lokalna železnica ki bo vesala mesto s slovenj ebistriško postajo Južne železnice, ter bo Slovenska Bistrica, kakor se zatrjuje, obenem dobila električno razsvetljavo, se sme pričakovati, da bo slovenjebistriška dolina, ki leži ob znožju zelenega Pohorja in ima toliko dosedaj Še malo poznatih naravnih krasot, tudi živahnejše obiskana od tujcev in letoviščarjev. Zlasti slednji • so že dosedaj radi semkaj prihajati, vendar pa ne v prevelikem številu, ker je primanjkovalo primernih stanovanj. Temu občutljivemu nedostatku se bo z novim hotelom odpo-moglo, sosebno če bo znal si pridobiti gostilničar goste s dobro postrežbo in z rajno vinsko kapljico, katero mu bode nudil da'eč črez štajerske meje sloveči „Brandner". Opozarjamo obenem na dotični inserat v našem današnjem listu.
Umrl je v Gradcu bivši knjigar v Celju (sedaj Rasoh) Teofil D r e x e 1, star 76 let.
Pruska velikodušnost. Graški listi pojejo slavo nekemu Prusu K. Prollu, ki je nabral po celi Nemčiji prispevke za božičnioo nemškim Šolam ob jezikovnih mejah v Avstriji. Tudi na Kranjskem so šole v Beli peči, Jesenioah in Domžalah ter na Kočevskem deležne tega „bogatega" pruskega blagoslova, in sicer dobi vsaka šola po — 10 gld.
Nesreča. 26 letnemu kočijažu Franu Ličan u v Trstu se je splašil konj in zdirjal z vozom po mestu. Ličan je padel z voza in se tako pobil, da najbrž ne bo okreval.
Kinematograf Edison na Dunajski   cesti  nasproti kavarni
uEvropa" ima Še danes sledeči program: čudesna hiša (fantastično). Pobiralci mladih ptičev (komično)," Najnovejši zrakoplov (interesantna projekcija, posneta po naravi). Sirota (drama). Sanje veseljaka (jako komično). Jutri ni nobene predstave, pač pa je v sredo nov program.
Mrzla kopel« V soboto je prišel okoli 9. ure zvečer v gostilno g. Ane Jegličeve na Francovem nabrežju gluhonemi mizar Julij Poglaj ter tam pil 3 polulitra vina. Okoli polnoči se mu je zavrtelo v glavi in popustil je gostilno ter jo mahnil v Ljubljanico. Ker se mu je voda pa menda zdela premrzla je prišel h kraju ter pod škarpo čepel toliko časa, da je prišla policija ter ga s pomočjo drugih ljudi odpeljala na osrednjo stražnico, kjer so ga slekli, potem pa zavili v gorke odeje ter prepeljali z rešilnim vozom domov.
0 vlomu v JebaČinovo trgovino se nam poroča, da policija vkljub vsestranskim poizvedbam dosedaj še nima nobenega sledu o tatovih. Lopovi so odnesli 8191 K 5 v. Najmanjši sumljivi pojavi naj se naznanijo mestni policiji.
Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Danica Koblerjeva je izgubila žensko ročno torbioo, v kateri je bil ščipalnik vreden 5 K. Neka gospodična je izgubila obešalo za uro v obliki podkve vreden 3 K. Marija Kosova je izgubila črno usnja to denarnico s 14 K denarja. Na južnem kolodvoru je bilo najdena oziroma izgubljena vreča obleke, dežnik in črna Čepica.
Delavsko gibanic.  Včeraj se
je pripeljalo na južni kolodvor iz Amerike 97 Hrvatov in 45 Slovencev.
Odkritje nove podzemske jame v Opatiji. Podzemski jami, o kateri je že naš slavni Valvasor v svojih spisih prerokoval da mora biti med Ka-stvom in Moščenicami in ki naj je vsaj dvakrat tako velika, kakor Postojnska jama, so kakor kažejo vse okolnosti te dni prišli v Opatiji na sled. Naš v Opatiji bivajoči rojak vrtnar in posestnik g. Fran Jeke je pred nekoliko dnevi v bližino vile »Quisisana«, kjer se pričenja hrib, ki je takorekoč vezan z Učko goro, zapazil malo odprtino. Ko je to odprtino nekoliko povečal, je opazil, da se nahaja v ogromni gorki podzemski jami. Prižgal je svečo, ki jo je imel z seboj, in zagledal krasne kapnike v vsakovrstnih formah. O tem razkritju je obvestil predsedništvo opatij-skega društva za pospeševanje tujskega prometa. To je že 3. decembra t. 1. sklenilo razpisati nagrado 200 K tistemu, kdor odkrije po Valvazorje-vem mnenju med kastvom in Moščenicami se nahajajočo podzemsko jamo. Predsednik in še dva člana imenovanega društva šli so takoj v spremstvu g. Jeketa na lice mesta in v samo podzemsko jamo. Šli so precej daleč v to jamo in videli znamenitih kapnikov med njimi tudi prekrasno zagrinjalo, slično onemu v postojnski jami. Najbrže je to ona jama, ki jo omenja Valvasor. Ker je ta jama v okrožju občine Volosko-Opatije, bi bilo pač dobro, da se v prvi vrsti zavzame občina za to velevažno stvar in ukrene vse potrebno za daljno delo. Vredno je omeniti, da je v jami zelo gorko in da kaže toplomer čez 30 stopinj gorkote.
Nezgoda pod morjem. V torek, dne 17. t. m., ko je potapljač popravljal kakih 6—7 m pod vodo opatijski pomol, je mož,, čigar dolžnost je, da drži telefon vedno na ušesu in pazi, da se pumpa vedno zrak potapljaču, naenkrat čutil, da vleče potapljač za zvonec s tako silo, kakor da se mu je kaj nenavadnega pripetilo. Za take slučaje pripravljen je dal povelje, da se potapljača potegne v ladjo. To se je takoj zgodilo. Potapljač je bil že precej omamljen, ko je prišel na površje. Povedal je potem, da hoteč s krampom odkopati neki kamen na morskih tleh,je z njim po nesreči udaril po steklu, ki ga je imel pred obrazom in se razbil, vsled česar se je seveda naglavna oklopnjača takoj napolnila vode. Ko bi ga ne bili pravočasno potegnili na površje, bi ga bila voda zadušila.
Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra do 11. decembra 1907 7136 oseb, od 5. do 11. decembra 1907 jih je prišlo 190, a na 11. decembra je bilo v Opatiji nastanjenih 1154 gostov.
Jugoslovanske vesti. Dvoboj dveh srbskih urednikov. V sredo popoldne je bil v okolici Zemuna dvoboj med članom uredništva »Politike«, Jovanom T a n o v i -ć e m , in ravnateljem »Pravden, Jovanom Adamovićem iz Bel-grada. Dvoboj je bil na pištole. Duel je izzval Tanovič, ki se je čutil žaljenega v neki notici »Pravde«. Obojestranski zastopniki so dogovorili dvoboj na pištole in da bi bili bolj varni, so ga določili na avstrijskem zemljišču. Dovoljen je bil samo enkratni strel. Ranjen ni bil noben duelant.
— Srbski republikanski list. Na Srbskem nameravajo ustanoviti novo stranko, ki bo zastopala republikanska načela. Nova stranka ima še jako malo pristašev, glavni kontingent ji dajejo eksaltirani vse-učiliščniki. Ti so sklenili, da bodo z novim letom pričeli izdajati svoje glasilo, ki bo nosilo ime »Republika«.
-£5&
* Drobne vesti. Predsednik upravnegasodišea postane baje bivši ministrski predsednik dr. pl. K o r b e r.
— Umrl je v Londonu turški poslanik Musurus paša.
— Umor v vlaku. Med Rimom in Jakinom so našli v vozu I. razreda umorjenega višjega železniškega uradnika. V desnem očesu je imel zasajeno bodalo. Denar in vse vrednosti so mu manjkale.
— Toselli je nastopil umetniško potovanje po Rusiji ter bo v vseh večjih mestih prirejal koncerte. Žena — bivša saška princesinja Lujiza — ga ne bo spremljala, ker je noseča.
Izpred sodita.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Obsojen klerikalen agitator.
Danes je stal pred tukajšnjim sodiščem znani klerikalni agitator Ras-berger. Očital je svojemu konkurentu Grunfeldu po neki tretji osebi, da ga je pripravil ob 7200 kron. Poleg tega je Griinfeldu uči t al tudi denunoijanstvo. Sodišče ga je r ar adi tega obrekovanja, ki ga ni mogel dokazati, obsodilo na 30 kron globe.
Telefonsku in Brzojavni BoroHIiL
Novo mesto, 23. decembra. Nad-učitelj Potokar in tovariši od Sv. Lovrenca na Temenici so bili pri današnji obravnavi pred tukajšnjim okrajnim sodiščem oproščeni.
Celje, 23. decembra. Namesto obolelega dosedanjega deželnega poslanca g. dr. Dečka, ki je sozasto-pal sodne okraje Gornji grad, Vransko, Celje, Laško, Šmarje in Konjice, je postavil zaupni shod dne 22. t. m. za kandidata soglasno in z navdušenjem g. Josipa Zdolška, po dom. K r istanča, posestnika na Ponikvi ob Južni železnici. Protikandidat mu bo Mlakar, znani zvezar, na čigar shodu je vsled farovškega hujskanja tekla že slovenska kmečka kri. Živio, naš Zdolšek!
Dunaj, 23. decembra. Ministrski predsednik baron B e c k odide jutri na večdnevni dopust najbrže na svojo graščino Plevna pri Žalcu.
Dunaj, 23. decembra. Češki namestnik grof Coudenhove je dospel semkaj; njegov prihod je v zvezi z razpisom novih deželnozborskih volitev na češkem.
Dunaj, 23. decembra. Pri pogrebu grofa Schonborna bo cesarja zastopal nadvojvoda Leopold Salva t o r.
Dunaj, 23. decembra. Poslanec dr. Kramar se je stalno preselil v Prago, kjer bo prevzel vodstvo bodočih deželnozborskih volitev.
Dunaj, 23. decembra. Sleparja Goldschmidta še dosedaj niso dobili. Dognano je, da je bil v soboto,
ko je izvršil sleparstvo, še več ur na svojem stanovanju. Popoldne je rer kel svoji gospodnji, da bo nesel nekaj stvari v zastavljalnico in da bo v kratkem dobil službo nekje izven Dunaja. Gb šestih zvečer je odšel s stanovanja, ne da bi se vrnil.
Dunaj, 23. decembra. Začetkoma meseca januarja bodo še sklicani nekateri deželni zbori. Nižjeavstrijaki deželni zbor bo sklican 7. januarja, a še ne bo razpuščen spomladi, kakor so preje sodili, marveč kasneje. Krščanski socialci in nemški naci-onalci bodo sklenili za bodoče dežel-nozborske volitve volilni kompromis, ki bo naperjen proti socialnim demokratom.
Dunaj, 23. decembra. Policija je dognala, da se je Goldschmidt v soboto odpeljal z Dunaja z zapadno železnico.
Budimpešta, 23. decembra. Poslanska zbornica je v včerajšnji seji sprejela kvotni zakon za podlago specialne razprave s 173 proti 30 glasom. Hrvaški delegatje so se večinoma odtegnili glasovanju. Nato se je pričela podrobna razprava o zakonu, ki je bil sprejet tudi v drugem čitanju. Med sejo je prišlo do ostrega konflikta med nekaterimi poslanci in dr. Wekerlejem radi Šilingerjeve resolucije v avstrijskem parlamentu. Ministrski predsednik je izjavil, da je poslal avstrijski vladi noto, v kateri je kategorično zahteval garancije, da bo avstrijska vlada v bodoče preperečila vsako protiogrsko manifestacijo v avstrijski zbornici.
Budimpešta, 23. decembra. Včeraj popoldne ob polu 2. se je vršil dvoboj med ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem in poslancem P o 1 o n y i j e m. Wekerlejeva sekundanta sta bila grof H a d i k in Fran Bolgar, Polonyijeva pa baron K a a s ni Karel H e n c z , ki je pred leti v dvoboju umoril grofa Ke-glevicha. Prva dva hoda sta končala brezuspešno, ne da„bi bil kateri izmed bojevnikov ranjen. Po drugem naskoku je stopil Polonvi k Wekerleju ter ga prosil odpuščanja. S tem je bil dvoboj končan. Ko se je ministrski predsednik vrnil v poslansko zbornico, so mu poslanci priredili iskreno ovacijo. Izid duela se je brzojavno sporočil cesarski kabinetni pisarni na Dunaj. Skoro na to je dobil \Vekerle brzojavno čestitko od cesarja.
Petrograd, 23. decembra. Tajna policija je prišla na sled skupini reja. Ob šestih zvečer je odšel s stano-umoriti višje uradnike. Dosedaj je bilo aretovanih 5 oseb. Policija je zaplenila 1 bombo in več materijala, ki je služil za napravo bomb.
Budimpešta, 23. decembra. Poslanska zbornica je v današnji seji sprejela kvotni zakon v tretjem čitanju in se nato odgodila do 1 0. j a-nuarja 190 8.
Bukurešt, 23. decembra. »Adeve-rul« poroča, da so v Gjurgjevu aretirali nekega sumljivega človeka, ki je prišel z Bolgarskega. Policiji je rekel, da se piše Karel Ennik in da je doma z Dunaja. Ker se ni mogel z dokumenti izkazati, se je odredilo, da se ga prepelje v Bukarešt. Pri transportu je aretovanec pri Vidinu skočil iz vlaka in obležal mrtev pod kolesi. Splošno se sodi, da je bil aretovanec morilec Borisa Sarafova P a n i c a.
Bukarešt, 23. decembra. Poročilo »Adeverula«, da je bil Bolgar, ki je bil v Gjurgjevu prijet in ki je pri Vidinu skočil iz vlaka ter se ponesrečil, P a n i c a , je docela neutemeljeno.
Belgrad, 23. decembra. Prva številka nove republikanske stranke »Republika« je izšla. Takoj prva številka je bila zaplenjena radi razža-ljenja veličanstva. Radi istega zločina je bila zaplenjena tudi avstrofil-ska »Pravda«.
Petrograd, 23. decembra. V državnem svetu se je grof \V i 11 e izrekel za državni monopol žganja. Neka roparska četa je napadla pošto iz Urmije ter oropala ves denar in vso korespondenco, med katero so bila tudi važna konzularna poročila.
Teheran, 23. decembra. Šah je sprejel ruskega in angleškega poslanika in jima izjavil, da nima namena sistirati ustave.
London, 23. decembra. Kriza v Perziji je končana. Šah je izpolnil vse zahteve parlamenta ter znova prisegel, da bo vladal strogo po ustav i; obenem se je zavezal, da bo iz svoje bližine odstranil vse reakcionarce.
Heteorolosićno porotno.
tmum mU mrn^mrn IM.  Sradnji vttal tlak TM-0 aut
I	6m opisovanja	Stanj« barometra V MM	■__• \-	Vatrevi	Nase
21.	S. s*	740 4	59	»t ju«	jasno
2! •	T. sj. i. P*»	789 7 7404	—0*0 71	ar. Bever ar. sah.	sk. oblačno dal. obiac.
■	9. av.	7451	2*2	ar. svih.	jasno
23. •	7. H. *. Pop.	7451 744 7	—24 07	al. j Tih bresvetrno	megla oblačno
Srednja pre4>dera|inja in ▼Serajinja temperatura : 3*8° mm in 3 1° mm.; norm.: 2 2 ln 2 3. Padavina v 24 arah 0*0* mm ta 0.0*
Slovenci In Slovenke! Ne zabite dražbe sv, Cirilo ln Metoda!
Borz a poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani1.
Uradoi kurzi dun. borze 23 decembra 19j7.
n.ioiDem papirji. Saoir Blago
4-2°, t majska renta ....      »e 60 4'2J/0 srebrna renta   . . . 4°/0 avstr. kronska renta.  .      V6 7 i
4°/o     »    z,ata » I 134 25
4°;0 ogrska kronska renta . C3
4°/0     „    zlata        „    . jj 110 7
4°'0 posojilo dež. Kranjske «7.9
posojilo mesta Spljet ij <rjvrtfs
,          „    Zadar 99 8 ■**/»•/• bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4,;A Češka dež. banka k. o.
41
41/**/« zast. pisma gal. dež. hipotecne banke . . pešt. kom. k. o. 2
10° pr......
zast.  pisma Inneist.
hranilnice.....
v/, zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice . . . 413° c z. pis. ogr. hip. ban. 41/«*/« obl. ogr. loKainih železnic d. dr. ... 41 aefm obl. češke ind. banke 4°, prior. lok. želez. Trst-
Porcč......
4u 0 prior, dolenjskih žel. . 3°, prior. juž. žel. kup. 1 / . 4- ,u, avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860'/*  .  . . „     od L 1864 .   .   . .
9 tizske......
,    zem. kred. 1. emisije
■      » »»!!•»» _     ocrske hip. banke .
srbske a frs. 100 — „ turške......
Basilika srečke .  . .
Kreditne „ ...
Inomoske » ...
Krakovske » ...
Ljubljanske        „ ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
*Ogr. „ n       m        '     • •
Radotfove , ...
Salcburške „ ... Dunajske kom.   „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. -Avstr. kreditne banke . . ^Ogrske     „ „        . .
Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brii\) Alpinske montan    .   .   . . Praške žel. ind. dr.   .   . . ^ima-Muranyi .... Trboveljske "prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ceste sladkorne družbe
Valute.
•C. kr. cekin.....
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
.Laški bankovci.....
«ub!ji.........
Dolarji   ....... 1
9<-96 ?6 96 35
i 6 7i S8-4S *6 90
114 4'-» 3:0
110 9 » 89 9
It 1 b
1 «riK>
fc9
97-25 97*35
9^
iurco 97 tO
97 >5 '.H 25
9« 5( 99 bO
99 9t-
98 7 j 9«
99
14*»*—
srž mi
4 v 50
68 76 21*1 244 15 10* bo
8 2«s
20 8 4'8
91
97 7
€3-76
*> 7
26 5 66 -94 48^-
1
I   6 •-' 672-50 673 5 1 70- 1779-
99 6U
i 26 >
9* 50
i82r5 y9 8
99 ?. 1(0 —
2^8 -
1 L»*
U2 — *56 5:1 146 rO 274 7* 278 50 250 15 1 08 60 182 25 >28> 68-y5 1G3 75 6975 Mi 75 «8 ib 7tJ -98 -4S5 -
151 *U
3i2f» ?nn-2o 239 -,17' \ 89 25 SW8-~ 16 6/-i ;42-! 4? 4 -
633 25 7r6 25 23 * b) TIS i 9J2 2480 -516- -2<6 -458.
47 50   148 -
11-«61 1917;
23 63!
24 i«! 117 77
96 06, 2 52 4 84
11 39 19 1» 2? 57 84 18 117 97 96 25
2 53
5
Žitne cene v Budimpešti.
On« «3 decembra 1907 Termin
Faeniea za april . . Pšenica za oktober . Kž za april . . Koruza sa maj 1908 Oves      sa april  . ,
za fc0 kg K 13 2) za jO kg k 11 10 za 60 kg K 12-10 za 5U kg K 7*32 za 50 kg K 8'46
£ IV lati*.
Nespremenjeno
t
Ivanka Kramer roj. Lenarčič naznanja v svojem in v imenu svojega sina Emila vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je njen soprog, oziroma oče, gospod
dr. Ernest Kramer
ravnatelj kmetijsko-kemičnega pre-skuševališča v Ljubljani
po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 21. decembra ob 10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega nam rajnika bo dne 23. decembra ob 3. popoldne iz hiše št. 5 na Resljevi cesti^na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša po pokojnem se bo darovala 30. decembra ob 8. dop. v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Nepozabnega nam rajnika priporočamo vsem v pobožno molitev.
(Namesto vsakega posebnega naznanila ) 4261
t
4266
Eoratorii kmetijsko - kemič naga preizkuse valićća ss Kranj-
ako naznanja žalostno vest o smrti za preizkuševališče velezaslužnega ravnatelja, gospoda
dr. Ernesto Rromerlo
Pogreb bo v ponedeljek, 23. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. decembra 1907.
Predsedstvo.
«aTar»va*Ja po SA.«-.        r .tnetia* k pod tak«  ugodim. 1 p<-jofi, hm drag* zavaroval »iva   Zlasti j« ftata*»va-.j«   na   doiiveS* te »anJ4ajo^t«m m
w
.s Lavu a-
91,936 nate drla ve
999-79 K.
ftkodaai p« seji miM«  tak »4 kt ■sJsstJŠi   aloras, SOSst
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi   ceno   v  tej   stroki izvežban
uradnik.
Naslov    v    uprav ništvu nSlov. Naroda".
Večja trgovina na Dolenjskem
—— išče ——
*
u
n
Učenec
se sprejme takoj v večjo trgovino z
mešanim blagom pri Antona Zurca ¥ Črnomlju. 42 4-1
Deklo
30—40 let staro, katera zna kuhati navadne jedi in iivati na stroj, se lice 4269      za ljubljansko o&olico 1 Pismene ponudbe pod „čednost11
na npravnidtvo „Slnvenskega Nir »da-.
Ponudbe pod »Dolenjsko 100"
na uprav. „Slov. Narodau. 4-88 -6
Slama in seno
v balah=
fe ceno naprodaj v skladiščil na Martinovi cesti štev 10. 4076-6
Jotrudnik
•'      špecerijske i a splošne železni uske Rtroke, ži li službe v kaki večji trgovini. £veotualn> prevzame labko mesto po 8lovodje v kaki manj*   trgovini ali fili jalki ecake sr-«.»ke   Cenjene tirnice se
prosi pod »Konkurenca 500" na
upravništvo „Slov. Naroda". 4252—*
Pristen
kraški teran
se toči 3882—4
na Dunaju XVII.,
Bergsteiggasse 22
restavracija „zurStadt Pariš".
Gostom je no razpolago »Slov. Narod".
Za obiloi obisk se priporoča
Josip Rohrbacher,
425:—1
Oskrbovanje
in edinega hotela
(d »sedaj Narodni dom) v Slovenski Bistrici se bo oddali o prihoda jo spomlad. — Ta se nahaja na glavnem trgu, kjer je že dosedaj bila najbolj obiskovana gostilna. Hotel ima lastno gostilničarako koncesijo in lep poletni vrt za goste iu velike noitrannke prostore. Kdor želi prevzeti oskrbovanje hotela in ?amore položiti primerno varščino,   se  naj   obrne   pismeno na
Posojilnico ▼ Slovenski Bistrici,
k.er se bodo dala natanćn« jŠa- uojasaila. 2.t ***** ±*Jt*t*lH(**ttt*
resi avratsr.
Pozor!
Pozor!
Kavarna
^Leon^
V Ljubljani 97_bi
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
oso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-o  o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
L
Leo In Fanl Pogačnik.
I
C. hr. prlo. zavarovalna dražba
»Avstrijski Feniks" na Dunaju
zavaruj* proti
tatinskemu vlomu
blagajne, zaloge blaga, vsakatere druge vred-zzzzz^^^^^ nosti in pohištvo, ^z^zz^^^
Vodja generalnega zastopa v Ljubljani: JOS. prossnc
Sodnijske ulice št. 1.
426? l
O. Bernatovič
Ljubljana, Slami trg 5.
Velika božična =1
prodaja.
V ntdeUo, 22. t n. te prodajnimi
Mašinist
izprašan ključa I uičar  se  Sprejme v iu«.ji opekarni. Vpraša naj  se v atavbni pinarni Filip Snpanćić ¥ LJubljani na Blei-iveisovi cesti št. 18. 4?5» ■ i
Razglednice
umetniške/,
m
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
pr
Jurtlfeo trs It 3.
Najbolj praktično
božično
darilo
——iS vsako rodbino je "
J a x o v
šivalni stroj.
c3
09
Vedno sveže
srne in zajci
se dobe ¥ Gosposkih ulicah st 19, ▼ pritličju desno-   4206 5
Kupim
dva konja
pribliiuo i*40 m visoka, rjave alt
/ ii   črne barve, le bele ue. -
Kdo,  pove iz prijatuosti upravni Štvo „Slov. Naroda". 424 >_S
o*
Pra>o
to
V največji izbiri od   72-340 K. V enostavni in bogati izpeljavi pri
loun Joxu & sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17. 1 Tovarno v Unco. ustanov. 1.1867.
Svarimo pred nakupom manj vrednega blaga, naši šivalni stroji se poznajo po tej-le tovarniški znamki:
r firtEJarnascta^Tj idilcinGirsntc
vipavsko vino
litsr po 28 kr.
toči Čez ulico gostilna pri, Ha iti? u ^ na Bregu St. 2 v Ljubljani.
Vet majnm, lepih"'
stanovanj
obstoječih iz 2 sob in pritiklin, le oddati takoj ali za februar 1908 -v Mrski ulici.-—
Poprašati je pri Ustniku Adollu Hauptmannu na Resljesi cesti.
P«trliOTBlistim dolenjski
kosounl premos srednokosni premos orehouni premog Srušim premos
po najnižjih cenah, na cele vagone po
premogokupnih  cenah,  priporoča lastnik premogovnikov 4 7r>—1>
Jnnillln   glavna zaloga premoga v . rUUllil, Ljubljani, Nova ulica št 3.
Najprimernejše
Pouk v vezenju brezplačno.
ki jih ima v veliki .-. izbiri na prodaj .-.
„MODU DUHU".
Ustanovljeno 1870. Izdelovame perila- Ustanovljeno 1870
o
I MM
O
Ol
O 00
O > O
O) 5C8
I
3
Najpraktičnejše
41 H b
božično darilo
zn gospode, dame in otroke ie
PERILO
iz specijalne trgovine
C. J. HAMANN V LJUBLJANI.
Dobavitelj perila cesar. In kralj. Visokostim, različnim častni S ki m uniformlrsklm zalogam,
zavodom itd. Itd.
Najbolj solidno domačo dolo.
Najboljše blago-    Največja izbira.   Zmerne cene.
3
0 3 3 O < O
N
< O 3
O
4
80
Cea- kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
OdhoS ls LjuBlJane fui. UL;
7-06 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r»07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-To p iice, Kočevje.
»■od predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Prago.
H-40 predpoidne Osebni viak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel.. Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec.
J*oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
6.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7%io zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f 36 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
JO-40 ponod«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel, Gorica drž. ZeL, Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is LJubljane dri. kolodvor:
728 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 3-03 popoldne. Osebni vlak v Kamnik / i c zvečer. Osebni vlak v Kamnik o*50 ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Sar, ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
»ono* v LJutolisjuo ini. ssLt
e-S8 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka juž žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
a-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
U'i5 predpoidne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž, žel., Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudoltovega. Grosuplja.
4'Se popoldne. Osebni vlak iz Beijaks juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Gorice drž. žel., Trst? drž žel. Jesenic.
S-SO zvečer. Oseb. vlak iz Prag«, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 < veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8+5 £ večer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
liso ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, C lovca,   Beljaka (čez Podrožčico) Tr*<t drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v
laao dri. kolodvor s
Ljutili
0*«e tjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO-BO predpoidne  Osebni vlak iz Kamnin*, e- O zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. 9*69 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (S*st ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v s^ednfs evropejskem času.)
avaattvjsivo žeteMk v Trsu.
,,Z>ob*-o jutro, gospod stotnik/"
— Jflanjam se, gospod doktor! „Jfo, farm ste pa namenjeni?41
— Grem v Šelenburgove ulice k Atojsiju Jfor^iku naročit nekaj ja božično darilo svoji soprogi.
„J[, tako, tako — torej si tudi U i daste postreči tamkaj."
— 7o je resnično. $aj ima pa tudi največjo izbiro soejth in suhih cvetličnih šopkov, vencev s trakovi, prepariranih palm in je mnogo drugega blaga kak°r nalašč $a božična, novoletna darila, godove in stavnosti in jicer prav poceni",
„/te zamerite, jas sem pa čul, da je drag.'
— O, ravno nasprotno, — to je samo pralna govorica, jaj pa govorim ij lastne izkušnje in prepričanja in bom to ivrdko tudi vsakomur rad priporočit.
„7brej, hvala lepa! Jflanjam sel"
— Zdravil Vesele pravnike- *241—3
Ljubljana Gričar §- h{ejač Ljubljana
v pre|crneuirj cjlieerj  £teu. 9
priporočata
4836 3
sramna to^ična darila
za dame, gospode, deklice in dečke
———— co čudovito niskih cenah, kakor:
kpšuhovinaste jopice, olišaste jopice, suknene jopice, gledališke plašče, double-raglane, lodnaste in double pelerine, jopiče sa sankanje, obleke, sako s ko-Suhovino, mestne kožuhe, 3imske suknje, jutranje s<*k6> modne telovnike, pelerine sa gospode in dečke, otroške kostume.
Trgovina bo u nedelje dopoldne odprta.
občna zavarovalnico v Trstu
Assicuraiioni Generali "STiSr
sa pripore6a, z k zarrarovaaje preti
tatinskemu vlomu
blagajn, zalog blaga, pohištva /. ter sploh vseh vrednosti .".
Zavarovanih je pri tej družbi proti tatinskemu vlomu nad 2500 najodličnej&ih denarnih zavodov monarhije med temi nad 150 hranilnic, posojilnic, javnih uradov ter bank Kranjske.
LVItt ESOlOl
4*87 S
v Ljubljani. Sv. Petra cesto Z. v lastni tilJl
primerna
božična
<92
Vse to priporoča v najbogatejši izbiri ob nalpoštsno|ftl postrežbi
trsovlno s perilom, modnim Motom ln klobuki
C. J. Hamann
Vm j 1**31 J o na .
uA»iča» R, KIRBISCH š»iticu
v £|ttMjaaff na J(otiflre$*em trgu it. 8
priporoča bogato zalogo najfinejših in slastnih
obeskov zo božično drevesca
borbono*. francoskega sadovjs, čokolace, čajnega peciva, pecijenc, kompota, vin, ruma« čaja, likerjev itd., lepih atrap,   c šaric, poktunih bonbonov.
S praznikom
različne potice, prežce, pince, šartHj itd.
Tukafsnla in zunanja naroČila točno.
Žepni robci
v veliki izberi
za božična
Zelo znižane cene! ANTON ŠARC
Sv. Petra cesta štev. 8 .na-, v Ljubljani.
narodno knjisorna
v Cjtioljani, Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
i
11
a«
;o eoeosoooc
Id. Cankar: Ale$ iz Razora.; j    Uubljanshl Zuon.
Ta povest iz narodnega Življenja je vele-zanimiva in  spada med  najbol Š4 dela tega pisatelja. Broš K 16), vei. K Stil; po pošti 20 v več.
i i l
1 Ioan Lah: Vaška kronika, j
Ta knjiga obsega več izvrstnih zg»dovin- { skih povesti iz slovenske preteklosti in sicer  iT  dobe turških vojsk, kmetskih I   vstaj,  reformaeije  in  renesance. Broš. v   K 1      v* z. K * 7'', po pošti 2   v več.
J Josip JurčK: Zbrani spisi. {
Y Vil iveckih so zbra .i nailepši romani i
0 in povesti tega znamenitega pisarelja, 6 X ki se e s svojimi deli slovenskemu I ^   občiastta tako priljubil, kakor saoio m^lo
drugih avtorjev. 1. Deseti brat. t Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3 Domen. Juri Kobila '. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinje. Kloštrski žolnir. 5 Hci mestnega sodnika Nemški valpet Sin kmečkega cesarja i. dr. ^ Sosedov sin. Moč in pravica i. dr 7 Lepa Vida Era
1 zem T..tenbach. 8 Cvet in sad. 9. Doktor 9 Zober. I . Rokovsjači i dr. I '.Tugomer. A Veronika Deseniška i. dr Vtak avezek } velja broširan K l* veian i K, po i pošti 2   v več.
{ Dr. Jos. VoSnJak: Zbrani dra- { I matični In pripovedni spisi, t
If ii. Doktor Dragan, drama v petih de- X i janjih Broš. I K, po pošti 20 vin, več. v * iii. Lepa Vida, drama v pttih dejanjih * j Broš     iC, po pošti 2<> v več.
v Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen
A pripovedovalec, marveč tudi eden naj-| boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri
Y Doktor Dragan in Lepa Vidb s»a dosegli na odru naju pSe uspehe. Vei Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
*¥S«rS>i ^^^^^'^^^^-^^^
Tega  prvega  in  naiodličnejšega slovenskega  literarnega  časopisa  je dobiti se naslednje letnike: laui, 190*, (9 3, 1904, 1&6 in 1907.  Vsak letnik velja broširan K 9*1
L
Drejotln Jesenko -Dokso«:} Pesmi. }
V najlepši moški dor«i umrli Jtvenko je bil velenadarjen pesnik, a bi ie pri tem t h vronu n človek, ki zasd ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v raznih listih, ao vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskihijeni rodbini, ki jo je zapustil Jesenko. Vez. izvod veija '6 K, s pošto tO v več.
I Fr. Lioič: Strahnvalei dveih kron.
« Zgodovinski roman is dobe velikih bojev
{ med beneško republiko in turškim cesar-
*• s tvom, v katerih so igrali hrva&ki in alo-
} venski pomorski ronarji znamenito vlogo
I i! zvezka. Bi oš. oba z K, ^o pošti 40 v već J
* m
* * ♦ Korlstko.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenj* v polpreteklem času   Broš. 80 v, po pošti r» v več.
O •
\ H. Rlrchsteiser: Pod spo-vednlm pečatom.
Ta roman iz duuovskega življenja odkriva skrivnosti iz župnišč in dubovskega stanu sploh. Pisat lj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 6*', po pošti 4i v več.
J Koledar družbe sv. Cirila in Metoda 1
K  za 1 lil 8. Broš. K 1 l<\ po pošti 2) v več.
\        Sokolski koledar
J  za 1. 19 J8. Vez. 1 K, po pošti 2J v več.
{        Dijaški almanah
i zal. 190«. Vezan 1 K, po pošti 20 v več.
}     - Trgovski koledar
J   za I. 1908. Vezan 1 K, po posti *C v več.
Novi obrtni red.
Slovenska izdaja. 1 K, po pošti 10 v vefi.
Kazenski zakon.
Vezan G K, po pošti i o v več.
Knzenskopravdnl red.
Vezan K b 6 , po pošti HO v več.
Dr. L Volčič: Civilnopravdni red In sodni pravilnik.
Broš. 7 R, ve« b K, po poŠti 4J v več.
Dr. E Volčič: Odvetniška tarifa.
BroŠ. K 1-8 , po poŠti *U v vei.
I&dsjstdlj ts odgovorni ut'^ui^: Ruto Pastoalemiek.
Lsituins in tisk .Msrodns UsksnaaV
6D