JELOVICA IMA 19 OBRATOV, 1300 ZAPOSLENIH, SODOBNO TEHNOLOGIJO IN NOVE PROIZVODNE PROSTORE Petina slovenskega stavbnega pohištva je narejena pri nas Tudi v Jugoslovanskem merilu je Jelovica velika. Novi izdelki sodobne montažne hiše in izvoz na tuje so porok za uspešno delo tudi v prihodnje Eno najstarejših mest na Slovenskem, tisočletna Škofja Loka, ne slovi le po slikovitosti in po zgodovinski ter umetnostni dediščini srednjega veka, temveč tudi po izrazito hitrem gospodarskem razvoju, posebno še v zadnjem desetletju. Pomembno mesto v gospodarskem potencialu Škofje Loke predstavlja lesna industrija Jelovica, proizvajalec stavbnega pohištva in montažnih objektov. Jelovica je dedič stare žagarske tradicije na škofjeloškem ozemlju, kjer je že leta 1358 delovala ena najstarejših žag v srednji Evropi. Tradicija se je nadaljevala preko lesnih podjetij, po II. svetovni vojni pa je lesna industrija v Škofji Loki doživela kvalitetne spremembe. O Jelovici, lesni industriji Škofja Loka, lahko danes govorimo kot o večji delovni organizaciji na področju lesnega stavbarstva. To dejstvo potrjuje podatek, da naredi preko 20 % slovenskega in okoli 10 % celotnega jugoslovanskega stavbnega pohištva. Seveda pot do takih uspehov ni bila lahka, saj se je bilo v vseh teh letih potrebno veliko navaditi, se odreči marsičemu. Vsi delovni prostori so bili namreč na začetku bolj ali manj zasilni, improvizirani, brez prezračevalnih in drugih naprav, ki bi zagotavljale vsaj najosnovnejše delovne pogoje. Zato je bilo nujno veliko graditi, zamenjati veliko strojev, vložiti mnogo znanja, da smo prišli do take stopnje tehnološkega razvoja in organiziranosti, ki je danes značilna za našo delovno organizacijo. Napori kolektiva so bili res veliki, zato pa je dosegel cilje, kajti v zadnjih 20 letih so iz izrabljene in neustrezne tehnologije zrasli novi sodobni obrati, celotno jugoslovansko območje pa je pokrito z lastno trgovsko mrežo, kar zagotavlja nadaljnji perspektivni razvoj naše delovne organizacije. Proizvodni program in izbira izdelkov sta danes zelo pestra. V 19 proizvodnih obratih, z okoli 1.300 zaposlenimi delavci izdelujemo kompletni asorti-man stavbnega pohištva: okna in balkonska vrata, polkna, rolete, notranja, vhodna, garažna vrata, žaluzije, montažne stanovanjske, vikend, večnamenske in poslovne objekte. V finaliziranem stavbnem pohištvu ima Jelovica že desetletno tradicijo in je med največjimi proizvajalci tega blaga v Jugoslaviji. Tudi v proizvodnji montažnih objektov je Nadaljevanje na naslednji strani GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA IZREDNA ŠTEVILKA OKTOBER 1987 Ob dnevu Jelovice Letošnji dan Jelovice sovpada s kritične in prelomno gospodarsko in oolitičito situacijo v Jugoslaviji. Tudi Jelovica ima kot (majhen) del našega sistema težave, s katerimi se bori, da bi prebrodila težke čase. Ni pa dovolj, da samo skušamo prehoditi sedanjost, ampak moramo v okviru možnosti, gledati tudi naprej. Živeli in delali bomo tudi čez 5, 10 in več let, naši zanamci pa tudi kasneje. Jasno je, da marsikomu ob visoki in flaciji, poslovni nemorali in vsakdanji bitki za kruh upada morala in volja do dela. To ni rešitev, ampak zatiskanje oči pred resničnostjo in prihodnostjo. V Jelovici smo v letošnjem letu podrti medtozdovske ograje, kar se je dosedaj pokazalo za pravilno. Drugo vprašanje pa je, če smo podrli ograje med ljudmi in dosedanjim načinom dela, ki je te ograje in posamezne vrtičke postavil in malikoval. Jelovica je v svoji kadrovski in poslovni osnovi zdrav kolektiv, ki ima vse možnosti poslovati, dolgoročno gledano, pozitivno in uspešno ter sam tudi skrbeti za svoj razvoj. Če hočemo, da bomo uspešno poslovali, je potrebno svoje moči v prihodnjih letih usmeriti predvsem na naslednja področja: — posodobitev tehnološko-teh-ničnega procesa z boljšo organizacijo dela in pretoka materiala Nadaljevanje na naslednji strani Pri izdelavi montažnih hiš in ostalih objektov se Jelovica uvršča v najkvalitetnejši vrh ne samo pri nas temveč tudi v Evropi. Sodobne hiše, kot so te na posnetku s Hrušice pri Jesenicah, so našle pot sedaj tudi na zahtevno avstrijsko in zahodnonemško tržišče. nadaljevanje s 1. strani Jelovica eden ključnih jugoslovanskih proizvajalcev. Ugleda pa Jelovica ni dobila le s svojimi kakovostnimi izdelki, ampak tudi kot trgovska organizacija, saj okoli 90 % vseh svojih izdelkov proda že v sedaj močno razviti trgovski mreži. Jelovica ima po Jugoslaviji svojo lastno trgovsko mrežo, kjer kupci lahko kupijo stavbno pohištvo in pa tudi ostali gradbeni material. S svojimi poslovalnicami pokriva celotno področje Jugoslavije, saj so praktično zastopana vsa večja industrijska in trgovska središča po vseh republikah. Družba daje velik poudarek zunanji trgovinski menjavi. Jelovica je v preteklih letih tudi na področju izvoza dosegla velike uspehe. Sodelovala je pri izgradnji olimpijske vasi v Munchnu, v še večji meri pa je izvažala montažne hiše v Nemčijo, Avstrijo, v zadnjem času pa v Irak in Italijo, to pa je znak, da glede svojih izdelkov odgovarjamo tudi kvalitetnim krite-i,arr. zahtevnega inozemskega trga. Vsekakor Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, ki je že pravi gigant na področju proizvodnje in prodaje stavbnega pohištva in montažnih objektov, kljub doseženim uspehom misli na bodočnost. V svojih perspektivnih planih ima začrtane nove investicijske naložbe v razvoj in modernizacijo tehnologije, ki bodo omogočale še hitrejši razvoj in večje vključevanje v mednarodno delitev dela, kar je nujno eden od osnovnih pogojev nadaljnje prosperitete delovne organizacije in socialne varnosti celotnega kolektiva. OB DNEVU JELOVICE — boljše izkoriščanje proizvodnih in trgovskih zmogljivosti racionalnejša izraba lesne mase in drugih materialov — posodobitev trgovske mreže — vodenje dolgoročne kadrovske politike — uvajanje novih in izboljšanje obstoječih proizvodov — uvedba takšne računalniške podpore poslovanja, ki bo omogočala optimalno usklajevanje med prodajo in proizvodnjo — obvladovanje potrebnega dela jugoslovanskega trga z učinkovitim marketingom, vključujoč reklamo in propagando — intenzivnejše vključevanje v konvertibilni izvoz, predvsem montažnih hiš, itd. To je samo nekaj osnovnih ciljev, ki jim bomo morali dolgoročno posvetiti največ pozornosti in bodo zahtevali precej angažiranja, pa tudi premagovanja odporov, saj posamezniki še vedno razmišljajo na način, ki je bil že pred 20 leti zastaret. Zavedati se moramo, da je poslovni rezultat posledica poslovanja DO in splet dogajanj v kolektivu in okolju. Poslovni rezultat pa je osnova za delitev, tudi osebnih dohodkov. Zato je pomembno, kako vsakdo izpolnjuje svoje delovne dolžnosti. Pred nami je izdelava novega pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki naj bi stvari na tem področju bolje uredit kot dosedanji, ki je že zastarel. Jasno je, da takega pravilnika o delitvi OD, ki bi ustrezal vsem, še nihče ni napravil in verjetno glede tega tudi v Jelovici ne bomo prvi. Osnovno vprašanje pa je. Tak pa je pogled na novo zgrajeno „dvorišče“. Vsi stari objekti so odstranjeni, zgrajena je nova tovarna vrat, letev in seveda tudi sodobno skladišče. Če ne bi bilo potrebno včasih na sredini zložiti tudi desk, skoraj ne bi vedeli, da je tu lesna tovarna. 2 ati si bomo upali nagraditi dobrega delavca, to pa je strokovno, produktivno in kvalitetno delo, ali pa bomo kompromisarsko popustili pred parolo, da je kruh za vse enako drag in tako destimulirali tiste, ki žele več in bolje delati in jim ni vseeno, kako bo z Jelovico. Prepričan sem, da nas je velika večina za to, da je treba dobro delo primerno nagraditi, čeprav človek ob tej inflaciji ne ve več, kaj je primeren OD. Glavni direktor Matjaž Čepin ZAPOSLENI V JELOVICI 1. 10. 1987 Del. enota Št. zap. obrat Kranj 38 obrat Preddvor 89 obrat Sovodenj 49 obrat Gorenja vas 69 žaga Cerklje 7 obrati Š. Loka 699 poslovalnice 174 predstavništva 3 SKUPAJ 1.128 liji JELOVICA POSLOVALNICE JELOVICE Škofja Loka Čapljina Zagreb Stara Pazova Nova Gradiška Valjevo Osijek Kragujevac Pula Niš Crikvenica Zaječar Zadar Peč Šibenik Peč — Dečani Split Priština Sarajevo Skopje Banja Luka Bar Potresi v Skopju, na Kozjanskem, v Posočju in v Italiji so potrdili prednosti montažne gradnje — hitrost, enostavnost in kakovost. Predvsem pa so bili zadovoljni prebivalci. Tako tudi na Kozjanskem, kjer so hiše Jelovice pomagale tudi iz zaostalosti. PROIZVODNI PROGRAM JELOVICE Vrata, okna in montažni objekti Že leta 1968 se je Jelovica v svojem srednjeročnem in tudi dolgo ročnem razvojnem načrtu odločila za razvijanje industrijske serijske proizvodnje stavbnega pohištva z visoko stopnjo finaiizacije; za stanovanjske, montažne in večnamenske objekte po sistemu ključ v roke ter seveda za kar najbolj hiter razvoj lastne trgovske mreže. V vseh teh letih po letu 1968 je bil značilen intenziven razvoj na področju stavbnega pohištva in montažnih objektov predvsem do leta 1975, ko pa se je nekoliko upočasnil zaradi tržnih problemov in nenazadnje tudi zaradi kadrovske problematike v Jelovici sami. Na področju oken smo prešli od klasičnega kmečkega programa najprej na vezani program in to v beli barvi, kasneje v naravni barvi — sadolin. V letu 1978 smo pričeli s proizvodnjo enojnih oken s termoizolacij s ko zasteklitvijo in v letu 1982 oken s trojno zasteklitvijo. Nenehno smo se prilagajali trgu, še posebno v času energetske krize, ko smo pričeli z vgrajevanjem takih materialov, kjer je bila izguba toplote najmanjša. Značilno za naša okna je, da imajo visoko stopnjo finaiizacije, da so zaščitena pri transportu in vgrajevanju, da imajo enoročno okovje in zelo dobro tesnijo. Okna se izdelujejo na treh obratih na Starem dvoru, Sovodnju in Gorenji vasi. Okna so že dolgo najpomembnejši izdelek Jelovice. Vendar so tržne razmere narekovale tudi posodobitev in moderniza- cijo tovarne vrat. Vedeti je namreč potrebno, da se lahko vsem najrazličnejšim spremembam na tržišču prilagajaš le s širokim proizvodnim programom. Jelovica sedaj kar polovico letne proizvodnje vrat izvozi na res zahtevna zahodnoevropska tržišča. Za ta trg se izdelujejo vrata v furnirjih lim-ba in macore, za domači trg pa v dveh osnovnih furnirjih — mahagonij in hrast. Seveda so v proizvodnem programu tako za domači kot za tuji trg polna vrata in zasteklena vrata. Izdelana pa so seveda po JUS normativih za domači in DIN normi za tuji trg. Seveda pa je pri tej proizvodnji vrat najpomembnejši površinski nanos. Ta namreč daje kakčvost izdelku. Jelovica je z izgradnjo sodobne tovarne resnično kos vsem najzahtevnejšim trgom na tujem. Ob teh notranjih vratih pa je kot izdelek še naprej ostal tudi ostali program vhodnih in garažnih vrat. Celovit program ponudbe stavbnega pohištva je seveda potrebno kompletirati tudi z ostalimi izdelki, kot so: senčila, rolo omarice in drugo. Omarice z roleto dela obrat v Preddvo- ru, medtem ko dela polkna obrat v Kranju. Seveda pa s tem izbor za kupca še ni popoln. Gibljiva polkna zato Jelovica kupcem ponuja iz programa Lesne iz Slovenj Gradca, kovinske žaluzije pa izdeluje TDP Zagreb. Že dolga leta je seveda izredno pomemben izdelek tudi montažna hiša, večnamenski objekti, kot so vrtci, šole, poslovni objekti, v programu pa so tudi gradbiščne barake in kot poseben izdelek montažne hiše za izvoz. Da je na trgu omogočeno širše pridobivanje poslov, Jelovica v svoji ponudbi nudi kompleten program, tudi izventipsko stavbno pohištvo, kar velja predvsem za gradbeno operati-vo. Zato je v sklopu celotnega programa formirana delavnica za proizvodnjo tovrstnih izdelkov, ki pa ima dvojni namen: 1. proizvajati izventipske izdelke za kompletacijo celotnega programa stavbnega pohištva 2. prav ta proizvodnja pa je namenjena tudi vzgoji kadrov, zato je delavnica tudi učna. KAKO BO JUTRI Novi izdelki z manj lesa Za Jelovico lahko rečemo, da se je v zadnjem obdobju tehnološko stabilizirala in da ima vso nadaljnjo izgradnjo svojih obratov usklajeno z urbanističnim in zazidalnim načrtom. Vendar bo te izgradnje v prihodnje bolj malo, kar pa ne velja za gradnjo še bolj razvejane trgovske mreže. Nove prodajalne stavbnega pohištva in seveda tudi montažnih objektov so namreč porok za dobre prodajne uspehe na domačem trgu. S svojim programom stavbnega pohištva se Jelovica že sedaj v celoti vključuje v potrebe gradbeništva v družbeni in p ivatni gradnji, s tem da sledi razvoju tega področja doma in v svetu. Jelovica kot proizvajalka stavbnega pohištva predstavlja v SR Sloveniji c ca 18-20 % proizvedenih količin, v okviru SFR Jugoslavije pa c ca 7—9 % proizvodnje. Naš cilj je, ta odnos zadržati tudi v bodoče, kljub temu da se je v zadnjih letih pojavilo znatno število proizvajalcev, ki iščejo svoj prostor predvsem na jugoslovanskem trgu. Izgradnja obratov je v glavnem zaključena, zato jih bomo v bodoče opremili s sodobno tehnološko opremo, ki bo omogočala sodobno oblikovane industrijske izdelke. Vse naše naložbe v bodoče bodo usmerjene v rast izvoza. Posebno skrb bomo posvečali uvajanju izdelkov, ki zahtevajo manjšo količino osnovne surovine, to je žaganega lesa in iskali ustrezne nadomestitve. Organizacijsko se bomo dopolnjevali tako, da bomo zagotovili najracionalnejši način poslovanja in najoptimalnejši obseg proizvodnje. Vrata so zadnji dve leti najpomembnejši izvozni izdelek Jelovice. Samo letos jih bo odšlo na tuje 60.000. Seveda je bilo potrebno zgraditi sodoben obrat in vanj namestiti stroje z vrhunsko tehnologijo. Za polno izkoriščenost m za zadovoljitev vseh potreb pa proizvodnja poteka v dveh izmenah. Poleg prodaje v poslovalnicah je za seznanjanje kupcev potrebno sodelovati tudi na sejmih. Tako je bil v Kranju, Zagrebu, Beogradu, Radgoni, Puli in Sarajevu predstavljen celotni proizvodni program Jelovice. OSKRBA S SUROVINAMI IN REPROMATERIALI Vedno premalo lesa Poznano je dejstvo, da so na Gorenjskem precejšnje predelovalne •kapacitete, tako da je oskrba s surovino skozi vsa leta precej problematična, ker imajo tako ostali proizvajalci kot Jelovica precejšnje zahteve po kvalitetnem žaganem lesu, ki pa ga stalno primanjkuje. Letni posek lesa na celotni Gorenjski je okoli 175.000 m3 hlodovine, vendar je potrebno poudariti, da so vse instalirane žagarske kapacitete precejšnje. Tako da je njihova izkoriščenost nizka. Danes so zgrajene moderne žagalnice na LIP Bled, ZLIT Tržič, Alples, Gradis, Jelovica Preddvor, poleg tega pa je v zadnjih letih vse polno manjših privatnih žagalnic. Za Jelovico je značilno, da je bila v preteklih letih narejena velika napaka, ko smo zanemarili prav področje primarne proizvodnje in s tem izgubili tudi precej surovine, kar še posebej velja za področje Škofje Loke, saj je v tem času Gradis izgradil moderno žago. Jelovica je danes velik potrošnik žaganega lesa, saj se giblje njena letna poraba okoli 42000 m3 kvalitetnega žaganega lesa, od tega cca 35.000 m3 smreke/jel ke, ostalo je nekaj eksot in hrasta. Lastna proizvodnja žaganega lesa po letih ni napredovala, ker je znano, kot je omenjeno, da na Gorenjskem ni surovine za vse žagarske obrate. Koliko hlodov smo razžagali v preteklih letih in kolikšna je lastna proizvodnja žaganega lesa, je razvidno iz sledeče tabele: Cerkljah 2. nakup žaganega lesa pri članicah SOZD GLG 3. nakup žaganega lesa na podlagi samoupravnega sporazuma pri LIK Kočevje, Rožaji Črna Gora in še nekaterih drugih dobaviteljih 4. nakup žaganega lesa v tujini (SSSR). Kot rečeno, je to najbolj problematično področje v Jelovici danes in tudi v naslednjih letih bo surovina še vedno pred- stavljala glavni problem, ker smo velik porabnik kvalitetnega žaganega lesa. Od ostalih materialov, ki jih porabljamo, so predvsem naši pomembni dobavitelji: okovje za okna Kovinoplastika Lož, LIV Postojna, Žeče Karlovac, nadalje prenovna sredstva Helios Domžale, Belinka, Color Medvode in ostali pomembnejši dobavitelji drugih materialov: Glin Nazarje, Poligalant Volčja Draga, TOP Zagreb itd. ZAPOSLENOST IN KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA Kako popraviti izobrazbo Kadrom kot osnovni prvini poslovnega procesa smo in jim bomo tudi v naslednjih letih posvečali vso pozornost. Danes Jelovica v povprečju zaposluje 1.258 delavcev, in sicer 913 moških (73%) in 345 žensk (27 %). V tem številu je zajetih tudi 119 učencev. Kvalifikacijska struktura je sledeča: Stopnja izobrazbe Štev. delavcev % Leto Hlodovina v m3 Lastni nar. žag. lesa Poraba žag. lesa 1974 15.231 12.539 25.340 1975 20.018 13.190 25.111 1976 24.029 17.392 27.364 1977 24.052 17.871 30.474 1978 24.598 18.113 36.245 1979 27.109 19.072 35.039 1980 27.272 19.477 37.156 1981 24.924 16.458 47.650 1982 26.563 15.980 38.682 1983 23.571 16.066. 45.624 1984 31.417 20.529 46.456 1985 27.439 17.508 44.846 1986 27.305 17.111 42.666 Kot je razvidno iz gornje tabele, lastna proizvodnja še zdaleč ne zadošča, zato so danes viri dobave in pridobivanja surovi- ne sledeči: 1. lastna proizvodnja žaganega lesa na žagalnicah v Starem dvoru, Preddvoru, Sovodnju in 1. nekvalificirani 218 19 2. polkvalificirani (2 leti p.) 194 17 3. kvalificirani (SID) 110 10 4. kvalificirani (ŠU D) 288 25 5. srednja strokovna izobrazba 281 25 6. višja šolska izobrazba 22 2 7. visoka šolska izobrazba 21 2 8. magisterij 1 Skupaj 1.139 100 Kadrovska struktura je precej neugodna. Hitro spreminjanje tehnoloških postopkov vedno bolj zahteva široko usmerjene in specializirane delavce za posamezna dela. Zato se postavlja vedno večje zahteve po vključevanju ustreznih kadrov. Letno je predvideno 1 % povečanje stopnje rasti, s čimer bi pridobili potrebno število in izboljšali kadrovsko strukturo, s tem da bi Jelovica letno vključevala 50 do 60 učencev, ki bi po zaključku izobraževanja tudi pri njej nadaljevali z delom. Intenzivno pa naj bi se pristopilo tudi k internemu izobraževanju delavcev, kar bi pripomoglo k izboljšanju kadrovske strukture. Jelovica ima danes kar 22 svojih lastnih trgovin za prodajo stavbnega pohištva in montažnih objektov. Preko teh poslovalnic proda večino svojih izdelkov. Valjevska poslovalnica na našem posnetku je primer, kako je mogoče v enem objektu imeti prodajne, skladiščne in razstavne prostore. Koliko odprtin je v stanovanjskih stolpičih zapolnjenih z okni in polkni Jelovice seveda ne zna odgovoriti nihče. Lahko pa rečemo, da so dala ta okna večini teh objektov lep izgled in jih je večino v teh naseljih vgradila montažna skupina iz Jelovice. KR A TEK ZGODO VINSKI RAZVOJ JELOVICE V PRETEKLIH LETIH Povezave in veliko sprememb v proizvodnji Gozd je danes eden najpomembnejših faktorjev gospodarstva škofjeloškega področja, ni pa potrebno omenjati, da je bil pred prodorom industrije največji vir bogastva in je pomenil izvor gospodarske moči posameznikov. Na škofjeloškem območju je že leta 1358 omenjena prva žaga v Selški dolini. Ta panoga gospodarstva se je razvijala relativno hitro, tako v Selški kot v Poljanski dolini in na ožjem škofjeloškem območju. Tako je znan podatek, da je bilo leta 1900 že 144 žagarskih obratov samo v Selški dolini. To je bil čas, ko je lesno gospodarstvo dobilo svoj polet in postajalo osnovna panoga slovenskega gospodarstva. Leta 1905 sta svoja podjetja protokoli ra la pri Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani Franc Dolenc in Franc Heinihar. Oba industri-jalca sta imela svoje obrate na Trati, tako da štejemo leto 1905 za začetek in tradicijo lesne industrije v Škofji Loki. Vse do druge svetovne vojne se opaža precej hiter napredek privatnega lesnega gospodarstva (žagalnice, parketarne, furnirnice). Po drugi svetovni vojni je bila izvedena nacionalizacija. Na Trati sta nastali dve podjetji LIT Škofja Loka in vojno podjetje Jelovica. Ime Jelovica izhaja torej od leta 1948. Vse po letu 1948 so se posamezna podjetja postopoma razvijala. Vendar je značilno za ta leta, da je bilo lesno gospo- darstvo razdrobljeno, da je vse skozi postajala težnja po združitvi v večjo delovno organizacijo, kjer bi bili dani večji pogoji za hitrejši napredek. Leta 1954 so bili dani vsi pogoji, da se zaradi smotrnejšega izkoriščanja lesne mase v Škofji Loki ustanovi eno lesno podjetje. Iniciativa je bila dana s strani kmetijskih zadrug škofjeloškega območja. Dne 11.3. 1955 se ustanovi medzadružni lesni kombinat Jelovica Škofja Loka. Istega leta (1955) je bila priključena k Jelovici še tovarna furnirja Bodovlje. V teh obdobjih, predvsem pa takoj po osvoboditvi, so se vsi navedeni obrati močno razvijali in povečali od prvotnih žagarskih obratov, do precej močne predelovalne dejavnosti. Cilj združevanja lesnega gospodarstva je bil opravljen predvsem zaradi surovinske baze, uskladitve žagarskih kapacitet in boljše organizacije dela. Do združenja lesnega gospodarstva je prišlo že leta 1955, vendar pa je bila še naprej prisotna težnja po nadaljnjem združenju, predvsem, kot že rečeno, zaradi racionalnejšega izkoriščanja lesne mase in večje delitve in specializacije proizvodnega programa. V za- četku leta 1963 sta bili pripo jeni Jelovici še dve manjši lesni podjetji v Poljanski dolini in to „Mizar" Gorenja vsa in Kombinat Sovodenj. Dejavnost obeh obratov je bila zelo pestra in se je kasneje po združitvi postopoma specializirala. Še vedno pa je bila prisotna težnja po integraciji in koncentraciji lesnega gospodarstva. Leta 1970 se je Jelovici pripojilo podjetje LIK Kranj, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 1962 z združitvijo „Role-te" Kranj in LIP Preddvor. Po združitvi od leta 1970 dalje sta se obrata preusmerila iz prej raznolike proizvodnje na proizvodnjo vratnih podbojev in vseh vrst senčil, za komple-tacijo celotnega asortimana stavbnega pohištva. Proizvodnja obeh obratov se je specializirala in se postopoma razvila v industrijsko serijsko. S tem je bil ožji ciklus integracijskega gibanja Jelovice zaključen. Na spodnjem delu Gorenjske sta torej nastali dve večji delovni organizaciji s specializiranim proizvodnim programom. Jelovica, kot proizvajalec stavbnega pohištva in montažnih objektov in Alples Železniki, proizvajalec ploskovnega pohištva. Zaradi širšega povezovanja gozdarstva in lesne industrije je bila leta 1975 dejovna organizacija Jelovica Škofja Loka vključena v SOZD GLG Bled, predvsem z namenom reševanja porabe osnovnih surovin in racionalne usmeritve porabe žaganega lesa, predvsem v akumulativne proizvode s čim višjo stopnjo finalizacije in zaradi delitve proizvodnega programa med posameznimi članicami SOZD v smislu čim boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet in skupnem na stopanju na tržišču, predvsem v zunanji trgovini, čemur je dan poseben poudarek in prioriteta. Na kraju je potrebno omeniti, da je bila proizvodnja v vseh letih po vojni vse do leta 1968 zelo raznolika, kjer se je proizvajalo v Škofji Loki vseh vrst žaganega lesa iglavcev in listavcev, slepi in plemeniti furnir, rezan les (rezane in panel plošče), heraklit plošče, stavbno pohištvo, montažni objekti, v Poljanski dolini hladilno pohištvo, v Kranju rolete in kosovno pohištvo itd. Taki proizvodni programi so potekali vse do leta 1968, ko je bil pred kolektiv prvič postavljen dolgoročni plan, ki je predvideval, n^j bo nadaljnja usmeritev v industrijsko serijsko proizvodnjo stavbnega pohištva in montažnih objektov s čim višjo stopnjo finalizacije, proizvodnja naj se po TOZD oziroma obratih specializira. Torej se je proizvodni program do leta 1970 v celoti očistil. Vzporedno s tem pa je bila tudi v tem času sprejeta odločitev, naj se intenzivno širi lastno trgovsko mrežo po celotnem jugoslovanskem območju. Tako je izgledal obrat Preddvor po katastrofalnem vetrolovu pred Takšen pa je novozgrajeni Preddvor. V njem ima 90 delavcev dobre petimi leti. delovne pogoje. Proizvodni program v preteklih letih Jelovica je v letu 1955 dobila ime Medzadružni lesni kombinat Škofja Loka. Večji del proizvodnega programa je bil že pred tem usmerjen k proizvodnji stavbnega pohištva in montažnih objektov, vendar pa je takratni proizvodni program praktično obsegal celotni asortiman lesne industrije. Da jih na kratko naštejemo: — proizvodnja žaganega lesa listavcev in iglavcev — proizvodnja stavbnega pohištva po naročilu — proizvodnja montažnih objektov po naročilu — proizvodnja furnirja, rezanih in panel plošč — proizvodnja heraklit plošč — proizvodnja spalnic — proizvodnja embalaže — proizvodnja hladilnega pohištva itd. Tak proizvodni program je bil za Jelovico značilen vse do leta 1968, ko je bil, kot je omenjeno, prvič prinešen pred kolektiv drugačen program, namreč tak, ki je predvideval prehod iz maloserijske in individualne (obrtniški način) na industrijsko serijsko proizvodnjo. V tem času se je pričelo tudi s prvimi večjimi investicijami, predvsem v proizvodnjo oken in notranjih vrat. Tako je bila v letu 1969 že aktivirana prva večja investicija, in sicer v obrat za proizvodnjo oken in vrat. Kako je potekala proizvodnja v tem času, je razvidno iz sledeče tabele: Prodaja in izvoz Že perspektivni plan v letu 1968 je predvideval, naj bi Jelovica pričela z intenzivno izgradnjo lastne trgovske mreže, kar se je v vseh teh letih tudi uresničilo. Danes ima Jelovica na celotnem jugoslovanskem območju 22 svojih poslovalnic, ki se nahajajo po vseh večjih mestih in industrijskih središčih. Praktično so danes vse republike in pokrajini pokrite s trgovsko mrežo, ki proda preko 80 % celotnega proizvodnega programa. Jelovica ima danes svoje sledeče prodajne kanale: 1. Lastna trgovska mreža 2. Prodaja gradbeni operativi z montažo 3. Prodaja preko tuje trgovske mreže (Lesnina, Murka, Ogrev Subotica itd.), ki je manjšega obsega 4. Izvoz V lastni trgovski mreži se danes prodaja celotni program Jelovice, poleg tega pa je v sklopu prodajnega programa tudi dopolnilni program, predvsem članic SOZD GLG in ostalih izdelkov drugih proizvajalcev Leto Proizvod Okno Vratno Podboj Vhodna Garaž. Polkno Omarica Žagan krilo vrata vrata z rol. les EM kom kom kom kom kom kom kom m3 1974 133.279 55.020 50.209 6.958 3.070 14.405 49.885 12.539 1975 114.407 60.670 56.511 6.462 2.757 21.417 51.380 13.190 1976 109.947 65.490 53.824 8.217 2.384 18.077 43.257 17.392 1977 122.185 67.186 56.866 7.168 2.200 23.205 48.985 17.871 1978 143.446 76.073 58.299 9.257 2.301 28.249 45.398 18.113 1979 145.846 72.228 67.458 8.250 2.575 27.208 46.979 19.072 1980 135.766 70.289 65.452 5.654 1.065 29.415 49.896 19.477 1981 185.401 77.439 55.776 7.588 1.616 33.154 58.388 16.458 1982 172.048 89.408 69.583 8.520 1.776 36.191 58.455 15.980 1983 145.458 110.350 69.792 9.206 1.735 41.677 61.716 16.066 1984 138.207 126.869 54.650 9.060 1.580 39.702 57.340 20.529 1985 156.520 106.873 55.306 6.021 1.170 37.696 36.060 17.508 1986 148.103 114.737 58.141 7.402 1.515 39.878 39.558 17.111 (strešna okna RŠ Velenje). V sklopu prodajnega programa je vključen tudi ostali gradbeni material (cement, opeka, keramične plošče, marmornate police itd.). V planskih dokumentih je napisano, naj bi Jelovica imela na celotnem jugoslovanskem prostoru 24 poslovalnic, od katerih bi jih bilo najmanj 6 usposobljenih za prodajo celotnega asortimana, vključno z gradbenim materialom. Jelovica se intenzivno vključuje tudi na zunanji trg. Planski dokumenti predvidevajo, naj bi Jelovica izvozila letno najmanj 10 % celotne vrednosti prodaje. Tudi v preteklih letih smo bili in smo danes pomembnejši izvozniki. Da omenimo nekaj znanih gradbišč: Olimpijsko naselje Munchen, 1.340 objektov na območju južne Italije, 35.000 m2 objektov v Iraku, izgradnja objektov v Furlaniji, 15-letni izvoz montažnih objektov v ZRN itd. Danes izvažamo letno 60.000 vrat v ZRN, montažne hiše pa predvsem v Avstrijo in ZRN, in še nešteto drugih manjših izvoznih poslov. JELOVICA Večnamenski objekti Jelovice stojijo po vsej Jugoslaviji. Ta na tem posnetku pa stoji v dal j nji Kalabriji na jugu Italije, kjer je Jelovica zgradila vrsto objektov in tako med vsemi graditelji najhitreje ponudila prebivalcem udobne in tople nadomestne hiše. V izvoz je bilo pred leti poslanih izredno veliko montažnih hiš. Potem je bilo nekaj let zatišje, letos pa je ponovno odšlo v Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo kar precej montažnih hiš, ki jih tam postavljajo monterji Jelovice. Pričakujemo lahko, da se bo ta izvoz nadaljeval tudi prihodnja leta. Izredno številko Jelovice je ob dnevu kolektiva pripravil uredniški odbor, večino tekstov Franc Ziherl, tehnično uredil Janez Čadež. Tisk: Tiskarna Linke, Sp. Pirniče