St. 46(1527) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 16. novembra 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARK! OSEMDESETLETNIKU VELIKA Leon Štukelj, predvojni telovai Koliko zbornic?; J V Posavju ena ali več?; 1 V Krškem se je v torek, 14. novembra, sestal sekretariat medobčinskega sveta ZKS Posavje. Uvodni informaciji sekretarja Mirka Kambiča je sledila razprava o organizaciji občinskih gospodarskih zbomic, kakršne zahteva republiški zakon. Sekretariat je sprejel stališče, naj komisije čimprej pripravijo program in statut ter kadrovske rešitve, da bo javna razprava pripeljala do temeljitejših zaključkov. Tej nalogi se bodo posvetili predvsem komunisti v sindikatu. Razprava naj bi zajela celotno združeno delo. Medobčinski svet ZKS se bo vključeval v kadrovske priprave za odgovorna mesta v zbornici. Sekretariat pa je poudaril tudi zahtevo, daje treba v prihodnje zagotoviti zbornici ustrezne delovne pogoje. Večina mnenj v Posavju zagovarja ustanovitev ene zbornice v regiji, kar bi bilo najbolj racionalno. Ponekod, kot na primer v Brežicah razmišljajo tudi o zbornici v. občini, vendar le v primeru, če se sevniška in krška občina ne bi drugače odločili. Končno besedo bo tako ali tako imelo združeno delo. Več o tem prihodnjič. J. TEPPEY Načrti s Črmošnjicami Bodo Crmošnjice le postale dolenjsko športno-rekreacij-sko središče? — Velike možnosti V Črnomlju se že dalj časa ukvaijajo z mislijo, da bi pri Črmošnjicah uredili osrednje dolenjsko turistično-športno-rekreacijsko središče, ki bi svojemu namenu služilo skozi vse leto. Seveda črnomaljska te-lesnokultuma skupnost tako velikemu načrtu ne bi bila kos. Partizanska magistrala je nekdaj oddaljene Crmošnjice in celoten kompleks Roga približala tako Črnomlju kot Novemu mestu, to pa je že tako veliko zaledje, da so ti načrti postali zanimivi tudi za tiste, ki jim je veliko do tega, da bi se turizem na Dolenjskem čim bolj razvil. Med njimi je gotovo na prvem NOVI RAVNATELJI Na nedavni seji občinske skupščine so bili imenovani ravnatelji več šol v novomeški občini. Tako so bili ravnateljem Ekonomsko-administra-tivnega centra v Novem mestu -prof. Janezu Zafredu, Zavoda za izobraževanje in prodruktivnost dela - prof. Rudiju Piletiču in Osnovne šole Škocijan - Katarini Zupet, podaljšani mandati za naslednja štiri leta. V Osnovni šoli Vavta vas so dobili novo ravnateljico prof. Vido Stanojevič in v Osnovni šoli „Baza 20“ Dol. Toplice ravnatelja Pavla Kastelica, učitelja fizike in matematike. PLAKETA NOVEGA MESTA -telovadec, dobitnik mnogih najvišjih olimpijskih odličij, je preteklo nedeljo praznoval visok življenjski jubilej. Ob tej priložnosti je novomeškega rojaka obiskala na njegovem domu novomeška delegacija. Številnim čestitkam se je pridružila tudi mlada novomeška telovadka, državna prvakinja v športni gimnastiki Jasna Dokl (na sliki). Več o obisku pri zdravem in čilem Novomeščanu v današnji Prilogi DL, v kateri objavljamo tudi reportažo z nedavnega svetovnega prvenstva v Strasbourgu. mestu Krkin tozd Zdravilišča, ki je že do sedaj vložil znatna sredstva v komaj 10 kilometrov oddaljenih Dolenjskih Toplicah, ima pa v tem kraju še velike načrte. Črnomaljska telesnokultuma skupnost je tamkajšnjo občinsko skupščino zaprosila, naj naroči izdelavo prostorskega plana območja Crmošnjic. Sedaj so v Črmošnjicah delno urejeni tereni za smučanje, AMD Bela krajina namerava tukaj pripraviti novo progo za motokros, kraj že ima telefon in vodovod, v načrtu pa so še razna športna igrišča, nove smučarske proge in žičnice, motel, bencinska črpalka itd. Crmošnjice imajo nedvomno izjemno ugodno lego tik pod partizanskim Rogom, od Novega mesta so oddaljene 25 km, od Črnomlja 15. Gotovo pa bi bilo urejeno šport-no-rekreacijsko središče privlačno tudi za 80 km oddaljeno Ljubljano. A. B. ZK TUDI O STANARINAH V ponedeljek, 20. novembra, bo v Brežicah seja občinske konference Zveze komunistov. Na dnevnem redu je najprej razprava o osnutku novega statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije Zveze komunistov, nato pa bodo delegati spregovorili še o prehodu na ekonomske stanarine in zagotavljanju družbene pomoči posameznikom in družinam, ki ne bodo zmogli povečanega bremena za te namene. ZA BOLJŠE OBVEŠČEVANJE V petek, 10. novembra, se je v Črnomlju sestal svet za informiranje pri OK SZDL Razpravljali so o delovnem programu sveta, glede na uresničevanje že sprejetih sklepov in stališč s področja informiranja v občini. Beseda se je dotaknila še programa ljubljanske RTV za prihodnje leto ter nameravane podražitve televizijske naročnine. Prav tako so se seznanili s prizadevanji za ustanovitev lokalne radijske postaje in občinskega 1NDOK centra ter s težavami, s katerimi se v občini srečujejo pri teh prizadevanjih. V PREDNOSTNI PANOGI — Razvoj Jugo tanina je v mnogočem up sevniškegp, pretirano delovno-intenzivno naravnanega gospodarstva. Čast simboličnega prerezovanja traku te pomembne tovarne je pripadla kemiku po stroki, inž. Marku Bulcu. (Foto: Železnik) V Ribnici so ustanovil ZKO Za predsednika izvoljen Franc Grivec, za tajnika pa Ive Stanič 10. novembra letos so v Ribnici ustanovili Zvezo kulturnih organizacij Ribnica. Za predsednika zveze so izvalili tovariša Franceta Grivca, za tajnika pa Iveta Staniča. Na ustanovni konferenci je bilo čutiti veliko potrebo po boljši medsebojni povezanosti številnih posameznih kulturnih skupin. Ugotovili so, da se je doslej s kulturnim področjem ukvarjalo premalo ljudi. Na proslavah in drugih kulturnih prireditvah so pretežno sodelovaii mladi iz osnovnih šol, mladinske organizacije ter pevski zbori. Odnos do kulture je bil sicer s strani družbenopolitičnih organizacij dober, le konkretnih kulturnih akcij ni bilo. Treba bo poiskati nove ljudi in z njihovo pomočjo obuditi kulturno življenje tudi v podjetjih. Prav tako je v ribniški občini premalo prostorov za vaje kulturnih skupin. Razen tega so stroški za najemnine teh prostorov tako veliki, da je zato marsikatera skupina prenehala z delovanjem. Prostorske in druge težave imajo godba na pihala, glasbena šola in večina pevskih zborov. L S. Jugotanin nosilec posavske kemije Ob prazniku sevniške občine dodelili kolektivu občinski grb — Pred novimi naložbami Vrhunec prireditev ob prazniku sevniške občine je bU konec minulega tedna. V petek so med drugim izročili namenu asfaltirano cesto med Brezovim, Lončarjevim dolom in Sevnico ter novo železniško postajališče na Loki. V soboto je predsednik občinske skupščine Janko Rebernik podelil letošnje plakete heroja Dušana Kvedra Tomaža vaškemu odbom SZDL Vrh nad Boštanjem, Otonu Šketu in Valentinu Hribarju. Na posebni slovesnosti v Jugo-taninu je izročil predsedniku delavskega sveta te tovarne Vinku Za-lezini najvišje občinsko priznanje - grb sevniške občine. Zalezina je v pozdravnem govoru orisal pomen 130-milijonske naložbe v rekonstrukcijo tovarne. Občasno je bilo na gradbišču tudi po 400 monterjev, večino dela pri prenovi tovarne pa so opravili delavci sami. Med drugim so se odpovedali delu osebnih dohodkov, da so lahko asfaltirali tovarniško dvorišče. Samo v varstvo okolja je bilo vloženih nad 40 milijonov dinarjev. Slavnostni govornik in pogosten gost Jugotanina, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine inž. Marko Bulc je pohvalil napore delavcev Jugotanina. Po novem naj bi prišlo iz tovarne vsako leto za 1.000 ton več tanina in 2. polovici 19. stoletja je v arhitekturi kot izraz romantičnih teženj prevladovalo posnemanje starih slogov (gotike, renesanse, baroka itd.), zato govorimo v tem času o novi gotiki, novi renesansi itd. Ta zgledovanja so bila lahko dobesedna, lahko pa so kombinirala tudi različne slogovne sestavine. Ob koncu historizma so bila večkrat tudi že precej neizrazita, arhitekti pa so izbirali posamezne sloge glede na pomen stavbe. Tako se je zdela za rotovž primerna zlasti gotika ali renesansa, saj je bila mestna hiša značilna sestavina srednjeveškega trgs. Novomeški primer predstavlja verjetno precej pozen primer in ga ni mogoče natančneje opredeliti z eno samo oznako, saj ne gre za čisto obliko posnemanja kakega zgodovinskega sloga. S svojo vertikalno zasnovo ter z reduciranim erkerjem oziroma bolj stolpičema in s stolpom v principu navezuje na gotsko arhitekturo; formalni elementi (polkrožna okna, balkon, arkade v pritličju) pat povzemajo renesančne oblike. Okna v prvem nadstropju imajo tudi nove gotske elemente: šila-sta bifora znotraj polkrožnega loka. Torej ne gre za dosleden posnetek kakega historičnega slog?, pa tudi ne za umetnino, ampak prej za brezkrvno kombinacijo, ki se s svojimi dimenzijami in hoteno monumentalnostjo ne glede na arkadne loke v pritličju ne sklada s skromnejšim in pristnejšim okoljem novomeškega Glavnega trga. „Monumentalnostr je seveda povezana z lokalnim ponosom, kar izpričuje tudi prikrojen grb nad arkadami na steni. BOGO KOMEU Iskali gobe, našli malega Edina Po treh, za starše neskončno dolgih dneh so našli dveletnega Edina Huremoviča iz Velenja. - Kako je izginil in kako je mogel (čudežno) preživeti te hladne novembrske noči še ni pojasnjeno Po treh dneh, ki so bili neskončno dolgi, je konec negotovosti, kje je mali Edin Huremo-vič, ki je izginil v torek, 31. oktobra. Tri dni zatem sta fantka po naključju našli Štefka Hojan iz Kidričeve in Jožefa Gruber iz Kersnikove, obe iz Velenja, ko sta nabirali gobe. Dečka sta našli le kakšnih 15 minut hoda od Jevševarjeve domačije v Pušnikovem gozdu. Edinova starša Cvetka in Nezir živita v Velenju na Tomšičevi cesti. Oče je zaposlen v rudniku, mati pa kot delavka v TGO Gorenje. Njun sinček je bil že od osmega meseca starosti v varstvu pri Cvetkinih starših v Škalah. Tako ie bilo tudi zadnji dan oktob Mamica Cvetka je brezskrbno odšla na delo v tovarno Gorenje, oče Nezir pa je imel službo popoldne. Edo (tako ga kličejo doma), kije 5. julija letos dopolnil drugo leto, je bil skupaj z dedkom pred hišo v Škalah. KAKO JE IZGINIL „Bilo je okrog desete ure,” pripoveduje stari oče. Urejeval m, s katero je pokrita apnena se je igrala naša mačka. » je po igrala Tedaj je vnuček dejal: ,Muco bom prijel, muco!’ ,Ne boš je,’ sem odvrnil, je dejal stari oče. 3om,’ je spet dejal Edin. Stekel je proti muci, jaz pa sem odšel v hišo, da naložim drva v štedilnik. Ko sem se čez kakšnih pet minut vrnil, dečka ni bilo nikjer. Najprej sem pomislil na vodo.” Med cesto in hišo teče namreč potok Lepena, ki pa je v tem suhem jesenskem času zelo plitek. „Edina ni bilo v njem. Tedaj je pritekla sosedova punčka Darja in stekla po stezi, ki vodi v strmi Odraž. Zaman. Potem sem odšel v Velenje in na postaji milice prijavil, da ga pogrešamo.” Pri hiši blizu kupa prsti, na kateri se je mali Edin igral, sta v travi sedela njegova starša Cvetka in Nezir. Bilo je v sredo popoldne, dan po izginitvi otroka. „Da je Edin izginil, sem zve-,del popoldne, ko sem prišel na gledala nekam v daljavo in imel sem občutek, da najinega pogovora sploh ni slišala. „Takoj sem odšel v Skale. Ta teden delam popoldne. Jutri najbrž ne bom šel na šiht, saj ne morem delati,” je nadaljeval dečkov oče. Izgubljenega Edina so v torek iskali domačini in seveda tudi delavci postaje milice. Kot je povedal stari oče, so ga v torek iskali do 23. ure. Naslednji dan, v sredo, je postaja milice Velenje organizirala veliko akcijo, v kateri so sodelovali še gasilci Velenja in Škal, krajani Škal ter Hrastovca oziroma narodna zaščita. V akciji je sodelovalo okrog 50 ljudi. Iskali so vse dopoldne, temeljito pregledali širše območje domačije, vendar brez uspeha. Enako hudo je bilo ob izginotju malega Edina seveda njegovim starim staršem. „Morali so ga odpeljati”, je nekajkrat dejala stara mati. „Bolje je tako“, je pristavil stari oče, ,je vsaj nekje na toplem. Samo da je živ ...” „OBE SVA JOKALI.. V petek, 3. novembra okrog začela pripovedovati v Jevševar-jevi hiši Štefka Hojan. Okrog pol ene sva se s Pepco Gruber odpravili po gobe. Med potjo sva srečali Slavka Jevševarja je čisto trd od mraza, v ustih je imel polno prsti, ustnice razpokane, obraz pa razpraskan. Bila sem vsa iz sebe. Presrečna. Odnesla sem ga proti vrhu gozda, kjer je bila Jožefa. S sabo sem imela grozdje. Nekaj jagod sem ponudila fantku. Takoj je začel segati po njih. Šele nato sem ga vprašala, kako mu je ime. Odvrnil mi je: JEdo’. Takrat sva obe od sreče začeli jokati”. Pri Jevševarjevih so bili vsi zbrani doma, ko je prišla zanje gozdu, in to v času, ko so noči izredno mrzle. Pa še brez hrane. Zanimivo je tudi to, da ni imel kape na glavi, ko sta ga našli Hojanova in Grubarjeva. Kapa mu je visela na vratu. Poleg tega je bila čisto suha, enako bunda, v katero je bil oblečen, le hlačke je imel mokre, škornje pa nekoliko vlažne. Veselje, sreča in velika hvaležnost je sedaj pri Jevševarjevih doma. „Prosim vas, da zapiše- NJEGOVO DRUGO ROJSTVO - Edinova mama Cvetka je spet srečna, kolikor je lahko srečna le mati, ki po čudežnem naključju najde svojega izgubljenega otroka. Le kakšnih sto metrov nad cesto in dvesto do tristo metrov vstran od Goijakošekove domačije sta v gozdu Štefka in Jožefa na3i izgubljenega dečka sem pot k hiši, vnuček pa se je poleg igral z ročnim vozičkom. Nekaj metrov stran na pločevi- šiht”, je začel pripovedovati Edinov oče Nezir, mama pa je ves čas nemo s solznimi očmi 14. ure, je bilo negotovosti konec. „Zelo rada nabiram gobe”, je (brata starega očeta) in ga vprašali, če so že našli fantka. Odvrnil je, da ga ni nikjer, pa čeprav so vse preiskali.” „Štefkisem dejala,” je pristavila Jožefa, ,,da bi šli raje v Turnški gozd, saj so med iskanjem gotovo poteptali vse gobe.” Kot stara gobarka pa Štefka ve za dve mesti v Gorjako-šekovi hosti. Na njeno .gobarsko mesto” sta prišli okrog 14. ure. Tedaj je Pepca le nekaj metrov stran zagledala nekaj modrega. Sprva je mislila, da je polivinilasta vreča. Ko je zaklicala Jožefo, ki je bila kakšnih trideset metrov višje proti vrhu, se je „vrečka” premaknila. „Takoj sem pomislila in si seveda na vso moč zaželela, da je izgubljeni deček. Stekla sem bliže in res videla, da je fantek. Najbrž je spal, ob mojih klicih pa se je prebudil in dvignil glavico. Ko sem ga prijela, se je nekoliko branil, ni pa jokal. Bil najlepša novica v njihovem življenju. Ko sta se Pepca in Jožefa približali k hiši in povedali, da sta našli dečka, je le stari oče zmogel toliko poguma, da je vprašal: „Ali je še živ .. .” Veselja potem ni bilo konec ... Edina so takoj nato odpeljali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da poškodbe niso hude. Ko sem bil v sredo zvečer spet pri Jevševarjevih v kuhinji, stara mati Cilka od veselja skorajda* ni mogla govoriti. Le počasi so ji 9e besede iz ust: ,,Nikoli si nisem mislila, da se bo to zgodilo. Pa toliko časa smo ga skrbno čuvali.” Za čas je obmolknila, da je obrisala solze, in spet dejala: „Ne gre mi v glavo, da je bil lahko toliko časa v hosti. Brez hrane v tem mrazu! Še zmerom ne morem premagati misli, da ga je morda kdo pripeljal na-za j... Podobno mislijo mnogi drugi občani. Skoraj neverjetno se jim zdi, da je bil vse tri dni v te,” je dejal Ivan Jevševar, „da se iz vsega srca zahvaljujem miličnikom, krajanom, gasilcem — skratka vsem, ki so tri dni iskali našega Edija. Še posebej pa se zahvaljujem Štefki Hoja-novi in Jožefi Grubarjevi, ki sta J ga našli. Ne vem, s čim naj jim vse to povrnemo.” STANE VOVK rc naš čas llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllM Strupena zgodba »rodiškega cianida” V opuščenem rudniku, le kilometer iz Rodika, je že več let vskladiščenih 3000 kg cianidnih odpadkov — Zakaj tovarna Avtoelektričnih delov iz Nove Gorice ne odstrani te grozeče nevarnosti? Le dober kilometer iz Rodika, naselja v sežanski občini, je opuščen rudnik. Rudnik, ki sam na sebi ne bi bil nič posebnega, če ne bi bili v njem že osem let uskladiščeni cianidni odpadki (O cianidu bi vedeli več povedati kemiki, a za nas zadostuje to, da je smrtno nevaren, izredno strupen in — kot zanimivost - morda še, da diši po mandeljnih.) Ne vemo sicer, če v Rodiku diši po mandeljnih, vemo pa, da je rudnik zagrajen z železnimi vrati in opremljen s svarilnim napisom Očitno otroci tam niso preveč radovedni in jih stari opuščeni rudnik ne mika preveč. Še sreča, kajti predolgo zadrževanje pri železnih vratih, vdihavanje mandelj-novega vonja bi bilo zanje lahko smrtno nevarno. Zgodba rodiškega cianida (ki sicer sploh ni rodišld, temveč, novogoriški) je kar dvakrat strupena: zaradi uskladiščenega strupa in kot zgodba neke odločitve, ki za prebivalce Rodika in vsega Krasa pomeni izredno (za zdaj resda še potencialno) nevarnost, ki bi lahko povzročila pravo katastrofo. Poslušajmo jo od začetka, od 1970. leta, ko se je sprva (vsaj na videz) povsem nedolžno začela, do danes, ko bi nekaterei nenedolžni radi povsem pozabili nanjo. Maks tovšič, sanitarni inšpektor oddelka za inšpeksij-ske službe pri sežanski občinski skupščini, takole pripoveduje: „Tovama Avtoelektričnih izdelkov Iskra Nova Gorica je 1970 zaprosila republiški sanitarni inšpektorat, da jim odobri skladiščenje cianidnih odpadkov v opuščenem rudniku v Rodiku, in tudi dobila dovoljenje. Pri izbiri lokacije sta tedaj razen republiškega inšpektorja sodelovala tudi dva prebivalca iz Rodika. Ko je tovarna Avtoelektričnih izdelkov izpolnila pogoje, ki jim jih je dal republiški inšpektorat, je že isto leto začela dovažati v Rodik cianidne odpadke. (Ti so „stranski produkt” pri galvanskem postopku). Po treh letih deponiranja so predstavniki Iskre ob ogledu odlagališča izjavili republiškemu inšpektorju, da bodo spremenili tehnični postopek, tako da ne bodo več „dobivali” cianidnih odpadkov. (V tem času je namreč tehnologija toliko napredovala, da bi bilo to možno). Vendar tega še do danes niso naredili. Cianidni odpadki v rodiškem rudniku vsebujejo 5 do 20 odstotkov aktivnega cianida, ki bi ob morebitnem razkroju lahko povzročil pravo katastrofo. Če bi se namreč rov preveč razmočil in bi embalažo dovolj ra/jedel zob časa, bi prišlo do kemičnega procesa: Strup bi začel pronicati v zemljo. Kaj bi to pomenilo za podzemne vode, verjetno ni treba poudarjati, še posebej ker vemo, kako pro- pusten je kraški teren, koliko vodnih tokov je v podzemlju, ki služijo za oskrbo s pitno vodo v ožji in širši okolici, pa tudi sosednji Italiji. Tudi izhlapevanje je nevarno, saj je že zdaj zadrževanje v bližini odlagališča smrtno nevarno. Seveda so se prebivalci Rodika ves čas razburjali, ko sso se jim v neposredni bližini kopičile velike količine strupa. Delegatska vprašanja so bila stalno na dnevnem redu občinskih skupščin. Zato je oddelek za inšpekcijske službe sežanske občine 1975 prepovedal nadaljnje skladiščenje teh strupov v Rodiku. Zavedali smo se namreč resnosti takega odlagališča na kraškem terenu, po drugi strani pa vemo, da je po novi tehnologiji mogoč postopek razstrupit-ve. Od tedaj Iskra ne dovaža več cianidnih odpadkov. Toda še vedno, ostaja odprto, kaj s 3000 kg cianidnih odpadkov, ki so že uskladiščeni v rudniku. Prebivalci Rodika že vsa leta vztrajno zahtevajo, da je treba to pretečo nevarnost čimprej odstraniti, da ne pride do nesreče. Moram povedati, da smo že 1975, tedaj, ko smo prepovedali nadaljnje dovažanje strupenih odpadkov, zahtevali, naj odstranijo ali kako drugače „razreši-jo ’ deponirani strup. Kljub večkratnim urgencam smo dobili odgovor šele letos avgusta, to je po skoraj treh letih. V odgovoru Iskra sicer pravi, da je pripravljena odstraniti strup, a hkrati navaja, da je tretjina odpadnih snovi, deponiranih v rudniku, last Tomosa iz Kopra, kar je za nas novo, saj smo to uradno prvič zvedeli iz tega odgovora. Ker se zavedamo, da bo postopek dolgotrajen in ker pomeni strup v Rodiku izredno nevarnost, smo vso zadevo predali rrepubliškemu sanitarnemu inšpektoratu, ki je tudi izdal dovoljenje. Septembra sta si republiška .in naša inšpekcija skupaj ogledali odlagališče v Rodiku. Tedaj se je dr. Ravnikar osebno zavzel in obljubil, da bodo deponijo v najkrajšem času odstranili iz tako delikatnega kraškega območja.” Upajmo torej, da bodo prebivalci Rodika in tudi širše okolice tako končno le kmalu rešeni hude nevarnosti, ki jim grozi zastupiti vode. Čeprav je res, kot pravi republiški sanitarni inšpektorat, da je prelom odpadnih strupenih snovi pereč po vsej Sloveniji in da bi se ga moraU lotiti z vso resnostjo, ali pa morda prav zato, ob koncu ne moremo mimo (ne tako nepomembnega) vprašanja. Če sta Tovarna avtoelektričnih izdelkov iz Nove Gorice, in kot smo zvedeli, tudi Tomos že pred tremi leti nehala voziti te strupene odpadke v Rodik, in ker še vedno uporabljata enako tehnologijo (torej »proizvajata” tudi strupene cianidne snovi), sta si morala najti novo odlagališče. Zanimivo bi bilo zvedeli, kje je to! Prav bi bilo, da bi javno; povedala, kje zdaj vse leto (ne ; le spomladi) diši po mandelj- ’ nih? ! Zadeva je preveč srhljiva, da' bi jo lahko jemali le kot stvar dveh delovnih organizacij in ljudi, ki vedo za to grozečo nevarnost. Treba je ne le javno spregovoriti o tem, temveč ugotoviti, kdo je odgovoren, da postav- i ljamo na kocko čistost okolja na tako drastičen način. I CVETKA GUZEJ-SABADIN Domovina jih ne pozablja 350 vsebinsko bogatih strani »Slovenskega koledarja” za izseljence - O kočevskem rudniku, izseljevanju, Izvoru imen, „obrazih", pa tudi „Tujec" Toneta Jakšeta Med knjigami, ki jih more domovina ponuditi slovenskim izseljencem širom po svetu, je vsebinsko gotovo najbolj pester ,Slovenski koledar”. To priročno knjigo (nravno tega je izšla že šestindvajseta) enkrat na leto izda Slovenska izseljenska matica. Poleg uvodnega koledarskega delo 175 let. Na osnovi popisa dela, ki je tokrat z besedami in barvnimi slikami ubran na temo slovenskih ljudskih plesov, prinaša pričujoča knjiga na 350 straneh toliko raznovrstnih besedil, dopolnjenih s slikovnim gradivom, da se v tem skopem prikazu »Slovenskega koledarja” lahko ustavimo le ob tistih, ki se snovno ali kako drugače navezujejo na širše področje Dolenjske. Tako piše Janez Zrnec o ukinitvi kočevskega rudnika v februarju letos, na kratko prikazuje pehanje in nehanje kočevskih rudarjev in vzroke za shiran je rudnika, ki jim je dajal Filmski teden Sedem slovenskih filmov v Semiču od 27. novembra do 3. decembra Med kinematografe v manjših krajih, ki zadnja leta vztrajno •zgubljajo obiskovalce, sodi tudi semiški kino. Da je zanimanje za filme tako upadlo, je več vzrokov, med glavnimi naibtž (pod)poprečna kakovost filmskih stvaritev in privlačna moč televizije, ki ne skopari s predvajanjem filmov. Semiški kino, ki praznuje letos 25-letnico delovanja, si prizadeva spet pridobiti gledal-. ce- Tako bo na pobudo Prosvetnega društva Jože Mihelčič ter °b podpori občinske kulturne skupnosti, semiške Iskre in ljubljanskega podjetja Vesna film °d 27. novembra do 3. decembra v Semiču teden slovenskega filma. Uvodoma bodo predvajali »Vdovstvo Karoline Žašler“, semiški ljubitelji sedme umetnosti pa si bodo lahko ogledali ^di filme „Pomladni veter“, »Med strahom in dolžnostjo", *>Vesna“, „Let mrtve ptice", »To so gadi“ in „Ko zorijo jagode“. . Dalavci semiškega kina upajo. da bo dvorana polna gledalcev vsaj ob vrtenju omenjenih filmov. F. DERGANC iz 1937 je Janez Kos pripravil zapis o izseljevanju z območij nekdanjih okrajev Črnomelj in Kočevje. Izvemo, da je bilo v času popisa iz črnomaljskega okraja 2631, iz kočevskega pa 2591 izseljencev, od tega se jih je okoli tri četrt izselilo v ZDA. Malokdaj se nam nudi priložnost, da bi kje brali o poreklu slovenskih imen in priimkov. O izvoru nekaterih, zvečine koledarskih, piše Franc Jakopin, ki je v svojem prispevku na kratko podal tudi zgodovinsko ozadje ehoda s poganskih na imena rejskega, grškega, latinskega in deloma nemškega izvora. Dolenjski rojak Ladislav Lesar je tokrat prispeval za „Slovenski koledar” zapis o Antonu Ingoliču, letošnjem Prešernovem nagrajencu, med tremi „clevelandsidmi obrazi” pa je Janez Kajzer predstavil tudi Louisa Kafeleta, doma iz Sel pri NAJBOLJŠI Z RADIA V NOVEM MESTU V soboto, 18. novembra, bo ob 19. uri v novomeškem Domu JLA koncert pevskih zborov, ki so bili najbolje ocenjeni za nastope na ljubljanskem radiu v sezoni 1977/78. Tako bodo Novomeščani lahko poslušali komorni moški zbor z Brezovice, ženski zbor Solidarnost iz Kamnika, APZ Tone Tomšič, UPZ Emil Adamič, vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega in študentski oktet iz Ljubljane. Podobno srečanje zborov je bilo v Novem mestu že lani, pri radiu pa se zavzemajo, da bi prireditev postala tradicionalna. KOČEVSKA LIKOVNIKA V POSTOJNI Kočevska likovnika Rado Meglič in Matija Glad bosta razstavljala svoja dela v Domu JLA v Postojni Pokrovitelj razstave bo Zveza kulturnih organizacij Postojna. Na otvoritvi razstave 18. novembra ob 18. uri bodo sodelovali tudi člani Kulturnega kluba iz Kočevja s svojimi najnovejšimi deli Razstavo bo pripravil kočevski oblikovalec Dušan Dežman. Ki i' MM' 4 : Krjavelj, hudič in „cirka”... Poslušal sem radijsko oddajo o tem, kako so si krajani nekje na Slovenskem asfaltirali cesto. Poročilo je bilo prijetno narečno obarvano, njegov avtor očitno ni bil šolan Človek. Zato me je toliko boli presenetilo, da poročevalec stalno uporablja besedo „cirka‘, na primer: „Ta cesta bo stala ciika 90 milijonov. Krajani so sami zbrali ciika 50 milijonov. Dobili so podporo tudi od drugod in zdaj manjka še cirka 10 milijonov dinarjev." Kazalo je torej, da se možakaiju zdi tujka ciika neizbežno potrebna ali pa morda sploh ne ve, da imamo zanjo kar veliko lepih domačih, vsakomur razumljivih izrazov in bi jo lahko brez posebnega napora nadomestil vsaj z naslednjimi: okoli, okrog, približno, nekako. Najbrž se mu je zdelo, kakor se pogosto zdi ekonomistom, tehnikom in podobnim, ki se premalo zavedajo dolžnosti do domače govorice, da je imenitnejši, če uporablja tujko namesto preproste slovenske besede. Naj mimogrede povem, da pomeni circa v latinščini, od koder je vzeta, nič drugega kot okrog, okoli, okrog in okrog. Sorodne besede so še cirkulirati (krožiti), cirkular (okrožnica), cirkularka (okrogla žaga), cirkus (krog, okrogel prostor) itd.. Tem' besedam naš jezik ni ustvaril ustreznih domačih izrazov, zato tu pač nimamo na razpolago drugega kot tujko. Poskusimo še, kako bi jo zakrožil Kijavelj, ko bi živel v današnjem času: »Ciika ob enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem imel. Kar gori v jamboru nekaj pravi ciika takole: vrr, vrr, vrr! Sveta mamka božja sedem križev in težav - sem jaz dejal - pa sem zavzdignil bridko sabljo pa sem zamahnil ciika dvakrat pa sem čez glavo ubral - pa sem ga presekal, samega hudiča sem presekal, na ciika dva kosa!“ Če ta pripoved ni bolj imenitna kot Jurčičeva, pa tudi nič nočem! B-r Mirni, in Florence Unetich, katere oče se je rodil v Račji vasi ob Krki, mati pa v Loškem potoku. »Slovenski koledar” za 1979-prinaša vrsto prispevkov o življenju in delu slovenskih izseljencev pa zapise, ki bodo našim ljudem po svetu približali kulturne, gospodarske in politične razsežnosti tukajšnje domovine. Za zaključek naj omenimo še zanimivo poročilo Janeza Stanonika o prispevku Slovencev k ameriški kulturi (posebno je omenjen delež Friderika Barage), Otona Župančiča besedilo o Louisu Adamiču kot »pisatelju svetovne mere” ter to, da v literarnem delu »Slovenskega koledarja” sodelujeta tudi Miha Mate iz Ribnice s črtico »Široka usta” in Tone Jakše iz Škrjanč pri Novem mestu, ki že dokaj let živi na Švedskem, s pesmijo »Tujec”; slednja je bila objavljena že v .^Dolenjskih razgledih”. D.R. JE KRIVA LE TRINAJSTICA? Zdi se, da je številka trinajst kdaj pa kdaj le usodna za kakšno stvar. Tako jo je ta mesec zagodla kakovosti filmov, ki jih bodo predvajali v krškem Delavskem domu. Domala vseh trinajst filmov, kolikor se jih bo zvrstilo, je namreč daleč od pojma sedma umetnost. Dasi bi radi verjeli ,da je temu kriva zgolj nesrečna trinaj-stica, se ne moremo znebiti grdega občutka, da ima vmes prste tudi dokaj zgrešena programska politika krških kinematografhikov, ki hote ali ne strežejo slabemu estetskemu čutu gledalcev. Sicer pa ni samo v Krškem tako! Nov muzejski oddelek V metliškem Belokranjskem muzeju bodo odprli še peti oddelek - O belokranjskem naprednem gibanju in NOB Za praznik mediške občine 28. november bodo v Belokranjskem muzeju odprli nov oddelek, zbirko belokranjskega revolucionarnega gibanja in NOB. Za to zbirko so uredili tri sobe, tako da ima sedaj Belokranjski muzej 17 sob in pet oddelkov: geografska podoba Bele krajine, arheološka zbirka, kultumo-zgodovinska, galerijska, etnološka zbirka ter napredno gibanje in NOB. V zadnji zbirki so s pomočjo raznih dokumentov in fotografij prikazali socialne in politične razmere konec prejšnjega stoletja, ko je bilo za Belo krajino značilno močno izseljevanje. Sledijo odmevi oktobrske revolucije v Beli krajini: viniška republika, delo komunistov v predvojni Jugoslaviji, ustanavljanje prvih partijskih celic ter Društev kmečkih fantov in deklet, procesi proti komunistom, belokranjski revolucionarji v koncentracijskem taborišču v Medjurečju itd. Prikazan je razpad Jugoslavije aprila 1941 in sovražna zasedba, prve sabotažne akcije domačinov, osnovanje prve belokranjske čete in njen tragični boj na Gornjih Lazah. Obiskovalcu so na vpogled vsi pomembni dogodki iz NOB v Beli krajini do dokončnega zloma sovražnika. V posebni sobi je prikazan razvoj ljudske oblasti na osvobojenem _ ozemlju ter med drugim tudi delovanje takratnega zdravstva, socialnega skrbstva, sodstva, gospodarstva in kmetijstva. Zadnja soba pa je namenjena partizanskemu šolstvu, delu osrednjih strokovnih ustanov, kulturni dejavnosti med NOB. Zanimiv je prikaz partizanskega tiska, sodelovanje s hrvaškimi partizani, pomoč zaveznikom itd. A. a PELA JE PORTRETIRANKA — Na otvoritvi razstave fotografij v Dolenjski galeriji je nastopila tudi Maijetka Falk - Neca, Stojkov fotografski model. (Foto: M. Markelj) KAKOVOSTNA BERA Okus po dogodku Nedavno delovno srečanje posavskih gledališčnikov je postreglo mnogim skupinam tudi z repertoarnimi nasveti, številne od njih pa so medtem že pričele vaditi nova dela. Poleg Amaterskega odra Brežice, ki obnavlja svojo lansko uspešnico »Večna lovišča”, študirajo mladi iz Sromelj Džukičevo dramo ,.Bog je umrl zaman”, Boštanjčani so se odločili za Novakov »Gugalnik", mladi iz Sevnice za Torkarjevo »Pisano žogo”, dramska skupina DPD Senovo pa za Kleistov »Razbiti vrč”. Za delo so poprijele tudi nekatere mladinske skupine, tako da se letos v Posavju obeta raznolika in kakovostna gledališka dejavnost. Doma ,,neznani” Brežiški gledališčniki potrebujejo nove prostore Prav letos poteka 10 let, odkar je v Brežicah znova oživela gledališča govorica domače amaterske skupine. V okviru nekdanjega PD Stanko Čternelč se je zbrala skupina ljubiteljev, ki so že v prvi sezoni doživeli izreden uspeh z uvrstitvijo na zaključno republiško prireditev, nato so nekaj let zapored bili tik pod vrhom slovenskega gledališkega gibanja, pa so se spet uvrstili med sedem najboljših skupin in na XXI. srečanje gledaliških skupin Slovenije. S Stefančevo komedijo »Večna lovišča”, ki jo pravkar obnavljajo, bodo novembra in decembra imeli še nekaj gostovanj, med drugim v Trstu, nato pa se bodo lotili študija novega besedila. Medtem ko so se v širšem slovenskem prostoru že dodobra uveljavili, so v domači občini vse preveč »neznani”, zlasti pa jih pesti pomanjkanje prostorov. V jubilejnem letu žele vse brežiške dejavnike posebej opozoriti na ta problem in doseči normalno vadbo v ustreznih in po možnosti v lastnih prostorih. Če ne poprej, bo to mogoče, ko bo v prosvetnem domu v Brežicah izpraznjen del prostorov občinske matične knjižnice, ki se bo preselila v novi dijaški dom. Mojster fotografije Tone Stojko v Novem mestu Za zadnji petkov večer je vabilo za otvoritev razstave fotografij Toneta Stojka vNovem mestu obetalo pester in bogpt kulturni program, ki je v Dolenjsko galerijo privabil predvsem mladino. Na še nobeni otvoritveni prireditvi v novomeški galeriji ni bilo toliko obiskovalcev kot tokrat, žal pa je splet naključij obetavni program hudo osušil ter tako prikrajšal predvsem tiste, ki jih je v galerijo pripeljala želja po zanimivem dogodku. Sama razstava seveda s tem ni nič izgubila. Tone Stojko, ki si je pridobil naziv mojstra fotografije, je v Novem mestu razstavil izbor kolekcij in portretov iz svojega desetletnega fotografskega ustvarjanja. V njegovem delu je predvsem poudarjen nekakšen pripovedni pristop k fotografiji, o čemer govore tudi sami naslovi kolekcij (»Dogodek na nekem travniku**, »Dogodek včerajšnjega popoldneva**), vendar gre za pripoved vsakdanjih, tudi banalnih reči. Ne nazadnje o poustvarjanju dogajanja na sicer negibni fotografiji pričajo posnetki, na katerih so ljudje fotografirani v gibanju, poudarjenem s hoteno neostrino. Kolekciji »Portreti Nece Falk“ in »Atomsko sklonište** sta izšli te dni tudi v knjižni izdaji in ju je moč kupiti na razstavi. Knjigi so natisnili v Črnomlju. MiM SPET LIKOVNA RAZSTAVA V LISO V nedeljo so v sevniški »Lisci** odprli razstavo 24 oljnih slik Miroslava Bogoviča, likovnega pedagoga s sevniške osnovne šole. Njegov kolega Aleš Fenos je pripravil kratko oceno razstavljenih deL Bogovič se v takšnem obsegu prvi predstavlja sev-niškemu občinstvu, njegov realistični stil pa bo nedvomno naletel med občinstvom na ugoden odmev. Razstava bo odprta do pojutrišnjem. Na ta dan ob 18. uri bo v tej tovarni spet nov kulturni dogodek: nastop afriških študentov s folklornim pro- Najprej v Gabrje Potujoča knjižnica gre na pot 27. novembra Prejšnji teden smo pročali, da bo potujoča knjižnica v novomeški občini kmalu nared, tokrat pa lahko že zapišemo, da bo slovesna otvoritev v ponedeljek, 27. novembra. Kombi, opremljen s knjižnimi policami, na katerih bo nad dva tisoč knjig, se bo tega dne ob 11. uri prvič ustavil pred poslopjem bivše šole v Gabiju. Po krajšem kulturnem sporedu, ki ga bodo pripravili učenci bmsniške osnovne šole, si bodo Gabrčani in prebivalci okoliških vasi lahko sposodili knjige, do katerih doslej običajno niso prišli zlahka. Sicer pa bo potujoča knjižnica začela redno poslovati 4. decembra. Avto s knjigami (večina od 2486, kolikor jih je že na voljo, je darovanih, delavci Študijske knjižnice Mirana Jarca pa so za izposojo pripravili skoraj vse) bo vozil po štirinajstih progah in imel kar 38 postajališč. Knjige si bo moč “izposoditi v vseh krajevnih skupnostih in številnih delovnih organizacijah (tudi pri GG v Črmošnjicah, ki so v črnomaljski občini), krajani in delavci pa bodo povsod pravočasno obveščeni, kdaj bo prišla k njim knjižnica. Prve tri mesece bo potujoča knjižnica poslovala preizkusno, nato se bo njeno delo prilagodilo potrebam in željam posameznih krajev. Če bo za knjige zanimanje, se bo ustavljala tudi v krajih, ki jih bo sprva obšla. Za to veliko kulturno pridobitev novomeške občine je 39 delovnih organizacij že prispevalo nad 480.000 din, več ko 500.000 dinarjev pa je še ob ljubljenih. Največ (150.000 din) je prispevala IMV z naročilnico za nakup knjig, ker pa jc izposojo v tako veliki tovarni težko izvesti, si bodo delavci IMV lahko izposojali knjige v domačih krajevnih skupnostih, seveda le v novomeški občini. Naj zapišemo še, da je v tisku priložnostna publikacija z naslovom »Potujoča knjižnica44, v kateri bodo med drugim objavljeni prispevki o pomenu knjižničarstva, o poteku akcije za skorajšnjo potujočo knjižnico, o njeni knjižni zalogi, naštete pa bodo tudi proge in poslovnik potujoče knjižnice. D. R. V. P. gramom. Kulturi ne pristriči peruti Skupščina Kulturne skupnosti Novo mesto predlaga združenemu delu nespremenjeno prispevno stopnjo — Gradnja šentjernejskega kulturnega doma odložena Združeno delo naj bi za potrebe kulturne dejavnosti v novo-meški občini tudi za preostalo polovico srednjeročnega obdobja združevalo sredstva po nespremenjeni prispevni stopnji 1,14 odst. Tak predlog so pri sprejemanju aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti Novo mesto in Kulturne skupnosti SR Slovenije za leti 1979 in 1980 sprejeli delegati obeh zborov skupščine na seji, ki je bila 8. novembra v Novem mestu. S tem naj bi zagotovili sredstva za naloge, ki so jih zastavili v planu. Vendar je že sedaj jasno, da nekaterih investicij za gradnjo kulturnega prostora v novomeški občini ne bo mogoče izpeljati, ker je priliv sredstev, namenjenih za investicije iz posebne prispevne stopnje, manjši od načrtovanega. Vsled tega so začasno opustili gradnjo kulturnega doma v Šentjerneju. V programu ostaja adaptacija Doma kulture Novo mesto, katerega centralno ogrevanje je tik pred koncem, ter adaptacija prostorov študijske knjižnice, ki je prenovitve in dodatnih prostorov zares hudo potrebna. V Šentjerneju bodo morali za potrebe kulturne dejavnosti v nekaj naslednjih letih uporabljati večnamensko dvorano pri osnovni šoli, zato bo kulturna skupnost pomagala pri gradnji tega prostora, kar pa ne pomeni, da se gradnji kulturnega doma v bodočnosti odreka. Združevanje sredstev z republiško kulturno skupnostjo ostaja v enakem obsegu, jasno pa je že sedaj, da bo treba v prihodnjem srednjeroč- V. BUNIN NA „PETROFU” O prizadevanjih novomeških kulturnih delavcev, da bi prišli do spodobnega koncertnega klavirja, smo že večkrat pisali. Tudi nenavadno romanje kupljenega »petrofa” je bilo opisano, klavir, ki je že dalj časa v dolenjski metropoli, pa bo prvič javno služil svojemu namenu 24. novembra. Tega dne ob 19.30 bo v Domu kulture na »petrofu” koncertiral znani sovjetski pianist Viktor Bunin. Katera dela bo izvajal, še ni znano, ni pa nikakršne bojazni, da bi dvorano napolnjevali zvoki resne glasbe z razglašenega klavirja. nem obdobju tako vsebino kot obseg združevanja premisliti in spremeniti, ker po mnenju, kot ga je večkrat slišati od delegatov, novomeška kulturna skupnost ob siceršnjih svojih velikih potrebah preveč sredstev odvaja za republiško skupnost. Na seji so delegati sprejeli tudi finančni načrt za tekoče leto. To naj bi bilo zadnje tako pozno sprejemanje Geto se končuje!), saj tako početje ne govori o odločanju, pač pa o nekakšnem poodločanju. Odveč bi bilo tudi kritično vsebinsko razpravljanje o načrtu kulturnega ra. "oja Slovenije, saj so dokument sprejeli na seji skupščine Kulturne skupnosti Slovenije že letos poleti, zato delegati ob tej točki dnevnega reda niso izgubljali časa. M. MARKELJ kultura in izobra- ževanje 0 trgovska hiša maximarket ljubljana. Trg revolucije 1 PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno I PETROL PE BREŽICE ^ RAZGLAŠA PROSTA DELA IN NALOGE PRODAJALCA izmenoma na bencinski črpalki Novo mesto I, Cesta herojev 1 in na bencinski črpalki Dvor pri Žbrk. Pogoji: - KV ali PK delavec — odlužen vojaški rok Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi oglasa na upravo PE Brežice, Gor. Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. yJ .H MUtA VM ^ \ovo mesto "Mj uliva konumtlanla Staneta i$H opravile denarne poste ob delavnikih med 7°° * 18®® um*. ler sobotah od 7°° * H°° ure mtmomsu: Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško — TOZD TRANSPORT objavlja prosta dela oziroma naloga za: 8 DELAVCEV PRI PREMOGU Pogoji: — nekvalificiran delavec — triizmensko delo Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. VSAKO SOBOTO DO KONCA LETA ODPRTO VES DAN od 7.30 do 20. ure GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOZD HORTIKULTURA, PLANTAŽE IN GRADNJE 68250 BREŽICE razpisuje prosto delovno opravilo VRTNARSKI TEHNIK (VRTNAR) OBVESTILO ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 Pogoji: srednja šola, 3 mesece poskusnega dela; lahko začetnik. Nastop poskusnega dela takoj. Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi naj kandidati hkrati z opisom dosedanjega dela oz. šolanja pošljejo v 15 dneh na naslov: Gozdno gospodarstvo, TOZD HPG Brežice. Obveščamo, da je javno razgrnjen osnutek VODNOGOSPODARSKIH ODNOSOV, ki prikazuje danosti in daje izhodišča in možnosti bodočega vodnogospodarskega razvoja v SR Sloveniji. Osnutek vodnogospodarskih osnov je izdelala strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije v sodelovanju z vodnogospodarskimi podjetji. Osnutek vodnogospodarskih osnov je javno razgrnjen na sedežu Vodnogospodarskega podjetja, Novo mesto, Trdinova 23, od 15. oktobra do 15. decembra 1978 vsak delavnik od 7. do 14. ure in v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb Novo mesto, Ljubljanska cesta 2/J, v času od 15. novembra do 15. decembra 1978 ob delavnikih od 7. do 14. ure. V času razgrnitve lahko dobite potrebna pojasnila (na sedežu Vodnogospodarskega podjetja), morebitne pripombe in predloge pa vpišete v knjigi pripomb na obeh razgrnitve-nih mestih. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve razpisuje JAVNO LICITACIJO I za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. TOVORNI AVTOMOBIL IMV 1600 SUPER B letnik 1972, v voznem stanju, začetna cena 18.000,00 din i EL. DVIGALO VEDA 3 t/8 začetna cena 25.393,00 din 3. EL. VOZIČEK EMA 2 t/6 od dvigala VEDA začetna cena 9.120,00 din 4. NAVADNO DVIGALO - ROČNI ŠKRIPEC, 3 t, z nosilno konstrukcijo začetna cena 4.800,00 din BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI" METLIKA Komisija za medsebojna razmerja TOZD Barvarna objavlja proste delovne naloge LABORANTA Pogoji: srednja strokovna izobrazba tekstilno-kmetijske smeri s 3-letno prakso. Razpis velja 15 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. ZIVTAM MARIBOR DO BELT ČRNOMELJ Ulica heroja Starihe 17 Licitacija bo v sredo, 22. 11. 1978 v prostorih Iskre, Avtomatike, TOZD Tovarna napajalnih naprav Novo mesto, Bršljin 63 ob 13,30. Ogled je možen pol ure pred pričetkom licitacije — od 13. ure do 13,30. Interesenti morajo položiti 10% polog. INTEREUROPA KOPER z n.sol.o. TOZD KONTINENTALNA ŠPEDICIJA filiala LJUBLJANA Delavski svet DSSS BELT Črnomelj razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. VODENJE KADROVSKO-SPLOSNE SLUŽBE 2. VODENJE PRAVNE SLUŽBE razglaša za poslovalnico v Novem mestu prosta dela in naloge: REFERENTA V ŠPEDICIJI (2 delovni mesti) Pod 1: visoka ali višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na podobnem področju. Pod 2: visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri ih najmanj 5 let delovnih izkušenj in vsaj 1 leto na podobnem delovnem področju. Za navedena dela in naloge morajo imeti kandidati organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku prijavljenega roka. KRKA, FARMACEVTIKA, KEMIJA, KOZMETIKA, ZDRAVILIŠČA IN GOSTINSTVO NOVO MESTO - KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO SREDSTEV IZVEN UPORABE RAZPISUJE JAVIVD LICITACIJO za prodajo odvečnega rabljenega gostinskega inventarja. Pogoji: — srednja šola ekonomske, upravno-administrativne, pomorske, prometne smeri in znanje strojepisja; — eno leto delovnih izkušenj v stroki; — dvomesečno poskusno delo. Pismene ponudbe pošljite na naslov: INTEREUROPA, Šmar-tinska 134/b, Ljubljana, in sicer najkasneje v desetih dneh po objavi oglasa. Licitacija bo v petek, 17. 11. 1978, v prostorih ekonomije, poslovne enote Zdravilišča Dolenjske Toplice v Dolenjskih Toplicah ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor. OBIŠČITE POSLOVALNICE NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon: (041) 523-066 LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942 VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA OBLOGE ISO — SPAN OPAZNE PLOSCE POHIŠTVO IC99 lesna industrija 1 ■ 64260 bled, ljubljanska c.32| | telefon:064-77384, | telegram:lip bled telex:34525 yu lipex mm mm ................... ŠPORTNI KOMENTAR Uspehi na težki stezi Tudi letošnjo tekmovalno sezono so mladi vozniki motokrosa Avto-moto društva Bela krajina iz Črnomlja končali z velikim uspehom. V letošnjem državnem prvenstvu sta Božo Štukelj in Aljoša Satošek, ki sta že nekaj let v samem vrhu v svojem razredu, osvojila prvo in drugo mesto v kategoriji 50 kubičnih centimetrov, ekipa AMD Bela krajina pa je z velikim naskokom prav tako najboljša v državi Poleg teh dveh izrednih tekmovalcev sta se letos uveljavila še dva mlada belokranjska dirkača: Anton Henigsman je zasedel drugo mesto v republiškem in osmo v državnem prvenstvu, Jože Potočnik pa je osvojil v v republiškem prvenstvu peto mesto. Ti uspehi so plod načrtnega dela belokranjskega društva, ki je dokazalo, da je moč tudi v krajih, ki v določenem športu nimajo nobene tradicije, ko je treba začeti tako rekoč iz nič, doseči velike tekmovalne uspe- he in si pridobiti tudi mednarodni ugled solidnega prireditelja. In to brez velikih sredstev, ki jih za svoje delovanje zahtevajo nekateri klubi in društva, češ da so nepogrešljiv pogoj za uspehe. Marsikdaj je ravno obratno: kjer se vse vrti okoli denarja, je prave zavzetosti in predanosti kaj kmalu konec, borbba za prevlado v upravah, za prvo besedo, častihlepje gotovo slabo vplivajo na mlade športnike, s tem pa tudi na razvoj panoge in, ne nazadnje, na njeno priljubljenost Danes je motokros v Beli krajini najpopularnejši šport, ki privablja ob stezo v Dra-. govanji vasi na tisoče gledalcev. In ni ga športnega ali družbenega delavca, ki ne bi bil pripravljen pomagati pri organizaciji tekmovanj. Vse to gotovo prispeva svoj del k srčnosti mladih tekmovalcev, saj vedo, da je Bela krajina z njimi tudi takrat, kadar ne vozijo na domači progi. A. BARTELJ Pospešeno do .super finala’ V slovenskih košarkarskih ligah odigrali 3. kolo - Tekme igrajo tudi ob sredah - Včeraj bila Beti prosta, Novomeščani igrali z Zlatorogom, Kočevje z Lesonitom Prvenstvene tekme v slovenskih košarkarskih ligah igrajo ekipe .pospešeno*, kajti organizatorji bi radi kar najhitreje začeli s takoimenovano supeiiigo. Zato potekajo srečanja tudi ob sredah. Minulo sobotno kolo je za ekipe z Dolenjskega prineslo pričakovane rezultate: dve zmagi in poraz, in že zanesljivo je, da bosta iz skupine A z boji v finalu nadaljevala Novo mesto in „Beti“. „BETI“ -NOVO MESTO 85:99 (37:50) Derbi slovenske košarkarske lige A sta vrsti odigrali sredi prejšnjega tedna. V sredo se je v novi metliški telovadnici zbralo okoli 300 prijateljev metliške košarkarke, precej pa je bilo tudi navijačev iz Novega mesta. Gostje so že v prvih minutah dokazali, da Metličani v derbiju nimajo možnosti za presenečenje. Najboljša novomeška peterka je hitro povedla, pa tudi ostali novomeški igralci so dokazali, da imajo precej več moči kot igralci Beti. Gostje so zmagali zasluženo, z zmago v Metliki pa so si že po 2. kolu zagotovili prvo mesto v skupini A in nastop v finalu. Beti: Gršič 2, Medek 20, Grbec 18, Vergot 10, Einsidler 4, Svinger 23, Nemanič 8. Novo mesto: Bajt 2, Cerkovnik 18, Munih 31, S. Kovačevič 10, S. Seničar 24 in Platan 14. NOVO MESTO -TRNOVO 88:71 (48:40) Srečanje med Novim mestom in Trnovim si je ogledalo okoli 200 ljubiteljev času košarke. Ker so v zadnjem času v športni dvorani videli vrsto kakovostnih bojev, so bili v soboto razočarani. Novomeščani so igrali nezaiteresirario in s polovično močjo premagali Ljubljančane. Z novo zmago so se Novomeščani na prvem mestu utrdili, saj so edini, ki se niso bili poraženi. Novo mesto: Bajt 2, Cerkovnik 9, Munih 16, P. Seničar 12, Kovačevič 12, S. Seničar 12, Beg 4, Zupevc 13, Plantan 8. KONUS - „BETI“ 89:93(78:78,41:38) V Slovenskih Konjicah bi kmalu prišlo do presenečanja. Metličani, ki so si ogledali prvenstveno tekmo med Novim mestom in Konusom, so bili prepričani, da bodo brez težav zmagali, pričakali pa so iih izredno razpoloženi domači igralci, ki so, navzlic temu da so bili precej manjši, brez težav ustavljali napade gostov, v odmor pa so odšli celo s prednostjo. V nadaljevanju je bilo srečanje ponovno izenačeno, pa j> podaljšku. „Beti“: Gršič, Medek 47, Grbec 8, Vergot 4, Svinger 12, Nemanič 18, Kiemesec 4. KOČEVJE - DOMŽALE 82:116(45:60) Kočevci so tudi po 3. kolu slovenske košarkarske lige B brez točk. Tokrat so se pomerili z oslabljenimi nekdanjimi dnigoligaši. Izkušenim gostom so se upirali, vendar niso mogli preprečiti hudega poraza. Po treh tekmah so na četrtem, predzadnjem mestu. Kočevje: Smola 19, Popovič 7, Gaščparac 1, J. Papež 8, Bončina 10, Baranaiič 4, Grgorič 33. ŠPORT OD TU ponovno izenačeno, gostom pa je uspelo zmagati šele v Trebanjski strah pred zmago V minulih odbojkarskih kolih izgubile vse vrste z Dolenjskega — Trebanjci igrali v Mokronogu in v odločujočem setu popustili — Nov poraz Novomeščank Peto kolo v odbojkarskih ligah lahko za ekipe iz Dolenjske poimenujemo črno. Prvenstvena srečanja so namreč izgubile prav vse naše ekipe, razen Kočevark, ki pa se konec tedna zaradi neresnosti sodniškega para s Koprom niso pomerile za prvenstvene točke. ------ MERKUR - KRKA 3:1 (6,-7, 4, 14) Tudi po 5. kolu v II. zvezni odbojkarski ligi so novomeške igralke brez prvenstvenih točk. Konec tedna so gostovale pri novinkah v ligi, pri igralkah novogoriškega Merkurja. Povprečna tekma je trajala komaj šestdeset minut. Okoli 100 gledalcev je videlo slabo odbojko. Se najbolj zanimivo je bilo v četrtem setu, ko bi Dolenjke lahko z malo več športne sreče niz tudi dobile. Krka: Raier, Bon, Urbančič, Suša, Adamič, Zevnik, Vidljinovič. ŽUŽEMBERK -IZOLA 0:3 (-9,-13,-5) Prvenstveno srečanje 5. kola slovenske odbojkarske lige—zahod sta Kaj, kje, kdo? Medtem ko konec tega tedna igrata ženski odbojkarski VTsti pred domačim občinstvom, moške ekipe gostujejo. Novomeščani pri Jami, kjer bi morali doseči letošnjo tretjo zmago, Trebanjci gredo na morje, kot trdijo, ne samo na izlet, vendar v boju z Izolo nimajo možnosti za zmago. Obetavna vrsta iz Žužemberka se bo pomerila pri eldpi Plamena. Sodeč po odbojkarskem znanju obeh vrst bi morali Suhokrajinci v gosteh doseči svojo drugo ligaško zmago. Odbojkarice iz Novega mesta bodo v 6. kolu II. zvezne odbojkarske lige igrale doma. Pomerile se bodo z mariborskim Branikom, vrsto, ki se je na letošnje prvenstvo pripravila zelo resno in še ni izgubila srečanja. Igralke »,Krke“ proti Štajerkam nimajo možnosti. Tudi Kočevke se bodo pomerile z igralkami iz Maribora, in sicer z istoimensko ekipo. Vodstvo kluba in navijači pričakujejo kakovosten boj pa tudi novo zmago. Rokometna igrišča bodo za nekaj časa opustela. Končal se je A* SP° bodo Ribničani igrali doma' s namreč prvi del prvenstva, v kolu spomladanskega dela pa Slavonijo, Novomeščanke pa v gosteh z Olimpijo. Košarkarske vrste so 4. kolo v slovenskih ligah odigrale včeraj zvečer. Novomeščani so igrali v Laškem z Zlatorogom, „Beti“ je bila prosta, Kočevci pa so se pomerili z Lesonitom. Konec tedna gredo na igrišče tudi nogometaši. Novomeščani, ki so bili v prejšnjem kolu prosti, jo. Pomerili se bodo s 'rimoijem. Ker jim v devetih gostujejc Primorjer srečanjih še ni uspelo zmagati, upajo na presenečenje, zadovoljni pa bi bili tudi z neodločenim izidom. ekipi odigrali v neprimerni telovadnici OS Grm. Gostje, ki so med najboljšimi ekipami v ligi, so imeli z obetavno žužemberško vrsto precej dela, zlasti v dugem nizu, ko so Zužemberčani tudi vodili. Vendar so izkušeni Izolani igro umirili, dobili drugi niz, v trejem pa samo potrdili svojo premoč. Žužemberk: Szor, Kosmina, M. Plut, Z. Plut, Brulec, Skrbe, Kolarič, Muhič, Černač, Smrke. TREBNJE - ŽELEZAR 2:3 (013,8,-11,6, -9) Zelezaijeva vrsta je pričakovala, da bo v Mokronogu prišla do nove zmage v slabi uri, vendar so jo Trebanjci presenetili. Čeravno so prvi set izgubili, se niso predali, pač pa so zaigrali povsem drugače kot v dosedanjih tekmah: dobro v polju in odlično na mreži. Izkazali so se zlasti v bloku in spravljali gostujoče tolkače v obup. V odločilnem nizu so .domači*, ki jih je podpiralo okoli 100 gledalcev, lep čas vodili, nato pa je bila podoba, da so se ustrašili zmage, zaceli so delati začetniške napake in lepaa priložnost za prvo zmago je splavala po vodi. Trebnje: Slak, Pavlin, Sila, Žlajpah, Zupančič, Novak, Hrovat KAMNIK-NOVO MESTO 3:2 (-13, 12,-13, 10, 9) V pomembni tekmi 5. kola so Dolenjci poskrbeli za izredno izenačeno in zanimivo prvenstveno srečanje. Domačini, ki so veljali v srečanju za favorite, so se morali pošteno potruditi, da so ugnali No-vomeščane. Prvi niz so dobili gostje, drugega domači, tretji set pa je ponovno pripadel Novomeščanom. Tudi v nadaljevanju je bilo srečanje na moč izenačeno. Zal ie Dolenjcem pošlo moči in domači so zasluženo zmagali. KOČEVJE - KOPER, neodigrano V kočevski telovadnici se je zbralo precej navijačev, kajti derbi lige je obetal zanimiv boj. Ob napovedanem času, ko bi se ekipi morali pomeriti, na prizorišče ni bilo sodnikov. Vrsti sta čakali določen čas, nato pa sta odigrali prijateljsko tekmo. Do ponovnega srečanja bo prišlo po 1. delu jesenskega dela prvenstva. USPEH PEN KPON KAR JE V Moška in ženska namiznoteniška vrsta Novega mesta se je udeležila tradicionalnih iger v okviru zleta bratstva in enotnosti. V Karlovcu so za moško ekipo nastopili Kapš, Žabkar, Guštin, Svent in Kočevar, za žensko pa J. Glavan, Jeglič, Zafred in Zajc. Vrsti sta dosegli lep uspeh. Fantje so bili drugi in so prehiteli celo ekipo Banjaluke in Siska, dekleta pa tretja. Vrstni red - moški: 1. Karlovac, 2. Novo mesto, 3. Banjaluka, 4. Prijedor itd: ženske: 1. Karlovac, 2. Banjaluka, 3. Novo mesto, 4. Prijedor, S. Sisak itd. a IN TAM SEVNICA - Na tradicionalnem moštvenem hitropoteznem turnirju ie zmagala Kopitarna iz Sevnice. Njeni šahisti so zbrali 22,5 točke. Sledijoo: Metalna (Krmelj) 21,5, Invalid (Sevnica) 17,5, Lisca in Beton 14 itd. Tekmovanje je potekalo v okviru sindikalnih športnih iger sevniške občine (B. Dl) NOVO MESTO - BSK Pionir je minuli teden pripravil balinarski turnir, s katerim so počastili spomin Jožeta Sajevica. Zmagala je ljubljanska Svoboda, ki se- je v finalu pomerila z igralci domače „Krke“. Rezultat je bil 13:3. Za tretje mesto sta se pomerili vrsti domačega Pionirja iz zagrebške TEP. Rezultat je bil 13:7 za domačine. (R. M.) NOVO MESTO — V šahovskem klubu so se prejšnji teden začeli kategopi turnirji: turnir brezka-tegomikov, četrtokategomikov ter tretjekategornikov. Udeleženci odigrali 1. kolo. (F. A.) gimnastika LEP USPEH KOČEVARJEVE Konec i :ga tedna je bilo v Novem §adu 'dvodnevno' izbirno tekmovanje jugoslovanskih telovadcev in telovadk, in sicer za sestavo najboljše gimnastične vrste, ki bo nastopila na mediteranskih igrah v Splitu in balkanskih igrah v Ljubljani V soboto in nedeljo so nastopile tudi tri Novomešf - — — Koči je uvrstila na osmo mesto in tudi v izbrano mladinsko državno vrsto. Kavškova, ki je bila med favoritkami, je imela v Novem Sadu veliko smole: bila je 17., zbrala pa je 32,90 točke. Požarjeva se je uvrstila na 14. mesto (33,00). vomeščanke. Najboljša je bila Sevarieva (34,55 točke), Id se (vrstila na osmo mesto in tudi so MNOŽIČEN TEK - Tokratni tek po ulicah Sevnice minuli četrtek zvečer je ugodno presenetil po množičnosti in moči številnih tekačev, zlasti je bila dobra udeležba atletskih klubov iz Zasavja. Šentjanžanka Hilda Šinkovec (na sliki) je z veliko prednostjo zmagala med mladinkami. Sploh postaja Šentjanž pomembno atletsko središče sevniške občine. (Foto: Železnik) INLES - PARTIZAN TUS 34:19(12:7) Inlesovi rokometaši so zadnje kolo jesenskega dela n. zvezne rokometne lige-zahod odigrali že med tednom, in sicer zaradi nastopa nekaterih mladih igralcev na mednarodnem turnirju Alpe—Adria. Domači igralci in okoli 500 gledalcev so pričakovali, da bo srečanje med ekipama zanimivejše. Gostje so v Ribnici igrali slabo, tako da domači igralci z njimi niso imeli veliko dela in so poskrbeli za novo zanesljivo zmaga Za domače so nastopili vsi in skoraj vsi so bili tudi uspešni. Inles: I. Kersnič, Križman, D. Ilc 5, J. Ilc 14, S. Kersnič 1, Karpov 2, Arko 1, Ambrožič 7, Tanko 2, Buts 2 in Gelze. M. G. JAKAC IN LAMUT MED PIN KPONKAR JI V mali dvorani novomeške športne dvorane igralcem namiznega tenisa že lep čas delajo družbo tri umetniška platna. Dve je ustvaril Božidar Jakac, tretje pa Vlado Lamut Slike so nad zelenimi mizicami obesili organizatorji konference jugoslovanskih mest Člani novomeškega namiznoteniškega kluba so prepričani, da odgovorni, čeravno je od konference preteklo že precej Krke, nikakor niso pozabili na dela. Najbrž želijo le ugotoviti, v kolikšnem času jih bo prekril prah, ki ga dvigajo pred umetninami poskakujoči igralci in igralke. Predlagajo jim, naj platna, ki so že lepo zaprašena, po možnosti zamenjajo, in sicer z deli, ki obravnavajo narodnoosvobodilno vojno. Morda bodo ob novi mali razstavi novomeški vrsti, ki nastopata v slovenskih namiznoteniških ligah, igrali bolj borbeno in dosegli sem pa tja tudi kakšno zmago. Neuspeh za zeleno mizo Igralci in igralke namiznega pod svojimi zmožnostmi tenisa v zadnjem kolu igrali - Zmaga Novega mesta V minulem kolu slovenskih namiznoteniških lig Dolenjci niso imeli veliko sreče. Novomeščanke so doživele tretji poraz, Kočevci so na Ptuju močno SVOBODA - DVZ PONIKVE 6:4 V 6. kolu slovenske šahovske lige so Ponikovčani gostovali pri sestavljeni vrsti Svobode in Stožic. Dolenjci so favorite dobro namučili m dosegli dokaj ugoden izid. Z malo več sreče bi se srečanje lahko končalo tudi neodločeno. Posamični izidi: Plesec - Ivič 0:1, Bizjak - Čimer remi, T. Sirer - Ofak remi, Mejak - Zupančič 1:0, Šemrl - Mestek 1:0, Krumpak - Podkoritnik 1:0, Novak - Vehovec 1:0, M. Sirer - Grben 1:0, Križ - Kisarič 0:1, Čepon - Žilevski 0:1. Po 6. kolu \ je ekipa DVZ Ponikve z 21 točkami na zadnjem mestu. STOKANOVIC PRVI Na novomeškem finalnem hitropoteznem šahovskem prvenstvu za november je zmagal Marjan Stoka- novič, zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem turnirja. Vrstni red: 1. Stokanovič 9 točk, 2. Pucelj 9, 3. Milič 9, 4. T. Škerlj 8, 5. Poredoš 8, 6. Golobič 6,5 itd. r Zmaguje tovarištvo Marina Jerič je članica rokometne ekipe Kočevje, vrste, kije v minulem jesenskem delu prvenstva slovenske rokometne lige—zahod pokazala največ znanja in zasluženo vodi. Mlada ICočevka je tipičen predstavnik današnje mladine, povrhu vsega pa je med najboljšimi slovenskimi igralkami. Zatorej ni čudno, če se zelo rada pogovarja o rokometu: »Rokomet igram četrto leto, z niim pa sem se dodobra spoznala v sedmem razredu osnovne šole," pove simpatična Marina. „V začetku nismo vadili najbolj resno in menda ni bilo človeka, ki bi mislil, da bi naša generaci lahko kdaj tudi zmagovala. 19l„ pa smo nastopile na zimskem republiškem prvenstvu in osvojile prvo mesto. Takrat so v Kočevju ugotovili, da imajo obetavne pionirke, in delo z nami so povsem spremenili..,.“ Nato so prišle še boljše igre, ki so dokazale, da so Kočevke zelo nadarjene. Pionirsko zimsko prvenstvo je bilo nekakšna prelomnica. Telovadnica je bila poslej pogosteje zasedena, k treningom je prihajalo več deklet in nastajala je nova ekipa. Dekleta :ija '76 pravimo Športniki, ,odprlo*. Tudi zaradi zelo dobrih treningov, vse boljših odnosov med igralkami in trenerjem in vodstvom kluba. Lani smo bile šeste, letošnje tekme pa so dokazale, da smo v slabih pol leta krepko napredovale. Kaže, da lahko še precej napredujemo . Prvi nastopi v zahodni republiški ligi so dokazali, daje kočevska vrsta sestavljena iz izredno nadarjenih posameznic, ki še zdaleč niso dosegle pomembnih uspehov. Že sedaj lahko zapišemo, da je kočevska ženska rokometna vrsta ekipa, o kateri bodo športni novinarji še mnogo pisali. Vrsta je namreč navzlic mla- dosti osvojila v svoji skupini prvo mesto in se bo tudi v tako imenovanem superfinalu zagotovo potegovala za vrh. Nadarjena rokometašica Marina nerada govori o sebi Če pa že mora, najraje pove, da igra tako dobro zavoljo svojih soigralk, in doda, da njihova ekipa najpogosteje zmaguje ravno zaradi izrednega tovarištva. Najboljša kočevska strelka Marina šteje šele šestnajst pomladi. Pred njo je prav gotovo obetavna športna kariera, Id jo bo, kot sama trdi, zagotovo končala v domačem klubu: „Želim, da bi vrsta ostala skupaj, da še naprej treniramo, igramo in seveda zmagujemo. Igralke in jaz povrhu vsega želimo, da bi nas še naprei tako uspešno vodil trener Ivan Žerjav. Z njim smo začele, z njim že računamo, čeravno prav po tihem, tudi na višjo ligo. .“ M. GLAVONJIC so nastopile v conski ligi. začetku so v Kočevju več r.. čakovali od nove vrste, vendar so bila dekleta premlade, neizkušene in so se uvrstile v drugo Sol o vic o prvenstvene tabele, avzlic začetnemu neuspehu je vrsta delala in se kalila. „Ko smo začele nastopati v republiški ligi, se nam je, kot pri- Marina Jerič, ena najboljših kočevskih igralk rokometa, ki je že nastopila v mladinski reprezentanci Slovenije. izgubili, novomeška vrsta pa je dosegla polovičen uspeh: z Logatcem je doma dobila, z vrsto Obale pa izgubila. NOVO MESTO -LJUBLJANA 2:6 V 3. kolu slovenske namiznoteniške enotne lige so Novo- meščanke igrale doma proti sestavljeni vrsti Ljubljane in Kajuhi domačinke so nastopile J. ii ha. Za ------------- ------------r— .. in B Glavan ter Jegličeva. V dokaj v nimivem dvoboju so bile gostje bcij-še in so zasluženo visoko zmagale. Po enkrat sta zmagali J. Glavanova in Jegličeva. PTUJ - KOČEVJE 5:2 V minulem kolu I. B slovenske namiznoteniške lige je kočevska vrsta gostovala na Ptuju. Kočevci so pričakovali ugodnejši izid, vendar jih je zapustila športna sreča in so tekmo izgubili z 2:5. Z malo več steče bi lahko dvakrat zmagal Osterman, kar bi najbrž zadostovalo za končno zmago. Na Ptuju so nastopili Lapajne, Osterman m Samo Pogorelec, zmagala pa sta Lapajne in Pogorelec. OBALA-NOVO MESTO 5:2 V prvenstveni tekmi slovenske L Gostje so dobili dve igri. Žigante. NOVO MESTO -LOGATEC 5:0 Novomeščani so se v zadnjem kolu namiznoteniške lige pomerili z vrsto Logatca. Gostje so bili za domačo vrsto preslab nasprotnik in so srečanje izgubili gladko s 5:0. Zi domačo ekipo so ierali Žieante Guštin in Somrak. IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIš ||| S*. m t UNIJE — Fotografija Jožeta Božiča iz Ivandola pri Leskovcu res ni kdo ve kako izvirna. Podobnih posnetkov ni malo med fotografijami, ki se nabirajo v predalih šolskih fotokrožkov ali v predalih fotoamateijev. Prej ali slej se mladi fotografski navdušenec zave, da fotografija ni omejena zgolj na družinske člane in pokrajino, ampak daje s kamero mogoče poiskati zanimive abstraktne vzorce v svetu, ki nas obdaja. In tako je Jože Božič zalezel pod steber električnega daljnovoda in pritisnil na sprožilo. Z dobljenim posnetkom je bil očitno zadovoljen, dovolj zanimiv pa se je zdel tudi naši komisiji, zatorej ga objavljamo v rubriki TISTI HIP mlademu avtorju v priznanje, drugim pa v spodbudo, da bi se lotili podobnega iskanja. Namignimo še, da pri takih posnetkih h grafičnemu učinku lahko veliko pripomore uporaba barvnega filtra, naj bo tp rumen, oranžen ali rdeč. G m pedžDtti} l tV prvič iz Novega mesta V MINULEM TEDNU smo opazili na Glavnem trgu v Novem mestu velik zaprt avtomobil s televizijsko anteno in napisom RTV Zagreb. Ker bo prireditve ob otvoritvi avto ceste 23. novembra prenašala zagrebška RTV postaja, je njena ekipa pretekli teden prišla preizkušat možnosti prenosa iz Novega mesta. Vsi poskusi so dobro uspeli. Pohvaliti je treba domiselnost in prizadevnost hotela Kandija, ki je iz svojih sredstev kupil prvi javni televizijski oddajnik v mestu in tako ustregel številnim gostom, ki zdaj še raje posedajo v prijetno urejenem velikem salonu hotela. Večer za večerom se zbirajo ljudje in ob kozarčku dobrega cvička kramljajo, dokler se ne pojavijo na zaslonu televizorja prenosi Ljubljane oz. Zagreba. ŽE V STARI Jugoslaviji so Artičani razmišljali, kako bi rešili vprašanje zdrave in pitne vode, posebno še, ker je bilo več osvobojenju se je sprožila za pitno vodo in pa da bi ne zmanjkalo v primeru požara. Po vojni sta bila namreč dva požara, vaščani pa ju niso imeli s čim pogasiti. UKREPI, KI JIH je novomeška občina podvzela za ustalitev cen na živilskem trgu, so nedvomno prinesli precejšen uspeh. Kontrola, obveščanje preko zvočnikov, izobešen cenik - vse to je doseglo namen. Kljub temu je občutiti, da je kontrola še vedno prešibka. Novomeške gospodinje naj ne uničujejo naporov občine in naj ne kupujejo živila v Žabji vasi, ker s preplačevanjem škodijo le same sebi. DEKLETA, ki ste zdrava in krepka v cvetju mladih let, morda še ne veste, kaj je zdravje! Zdravje pomeni zadovoljnost, srečo, osebno blaginjo in blaginjo vseh bližnjih in naroda. Pa kaj je še zdravje? To je lepota, veselje do življenja. V tečajih Rdečega križa boste spoznale, kako je treba živeti, da si ohranite zdravje. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 13. novembra 1958) SVETU OKOLI DODATEK K SLADKI REKLAMI — Otroci imajo strašno radi sladkarije, in ker nihče ne želi bodočega rodu brez zob, so se Nizozemci domislili, da bi bilo prav, če bi mladež ves čas marljivo vzgajali in jo učili čiščenja zob po vsaki slaščici. Tako so izglasovali zakon, ki mu ni primere na svetu. Zakon prepoveduje vsako reklamo za sladkarije, če je ne spremlja sličica zobne krtače. Na Nizozemskem bo torej najbolj gledana stvar na svetu zobna krtača, nekakšen negativni Kojak, če že hočete. TEŽAK KRUH - Britanski gledališki igralec Brian Stimen v bodoče odločno odklanja vsako ponudbo, da bi igral romantičnega in nežnega ljubimca Romea. Ko se je namreč nazadnje spopadel s tem odrskim likom, mu je nasprotnik v sceni z dvobojem iztaknil oko. Meči sicer niso bili pravi, vendar je bila rana čisto zaresna. NAŠ PUŠCAVNIK - Celih 19 let je Stojan Latinčič živel kot puščavnik v neki jami blizu vasi Mužlja nedaleč od Zrenja-nina. Preživljal se je s priložnostnim delom, kot plačilo pa je jemal le kruh in drugo hrano. Za skoraj dve desetletji dolgo samotarjenje in veliko revščino se je odločil zaradi šole. Pred 19 leti je namreč dobil negativno oceno, ker je med poukom šepetal. Majhne stvari lahko globoko učinkujejo. NA TLA Z NJIMI! - Na Malti je prepovedano pisati parole po zidovih. Če hočete na vsak način ovekovečiti svoje misli ali slaviti kakšnega politika, morate z njimi na tla. Po tleh namreč ni prepovedano pisati ČLOVEK - PES - Larry Wagner iz Columbusa je bil nekaj časa nezaposlen in je prejemal podporo za nezaposlene. Ko je dobil službo, je hudo pogrešal ,.nezaposlene“ fičnike, zato je kot nezaposleno osebo prijavil nekega Russla Lorda. Po nekaj mesecih so odgovorni ugotovili, kdo je ta Russel Lord. Nezaposlena oseba je bil domači Wagnerjev pes enakega imena. Sodišče je presodilo, da psi podpor ne potrebujejo, domiselnega gospodarja pa je primemo kaznovalo. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Sladka kava Ivana Jebačina (Izšla je) Družbe sv. Cirila in Metoda sladka kava. Žavitkom v narodnih barvah je napis: „Sladka kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kava je najboljša. Založnik te kave je gospod Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani". Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po domači kavi. : Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem izdelku ter potem razširjajte slovensko ime! (U m o r.) Dne 6. oktobra umorila je 43 let stara udova Ana Modic iz Zajenice pri Mimi svojega otroka. Vlila mu je v usta nekaj kapljic hudičevega olja ter mu tudi prsi pretrla -zgovarja se, da jo je revščina do zločinstva privedla. Izročili so jo trebanjski sodniji. (Kmetijska) podružnica novomeška namerava osnovati za svoj okoliš zavarovalnico, ki naj bi odškodovala skrbne živinorejce za izgube, ktere imajo pri goveji živini, ako jim ta pogine, ali če se mora v sili zaklati, ali pa tudi takrat, ako je meso prodanih živali deloma ali popolnoma neužitno. Ta zavarovalnica naj bi bila ustanovljena po načelih vzajemnosti in naj bi izplačevala odškodnine iz letnih doneskov društvenikov. (Dolenjci imamo) že par let zaporedoma to nesrečo, da nam je grozdje tikoma pred trgatvijo gnijiti pričelo. Marsikdo počakal bi bil še prav rad S trgatvijo, posebno letos, da bi grozdje še boljše zorelo, da ni tako grdo gnjiti začelo. „No, šta bilo, bilo!“ pravi Hrvat, in tako je bilo letos slučajno, da ie grozdje sicer precej boljše dozorelo, kakor je leta 1897, ali precej ga nam je vsled grozdnega črvička in dežja segnilo. Umen vinogradar bil je pač vsak toliko vesten ter natančen v trgatvi, da je gnjile jagode vse odbral ter jih ne pomešal med zdravo grozdje. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1898) Lepa imena za etrupeno snov Nevarno mamilo osvaja svet Na ulici ga imenujejo angelski prah, raketno gorivo, super veselje, seme miru, kemiki pa mu s suhoparno učenostjo pravijo le fencikli-dinohidroklorid ali na kratko PCP. Gre za novo mamilo, psihotropno kemikalijo, ki jo je vse pogosteje moč dobiti na mednarodnih tigih z mamili, poleg tega pa je mamilo v primerjavi z drugimi zelo poceni. Strokovnjaki opozarjajo, da je novo mamilo lahko izredno nevarno. Poglejmo, kaj se je pripetilo enemu od mnogih uživalcev novega mamila. 25-letni študent iz Baltimora si je z lastnimi rokami iztaknil oči, ker ni mogpl prenesti pogleda na nekaj, česar ni znal razložiti, ko se je v bolnišnici zavedel. Neki drug mladenič se je od groze obesil na garažna vrata, 26-letna uslužbenka pa je umorila svojo mater, ne da bi se kasneje vsaj malo spominjala strašnega dogodka. PCP je „užiten“ na različne načine: lahko se je, kadi, njuha, vbrizga. Povzroča popačene predstave o prostoru, lahko pa tudi divje halucinacije in celo smrt. Zaradi novega mamila je lani v ZDA pomrlo okoli 100 ljudi, preko 4000 pa jih je resno zbolelo. Strokovnjaki za boj proti narkomaniji pravijo, da se poraba PCP sdovito širi in da ga občasno uživa že okoli 7 milijonov Američanov, vse močneje pa prodira tudi v zahodno Evropo. PCP so začeli uporabljati že leta 1950 kot anestetik pri kirurških operacijah. 1965. leta so ga morali umakhiti iz uporabe zaradi Sledljivih stranskih učinkov, le dve leti kasneje pa je snov odkrila ulica. Začela se je počasna, a nezadržna pot navzgor. V letošnjem letu je mamilo postalo naravnost zmagovito. Primemo razredčeno in pomešano s prahom ie dobilo pesniško ime ,.angelski prah“ ter še druga lepa imena, ki prikrivajo žalostno resnico, da gre za najbolj nevarno mamilo, kar jih kroži po svetu. Rešitev prejšnje križanke Le anonimnemu telefonskemu klicu se mehiški arheologi lahko zahvalijo, da jim ni ušla iz rok edinstvena priložnost. Ko so namreč v središču mehiškega glavnega mesta kopali temelje za novo stavbo, so delavci naleteli na star rezan kamen. O najdbi so sklenili molčati, da bi arheologi ne prekinili gradbenih del. Na srečo se je neznan delavec le premislil in tajno obvestil arheologe. Dežurna skupina je ponoči prišla na najdišče, vso noč izkopavala in ob jutranji svetlobi je pred njimi ležala čudovita najdba, v kamen vrezan lik azteške mesečne boginje Coyolxauhqui. Po letu 1790 je bilo to najpomembnejše odkritje na tleh Srednje Amerike. Beton se umika starodavnemu kamenju. Na desni strani je lik azteške mesečne boginje - najpomembnejša najdba na mehiški tleh. Staro mesto odriva novo Sredi glavnega mehiškega mesta odkopavajo največjo piramido nekdanje carske prestolnice — Muzej na prostem kov, katere uničenje leži fla vesti Evropejcev. Ko bodo več j1 del najdišča prekopali, bodo v mestu uredili muzej na prostem. Drugi o glasbi Rastline in živali so z* resnejšo glasbo Nihče še ni poskusil naredi® ankete, ki bi pokazala, ali so* večini ljubitelji moderne zabaf ne glasbe ali ljubitelji umiije^ klasične in lahke glasbe. nekaterih podatkih je mogo# sklepati, da modema zabav«* glasba čvrsto vodi pri mlajši1 prebivalcih našega planeta in d* se za manj hrupne zvoke navdj' šuje starejši del prebivalstva. ® strani stoji ogromna množil tistih, ki goje in poslušajo lju“' sko glasbo. Za čuda pa ni notf' nega dvoma o tem, kako je2 ostalimi bitji. Rastlinam in živ*' lim je bolj všeč resna glasba. Zgodbe o bajeslovnih glasb*; nikih, ki so znali očarati živ«11 in rastline, niso čisto brez zn^1 soli. Raziskave so pokazale, se številne rasdine ugodno o* zivajo na harmonične zvok1' Redkvica, vzemimo jo za mer, nadvse „uživa“ v g J. S. Bacha, ne prenese pa rock! Špinača je ob Mozartovih J kih kazala bujnejšo rast kot zvokih jazza. Nedolgo tega so v Sovje zvezi pastirji ujeli volka, ki f nikakor niso zmogli s puškah in pastmi, a ga je premagal zvtf starinskega tanga. Zanimivi so poskusi z delfit o katerih krožijo govorice, f so najpametnejša bitja na svet* Strokovnjaki so ugotovili, jim izredno prija komorna glj>’ ba. Ko so jim dah na vor izbirati med beatom in kontf no glasbo, so se igrive živali f odločile za posnetke resn«j glasbe. i' 3 rn A č L Pšj A N A M bJ € 2 A Hm 1 L P € V Najmodrejši je tisti, ki je spoznal, da je njegova modrost le votel nič. SOKRAT Človek je bitje, ki ždi iz vsega izvleči korist, ne da bi računal na posledice. LAMARCK K Lažje je biti heroj kot gende-man. L. PIRANDELLO glava brez las jedro it.pesnik [pietro) kdor lika marjan kralj hvalnica srd pesnik občutij dl dobitek pri tomboli del noge noetova barka 2. ime kdor mešetari pust, rod svet "Jzčlenitei dežnik tr?nsilv; ni|af— glina trojanski lunak brkat moški hterin . M .ital lložot oce pritok rone rezultat telovadni element muza poezije livar cina babica koralni otok parjenje gamsov požeruh nerodnost darilo rimvaruhi ognjišča še nedora sel človek celie del nosu sinjska vit. igra grirka erbij trenje ZBODBfll Ko bi ljudje živeli kot svinje O svinjah govore ljudje najslabše in veliko laži - Teknejo jim tudi strupene kače - Z ljudmi delijo premočno nagnenje do alkoholnih pijač — Poskusne živali Seveda so zaustavili vsa gradbena dela. Izkopavanja so kmalu pokazala, da gre za edinstveno najdišče. Kamnita plošča je le del starega svetišča, posvečenega krvavemu bogu Huitzilo-pochtliju, kateremu v čast so svečeniki trgali žrtvam živa srca iz prsi in jih v daritveni skledi sežigali. Svetišče je stalo na največji piramidi nekdanje prestolnice Tenochtitlan. Temelji te piramide stoje v današnjem središču Mexico Cityja in so za čudo izredno dobro ohranjeni. Arheologi so doslej izkopali le Svinja ni prav nič lepo zapisana med ljudmi, če bi sodili samo po tem, za kaj vse uporabljajo to besedo, odmislili pa splošno ; priljubljenost svinj, predelanih v domače prekajene klobase, I krvavice, zarebrnice, šunke, pečenice ipd. S svinjami se ljudje zmerjajo, svinjarije so nekaj grozno slabega, svinjsko življenje pa je takšno, da papir zardeva. Sama žival, svinja namreč, pa nima s temi človekovimi predsodki prav nič skupnega. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem psihologije teh zanimivih živali, celo trdijo, da so svinje po naravni bistrosti enakovredne psu. Lahko se nauče opravljati prav tako zapletene naloge kot psi, le učenje jim gre hitreje v glavo. del temeljev, preostali del pa je skrit pod mestnimi stavbami. Celotna površina, ki jo bo treba prekopati, je večja od poldrugega kvadratnega kilometra, zato je razumljiv strah trgovcev in stanovalcev tega dela mesta, da jih bodo izselili, njihove hiše, trgovine in stanovanja pa porušili. Doslej so izkopali veliko dragocenih predmetov, ki pomagajo pri preučevanju preteklosti in skrivnostne civilizacije Azte- 21 Vzemimo samo znano reklo „umazan kot svinja”. Svinje res rade rijejo po zemlji in blatu, vendar ne zato, ker bi umazanijo ljubile, ampak da se ohlade ali pa da si kožo očistijo od mrčesa. §s Zares umazane so le domače svi-^ nje, predvsem zato, ker jim človek ne omogoči čistejšega življenja. SVOBODNA POTOMKA LADIJSKE POTNICE Svinje prebivajo na svetu že okroglih 36 milijonov let, torej skoraj desetkrat dlje kot človeški rod. Biologi ločijo danes družino svinj na prave svinje in ameriške pekarije. Najbližji sorodnik svinj je nilski konj. Zanimivo je, da svinje pozna le evrazijski prostor. Na zahodno poloblo so svinje prišle šele s človekom. Na tihomorske otoke, kjer so bile dolgo najbolj spoštova- na in koristna žival, so jih pripeljali holandski in portugalski pomorščaki, v Ameriko pa slavni Krištof Kolumb. Ko so prve ladje pripeljale do ameriške obale, je med potniki krulila tudi pramati vseh svinj, kar jih na tem kontinentu še svobodno kroži okoli. Ameriška divja svinja je neposreden potomec evropske domače svinje. Danes živi tako imenovana ossabawska svinja že okrog 400 let svobodnega življenja na velikem otoku Ossabawa v državi Georgiji. Znanstveniki so za ta izredni primerek dosegli popolno zaščito. Zdaj so v teku natančna proučevanja sprememb, ki jih je v pol tisočletja doživela nekdanja svinja. STRUPENI ZALOGAJ Benjamin Franklin, državnik, pisatelj in izumitelj strelovoda, je rad dejal, da je odlika svinje v njenem salu, odlika ljudi pa v vrlinah. Danes je veliko ljudi brez vrlin, svinj brez sala pa ni. Salo igra pomembno vlogo v življenju svinje. Ščiti jo pred hujšimi poškodbami, ko se vlači skozi goščave, nadvse prav pa ji pride tudi, kadar se loti svoje specialitete -kače. Strokovnjaki so bili močno presenečeni, ko so odkrili, da svinje rade love kače in jih seveda tudi jedo. Pri nevarni pojedini se rado pripeti, da kača ščetinarja piči, vendar žival strupeni pik preživi brez škode. Salo preprečuje, da bi se strup razširil v kri. Če je kdo požrešen in hlasta kar počez po hrani, pravimo, da žre kot svinja. Kako grda laž! Ako bi ljudje res jedli kot žro svinje, bi bili bolj zdravi in človeški rod bi krotovičilo manj bolezni zaradi nepravilne prehrane. Svinje res rade jedo, vendar se v nasprotju s psom, konjem in celo ljudmi nikoli ne prenajedo. Pri hranjenju so zelo natančne. Vsak zalogaj dobro prežvečijo in preslinijo, preden ga požro. In če že rade rijejo po hrani, delajo to le zato, da se iz hrane sprosti vonj. Kako pomemben je pri hrani vonj, ve vsak pravi sladokusec. Svinja pa, kaže, še najbolj. Ni res, da svinja požre vse, kar ji vržejo pred rilec. Pri nekem poskusu so dali svinji na izbiro 243 vrst različnih jedi. Z nezmotljivim HM«! vonjem je izbrala 171 užitnih. Francoski kmetje znajo odlični vonj svinje pametno izkoriščati pri iskanju znamenite gomoljike, brez katere si ni mogoče misliti vrhunske kuhinje. Gomoljiko poznamo tudi v Slovenskem primorju in v Istri. Goba raste do 30 cm globoko v zemlji, zato jo je težko najti To delo opravljajo posebej dresirani psi, v Franciji pa za gomoljikami vohljajo prašiči prav nič manj uspešno. SO PA TUDI PIJANCI Ze od starih dni se ljudje čudijo, kako si moreta biti prašič in človek v notranji razporeditvi organov tako podobna. Podobnost gre v korak še pri neki slabi razvadi - pitju alkohola. Svinje se edini od sesalcev, razen človeka, seveda, privadijo stalnemu uživanju alkoholnih pijač, Nekatere med njimi so postali pravi kronični pijanci. Prav zaradi tega nagnjenja so nadvse koristne poskusne živali za proučevanje alkoholizma. Raziskovalci upajo, da jim bodo prašiči odkrili veliko skrivnost, zakaj nekateri ljudje zapadejo v alkoholizem, drugi pa ob stalnem, a zmernem 'uživanju alkohola^ ne. Za laboratorijske poskuse so vzgojili posebno visto manjših svinj. Iz leta v leto so te živali s svojimi življenji pomagale pri številnih odkritjih, preizkusih in raziskovanjih, katerih dlj je večja človekova sposobnost v borbi z boleznimi. V zahvalo pa jih vsak dan zmerjamo, ko jim pripisujemo nekatere človeške lastnosti. . v... ,' . it f. 1 tii I*: ti S *ekel na to Stezo-tnoram, da sva z »Nočem vas plašiti' sledeč, »toda povedati Veliko Kačo preiskal*'4* bregova reke in da je tod in tam poly*i*igovskih sledov.« — »Kako je potem i»' ^iti moj svak tako lahkomiseln, da me l^klical z otrokom sem?« je vzkliknil s^J Kap. »Pot dolga in varno vas p^^mo do mu je zagotovil Natt? ni več garnizije,« 11. Nazaj tako ni mogoče in stari pomorščak, ki je bil v resnici odločen mož, se je vdal v usodo. Zdaj so imeli dva čolna in porazdelili so se tako, da sta bila Kap in njegova nečakinja z mladim Jasperom v enem, Stezosledec in Puščica ter njegova žena pa v drugem. Mohikanec je ostal na bregu in peš spremljal ladjici, da jih ne bi Mingi nepričakovano zalezli. 0 * i i NEODPOSLANO PISMO i Ze takrat, ko sem te nosila pod srcem, sem vedela, da boš najlepši fantek v vsej fari, da te bom ljubila bolj kot luč sonca, bolj kot ves svet. Bil si razposajen, še preden si se rodil. Med molžo, delom na polju, pri opravilih v kuhinji sem od časa do časa začutila, kako kobacaš v meni. Na svet si prišel neko lepo majniško jutro v preprosti kmečki hiši Sredi vrtov so cvetele jablane in hruške, ptice so veselo prepevale med vejami. Tvoj prvi jok se je pomešal s cvrkutanjem ptic. Položili so te v moje naročje. Nepozaben trenutek. Potem si ležal v košarici poleg moje poselje. Dihal si tako tiho, da sem se ,v nočeh sklanjala nad teboj in vsa v skrbeh poslušala, ah si še živ. Od skrbi in prevelike sreče nisem mogla mimo spati. Kadar sem te vzela k prsim in te podojila, sva bila kot eno bitje. Minevali so dnevi, meseci, leta. Rasel si prepoln življenja in veselja. Prišel je tvoj prvi šolski dan. Za roko sem te popeljala v šolo. Bila sva polna upanja in svetlih misli na bodočnost. Kot šolarček si bil neugnan. Dostikrat si prišel domov raztrgan in umazan, sem in tja si prinesel tudi kakšno slabo oceno. Prala in šivala sem ti, medtem ko si tekal po travnikih, lovil metulje, plezal po vrbah, rezal svoje prve piščalke. Prišel je čas, ko sem te ponovno prijela za roko in te odpeljala stran od doma. Šolanje si nadaljeval v mestu. Jokala sem, ko sem se sama vračala domov. V internatu se nisi najbolje počutil. Ptič, vajen svobode, ne ljubi kletke. Slišala sem, da si večkrat razgrajal. Kadar sem te obiskala, sem te počakala v avli šole, da seje pouk končal. Pritekel si iz razreda, stekel k meni in me tesno objel. Nisi se me sramoval kot Cankar svoje matere, čeprav sem bila vsa kmečka, s cekarjem in veliko ruto na glavo. Prišel si do poklica, nato si moral k vojakom. Že drugič sem jokala za teboj, že drugič sem občutila hudo bolečino slovesa. A meseci so minili; vrnil si se zdrav, močan in prijeten fant. Dozorel si. Tretjič pa sem zajokala, ko si mi povedal, da ljubiš dekle. Čutila sem, da bo to slovo najhujše in najdaljše. Ko si mi prinesel darilo, ki mi ga je pripravilo tvoje dekle, sem ga p zavrnila. Vpila sem, da se ne dam podkupovati. In rože so P ovenele v temi predala. Ubogi moj otrok, kako hudo ti je ^ moralo biti! Kmalu sem zvedela, da boš oče. Prav nič veselja nisem občutila. Postala sem odljudna, jokala sem. Nisem se mogla znebiti vrtajoče misli, da si me grdo prevaral. Tvoje dekle se mi je zdelo grdo, ne dovolj dobro, revno. Odšel si od doma. Dobila sem tvoje pismo, v katerem si mi pisal, da se boš kljub mojim pomislekom poročil z izbranko. Globoko sem se zamislila. Sama sebi sem se zazdela grda in umazana, majhna. Na lepem se mi je odkrilo, kako strašno sem sebična in slepa, da ne vidim, da se sinova ljubezen do mene ni prav nič zmanjšala. Zjasnilo se mi je, da vendar ne moreš pustiti mlade mamice same, da vendar ne moreš pustiti otroka svoje krvi. Tako malo, tako neznansko malo razsodnosti sem imela prav v trenutkih, ko si me potreboval, v trenutkih, ko bi ti lahko pametno svetovala in ti pomagala narediti važni življenjski korak Mislila sem, da sem najboljša mati na svetu, a kako strašno sem se motila. Že takrat, ko si mi prvikrat rekel: „Mama!” bi morala vedeti, da te ne bom mogla za vedno obdržati pri sebi. Tri mesece po poroki sem postala babica. Stisnila sem malo „štručko” na srce in iz dna srca zaželela, da bi vnuk imel bolj pametno mater, kot si jo imel ti, dragi sin. Bil si tako ponosen, da imaš sina. Zdaj je vse drugače. Delim srečo, ki sije iz vaše družine. Vedno, kadar pridete na obisk, je kot da bi v hiši posijalo sonce. Ob pogledu na vnučka obujam spomine na čase, ko si ti, dragi sin, koracal po hiši A tudi tebi se včasih stoži po minulih letih. Rad pogledaš v hlev, pobožaš psa, jemlješ v roke reči iz nekdanjih let. Vse te zanima, kar te lahko spomni na otroštvo. Tudi sosede greš pozdravit. Kadar ste pri meni, mi je tako lepo. Upam, da ste mi odpustih grdo sebičnost. MAMA FANI * * ! 12. Niso se še dolgo vozili, ko je nedvoumen zamolkel šum naznanil, da se približujejo slapu. Tedaj je stari pomorščak prestrašeno vprašal Stezosledca, zakaj vendar ne zakr-mari k bregu. Natty pa mu je mirno odgovoril: »O oceanu sicer nič ne vemo, naše slapove in brzice pa dobro poznamo. Le glejte, kako bomo peljali čeznje.« — »Kaj, čeznje? V tej lupini?« Življenjska tovariša. (Foto: M. Markelj) I POTA Ii\ STU? VOLI SO SE USTAVILI V BRCICAH V petek popoldne je Dako Tončič iz Pilatovcev vodil volovsko vprego od Metlike proti Trnovcu. Bil je mrak, voz pa neosvetljen. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom Anton Hočevar iz Novega mesta in trčil v zadnji del voza. Voli so se splašili in zbezljali nazaj proti Metliki, Tončiča in njegovo ženo Barico pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Mož je ostal na zdravljenju, Barico pa so napotili v domačo nego. Voli so se ustavili šele v Brčicah. Blagajničarki nista dremali Janezu Svalju 20, Alojzu Mrgoletu pa 22 mesecev zapora — Siva in zelena volnena jopica — Potovanje tuje hranilne knjižice — Čuieče Belokranjke Okrožno novomeško sodišče v senatu pod predsedstvom Janeza Kramariča je pred dnevi obsodilo 26-letnega Janeza Švalja na eno leto in 8 mesecev zapora, 254etnega Alojza Mrgoleta pa na eno leto in 10 mesecev zapora. Svalj je doma iz Orehovice, po poklicu je šofer, Mrgole pa je delavec v Iskri Šentjernej. V tem kraju tudi živi. Sodišče je Svalju in Mrgoletu Učnem pi la JE BIL POŽIG? - V sredo, 8. novembra popoldne, je zagorel kozolec Antonije Lipar v Dol Maha-rovcu. Prostovoljni gasilci so takoj prihiteli in s pomočjo vaščanov preprečili večjo škodo. Zgorelo je nekaj sena, listja in del kozolca. Škode je za 20.000 din. Menijo, da gre za požig. 200.000 DIN ŠKODE - Isti dan je ogenj zajel tudi gospodarsko poslopje Jožeta Brajerja na Jelševcu. Zgorelo je ostrešje, 8 ton sena, 2 toni slame, nekaj desk in razno orodje. Škode je za 200.000 din. Zaradi suše je domačim gasilcem začelo primanjkovati vode, s cisterno so jim prišli na pomoč novomeški poklicni fantie. PRIKLATIL SE JE - V sredo, 8. novembra, so novomeški miličniki na železniški postaji prijeli 36-let-nega Živka Vukajloviča, ki je pripotoval v dolenjsko prestolnico brez dokumentov. Prenočil je v „hotelu“ na Jerebovi 1, s sodnikom za prekrške pa bosta imela dvostranske pogovore. dokazalo, da sta 19. maja letos v večernih urah na parkirišču pri motelu Čatež vdrla v ami Staneta Žarna in vzela zavitek pive pomoči ter Zamovo hranilno knjižico, na kateri je bilo okoli 46.000 din, obenem pa tudi Zamovo osebno in zdravstveno izkaznico. Četrtega junija letos sta Svalj in Mrgole na parkirišču pri vese- PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi je belokranjski možak na vin iškem sejmu udaril v roke in za 10.000 din je šla krava v drug hlev. Z denarnico v zadnjem hlačnem žepu je zadovoljni gospodar sedel v avtobus. Ko se je v domači vasi potipal po žepu, je lahko samo še ugotovil, da je prazen. Zgodbo so nekako obnovilL Med vožnjo je moral nekdo možaku, čigar denarnica v zadnjem hlačnem žepu je kazala ministrsko življenjsko raven, odrezati gumb. Naprej je šlo zlahka. Ni pa znano, če je spretni nebodigatreba vzel s seboj tudi gumb. • Z oblačili ima zvezo tudi zgodba, kako sta bila ob suknjič dva Novomešačna. Prvemu je usnjeno oblačilo pobralo šila in kopita iz restavracije „Pri vodnjaku", ki se ponaša s kar štirimi gostinskimi zvezdicami, drugi usnjeni suknjič pa je izginil iz Novoteksove garderobe. Se bo Novoteks po tem konjunktur-nem dogodku lotil še izdelave usnjene konfekcije? • Dijaku prvega letnika strojne šole so med uro telovadbe v novomeški športni dvorani iz garderobe ukradli denarnico z natanko 3.820 dinarji. Ve se, da to ni prva tatvina v tem objektu, katera nedavna veličastna preureditev je stala več kot dva nova milijona. Kar solidna ključavnica stane okoli 200 din, da o dijaku, ki kosila ali večerje ne more plačati z naročilnico, niti ne govorimo. JANEZ KMET I rostoru na Mokrem po-a tudi v vvartburg in odnesla plastično kaseto, univerzalni merilni inštrument, orodje in potrebščine za popravilo pralnih strojev ter fotoaparat Vse skupaj je bilo vredno okoli 7.700 din. Zatem sta na veseličnem proštom vdrla še v renault, iz katerega sta vzela sivo volneno jopico, iz drugega renaulta, v katerega sta tudi prišla s silo, pa zeleno volneno jopico. Dan kasneje, S. junija letos, Janez Švalj zapeljal Alojza goleta v Metliko. Na tamkajšnji pošti je Mrgole izpolnil nalog za izplačilo 3.500 din. Z ukradene knjižice Staneta Žarna. Predtem je seveda na ukradeno izkaznico na ime Staneta Žama spretno namestil svojo sliko. Blagajničarka je zahtevani denar izplačala, Švalj in Mrgole sta si „plen“ razdelila. Dan kasneje se je Mrgole v Švaljevem spremstvu oglasil na viniški pošti. Z Žamove hranilne knjižice in s pomočjo njegove osebne izkaznice ie hotel Mri dvigniti 40.000 din. Blagajničarka Katica Strmec je nagonsko zaslutila, da je zadeva vroča, lažnega Staneta Žama je prijazno in diplomatsko napotila na bližnjo podružnico Ljubljanske banke. Tam pa je bila na srečo nezaupljiva še Marjana Mihelič, telefonirala je v podružnico Ljubljanske banke v Krško. Tam je zvedela, da je Žamova hranilna knjižica ukradena. Krog je bil sklenjen. V OBCESTNO DREVO V petek zvečer je vozil Anton Strgar iz Brežic z osebnim avtomobilom proti Pchan-cL Zaradi neprimerne hitrosti je v Zdolah zapeljal s ceste in trčil v drevo. Avto je odbilo v jarek, Iger je obstal na strehi. Hudo ranjenega Strgarja so odpeljali v brežiško bolnišnico. PREČKANJE CESTE Ko je v nedeljo zvečer Vojko Pavlovič iz Brežic z osebnim avtomobilom peljal iz Cerke 1 j proti Brežicam, je v Krški vasi zbil Marijo Zagorc iz Ljubljane, ki je nameravala nepravilno čez cesto. Pavlovič je vozil precej hitro. Hudo ranjeno Zagorčevo so odpeljali v brežiško bolnišnico. OBLEŽAL V JARKIT - 7. novembra popoldne je 47-letni Alojz Grm s Sel pri Mimi peljal z motornim kolesom proti Trebnjemu. V ostrem ovinku pri Gomili pa je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo čez bankino v jarek, trčil je v betonski jašek, od tam ga je vrglo več metrov naprej v jarek. Po glavi hudo ranjenega Grma so odpeljali v novomeško bolnišnico. OB RAVNOTEŽJE - Minuli četrtek zvečer se je 24-letni Jože Femc iz Male Loke peljal na kolesu z motorjem od Grmovškovega gostišča v Trebnjem proti domu. Po dobrih 500 metrih vožnje je zgubil ravnotežje in padel. Zdravijo ga v novomeški bolnišnici. AVTO V STRUGO - V nedeljo zjutraj je Boris Zupančič iz Dragom- 4 * \ m#///###//###/##/#//#/#/###/###//####/###■ Manj mladih prestopnikov V metliški občini je število prestopkov močno naraslo — Sorazmerno svetla luč so le mladoletniki Metliški sodnik za prekrške ugotavlja, da tudi v letošnjem prvem poletju število raznih prestopkov narašča. Še posebej je zaskrbljujoče, ker se veča predvsem število hudih prekrškov na cestnoprometnem področju in pri kršenju javnega reda in miru. Tako so v letošnjih prvih šnjih let je rešil blizu 450 zadev. NESREČA, KI SMO JE LAHKO VESELI - Minuli teden je novomeški Rdeči križ organiziral redno zbiranje starega papirja v humanitarne namene. Akcija je tekla po ustaljeni poti, zvezani papir zbereš in £a odpelješ na odpad, v blagajno Rdečega križa pa kane nekaj dinarjev. Pa se je zgodilo, da je imel eden od tovornjakov, ki so peljali papir v predelavo, smolo. Papir, na tisoče koščkov takih ali drugačnih papirčkov, se je razsul po ulici. Otroci, ki so zbirali papir, pa so se strnili v ietico in kot en mož list za listom pobrali v vetru kotalečo se administracijo in ostala zavržena pisanja, jih znova povezali in poslali, kamor spadajo. »Zlata mladina1' ni papirnata fraza. (Foto: J. Pavlin) lje vasi vozil z osebnim avtomobilom od Metlike proti Novem mestu. Pri Trnovcu je zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku zapeljal v levo, trčil v betonsko mostno ograjo in je podrl, tako da je avto pristal na strehi v strugi potoka Sušice. Zupančiča in sopotnika ter sovaščana Ivana Žuglja so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Škode je za 2S.000 din. ZAVRLO DREVO - V nedeljo je Anton Špelko z Jame pri Dvoru vozil osebni avto od Zagradca proti Žužemberku. Pri Poljanah je zapeljal na bankino, podrl smernik, nato drsel in se prevračal po strmini proti Krki. Avto je zadržalo drevo. Sopotnika Mirko Vidmar z Jame in Stane Mihič iz Podgozda sta bila laže ranjena. so V šestih mesecih zabeležili kar 52 primerov vožnje brez izpita, kar je več kot v celem lanskem letu. V tem času so metliški miličniki zasačili 31 voznikov, ki so sedli v avto ali na motorno kolo pod vplivom alkohola; tudi to e približno toliko kot v vsem anskem letu. Bilo je tudi nekaj lujših primerov, ki jih obravnavajo redna sodišča. Prometne nesreče so se namreč končale s smrtjo ali hujšimi telesnimi poškodbami. Na območju metliške občine sta v prvem letošnjem polletju v prometnih nesrečah dve osebi izgubili življenje. Imeli so tudi nekaj prekrškov s področja javnega reda in miru, za katere je zagrožena kazen zapora do dveh mesecev. Sodnik za prekrške je v tem času dobil iz domače občine 300 predlogov za obravnavo, poleg tega pa še 80 zaprosil iz drugih občin. Skupaj s tistimi iz prej- Razveseljivo pa je, da se število mladoletnih kršiteljev v primerjavi z istim lanskim obdobjem ni povečalo, pa tudi teža njihovih prekrškov ne. V Metliki poudarjajo, da gre zgolj za naključje, če spričo neurejenosti in gostote prometa v sami Metliki prebivalci teg^ mesta, predvsem pa šolarji ih predšolski otroci niso pogosteje žrtve prometnih nesreč. USODNE POŠKODBE Slavko Nadu iz Vel. Bučne vasi se je v ponedeljek, 6. novembra, okoli 18. ure peljal na kolesu z motorjem od Bršljina proti Novemu mestu. Na Ljubljanski cesti je zadel ob rob pločnika ina padel. Poškodbe k zdravniku. Naslednjega dne so gd nezavestnega odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je v sredo, 8. novembra, umrl. IZ SVETA KRIMINALISTIKE * IZ SVETA KRIMINALISTIKE * IZ SVETA KRIMINALISTIKE Prstni odtis pregnal duhove Ivan Vučetič s Hvara je v policijski sistem prvi uvedel japonsko znanje, da na svetu ni dveh ljudi z enakimi popilarami Juan Vucetich, uslužbenec pokrajinske policije v Buenos Airesu, je imel 33 let, ko je 1891 postal načelnik policijske direkcije v La Plati. Njegov predstojnik mu je rekel, da stalno posluša govorice o nekem identifikacijskem sistemu, ki da so ga izumili v Parizu. Velja torej poskusiti, ali se ne bi dalo s francosko metodo narediti reda tudi med argentinskimi klateži, potepuhi, zločinci in ne nazadnje med »političnimi kriminalci". Juan Vucetich (po naše Ivan Vi celo l če tič) je bil še zelo mlad ..Argen nec“. Rodil se je na Hvaru, n argentinsko obljubljeno zemljo je kot mnogi njegovi rojaki stopil 1884. S seboj je prinesel, kar se je naučil v vaški osnovni šoli, imel pa je prirojen smisel za statistiko in matematiko ter goreče navdušenje za vse novo. Prav nič težko mu ni bilo posneti francoskega sistema identifikacije nepridipravov. Metoda se je po njenem izumitelju imenovala „bertiUonaža‘“ in osvajala je svet. Temeljila je na telesnih merah človeka in predpostavki, daje neskončno malo verjetno, da bi imela dva človeka na svetu enako telesno višino, enak razpon rok, enak obseg prsi, enako dolžino in širino glave, enako dolžino leveg? stopala, levega sredinca, levega ušesa in enako barvo zenice. K temu so dodali še posebne znake. Metoda je bila uspešna, vendar zamudna, teijala je (kljub obilici faktorjev) veliko natačnost pri mer- £nju ljudi, ki so zašli v policijske irtoteke. MED MUMIJAMI IN MRLIČI Naš Juan Vucetich je Francozovo metodo brez težav ..prepisal'*, osem dni po sprejemu ukaza je na njegovem policijskem območju že deloval majhen anUopometrični biro, „kar-tice“ zapornikov vseh vrst so se znašle v kartotekah. Naključje pa je hotelo, da je sloki fant s Hvara v reviji, ki ie podrobno opisovala identifikacijski sistem Alphonsa Bertillo-na, zasledil tudi' članek o nekem Galtonu, ki da poskuša z identifikacijskim sistemom na podlagi prstnih odtisov. Več ali manj je bilo že takrat znano, da se prstni odtisi ne spremenijo vse življenje, kakor tudi, da so jih na Japonskem nekoč uporabljali namesto podpisa. Vucetich si je za zabavo sam izdelal preprosto napravo za jemanje prstnih odtisov, jemal je prstne odtise vseh zapornikov pod njegovim ..poveljstvom", dejstvo, da so danes vsem znane papilarne črte nespremenljive, ga ie tako pritegnilo, da je veliko noči prebil v mrtvašnici in nazadnje jemal prstne odtise celo mumijam v zaprašenem laplatskem muzeju. Odkritje, da so se papilarne črte na prstih ohranile skozi tisočletja, je dalo njegovi gorečnosti nova krila. FORMULA ZA 10 PRSTOV Po šestih tednih vročičnega dela je imel Juan Vucetich pred seboj obrise ..praktične klasifikacije in registracije prstnih odtisov." Vucetich se je dokopal do štirih osnovnih F Fr; & tipov odtisov prsta, formula za deset prstov je bila že precej daljša. Da ne bi zašli pregloboko v matematiko, naj povemo, da je fant s Hvara ugotovil, da je možnih na osnovi štirih značilnosti na desetih prstih nekaj več kot milijon različic. Če postavimo še več značilnosti, gredo različice v milijone. Skratka: med milijoni različnih prstnih odtisov v kartoteki je moč na temelju formule vedno najti tistega, ki ga iščemo. Vse pa zaradi dejstva, da na svetu dva človeka nimata istih prstnih odtisov. Vucetichevi predstojniki so mazanje prstov gledali z nezaupanjem in odporom. Kaj si fant domišlja, mar pariška metoda ni dovolj dobra za Argentino, deželo na robu sveta? Vucetichu je pomagalo naključje. V nekem podeželskem mestecu se je zgodil zločin. Mrtva sta bila dva nezakonska otroka neke 26-letne iložnostne delavke po imenu rancisca. Osumili so soseda, ki možganskega podstrešja ni imel preveč pospravljenega, priznal pa je, da J'e vneto tiščal za vročo Francisco. e, otrok pa se ni dotaknil. Francisca pa je trdila, da je njenima otrokoma razbil glavo prav topoumni oboževalec. Policijski komisar je nekako zvedel, da je za Francisco nek drug, bolj sposoben Don Juan večkrat izjavil, da bi temperamentno žensko poročil, če ne bi bilo njenih otrok. Komisarjev sum je zdaj padel na mater. Računaje na praznoveren strah, je vrli policist ponoči stopil k njeni koči, potrkal na okna in vrata ter z votlim glasom zaklical, da so prišli duhovi maščevanja, da kaznujejo morilko otrok. Več ur jo je tako strašil in šumel okoli koce, vendar ženska v njegovo neizmerno začudenje ni v grozi pla- nila ven m priznala. Zjutraj mu je Francisca celo prijazno odprla vrata. Po tataatni in tudi kasnejši policijski navadi je bila pošteno tepena. Pa ni nič pomagalo, še naprej je trdila, da je njena otroka pobil s kamnom nekoliko premaknjeni sosed. SONCE OSVETLI RJAV MADEŽ Za zadevo je zyedel nadrejeni inšpektor v duha spremenjenega komisarja. Naključje je hotelo, da je ta časih dogajale po svetu. Bil pa je tudi mnogo več: bil je prvi primer, ko so umor pojasnili s prstnim odtisom s kraja dejanja. O zadevi so novinarji na veliko pisali, Vucetich je začel upati, da bo imel sčasoma v rokah še več adutov. nekaj vedel o Vucetichevih poskusih s prstnimi odtisi. Med preiskavo v koči, kjer se je zgodil zločin, je sončni zarek osvetli sivkasto rjavi madež na lesenih vratih. Inšpektor, ki je že nekaj ur zaman brskal za uporabnimi sledovi, se je v trenutku spomnil Vucetichevega „igranja“ s prstnimi odtisi. Pred seboj je namreč imel razločen odtis okrvavljenega človeškega palca! Mož postave je kratko in malo velel prinesti žago, nato pa je prstni odtis na vratih z lastno roko izžagal. V duha verujoči krajevni komisar je osupnil, ko je inšpektor ukazal prinesti tudi blazinico in poklicati vročo Francisco. Njena palca je pritisnil na blazinico z barvo, nato pa na list papirja. S povečevalnim steklom se je lotil primerjave odtisov na papirju in kosu izžaganega lesa. Ugotovil je, da izvira krvavi odtis od desnega palca Francis ce. Tam, kjer niso mogli pomagati duhovi in udarci, je pomagalo povečevalno steklo. Ko je inšpektor Francisci ponudil, naj si sama ogleda popolno sličnost odtisov, je ženska izgubila glavo. Da, ubila je svoja otroka, ker sta bila napoti njeni možitvi z mladim ljubčkom. Kamen je vrgla v vodnjak m si skrbno umila krvave roke. Pred tem se je mimogrede dotaknila vrat spalnice. BOSI ZENA IN OTROCI Primer „Francisca“ je bil majhna in čisto povprečna drama med tisočimi drugih, ki so se v tistih se mu je dokazati krivdo nekemu Audifrasiju, ki je za prodajnim pultom umoril trgovca. Vucetich je skušal o prednosti prstnih odtisov pred bertillonažo prepričati tudi svoje nadrejene. Toda vse, kar pride iz Pariza, ie bilo za argentinske čase I i sistem bo koristil vsem deže- SREČA DVAKRAT OBRNE JADRA Sreča je obrnila jadra. Policijska direkcija je dobila novega šefa, ki je Vucetichu dovolil nadaljevati delo, IVAN VUČETIČ preveč popolno. Mož s Hvara je dal na lastne stroške tiskati knjigo ..Splošna navodila za antropomet-rični in daktiloskopski postopek". V njej je dokazoval premoč prstnega odtisa. Leta 1893 mu je policija prepovedala nadaljnje delo, uporabljati da mora pariško metodo. Grozili so mu z odpovedjo. Vucetich je moral prodati svojo knjižnico, da je lahko tiskal drugo delo - ,.Sistem prepoznavanja oseb“. Otroci in žena so hodili bosi, vendar so se nalezli moževega in očetovega prepričanja v prstni odtis. „Nekoč bodo še v vrečah nosili denar v našo hišo. provinca Buenos Aires je celo izplačala 5000 zlatih pesosov odškodnine. Pokrajinska vlada je leta 1896 uradno uvedla daktiloskopijo! To je bila epohalna odločitev, Argentina je bila prva dežela v svetu, v kateri je policija ugotavljala istovetnost ljudi edino na podlagi prstnega odtisa. ,Argentinec" s Hvara je bleščeče nastopal na dveh policijskih kongresih južnoameriških držav. Rezultat: njegov sistem so v policijske aparate uvedli še Brazilija, Čile, Bolivija, Peru, Paragvaj in Urugvaj. Juan Vucetich je ovešen z odlikovanji odšel na pot po svetu, presrečen je lahko videl, da poznajo njegovo ime na Kitajskem. V zanosu uspeha si je drznil celo pred vrata nedotakljivega Alphonsa Bertillona, moža, kateregp nerodni indentifi-kadjski sistem je zasenčil. Francoz * mu je pred nosom zaloputnil vrata. Kolo sreče pa se je še enkrat obrnilo. Argentinska vlada je vladi pokrajine Buenos Aires, v kateri je veljal daktiloskopski sistem, prepovedala uvedbo zakona o generalnem prstnem registru prebivalstva. Nasprotniki so namreč spraševali: ..Prebivalci Buenos Airesa, ali se hočete dati registrirati kakor zločinci? “ Nazadnjaški zvezni uradnik je Vucetichu prepovedal nadaljevati delo, z beraško plačo so ga izgnali v rojstno mesto njegove žene, ki se je imenovalo Dolores (Bolečina). Zagrenjen ie ambiciozni fant s Hvara leta 1925 za vedno zatisnil oči. Danes se po Ivanu Vučetiču imenuje argentinski kriminološki inštitut, za nekega Juana Vuceticha pa mora v učni dobi vedeti tudi prav vsak mož postave, ki vas ustavi zaradi prehitre vožnje ali podobnega. Naj vam bo vsaj to v zadoščenje, učenje je včasih zapletena zadeva. ' >♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦+ ČETRTKOV INTERVJU »Drugje že tako delajo” |j Aneks, ki ga letos novomeška stanovanjska skupnost predlaga združenemu delu v potrditev, utegne naleteti na odpor, če ga kdo nepravilno razume in tako tolmači. Sploh pa delovni ljudje še premalo poznajo tov rstno samoupravno Erakso in se posledic na itro sprejetih aneksov zavedo šele takrat, ko jih udarijo po žepu. Kaj je bistvo letošnjega aneksa stanovanjske skupnosti, ki pomeni precejšnjo spremembo, je povedal Julij Štern, sekretar skupnosti stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in najboljši poznavalec te problematike: Julij Štem: „Mi se za združevanje sredstev pri komunalnem opremljanju zemljišč šele odločamo, drugod to Erakso že poznajo in lahko itreje napredujejo." »Najprej bi rad poudaril, da predlagani aneks ne povečuje obveznosti združenega dela, pač pa gre za preraz-podelitev stanovanjskih sredstev. Še vedno bodo delovne organizacije namenjale' 6 odst od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo, le da smo doslej ta sredstva delili v štiri namene, zdaj pa jih bomo za enega več. Doslej smo po sporazumu tako zbrana stanovanjska sredstva namenjali za izgradnjo dijaških domov (po zakonu določen del), za kreditiranje stanovanjske izgradnje pri interesni skupnosti, za sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, medtem ko je en del teh sredstev ostal združenemu delu. Kolektiv je ta del v skladu s svojimi samoupravninii akti razporejal za nakup družbenih stanovanj in za gradnji zasebnih hiš. Ker v zadnjih dveh letih ni bilo mogoče veliko vlagati v nakup družbenih stanovanj, ker jih ni bilo dobiti, so v delovnih organizacijah precej tega denarja porabili za kreditiranje zasebne sta novanjske izgradnje. Po no- f vem aneksu pa naj bi del < > stanovanjskih sredstev v pri- < J hodnjih dveh letih namenili <► za komunalno opremljanje <[ zemljišč, „na katerih se bo razvijala družbeno usmeije-na gradnja.“ — To pomeni, da se sredstva za ostale namene stanovanjske izgradnje zmanjšajo za toliko, kolikor naj bi po X novem namenjali komunalni f opremi. Zakaj je to potrebno? - S takim, načrtnim zbiranjem sredstev za komunal- ^ no opremljanje zemljišč: za <► gradnjo vodovoda, kanaliza- J J cije, elektrike, itd., bi odpra- < ► vili enega od poglavitnih vzrokov, da v novomeški ob- < ► čini tako počasi gradimo. 3! Razen tega tudi republiški družbeni dogovor ne dovoljuje, da bi komunalna t ureditev bremenila ceno sta- 1 ► novanj, kar je bila pri nas J* doslej praksa. Tak način zbi- < ► ranja sredstev za komunalno J l urejanje zemljišč imajo že v < ► veliki večini vseh slovenskih 3t občin, le da imajo marsikje *; veliko višjo stopnjo.11 — Ali pomeni s skupnimi sredstvi urejeno zemljišče tudi nižjo ceno pri kvadrat- 1 nem metru stanovanja? ..Vsekakor se bo v ceni stanovanja poznalo, kar bo za delovne organizacije in zasebne graditelje ugodnost J J več. Komunalno opremljena bodo namreč večja zazidalna zemljišča, na katerih se bo razvijala družbeno usmer- < l jena gradnja od številnih blokov do spremljajočih objektov, kot so vrtci, šole, trgovine, in zasebnih hiš, ki se tudi gradijo v vsaki večji sose-ski.“ - Na katerem koncu mesta bo v prihodnje zrasla 4 taka soseska in v kakšnem ° času? „Medtem ko sta soseski Cesta herojev in Žibertov ) [ hrib končno v gradnji in je < ► tik pred začetkom tudi grad- < > nja v Bršljinu, je potrebno takoj pripravljati površine, kjer bomo družbeno usmer- < ► jeno gradnjo nadaljevali. To naj bi bil predel Drska — Regerča vas, imenovan v strokovnih krogih Novo J J mesto-Jug, kjer bi zgradili < > okrog 2.000 stanovanj s JI potrebnimi spremljajočimi objekti. To bi zadostovalo za približno pet let.“ R. BAČER I ZDAJ HITRO RASTE Novi zdravstveni dom, ki ga pri bolnišnicah v Kandiji gradi Pionir, delajo pospešeno, zato je vsak dan viden napredek. Medtem ko sprva radovedneži niso imeli kaj videti,,so zdaj potešeni. Gradbinci delajo vse do večernih ur. Stavba bo imela ob kompeltni dograditvi čez 8.000 m2 površine, trakt A, v katerem bo glavni vhod z dvigali in informativnim centrom, pa bo imel 4 nadstropja. Potrebno bi bilo pravočasno pomisliti tudi na kadre, ki bodo v novi stavbi delali, sicer bo najmodernejša stavba le gomila iz betona. Pred kratkim je namreč delegat bolnišnice na seji občinske skupščine opozarjal, da tej ustanovi že zdaj manjka 30 odst kadra, podoben primer pa je tudi v ostalih zdravstvenih organizacijah. PO 40 LETIH SO DOČAKALI — Urejanje Cankarjeve ulice v Novem mestu, pred vojno znane kot Kolonija, je bilo zamišljeno že leta 1939 da so kanalizacijo šele te dni dokončali. Zdaj je asfaltiranje z razširitvijo ceste zares blizu. Krajani so k tem delom prispevali precejšen delež: po 6.000 din za priključek na kanalizacijo in po 10.000 din za asfalt. Urejanje ceste pa stane toliko, da zbrani dinar občanov predstavlja le petino vseh stroškov. (Foto: R. Bačer) Lepe stavbe še niso dovolj Skupnost otroškega varstva ima polletno zamudo pri uresničevanju družbenega plana, sicer pa je med vsemi SIS najbliže temu, kar je zapisano NE VEČ POSEBNA ŠOLA Dosedanja Posebna šola Šmihel je ob preselitvi v novo stavbo dobila tudi novo ime, in sicer Osnovna šola Dragotina Ketteja Šmihel. Tak predlog, ki ga je dala šola, je bil na zasedanju občinske skupščine tudi potrjen. Ko bo decembra letos odprt novi bršljinski vrtec, v katerem bo okrog 100 mest za predšolske otroke, bo uresničeno, kar je do konca leta 1978 predvideno v srednjeročnem razvojnem programu. Doslej smo glede varstvenih zmogljivosti kasnili za pol leta, vendar kaže, da bodo predvidevanja v naslednjih dveh letih povsem uresničena. Tako informacijo so dobili delegati na nedavnem zasedanju otroškovarstvene skupščine, ko so obravnavali aneks k sporazumu za leti 1979 in 1980, ki bo šel nemudoma v razpravo po kolektivih. Aneks, na tej skupščini sprejet kot predlog za javno razpravo, določa, da bomo imeli leta 1980 2.000 otrok v varstvenih ustanovah in v organiziranem varstvu, kar je skladno s srednjeročnim razvojnim programom. Nič kaj razveseljiva pa ni bila ugotovitev, da delež sredstev za investicije v celotnih sredstvih, DELI NA ENEM MESTU »Dobiti prave dele za kmetijske stroje je teže, kot bi šivanko iskal v kopici sena“, menijo kmetje iz novomeške občine. Doslej so rezervne dele prodajali v več majhnih trgovinicah v raznih krajih, kot dodatno blago v lokalu, po novem pa kmetijska zadruga pripravlja servis v Žabji vasi, kjer bodo na razpolago tudi rezervni deli. Potrošnik bo lahko na enem mestu dobil, kar je zdaj iskal naokrog po trgih in vaseh. Še enkrat v pretres Več delegacij iz tozdov je na seji občinske skupščine nastopilo proti predlaganemu aneksu stanovanjske skupnosti KAJ PA ŠOLANJE? V Novo-lesu so pred kratkim spet razpisali možnosti za študij ob delu, vendar se za izobraževanje nasploh odločajo predvsem mo-ari. Ženske - tudi z nedokončano osnovno šolo' - ostajajo pri strojih. Po težaškem delu v službi in drugem „šihtu“ doma se ne čutijo več sposobne za učenje. (Foto: R. Bačer) 9. novembra sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine zasedala skupno z delegati skupščine stanovanjske skupnosti, ker so obravnavali uresničitev programov iz tega področja in aneks o namenskem izločanju sredstev za naslednji dve leti. Kot je bilo pričakovati, so v združenem delu v prvem hipu nastopili proti predlaganemu aneksu, v katerem je predviden ob sicer neizpremenjenih dajatvah za kolektive del stanovanjskih sredstev za komunalno urejanje zemljišč. Svoje ugovore na tak predlog so podali delegati tovarne .Krka”. PTT Novo mesto, SGP Pionir, delegacija srednjih šol, Novoteksa, Gozdnega gospodarstva. Vsi navedeni so menili, da bi jim ostajal premajhen del sredstev za reševanje stanovanjske problematike v kolektivih. Delegat Gozdnega gospodar^ stva je predlagal, naj bi sredstev za komunalno urejanje zemljišč ne izločali po predlaganem ključu 16 odstotkov od 6 odstotkov, ki jih združujejo tozdi od osebnih dohodkov, marveč naj bi vzeli pri združenih sredstvih za stanovanjsko kreditiranje in gradnjo solidarnostnih stanovanj. Na tem zasedanju se glede aneksa niso izrekli, pač pa bodo v delegacijah še enkrat pretresli ;radivo, ki morda vsem niti ni ilo prav ali jasno predstavljeno. Dejstvo namreč je, kar je bilo na seji tudi poudarjeno, da delovne organizacije ne bodo mogle z lastnimi sredstvi ne graditi in ne kupovati stano vanj, če ne bo komunalno ure jenih zemljišč, kar je prvi pogoj za družbeno usmerjeno gradnjo Nekje pa bo denar za komunal no opremljanje zemljišč potreb no vzeti, kajti dosedanja praksa, po kateri so ti stroški bremenili celo stanovanja, je nezakonita. namenjenih otroškemu varstvu, dokaj hitro upada. V zadnjih dveh letih se to očitno pozna, Veseli ritem za upokojence Družabni večer za upokojence novomeške občine, stare več kot 78 let, je uspel V okviru minulega občinskega praznika je novomeško Društvo upokojencev pripravilo družabni večer s kulturnim programom, govorom in pogostitvijo s plesom. Lani so prvič organizirali tako prireditev za svoje člane, stare nad 78 let, letos so srečanje ponovili v splošno zadovoljstvo in ga bodo poslej vsako leta Vabljenih je bilo 158 starostnikov, na družabni večer v klubskih prostorih pa jih je prišlo 58. Med udeleženci prireditve je bil marsikateri upokojenec oz. upokojenka, ki sicer malo hodi v javnost, tokrat pa so se vsi razživeli in zaplesali, da je bilo veselje. Glede na smernice republiškega združenja upokojencev bo potrebno v prihodnje še več načrtnega dela z upokojenimi člani upoštevaje njihovo minu- lo dela Po nekaterih drugih Občinah že imajo tedne upokojencev ali pa dneve upokojencev, v katerih se zvrsti več prireditev, v novomeški občini pa so taka srečanja prvi zametek širših in raznovrstnih srečam za članstva Športno in kulturno življenje je v novomeškem upokojenskem društvu zelo dobro razvita Na celotnem terenu, ki vključuje upokojence od škocjanskega konca do Mirne peči in Uršnih sel, je 1700 članov. V novomeški občini deluje sicer 5 društev upokojencev z 2700 člani, medtem ko prejema pokojnino nad 4.000 občanov. Zanimiva je ugotovitev, da krajani z visoko pokojnino navadno niso člani društva. prav zato bo potrebno oživiti in podpreti akcijo za dodatne prispevke delovnih organizacij, s katero odkupijo mesta za otroke svojih zaposlenih v novih vrtcih. Doslej je edino „Krka“, tovarna zdravil, na tak način pomagala pri gradnji vrtca Drska II, vendar bo nujno pridobiti še druge delovne organizacije. Naraščaja je vedno več, nove zmogljivosti pa nastajajo’ prepočasi. Omenili so tudi najnovejši način dodatne pomoči od strani tozdov, in sicer v dodelitvi stanovanj za vzgojiteljice. Pomanjkanje tovrstnega kadra je tako hudo, da se utegne zgoditi (primer novega vrtca v Bršljinu), da bo krasna nova stavba stala, pa ne bo nikogar, ki bi v njej vzgajal otroke. O vseh teh dodatnih sredstvih za otroško varstvo bi kaza- lo razpravljati zdaj, ko je čas ustrezen. Po zaključnih računih čez nekaj mesecev bo vse razdeljeno in „vlak“ bo za leto dni odpeljal. Starši - zaposleni delavci in delavke - pa bodo spet prepozno zahtevali, da je potrebno otroškemu varstvu dati prednost. Malo počakajta... Črpalkar Franci Berus te dni ne izpusti cevi iz rok Da se bo bencin podražil in kurilno olje ter sploh vse, kar prodajajo na črpalkah, so govorice, ki jih mnogi prodajajo naprej že kot izvršeno dejstva Tako je zadnjih deset dni na črpalkah ves dan veliko večji promet, kot sicer ob tem času. Franci Berus, zaposlen na bencinski črpalki pri pokopališču v Novem mestu je povedal: »Stranke prihajajo in večina jih vpraša: se je že podražilo? Če že ne vpraša, vsak pogleda na ceno, zapisano na merilcu. Jaz vsakomur rečem: boste že dočakali, zaenkrat je še po starem ... Ljudje pa nosijo domov tudi bencin in goriva ter olja v kanti-cah, toda na črpalki ne dovolijo, da bi kdo v sodih ali v večjih količinah odnašal ali prevažal tako nevarno snov. Franci Berus: „Promet je za polovico večji.. »Prodamo vsega več, kot bi sicer," je povedal črpalkar Berus, ki je že 16 let v tej službi Za polovico večji promet imamo ta mesec, kupujejo pa vse, od raznih goriv do olj za motor in drugega bla^, ki je prej stalo na policah. Ker je tak naval, sproti prodamo, medtem ko dobave goriv niso več tako redne kot so bile." R.B. NAJVEČ ZA PLESKANJE V letošnjih osmih mesecih je bilo za investicijsko-vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah in stanovanjih v novomeški občini porabljenih preko 4 milijone dinarjev sredstev, ki se v ta namen zbirajo pri stanovanjski skupnosti. Hišni sveti so vložili 305 zahtevkov za razna popravila, medtem pa je bilo v 299 primerih prošnjam ugodena Med doslej opravljenimi vzdrževalnimi deli je šlo največ za pleskanje zunanjih oken in balkonskih ograj, za namestitev ali zamenjavo skupnih televi- r" 'h anten, za popravila streh in ikov itd. Glavna težava pri teh popravilih pa ni toliko pomanjkanje sredstev, pač pa zmogljivost izvajalcev. Ni obrtnikov za vodno instalacijska, zidarska, pečarska, krovska in kleparska dela, ki bi lahko hitro popravili, kjer se dela škoda. Novomeška kronika SE VALJA PO KOTIH .. . Delegatska gradiva so bila glede vsebine in obsežnosti že večkrat kritizirana, enkrat tako, drugič drugače, nikoli pa nihče ne ugotavlja, kje konča tisoče in tisoče potiskanih pol papirja, v katerih navadno mrgoli številk. Nedavno tega je eden od delegatov morda zadel žebelj na glavo, ko je javno povedal: »Delegatsko gradivo nekaterih interesnih skupnosti prihaja v delovne organizacije, ni pa na kuverti imenskega naslova, marveč piše samo ..Delegacija številka ta in ta“. Kdor razdeljuje pošto, ne ve, kam dostaviti debele kuverte, pa jo porine v kot Tam dostikrat ostane, dokler se je ne usmili snažilka...“ ČEZ NOČ JE ZMANJKALO -Marsikdo je letos ugotovil, da so po dnevu mrtvih z groba njegovega svojca na ločenskem pokopališču izginile sveče ali pa vaze. Kajpak je buo največ takih primerov tam, kjer so bili predmeti več vredni. SAMO BRLJIVKE - Zdaj, ko je ob 17. uri že tema, po 18. uri, ko se zapro trgovine, pa sploh zoprna pustota v mestu, bi lahko izložbe bolje razsvetlili. V večini trgovin imajo zvečer tako malosvečne žarnice, da nič ne vidiš, kaj ponujajo v izložbi. Verjetno močnejša žarnica ni tak strošek, da ga trgovina ne bi zmogla. O KUHARICAH PA NIČ ... -Znano je, da je v novomeški obratih družbene prehrane po delovnih organizacijah zelo različna kvaliteta jedi, da o ceni ne govorimo. Ugotovitve kažejo, da je dobra kuhinja največ odvisna od sposobnosti kuharic. Pa so se že kje samoupravno vprašali, če kuharica ustreza in opravlja sveje delo kvalitetno? Slabega delavca ali pisarniškega uslužbenca bi namreč hitro kritizirali. TEDEN DEKLIC - Prejšnji teden so bile v novomeški porodnišnici rojene 4 deklice, pa en sani deček. Rodile so: Marija Brin z Drske 46 -Jano; Danica Čerček iz Segove 8 — Karolino; Marija Jakša iz Kristanove 24 - Jožeta; Antonija Kastrevc iz Sukljetove 8 - deklico in Marija Platinovšek z Zagrebške 11 -Mojco. TUDI TOKRAT MALO - Kot prejšnji teden tudi minuli ponedeljek novomeška tržnica ni bila dobro založena. Malo je bilo domačih kmetic s svojim blagom, medtem ko je bila na stalnih stojnicah z zelenjavo precejšnja izbira. Cene: solata ajserica 20 din, česen 45 din, čebula 8 din, limone 21,50 din, karfijola 18 din, paradižnik 16 din, hruške 20 din, mandarine 31,50 din, jabolka 14 din in grozdje 17 din kilogram. Ena gospa je rekla, da je prav, da v novomeški restavraciji pri vodnjaku napišejo jedilnik na papir. Se gostje lehko na hrbtni strani, medtem ko čakajo na kosilo, gredo Jadjice potapljat”. 15 Št. 46 (1527) — 16. novembra 1978 DOLENJSKI LIST KISLA LETINA. - Letos so morali skoraj povsod dosladkati mošt DEDEK MRAZ * SE DOGOVARJA Komaj seje iztekel oktober, že so delovni kolektivi prejeli „pozdrave“ občinske Zveze prijateljev mladine v Brežicah, da ne bi pozabili na prispevek za novoletno obdaritev otrok. Samoupravni sporazum je bil podpisan lani in občinska zveza je z njim sprejela vse dolžnosti prireditelja novoletnega praznovanja. Delovni kolektivi in obrtniki so tedaj prispevali za te namene po 80 dinarjev na zaposlenega. Prav tolikšen znesek naj bi nakazali tudi letos ter tako omogočili enotno obdaritev vseh otrok. Prijatelji mladine upajo, da odziv združenega dela ne bo slabši od lanskega, ampak da se bo pripravljenost za solidarnost še razširila. VELIKO VOZAČEV V Brežiški občini se vsak dan vozi v šolo tisoč osnovnošolskih učencev. S šolskimi vozili jih prevažajo I 430, z avtobusi podjetja SAP pa 570. Stroški za prevoz učencev v šolo in domov močno naraščajo, zlasti za tiste, ki jih prevaža SAP. To I je delovna organizacija, ki posluje! po ekonomskih cenah in ima zanje | tudi pristanek pristojnih organov. do normalne sladkorne stopnje, ki je pri različnih sortah različna. Ponekod so bile količine grozdja idealne, manjkal mu je le sladkor. Za Martinovo so vinogradniki že ocenili kakovost novega vina. Posnetek je s trgatve v Slovinovih vinogradih na Bizeljskem. (Foto: Jožica Teppey) Nič pretiranega v planih SIS O presežkih tekočega leta bo odločalo združeno delo — Za leto 1979 dodatne naloge Samoupravnim interesnim skupnostim otro&ega varstva, izobraževanja, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture v Brežicah se letos obetajo presežki. O njihovi porabi bodo sklepali delavci v združenem delu. Na predlog izvršnega sveta občinske skupščine naj bi se zaposleni odločili za poračun, kar pomeni zmanjšanje prispevne stopnje za leto 1979. " .... morali iz teh virov doplačevati oskrbnino v domu upokojencev vsem tistim stanovalcem doma, ki s svojo pokojnino ne bodo mogli kriti oskrbnih stroškov. Skupnost uvaja tudi novo službo predzakonskega in zakonskega svetovanja, zato mora pravočasno poskrbeti za kadrovsko usposabljanje. Izdatki kulturne skupnosti se bodo povečali predvsem na račun obveznosti do skupnega programa kulturne skupnosti Slovenije, in sicer kar za 809.000 din. Dodatni znesek, precej manjši seveda, pa je predviden tudi za pihalno godbo iz Kapel, ki bo prihodnje leto slavila 130-letnico obstoja. Telesnokulturna skupnost je sprejela med nove naloge pomnožitev osnovnih organizacij telesne kulture, skrb za razvoj množične telesne kulture v krajevnih skupnostih in boljše vzdrževanje igrišč. javni razpravi je ta čas gradivo SIS o dodatnih zneskih k samoupravnim sporazumom za leti 1979 in 1980 ter prispevna stopnja za leto 1979. Samoupravne interesne skupnosti z dodatki ne presegajo vrednosti programov za ti dve leti. Izvršni svet občinske skupščine je ocenil, da so njihovi plani realni. Vsote so manjše, kot bi jih interesne skupnosti smele porabiti po določilih samoupravnih sporazumov. S takim planiranjem so po mnenju izvršnega sveta razbremenile združeno delo, obenem pa upoštevale tudi nekatere nove naloge. S področja otroškega varstva sodijo mednje nova varstvena oddelka v Skopicah in Kapelah ter celoletna dejavnost dobov-skega otroškega vrtca pod novo streho. Izdatki socialnega skrbstva se bodo povečali zaradi naraščajočega števila ogroženih ostarelih občanov. Razen tega bodo hodnie leto pa naj bi se zvišala na 5.700 dinarjev. V dosedanji ceni je bilo upoštevanih 30 odst. stroškov za komunalno urejanje zemljišč v mestu in 40 odst v okolici. Glede na to, da je ta delež očitno prevelik, vsebuje nova predlagana cena le 15 oziroma 20 odst. tovrstnih stroškov. O tem bo odločala še skupščina. Sprejeti odlok bo osnova za določanje odškodnine za razlaščena zemljišča. KAVA IZGINILA. - Kupci so v zadnjem tednu zaman spraševali za nekatere najbolj iskane mešanice prave kave. Najprej je zmanjkalo BREŽIŠKE VESTI V izobraževalni skupnosti se bodo povečali izdatki za en oddelek osnovne šole, za dva oddelka podaljšanega bivanja, za en kombinirani oddelek ter za dva oddelka glasbene šole pri osnovnih šolah. Interesne skupnosti ne predvidevajo nobene investicije iz prispevne stopnje zaposlenih, ampak jih vključujejo v referendumski program. J. TEPPEY Boljši časi za »Gorjance” Obeta jih nova skupnost KAPELSKA GODBA, nepogrešljiva na prireditvah širom po občini. Letos je dobil oktobrsko nagrado njen kapelnik Jože Stanič. Godba bo prihodnje leto slavila 130. obletnico obstoja in dela. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH NOVE CENE. - Povprečna gradbena cena za kvadratni meter korist- _ _ ne stanovanjske površine je letos v caffe", pot brežiški občini 4.800 dinarjev, pri- razprodali ši zavitkov, ki jih pošilja na trg Droga iz Portoroža pod imenom „Bar-caffe“, potem pa so postopoma razprodali še „Zlato kavo“ in druge mešanice. Trgovci pravijo, da niso oni tisti, ki se igrajo skrivalnice pred podražitvijo, ampak da so bili gluhi njihovi dobavitelji, saj kljub večkratnim intervencijam niso poslali zaželenega blaga. prazno Solo iskri? - Iskra-tozd Ela iz Novega mesta je zaprosila brežiško občino za dodelitev poslopja osnovne šole na Boj-snem, da bi v njej uredila sortirnico in pakirnico spojnih elementov. V tem obratu bi prihodnje leto zaposlila 10 delavcev. Šolska zgradba na Bojsnem je namreč že dlje časa prazna. Spominsko območje Žumberak-Goijanci bo kmalu zaživelo po novem. Predlog družbenega dogovora, ki ga sprejemajo občinske skupščine na slovenski in hrvaški strani Gorjancev, obeta tem predelom hitrejši gospodarski razvoj. Prinesla ga bo boljša prometna povezava in gradnja manjših industrijskih obratov, ki bodo ljudem dajali kruh in jih tako zadržali v hribovskih vaseh. Zbori brežiške občinske skupščine bodo glasovali za podpis dogovora o ustanovitvi skupnosti spominskega območja Žumberak - Gorjanci še ta mesec. V okviru tega območja sodijo krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, Mrzlava vas, Čatež ob Savi, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem. Iz sosednje krške občine sta vključeni vanj krajevni skupnosti Kostanjevica in Podbočje. Območje obsega na slovenski strani še nekatere KS v občinah Črnomelj, Novo mesto in Metlika, na Hrvaškem pa KS v občinah Jastrebarsko, Ozalj in Samobor. Sedež skupnosti bo v Jastrebarskem. V NOVI ŠOLI BO LEPŠE. - Učenci kostanjeviške osnovne šole, ki obiskujejo zdaj pouk v dveh izmenah, se že veselijo lepih, svedih učilnic, do katerih jim bo utrl pot samoprispevek občanov te krajevne skupnosti. Potem bodo končno imeli priložnost za razvijanje interesnih dejavnosti, saj bo v novi šoli tudi za krožke dovolj prostora. (Foto: Jožica Teppey) S trdim delom do uspehov Poldrugo desetletje obstoja Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem_ V torek, 7. novembra, so na Osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja v Krškem praznovali 15-letnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti so izvedli učenci bogat kulturni program, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini in Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Novem mestu, člani delovnih organizacij in drugi občani. Za jubilej so na šoli izdali Šolo smo postopoma obnovili mm tiskano, likovno bogato opremljeno šolsko glasilo Plamenčki, ki je že deseto po vrsti Sedanja ravnateljica je v uvodni besedi pojasnila, daje posebni oddelek pri osnovni šoli začelo obiskovati osem učencev. Zbrala jih je Lucija Jankovič. Začetek je bil zelo skromen. Prostor so dobili v vrtcu v Krškem, učil in ponazoril pa niso imeli skoraj nobenih. V naslednjih letih je število učencev naraščalo in hkrati se je večalo število učiteljev. Potem so ustanovili Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam v krški občini, da bi pomagalo pri razvoju posebne šole. Njene oddelke so preselili v samski blok na Videm, kjer pa učilnice še vedno niso ustrezale potrebam Težave so imeli tudi pri vključevanju učencev v šolo, ker so starši neradi poslali otroke v,,pomožno" šolo. „Velika prelomnica je bila preselitev v staro osnovno šolo na Vidmu,“ je nadaljevala tov. Božičeva. „To je bila šola z vrtovi, sadovnjakom, igriščem Tako smo se 1972 osamosvojili. in preuredili ter nakupili najpotrebnejša učila. Tudi kadrovsko smo jo okrepili. V tem šolskem letu imamo že 13 pedagoških in strokovnih delavcev za 97 učencev v devetih oddelkih. Z njimi delamo po prilagojenem programu. Osnovni cilj naše šole je usposobiti učence za življenje in poklic. S poklicnim usposabljanjem začnemo v 6. razredu. Učenci 7. in 8. razreda imajo v času pouka tudi obvezno prakso v delovnih organizacijah. Pri tem nimamo nobenih težav. Sodelovanje z združenim delom in SIS je uspešno, prav tako pa tudi sodelovanje med šolo in starši. Smisel šole je, da imajo otroci z manjšo duševno razvitostjo možnost, da doživijo uspehe, da so kdaj prvi, da se osebnostno pozitivno razvijajo. Ko starši spoznajo, kaj pomeni taka šola za njihovega otroka, so veseli, da so se kljub pomislekom pravilno odločili. Za vse, ki se ukvarjamo s temi otroki, je največje priznanje to, da se po končanem šolanju radi vračajo nazaj: fant- je, kadar opravijo vozniški izpit, pred odhodom k vojakom ali ob kakem drugem, zanje pomembnem dogodku, dekleta pa, če ne gre vse gladko v delovni organizaciji ali kar tako, ko gredo mimo šole,“je zapisala Hilda Božičeva v Plamenčkih. SLAVKO SMERDEL ZAJČEK. Glasilo Plamenčke so učenci popestrili s prikupnimi likovnimi prispevki. Konec je zavlačevanja Krško: nujno je pospešiti samoupravno preobrazbo SPREHOD SKOZI NOV RASTLINJAK. — Pod steklom desete tople grede na Čatežu bo kmalu zacvetelo. (Foto: J. T.) Če je Zveza komunistov do-I slej morda še „čakala”, da si delavci sami zagotovijo vse samoupravne pravice, ki jim jih prinaša zakon o združenem delu, in ob tem seveda na pozabi-I jo na svoje dolžnosti, pa poslej ne bo več dopustila, da samoupravno preozbrazbo nekaterih členov združenega dela v kr&i občini le preveč zavlačujejo. Akcija, ki jo vodita ta čas komite občinske konference in komisija za družbenoekonomske odnose, daje pod' povečevalno steklo predvsem tiste kolektive, katerih matična podjetja domujejo izven občine in bi morebiti imeli prav vse pogoje, da postanejo temeljne organizacije združenega dela. V tem okviru so doslej že obravnavali ravenski obrat novomeškega I ..Kremena”, na drugo obravnavo pa so povabili predstavnike koprskega Jstra-benza”, celjskega ,,Merxa”, j mariborske ..Metalne” in krškega ..Specializiranega podjetja za industrijsko opremo". Pri slednjem naj bi šla prizadevanja za preobrazbo samoupravne organiziranosti v | nasprotni smeri kot v drugih doslej obravnavanih primerih. Trije inžinirski biroji, dva v Ljub-| ljani in eden v Zagrebu, ki so poslovne enote dveh temeljnij organizacij združenega dela v krškem SOP, naj i bi povezali v eno temeljno organizacijo, ki bi bila že četrta v njegovem okviru. O tem so sicer v podjetju razmišljali že lani, ko so načrtovali TOZD posebnega pomena, vendar I dlje niso prišli. Četudi bi morda j nova TOZD zaposlila še nekaj do-Idatne administracije, bi bila njena I ustanovitev prav gotovo poUebna. I Na posvetu so pobudnici zanjo po-1 udarjali njen posebni pomen, ki bi I bil še večji, če bi bili vsi stfokovni I delavci birojev pod eno streho. To I bi nedvomno zagotovilo še boljše uveljavljenje njihove strokovnosti, notranjo specializacijo dela, tesnejšo povezanost z drugimi TOZD, za katere izdelujejo projekte in jih prodajajo - po dohodkovnih odnosih (te so sicer že v veljavi), ko ne enim ne drugim ne bo vseeno, kako gospodarijo. To pa so osnove, na katerih bodo akcijo za „novo tozdiranje” hitreje nadaljevali tam, kjer so pred časom odnehali. LE NEKAJDNEVNI „ODLOG” .... Dan republike se nam hitro bliža, zato smo se spomnili na obljubo, da bodo v okviru prazničnih prireditev odprli tudi osrednjo šolsko kuhinjo v krški šoli ,,Jurij Dalmatin”. Ravnatelj ustanove Niko Žibret nam je povedal, da so njeni graditelji nekoliko v zamudi, ki pa ne bo (cedolga. Tako naj bi za vse šole v Krškem pa tudi vzgojno varstvene ustanove pomembni objekt izročili namenu 8. decembra, ko bodo v ustanovi gostili posavske šolnike, na njihovem vsakoletnem tovariškem in strokovnem srečanju. Spodbudno novico dopolnjuje še druga, namreč o skorajšnem pričetku gradnje zadnjega objekta v okvi-. ru vzgojno varstvene ustanove, v mestnem delu na levem savskem bregu. Naložbo bodo po vsej verjetnosti prijavili že do konca leta, zato upajo, da bo dokončana še pred koledarskim pričetkom prihodnje jeseni. Ž. ŠEBEK KRŠKE NOVICE SEDAJ O ŠOLSTVU - Po problemski konferenci o telesni kulturi se obeta v okviru občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi do konca leta še ena. Tokrat je bodo posvetili aktualnim pro-, blemom in načrtom šolstva. Tudi zanjo je pobudnik komisija za šolstvo, kulturo in telesno kulturo pri OK SZDL. SE V VODI - Skupina starejših pionirjev, mladincev in članov krškega plavalnega kluba „Celu-lozar še vedno vadi v odprtem bazenu pri Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj. Voda je primerno topla, uredili pa so tudi primeren dostop v bazen, ki vodi neposredno iz ogrevane slačilnice. Sicer pa je minuli teden pričela vaditi še skupina mlajših pionirjev v pokritem šolskem bazenu v Leskovcu. SENOVSKA ..NOVOST” - Nove proizvodne prostore senovske temeljne organizacije združenega de! sevniške ,.Lisce” bodo slovesno o< Sli še pred dnevom Republike, voritev so napovedali za 25. no- vember, povezali pa jo bodo z že tradicionalnim vsakoletnim srečanjem vseh upokojencev matičnega kolektiva in njegovih TOZD. »REKLAMA” POMAGA - Obisk v novem lokalu krškega hotela .Sremič”, v krški ..Pizzeriji”, je v času po otvoritvi, ki je bila 2. novembra, res dober. V kolektivu pravijo, da smo k temu pripomogli tudi na naših straneh, kjer smo se pred časom spotaknili ob napis, ki je bolj ali manj sprt s slovenščino. Ali je res to povečalo zanimanje za novi lokal, je seveda vprašanje. DVAKRAT „DA” - Izvršilni odbor občinske kulturne skupnosti je na zadnji seji sklenil denarno pomagati dvema amaterskima kulturnima skupinama. Mešanemu pevskemu zboru „Viktor Parma” je dodelil nekaj sredstev za izvedbo koncerta ob 5. obletnici delovanja, z nekaj večjo vsoto pa bo priskočil na pomoč godbi na pihala v Tovarni celuloze in. papirja Djuro Salaj, ki potrebuje nove instrumente. ^lisjak lisjaku SEVNIŠKI PABERKI RES LE I POZDRAVLJENI Vseh, Id so letos napovedovali prireditve za praznik, se je nemalokrat držala smola. Najprej so napovedali nogometno tekmo, ki je seveda sploh ni bilo. V petek je bilo toliko prireditev v presledku ene ure, da bi bil potreben helikopter, če bi se hotel na vsaki izmed njih človek samo pokazati. Za novo presenečenje je spet poskrbel Zavod za kulturo. Namesto napovedane „Kri-ze“ so na oder postavili ..Pozdrav-ljeni in zbogom*. Se jih drži smola ali še kaj drugega? Na predzadnji otvoritvi' razstave Muzeja revolucije iz Ljubljane ravno tako ni bilo napovedanega koncerta radeškega pihalnega orkestra. Pa pravijo nekateri, da je težko napovedovati le vreme! tako bučno predstaviti občasnemu dopisniku Sportskih novosti, ni povsem znano. Jasno je, da so vsakršnega kegljanja vešči. Kako naj bi jim sicer uspelo s tako hitrostjo zadeti dva betonska stebra, ju dobesedno zbrisati s cestnega tlaka in zadeti še vrata shrambe za premog? DVE PLATI - Čeprav so Ločani znani kot kraj, ki živi z .železnico, nekateri domačini, posebno starejS, niso bili posebno veseli novega postajališča. Zgradba je sicer lepa, a kaj, ko so tiri na postajališču še Ino brez perona. Odgovorni pra- da bodo v doglednem Si tudi do tega. Pred su tem bo namreč na postajnem območju še precej novega glede signalnovarnostnih naprav. Poprejšnja gradnja perona bi bila zato delo ‘ haska. brez posebnega KEGLJAČI PA TAKI! - V nedeljo ob pol dveh zjutraj je Maurerjeve presenetil močan pok na hišnem vogalu. Podnevi so ugotovili, da je bil nočni obiskovalec fičko Ivana Levičarja, ki je na Martinovo peljal nekaj nadobudnih sevniških kegljačev s turnirja v Radečah. Ali so nameravali svoje športne uspehe res NOGOMETNI PLES — Mladinski organizaciji iz Boštanja in Loga prirejata v soboto v prostorih TVD Partizan v Boštanju nogometni ples ob zaključku občinske nogometne lige. Liga se je pričela marca letos, v njej je merilo svoje sile 14 ekip. Za urne pete bo poskrbel ansambel JožetaRusa. SKVNIS DOLENJSKI LIST Samoupravno povezovanje v šolstvu Poglavitna naloga trebanjskega Centra za izobraževanje in kulturo - integracije Kot smo že poročali, opravlja od začetka tega meseca dela in naloge trebanjskega Centra za izobraževanje in kulturo prof. Vladimir Silvester z Mi me, ki je v občini, posebno pa na Mimi znan kot izredno učinkovit organizator. Te izkušnje mu bodo ne- zati nameravamo vse iz tako srn dvomno pride prav. V resnici niti ne gre za posebno novo področje, saj je s trebanjskim centrom tesno povezan že mnogo let. ,,Tu sem predvsem zaradi nujnosti izpeljave integracijskih procesov v šolstvu,” je uvodoma poudaril ob obisku in ta pojasnila podprl s shemo bodoče organiziranosti celotnega izobraževalnega področja v občini. Zadeva bo seveda morala prestati vrsto razprav. „Pove- Servis se uveljavlja V nekdanjih prostorih Baze AMZS, ki se je preselila v nove prostore na Otočcu, že nekaj let uspešno dela servis novomeške Novotehne. Predvsem se ukvarjajo z avtomobili iz programa kra-gujevške Zastave. „Leta 1975 je servis imel le za 340 tisočakov prometa, minuli mesec smo izpolnili letošnji plan - dva milijona dinarjev,” je nazorno ilustriral razvoj vodja servisa Rajko Rokvič. Kdorkoli ima svoj pločevinasti štirikolesnik iz programa Zastave v občini in domala vse do Ljubljane, se obrača sem. Zanje skrbi pet mehanikov, avtoklepar in še en pomožni delavec. Svoje čase so premogli le tri mehanike, od katerih je vsak mislil še na svoj posel doma. Že lep čas je drugače. Naj večja ovira je pomanjkanje rezervnih delov. „Na voljo ni najosnovnejših delov. Izredno iskane so na primer „roke” za stoenke, ležaji za fička. Ljudje se jezijo na nas, ker nemalokrat z vozilom zaradi malenkostnih pomanjkljivosti ne morejo na tehnični pregled,” pravi vodja servisa. V servisu se ukvarjajo tudi s prodajo avtomobilov. Letos so jih do minulega tedna spravili med kupce le borih 40. Iz kože ne morejo, politika naših avtomobilskih tovarn je neznanka marsikomu, tudi mehanikom. Le—ti so seveda najbliže uporabnikom, zato požirajo dan za dnem prenekatero pikro, ki pa bi se morala glasiti na drug račun. A. Ž. MLADI V AKCIJI Pri predsedstvu občinske konference ZSMS v Trebnjem so se odločili tematsko zaokroževati pokon-gresno razpravo po terenu. Tako izvajajo ločene razprave po mladinskih organizacijah v delovnih kolektivih in na vasi. Poglavitno vlogo pojasnjevanja gradiv imajo delegati, ki so se udeležili kongresa v Novi Gorici: Dušan Skerbiš, Janez Dule, Anka Ostanek, Vanja Gole, Siavi Jurglič,'Violeta Bunc, Majda Miklič in Brane Kirm. V pripravah na bližnji referendum za šolstvo in komunalo so izdali tudi posebno številko glasila Mi mladi ŠOLA NA JELŠEVCU BO Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je delegat s Trebeljanske-ga postavil v skupščini delegatsko vprašanje, zakaj še vedno ni odprta šola na Jelševcu, kot je bilo predvideno. Vodstvo šole v Mokronogu si prizadeva ponovno organizirati pouk v tej opuščeni šoli Pregled šolske stavbe je pokazal, da je strela poškodovala električno napeljavo tudi pri centralnem gretju. Ob požaru na bližnjem gospodarskem poslopju v bližni šole sredi minulega tedna so pri gašenju za nameček še izpraznili šolski vodni zbiralnik. Skratka, same sitnosti na kupu. Brž, ko bodo vse uredili, se bo začel pouk. PRIBITEK ZA KROMPIR Znano je, da kmetje z letošnjo ceno krompirja za Kolinsko niso ravno zadovoljni. Kmetijska zadruga je v pogodbi s Kolinsko dosegla, da se pri prevzemu pridelka v kasnejših mesecih priznava deset par pribitka za kilogram krompirja, saj imajo s skladiščenjem in prebiranjem nemalo dela. imenovanega vzgojno—izobraževalnega procesa.” „Cilj naših prizadevanj je, da nikomur nič ne vzamemo, temveč samo izboljšamo delo.” Glede drugih dejavnosti zavoda meni, da morajo kot organizacije bolje prisluhniti terenu. „Šolati moramo za take kadre, ki jih primanjkuje nam samim ali bližnjim sosedom, zakaj za marsikaj smo lahko sicer prešibki” pojasni to zahtevno področ- OB ŽIVLJENJE NA POTI V TUJINO V ponedeljek zvečer je Ahmed Hamžič iz Tuzle, ki je delal v Avstriji, vozil s volksvvag-nom proti Ljubljani. V strnjeni koloni je začel v Podgračenem prehitevati, takrat mu je nasproti s kombijem pripeljal Ivan Ne-jak iz Zagreba. Čeprav je Nejak močno zaviral in se umikal na desno, sta avtomobila trčila. Ahmed Hamžič je bil takoj mrtev, njegov sopotnik Juso Sal-ihovič iz Zvornika je umrl v brežiški bolnišnici, za življenje tretjega sopotnika, Rasima Kar-abegoviča iz Zvornika, pa se bore zagrebški zdravniki. Voznik kombija Nejak je bil laže ranjen. Prof. Vladimir Silvester: ,JPri procesih povezovanja delajmo s posluhom tudi za podrobnosti, ki bi sicer lahko koga odvračale.” je dela. Ob tem ne pozabi še posebej podčrtati vlogo kadrovskega načrtovanja v samem združenem delu tudi na dolgi rok, tesno povezanem s politiko štipendiranja. korenita akcija za integracijo šolstva na novih osnovah je lahko tudi pomembno jamstvo zato, da bodo prosvetni delavci lahko s kar najboljšo samoupravno organiziranostjo upravičili zaupanje ljudi, ki jim ga bodo navsezadnje le—ti tudi izrekli ob bližnjem glasovanju za podaljšanje samoprispevka v občini. A. ŽELEZNIK DROBOVJE — ,Solidna usluga stranki!” je vodilo vsakega dobrega servisa. V trebanjski Novotehni se zaradi bližine avtomobilske ceste srečujejo še z nešteto pozivi za prvo pomoč omagancem na tei cesti. (Foto: Železnik) J IZ KRAJA V KRAJ NAJBOLJŠI TREBANJCI - Ob zadnji krvodajalski akciji je bilo v Tfebnjem kar 300 odvzemov krvi. Tudi na Mirni je bil lep odziv, krije darovalo 246 krvodajalcev. V Mokronogu je bilo tokrat slabše - le 63 odvzemov. Predstavniki republiškega Zavoda za transfuzijo kivi so imeli tudi plodne razgovore s KPD Dob, ki se nasploh zgledno vključuje v to človekoljubno akcijo. NAJBOLJŠI V MOKRONOGU V soboto ob 18. uri se Mokronoža-nom in okoličanom obeta zanimiva prireditev v Domu kulture. Zmagovalne ekipe mladinskih občinskih konferenc iz vse Dolenjske se bodo namreč pomerile v kvizu znanja. Podobno kot pred nedavnim na občinskem tekmovanju v Trebnjem, bodo mladi v premorih med tekmovanjem poskrbeli za domiselni kulturni spored. VSE ZA DENAR - Konec tedna je bolj glasen zvočnik kot ne na avtomobilu magikov „Zvezda“ vabil vrle Trebanjce in tudi okoličane na ,Jculturna prireditev**. Če se takšne skupine s takšnim obveščanjem že potrudijo celo do hribovskih vasi, bi morda lahko žrtvovale še toliko, da bi na trak posneli nekoga, ki bi vabilo prebral v vsaj kolikor toliko pravilni slovenščini. NISO SE IZKLOPILI - Minuti teden ni manjkalo jeznih voznikov, Id so se po telefonu zaradi tega ah onega obračali na pomoč v trebanjski Novotehnin servis. Servisa ni bilo mogoče priklicati po telefonu, ker je bilo z zvezo nekaj narobe. Vsa moledovanja pri PTT so bila kot bob ob steno. Kdor se je obrnil na trgovino, ki je sicer precej oddaljena oa servisa, temu so širokogrudno priskočili na pomoč. Premor za temeljite priprave Izvršni svet odložil sklep o razpisu referenduma v KS Sevnica in Boštanj Nobena skrivnost ni, da že vse od poletja sem potekajo v vrsti samoupravnih interesnih skupnosti v občini, predvsem v sevniški in boštanjski krajevni skupnosti, priprave na razpis posebnega samo-—1‘"pevka za gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v tanju. spevkom za Zadnji razgovori so navrgli nekaj upoštevanja vrednih novih predlogov. Na nedavnem posvetu v Šoštanju so namreč prišli do tega, da bi potrebovali denar še za marsikaj drugega. Predvsem so imeli v mislih prepotrebno ureditev dvorane v boštanjskem domu TVD Partizan. Boštanjčani predlagajo v tem primeru razpis samoprispevka na celotnem območju krajevne skupnosti, ne le v delu naselij. Člani izvršnega sveta so pozorno obravnavali predloge za odložitev in proti odložitvi predvidene akcije. Že večkrat je bilo namreč rečeno, naj bi šli na volišča sredi decembra. Izvršni svet je bil mnenja, da je treba poprej še nekatera stališča uskladiti. gradnje nih ob jo šolskUT, Predvidena večnamenska dvorana v Sevnici naj bi služila vsem potrebam, predvsem pa bi jo bilo potrebno urediti tako, da bi lahko v njej hkrati imeli telovadbo trije oddelki osnovne šole. Načeto je bilo tudi vprašanje realnosti dosedanjega poteka zbiranja denarja s samopri- SEVNICA: DELOVNO DRUŠTVO INVALIDOV Društvo invalidov Sevnica je v okviru občinskega praznika pripravilo vrsto športnih srečanj. Na medobčinskem tekmovanju strelcev so nastopile štiri ekipe. Rezultati: Velenje 708 krogov, Žalec 681, Sevnica 673 in Laško 563;posamezno: Žučko 186 itd. Sah: 1. Žalec, 2. Sevnica, 3. Velenje. Zalčani so prehodni pokal osvojili že tretjič zapo-red- B. D. otroškovarstvenih objektov in avtobusnih postajališč. V iz vršnem svetu je bilo rečeno, da je ob pričakovanem razumevanju Ljubljanske banke - temeljne banke za Posavje tudi za program izgradnje šol mogoče pričakovati celo sočasen pričetek gradenj vseh treh šol: v Sevnici (preureditve in dozidave pri osnovni šoli „Savo Kladnik”), Krmelju in Tržišču. Akciji torej druga druge ne izključujeta. Razpis samoprispevka ločeno, posebej v naseljih sevniške KS in KS Boštanj, je lahko po zgledu samoprispevka po vseh treh krajevnih skupnostih Mirenske doline še uspešnejša oblika. A. ŽELEZNIK PRITOŽBA ZAVRNJENA Republiška urbanistična inšpekcija je zavrnila pritožbo Draga Po-mpeta zoper odločitev posavskega urbanističnega in gradbenega inšpektorja glede "črne gradnje pri Sv. Ani v Šmarju. Pravkar se izteka enomesečni pritožbeni rok. Na republiško odločbo pravzaprav, ni več pritožbe, Pompe lahko sproži edinole spor pred slovenskim vrhovnim sodiščem. Po temeljitosti dosedanjega postopka sodeč je verjetnost, da bi se ta črna gradnja legalizirala, zelo majhna. OTVORITVE IN PODELITVE — To je lahko tudi skupni imenovalec številnih prireditev v počastitev občinskega praznika in praznika sevniške krajevne skupnosti konec minulega tedna. V petek je prizadevni predsednik vaškega odbora SZDL Lončaijev dol Karl Košar prerezal trak na novih kilometrih asfaltirane ceste med Sevnico, Lončarjevim dolom in Brezovim (prva slika). Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je na slavnostnem zasedanju delegatov vseh treh zborov skupščine v soboto podelil troje letošnjih plaket heroja Dušana Kvedra — Tomaža. Med drugim jo je prejel tudi prizadevni vaški odbor SZDL z Vrha nad Boštanjem (druga slika). Vse pohvale vredni so številni nastopi nove gasilske delavske godbe. Kapelnik Mirko Hrovatič jo je usposobil v pičlega pol leta. V mrzlem nedeljskem jutru so po Sevnici in Boštanju že navsezgodaj igrali budnico. (Foto: Železnik) It II Radio nas vseh Pripravljen samoupravni sporazum o sofinanciranju Sevniška lokalna radijska postaja deluje vse od ustanovitve pravzaprav z istimi skromnimi osnovnimi sredstvi. Študijska tehnika je bila znesena skupaj iz vseh vetrov. V času obratovanja je dotrajal tudi skromni oddajnik. Radio je pred časom pripravil načrt za posodobitve, toda kaj novega lahko pričakujejo šele okrog maja prihodnjega leta. Koordinacijskemu odboru za obveščanje pri občinski konferenci SZDL je bil predložen program oddajanja v prihodnjem letu. Urednik radia Pavel Perc je navedel vrsto težav pri delu in nevarnost, da postaja umolkne. Kako bodo prebrodili obilico težav, je v mnogo-čem odvisno od uspešnega podpisovanja pripravljenega samoupravnega sporazuma o financiranju sevniškega radia. Poudariti velja, da še naprej traja mačehovski odnos osrednje slovenske radijske hiše do lokalnih postaj. V teku so javne razprave med delovnimi ljudmi o tako imenovanih aneksih samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje v prihodnjem letu. Zaželeno bi bilo, da bi delegati podprli prizadevanje sevniškega radia v svojih interesnih skupnostih. Predvidene, oddaja so odprte vsem, boljše obveščanje pa je navsezadnje tudi dolžnost teh skupnosti. - Veliko si upajo tile komunala. Najprej so kar z macolami tolkli po stenah postaje milice, da bi odpadel stari omet, sedaj pa je tu že zima pa še vedno niso pokrili strehe. - Kaj bi tisto. Najhuje je to, ker so jim v notranjosti razbili tudi WC, da morajo sedaj vsi skupaj moledovati pri sosedih! Novi prostori za lepšo starost Z več kot polletno zamudo bodo v Metliki odprli prizidek doma počitka — 50 novih | postelj, sodobna jedilnica, kuhinja in drugi prostori — Spomladi nadaljevanje sanacije? Ko so aprila lani začeli dela za gradnjo prizidka metliškega doma počitka, je bilo rečeno, da bo prizidek - v njem bo 50 postelj, sodobna jedilnica, kuhinja, ambulanta in drugi potrebni prostori -pripravljen za vselitev v letošnjem maju. Zaradi težav pri kopanju temeljev, za gradnjo neprimernega vremena, pa tudi drugih, bolj subjektivnih vzrokov se je gradnja zelo zavlekla, tako da ni gotovo .............................‘co odprli za bližnji praznik metli&e niti to, če bodo prizidek občine. ,,Seveda je ta zakasnitev vplivala tudi na stroške gradnje,’ je ivedal direktor doma Viktor artolj. „Dela v sami stavbi sicer dobro napredujejo, spopadamo pa se z drugimi težavami. Postaviti bo treba novo transformatorsko postajo, rešeno še ni vprašanje kanallizacije, sedaj bi že morala delati centralna kurjava, da bi se stavba hitreje sušila.” Oprema za novi prizidek že prihaja, dobili so tudi še eno višjo medicinsko sestro, razpisa- li so več drugih novih delovnih mest. Kako potreben je ta prizidek, pove tudi podatek, da je sedaj v domu počitka okoli 120 oskrbovancev, kar je 25 več, kot dovoljujejo minimalni standardi. „Če bi imeli prostor, bi POPOTNIK, KI TOD MIMO GREŠ - Kar dobro se boš moral skloniti, popotnik, da boš na začetku neke vasice v metliški občini med suho travo in drugim šavjem kakega pol metra od tal zajedal z roko napisano označbo Bušinje vasi. Pa še to je „zadnja pridobitev", odkar so zaradi gradnje nove tovarne IMV na Suhorju obvoz speljali skozi Bušinjo vas. še teoretično vprašanje: Pomeni ta „označba“ tudi omejitev hitrosti skozi naselje? takoj sedaj lahko spejeli 15 novih oskrbovancev, pa ne moremo niti enega.” Ko bo zgrajen prizidek, bo končana prva faza sanacije doma. Prizidek z opremo vred bo veljal okoli 17 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovljena, dom pa je pri banki najel za 800 tisočakov posojila. „Če bi se le dalo, bi drugo fazo sanacije radi začeli spomladi,prihodnje leto. Obe sedanji stavbi nameravamo funkcionalno povezati, sedanjo nadzirati, da bosta v isti višini. Tako bi pridobili novih 16 postelj, potrebno pa bo s pokritim mostom povezati stari grad z novim delom. Načrti za drugo fazo sanacije so že narejeni, dela pa bi veljala okoli 3,50 milijona din,” pravi Bartolj. a. B. NOVA PODOBA MLADINSKEGA KLUBA Prostori metliškega mladinskega kluba dobivajo novo, svežo in izvirno podobo. Slikar Božo Flajšman se je s čopičem in barvami spravil nad zidove. Tako bo nastalo nekaj novega, kar bo mladim gotovo všeč, da se bodo v teh prostorih še bolje počutili. DELOVNI OBISK V PARIZU Kreatorke „Beti” so pred kratkim obiskale Pariz. Pa ne zato, da bi se sprehajale po ulicah tega vznemirljivega mesta, ampak so si ogledale sejem ženske mode. Gotovo bodo kaj pametnega, modnega, praktičnega in koristnega prenesle tudi na domače tržišče. Seveda ne gre za slepo posnemanje, marveč za pridobivanje izkušenj in širjenje kre-atorskega obzorja. TEŽKO PRIČAKOVAN DOM - Dela za preureditev starega doma Partizana v Metliki so v polnem teku. Kot kaže, slavnostne otvoritve še ne bo za občinski praznik, vendar to Metličanov ne skrbi preveč. Če so potrpežljivo čakali trideset in več let, bodo zdržali še mesec ali dva. SPREHOD PO METLIKI POLEG VEZILA IZDAJAJO V delovni organizaciji „Beti“ dnevne novice včeraj, danes, jutri. Najzanimivejša je bila v zadnjem času vest, da se sprehajajo med delovnim Metliki nekatere skupine časom po režijskih delavcev. Kolegij se je zavzel za strogost, za dosledno vratarsko kontrolo pa še celo za odteg od osebnih dohodkov. Kaže,' bodo zaveli novi disciplinski vetrovi, brž ko bodo izdane nove propustni-ce. DRUŠTVO ZA ŠPORTNO REKREACIJO in telesno vzgojo Partizan je imelo prejšnji teden v sejni sobi občinske skupščine občni zbor. Pregledali so delo v preteklosti ter si zastavili nove naloge za prihajajoči čas. Volja do dela je potisnila v zadnji plan celo kronično pomanjkanje denarja. CE BODO HOTELI DOSEČI v delovni organizaciji BETI zastavljeni plan, bodo morali na nekaterih ozkih grlih delati nadure. November mesec je primeren za takšno delo tudi za tiste, ki se ukvarjajo s metliški tednik Garanje polproletarca Mladi na vasi nimajo prostega časa — Za dopust je največ dela Rakovec, vas v krajevni skupnosti Božakovo, ima vsega skupaj deset hiš, okoli deset pa je tudi članov mladinske organizacije. Življenje mladih na vasi je precej drugačno od tistega, ki ga žive njihovi vrstniki po mestih. Cez teden so bodisi v šolah, bodisi v službi, pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih jih doma na kmetiji vedno čaka dovolj dela, ki ga starejši ljudje ne morejo sami opraviti Le kakšen sobotni ali nedeljski ve čer se zberejo rakovski mladinci ponavadi na Božakovem, kjer je tudi njihova osnovna organizacija. Jože Malešič, 22-letni kvalificirani varilec, se vsak dan vozi na delo v novomeško IMV, kjer dela tudi njegov mlajši brat. ,,Ce imava dopoldansko izmeno, morava že ob pol petih od doma, da prideva na delavski avtobus v Kamanje; kadar pa delava popoldne, prideva domov po enajsti zvečer,“ je povedal Jože. Poleg službe je tu še vsakdnje delo na kmetiji in prostega časa skoraj ni Dopust pa tako in tako ves porabi za delo.,.Takrat je pri nas največ dela in mi na moije nimamo čas niti pomisliti Se dobro, daje Kolpa blizu, kjer se osvežimo in sprostimo v uri odmora in v največji vročini" Kljub službi in delu na kmeti, pa se tudi mladinci iz Rakovca udeležujejo raznih akcij, ki jih organizira njihova osnovna organizacija na Božakovem. Tako so letos pomagali pri napeljavi elektrike, popravljali so vaške ceste in poti, sodelovali v akciji čiščenja okolja in še kaj. „Vsi vaščani si najbolj želimo, da bi imeli lepšo cesto do Baža-kovega pa tudi do Kamanja, kjer imamo avtobusno in železniško postajo. Pripravljeni smo prispevati za to denar in delali bi pomagati pa bi nam morala tudi občina, saj je kilometer in pol ceste za nas le preveč. Za po sodobitev te ceste se zavzema tudi naša krajevna skupnost,“ je dejal Malešič, tako imenovani polproletarec, industrijski delavec in kmet, fant, ki ga delo priganja od noči do noči, veder nasmejan in odkrit mladenič. A. B kmetijstvom, saj posebnih opravil doma v tem času nimajo. Tisti ki jih je doletelo prekomerno delo, so sprejeli nujnost z razumevanjem in posebno glasnega kričanja ni bilo slišati od nucoaer. SE PA ZATO GLASNO GOVORI o praznovanju desetletnice metliške košarke. Pripravljalni odbor dela, da se vse kreše, tovariš Tone Žlogar se hoče dobesedno razčesniti od nalog. Trenutno je v pripravi brošura, ki bo prikazala razvoj metliške košarke. V njej bodo zapisani igralci, tehnično vodstvo, uspehi spodrsljaji in tako naprej. Zanimivo čtivo za marsikoga. KDOR JE POSLUŠAL PREJŠNJI TOREK ljubljanski radijski val 202, je lahko zvedel marsikaj zanimivega o delovni organizaciji „Beti“. Ne- posredno so namreč prenašali pogovore o tem delovnem kolektivu, ki so ga predstavili Nikola Podreba-rac, Anica Cej, Breda Radman, Martina Jakofčič, Nada Jaklič in voditeljica Tanja Zrnič. Radijski glas seže v deveto vas. KORISTNI OBISKI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Prejšnji teden so predstavniki OK ZKS in drugih družbenopolitičnih organizacij končali obiske v delovnih organizacijah. Na teh obiskih je beseda tekla o- uresničevanju zakona o združenem delu, predvsem o nagrajevanju po delu, hkrati pa so se zanimali za kup drugih vprašanj. Izkazalo se je, da so taki obiski zelo koristni. Sedaj pripravljajo o tem temeljito poročilo, ki bo predmet obravnave na naslednji seji občinske konference ZKS. JAVNA RAZPRAVA V VINSKI KLETI V Vinski kleti, tozdu metliške kmetijske zadruge, je te dni v razpravi osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, ki govori o pogojih za sklenitev delovnega razmerja, o razporejanju delavcev, delovnem času, počitku, dopustih, izobraževanju, varstvu pravic delavcev in drugih pomembnih zadevah s tega področja. Javna razprava bo trajala do 20. novembra. :vv :;3 \ POMEMBNA GRADNJA V ADLEŠIČIH - Večnamenski dom, ki ga gradijo v Adlešičih bo v tej krajevni skupnosti poživil kulturno in družbenopolitično življenje. Vse, kar so do sedaj naredili, so napravili z delom svojih rok, pri gradnji pa sodelujejr mladina in diugi krajani. 0 delu sindikata Prejšnji teden je bil v Črnomlju sestanek s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, na katerem je tekla beseda o organiziranosti sindikata v krajevnih konferencah SZDL. Razpravljali so še o skupni porabi za prihodnje leto; črnomaljske družbenopolitične organizacije se zavzemajo, da prispevna stopnja ne sme biti višja od letošnje, samouprevne interesne skupnosti pa predlagajo za 0,51 odst. višjo. Govor je bil tudi o vaji „Zmaga 78“ v delovnih organizacijah. S tem v zvezi so spregovorili tudi o nadaljnji aktivnosti vseh družbenopolitičnih oiganizadj za po-družbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na sestanku so podprli tudi prizadevanja za ustanovitev občinske območne SIS za PTT promet, katere zbor uporabnikov naj bi štel 19 delegatov, zbor izvajalcev pa pet. V zboru uporabnikov naj bi tudi vsaka krajevna skupnost imela po enega delegata. Ena trgovina na tristo ljudi Trgovine v črnomaljski občifii prodajo največ živil in tekstila — Premajhna ponudba Črnomaljski občani vedno pogosteje hodijo nakupovat v druge kraje, odliv kupne moči pa slabi rentabilnost trgovine v občini, manj je prometnega davka od maloprodaje, ki je glavni vir sredstev za pokrivanje potreb splošne porabe. To je nekakšen začaran krog: do tega prihaja zato, ker je premalo prodajnih prostorov, preslaba izbira, veliko lokalov je zastarelih; ljudje zato kupujejo drugje, trgovina v občini pa peša Eden glavnih vzrokov za to so premajhna vlaganja za razvoj Gozdar nekdaj in danes_____________ Ivan Goričan že trideset let dela v gozdu Tako kot veliko drugih fantov in mož iz teh krajev se je tudi Ivan Goričan iz Srednje vasi pri Crmošnjicah kmalu po vojni od-ločil, da si bo služil kruh kot gozdni delavec. Takrat ti ljudje tudi niso imeli kaj prida izbire, saj so bili od Črnomlja in Novega mesta skoraj odrezani ,,Drugo leto bo trideset let, kar delam v hosti,“ je povedal Goričan. Sedaj je to dober poklic: urejen je prevoz na delo in nazaj, v hosto nam pripeljejo toplo hrano, imamo delovno obleko, sodobne žage in druge pripomočke, zaščitna sredstva. Tudi zaslužiti se da, če človek dobro poprime." Kako drugače je bilo v prvih letih Goričanovega gozdarjenja! „V ponedeljek zjutraj smo si oprtali nahrbtnike s hrano in šli za cel teden v hosto, peš seveda. Kakšen prevoz, topla malica! Spali smo v barakah, hlevih, tudi kar v hosti; iz lubja in smrečja smo si naredili šotore. Delo je bilo naporno, vse z navadnimi ročnimi žagami in sekirami. Cel dan smo trdo delali, ponoči pa zaradi bolh, stenic in uši nismo mogli spati Koliko jih je takrat obupalo in odšlo, ker takega življenja niso mogli prenesti," se spominja Goričan. trgovine oziroma za izboljšanje preskrbe. S tega področja je v zadnjih letih vredna omembe le nova črnomaljska pekarna, kije občutno izboljšala preskrbo s kruhom in pecivom Glavna nosilca trgovske dejavnosti v občini sta „Dolenj-ka“ - tozd Črnomelj in Kmetijska zadruga. Sedaj je v občini 59 prodajaln, v trgovski dejavnosti pa je zaposlenih okoli 190 ljudi. V lanskem letu je trgovina ustvarila za 2793 milijona dinarjev celotnega dohodka; od celotnega dohodka, ustvarjenega y gospodarstvu, odpade na trgovino okoli 21 odstotkov, v Sloveniji pa 25 odst. Medtem ko je v Sloveniji v trgovini zaposlenih več kot 10 odst. vseh zaposlenih, je ta odstotek STALNI STIKI Z MLADIMI Na zadnji seji predsedstva OK ZSMS Cmomelj - bila je 9. novembra - so sprejeli delovni program za naslednje obdobje. Beseda je tekla še o izobraževanju, o vlogi mladih v krajevni skupnosti. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali prakso stalnih stikov članov predsedstva z vsemi osnovnimi organizacijami, saj se je pokazalo, da se ti neposredni stiki zelo plodni. V osnovnih šolah in poklicni šoli že teče izobraževanje mladih za sprejem v mladinsko organizacijo. Izkazalo se je, da je bila v prejšnjih letih ta priprava na sprejem pomanjkljiva, saj v dveh predavanjih mladih niso mogli seznaniti z vsemi dejavnostmi ZSMS. v črnomaljski občini komaj 3,5; v občini pride ena trgovina na 300 prebivalcev, v Sloveniji na' 263. V trgovinah so črnomaljski občani bolj na tesnem, saj pride na vsakega komaj 23 kvadratnih centimetrov. Od ustvarjenega prometa odpade več kot polovica na promet z živili, sledijo tekstilni izdelki, električni material, gradbeni material itd. Po vojni se je Črnomelj z ožjo okolico povečal za štirikrat. Rastejo nova stanovanjska naselja, trgovska mreža pa caplja zadaj. Nujna bi bila gradnja novih trgovin v naseljih Čar-dak in Loka, kjer so lokacije rezervirane. „Dolenjka“ namerava do 1982 postaviti skladišče za gradbeni material, ki bo merilo 1000 kv. metrov, in zgraditi novo samopostrežno trgovino. V načrtu ima tudi preureditev nekaterih prodajaln, izboljšali bodo njihovo uporabnost in namestili sodobno opremo. A. B. KRVODAJALSKA AKCIJA Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj pripravlja za 5. december krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnišnice. Tokrat bodo kri dali krvodajalci iz krajevnih odborov RK Rožni dol, Kot pri Semiču, Vinica, No-voteks Vinica, Dragatuš, Adlešiči, Butoraj, Tribuče, Griblje in Črnomelj. Krvodajalci iz Rožnega dola in Kota se bodo v Novo mesto odpeljali z vlakom, ostale pa bo odpeljal posebni avtobus, odhoa pa bo ob 6.30 izpred črnomaljskega gradu. ČRNOMALJSKI DROBIR Danes je med gozdnimi delavci v GG Crmošnjice že več fantov iz Bosne kot domačinov. ,,Nekateri so pri nas več kot 15 let in bodo tu dočakali pokojnina" Težko življenje prejšnjih let je načelo zdravje Ivana Goričana. „Sedaj, ko so delovne razmere v primerjavi s prejšnjimi odlične, mi pa zdravje nagaja. Že dva meseca sem na bolniški, srce me daje, imam sladkorna Vse, kar sem hudega preživel, je zdaj prišlo na dan. Ce bi bil zdrav, bi bilo življenje sedaj zelo dobro. Z ženo sva sama doma, tudi ona je zaposlena, imava hektar zemlje in nekaj pridelava. Lačna nisva, žejna tudi ne, živimo v miru in svobodi Da bi le tako bilo še naprej." A B. RAZTEZNOSTNI KOEFICIENT BUHTELJNOV - Tako šolarjem kot učiteljem v Črnomlju ne gre v glavo, da so tisti buhteljni, ki jih včasih v šoli dobijo za malico, manj-5 od tistih, ki jih prodajajo v trgovinah. Cena je seveda enaka. Kot nalašč, da se s tem vprašanjem spopadejo pri pouku fizike, kemije in še kakšne eksaktne vede. Morda bodo odkrili posebni razteznostni koeficient črnomaljskih buhteljnov in se tako z zlatimi črkami zapisali v zgodovino znanosti. MESARSKI RAČUNALNIKI -Črnomaljske gospodinje se ne morejo načuditi svojim mesarjem. Marsikateri bi se po hitrosti računskih operacij lahko pomeril z računalnikom, vsi po vrsti pa bi bili lahko glede na svoje sposobnosti vsaj računovodje v srednje veliki delovni organizaciji. Meso vržejo na tehtnico, kot zidar malto s kelo, in v istem trenutku, še preden se kazalec na tehtnici umiri, že povedo ceno. Vse na okroglo, brez par. NEGOSPODARSKI ŽELODCI - V gospodarstvu v občini lahko regres za malico znaša do 360 dinarjev na mesec, seveda pa je lahko tudi manjši, odvisno od poslovanja posamezne delovne organizacije. V negospodarstvu pa po dogovoru ne sme biti višji kot 280 dinarjev. V negospodarstvu, ki se prevečkrat tudi obnaša negospodarno, pa tega dogovora ne spoštujejo vsi. Je že tako, v razširjeni želodec gre več hrane ... SAMO ZA SUH DENAR - Gra-' ditelji se že lep čas pritožujejo, da črnomaljski trgovci prodajajo cement pod pultom. Da oi bila vsaj na zunaj stvar demokratična, objavijo, kdaj bodo imeli cement. Seveda se tisti dan pred trgovino tare ljudi. Potem pa pride trgovec in pove, da so ves cement prodali že prejšnji dan. Vsak se kdaj pa kdaj zmoti v datumu! Ce pa graditelj že ima srečo in naleti na cement, je najbolje, da ima s seboj suh denar, kajti ček posojila za gradbeni material iz nepojasnjenih razlogov naredi trgovca neprijaznega. m 7/ Wa n DOLENJSKI LIST Št. 46 (1527) - 16. novembra 1978 Z investicijo na zeleno vejo _______________________________ ne _______ Pri delovni organizaciji Lesna industrija Kočevje so leta 1977 pri obračunu za teto 1976 prvič ugotovili izgubo. Se isto leto so izdelali sanacijsko-investicijski program za odpravo trajnih motenj v & t^e^uprih odn 1 Pr‘^°*5’vat' P050.^3- Letos so začeli z investicijami, ki bodo zaključene v prvem Zdaj je ves LIK veliko gradbišče. Gradijo kurilnico s transformatorsko in kompresorsko postajo. Slaba preskrba z energijo je bila namreč tudi eden izmed vzrokov izgube. Nadalje grade kar štiri skladišča. Največje meri 1.400 kv. m. Z izgradnjo skladišč bodo sproščeni sedanji skladiščni prostori in v enem izmed njih bodo uredili svoje delavnice za vzdrževanje strojev, orodja in naprav. Hkrati s skladišči grade Še razstavni prostor za svoje izdelke, pisarne in jedilnico. Predračunska vrednost vseh teh investicij znaša 72,6 milijo- NEKAJ ŠTEVILK OLIK V devetih mesecih letos je 742 zaposlenih (ali 6 odstotkov več kot lani) v tozdih LIK Kočevje (brez tozda Inkop) ustvarilo 263 milijonov dinarjev celotnega prihodka (ali 34 odst. več kot v istem obdobju lani), 61,5 več), 50,5 milijona dinarjev milijona dohodka (29 odst. lilije čistega dohodka (35 odst več), za osebne dohodke so izplačali 42,9 milijona dinarjev (30 odst več), povprečni čisti dohodek pa je znašal 4.518 (18 odst več). Izvozili so za 36,6 milijona dinarjev (35 odst. več), največ v ZDA. nima, ker se je od leta 1976 dalje otepal z izgubami. Tudi v prvem polletju letos je tozd Pohištvo imel kar 4,180.000 din izgube, ob tri-četrlelju pa so izgubo odpravili in ustvarili celo 1,550.000 din ostanka čistega dohodka. Vzrok za to ni bilo le boljše gospodarjenje (to se bo pokazalo šele po investiciji), ampak predvsem dejstvo, da so z zavarovalnico obračunali škodo, ki je nastala zaradi požara in manjšega dohodka zaradi požara. Razen tega se je povečala še prodaja. Največ težav imajo zaradi prevelike odsotnosti z dela, zaradi bolniške, ki znaša za 9 mesecev letos v povprečju kar 10,6 odstotka. Največja (13 odst.) je bila prav v tozdu Pohištvo, id je največji izvoznik in kjer se je najpogostje pojavljala izguba. Le nekoliko manjša je v tozdu Žaga, kjer je znašala 12,4 odst V tozdu Iveral je bilo povprečno 8,8 odst zaposlenih na bolniški, v tozdu v podpreski 8,4 odst., najmanj (8 odst.) pa v delovni skupnosti skupnih služb. Delovna organizacija UK Kočevje je vključena v SOZD Slovenijales. Preko trgovine Slovenijalesa prodajo nad polovico proizvodnje. Prav zdaj urejajo s to trgovino tudi dohodkovne odnose, kar so dolžni po veljavnih predpisih storiti že do konca leta LIK pa sodeluje tudi z drugimi: pri avtomatski obdelavi podatkov z Združenim KGP Kočevje in drugimi investitorji računalniškega centra, pri raziskovanju izkoriščanja odpadnega lesa za proizvodnjo ivernih plošč z Godznim gospodarstvom Kočevje in kemično tovarno Melamin Kočevje. Pomembna je njihova dohodkovna povezanost z gozdarstvom, pa tudi z Melaminom in ZKGP pri Iverki, katere gradnjo so skupno financirali. Sporov pri delitvi dohodka ni, ker poteka obračun stroškov po družbeno priznanih merilih. j. PRIMC na dinarjev, skupno z zagotovitvijo večjih obratnih sredstev in drugimi stroški pa okoli 100 milijonov. Večino tega predstavljajo posojila. UK bo vložil lastnih sredstev le 5 do 8 odstotkov. Več denarja namreč VEČ SODNIKOV Sodišče združenega dela v Ljubljani je predlagalo občinam, naj bi povečale število poklicnih sodnikov tega sodišča od 4 na 7. Ta predlog je občinska skupščina Kočevje na zadnji seji tudi potrdila. Sodišče je Predlog za povečanje utemeljilo s tem, da je prejelo leta 1975 v reševanje 393 zadev, leta 1976 že 738 zadev, leta 1977 pa kar 1077 zadev, medtem ko jih bodo letos, tako računajo, že 1400. Obseg dela * je torej povečal za več kot trikrat, kljub temu pa namerava sodišče v letu 1979 razpisati le dve sodniški mesti, tretje pa bo kasneje, ko se bo pokazala nujna potreba. VELIKE INVESTICIJE — LIK Kočevje uspešno uresničuje obsežen investicijski program, s katerim bodo odpravili tudi glavne vzroke za izgube, kr so se pojavljale v zadnjih letih. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo dokončana kar štiri velika skladišča (na sliki gradnja enega izmed njih), energetski objekt in več drugih prostorov. (Foto: Primc) Letos še dve skupščinski seji Na dnevnem redu vse od davkov, pa tudi načrtov razvoja študije in kadri občine do Po programu občinske skupščine Kočevje sta za letos predvideni še dve seji občinske skupščine Kočevje oz. njenih zborov, in sicer 24. novembra in 26. decembra. Na dnevnem redu novembrske seje bo med drugim poročilo o izvajanju štipendijske politike v šolskem letu 1977/78, poročilo o izvajanju programa SIS družbenih dejavnosti za prvo letošnje polletje, obravnavanje osnutka programa DROBNE IZ KOČEVJA TOPOLI SO PADLI - Občani se sprašujejo, zakaj so posekali topole ob osnovni šoli v Gaju. Bili so stari že več ko 20 let. Imeli so visoko in nelepo rast, bili so krhki, zato so se jim pri vsakem malo večjem vetru •omili vrhovi in veje. Vse to je padalo na asfaltno sprehajališče, kar je bilo nevarno, posebno za šolarje. Krajevna skupnost Kočevje-mesto ima že pripravljen načrt, kako bo ?edaj zasadila ta del mesta. V njem je delno upoštevana tudi okolica novega centra za usmerjeno izobra- ževanje. Temelji, za to, novo šolo so že izkopani in jim bomo kmalu pričeli betonirati. ZDAJ PA NA TEK - Tekaške ge na stadionu v Gaju so gotove, italijanska firma je položila na asfaltno podlago ustrezno maso. občan vprašuje /medved odgovarja - Po čem sklepaš, da tele vizijski program ni posebno privlačen? Ker lastniki televizorjev me aparate kar v servisu puste po tedne in tedne Zdravka Ivančiča. Tako so spet možnosti za uspešen razvoj atletike v Kočevju, ki si bo lahko spet pridobila mesto in kakovost, ki ju je imela pred leti. Težje bo urediti nogometno igrišče. Treba bo počakati, da se bo zemlja preko zime posedla in da bo dobila meteorna voda odtoke. TEŽAVE S SERVISI - Gospodinjstva imajo v Kočevju veliko težav in nevšečnosti zaradi raznih popravil. Skratka, servisna služba vseh vrst je za hitro razvijajoče se mesto skrajno pomanjkljiva, za nekatere obrtniške zvrsti pa je sploh ni. Razen tega nimajo vsi servisi urejenega poslovanja. Strankam obljubljajo, da pridejo popravljat jutri, a ta jutri se raztegne tudi na ves teden ali še več. Zamujaš službo in zaman čakaš obljubljene obrtnike. Nekdaj je obrtnik držal besedo, ponosen je bil na točnost in na solidno opravljeno delo. To bi moralo še bolj veljati v sedanji družbi, a, žal, ni tako. družbenoekonomskega razvoja občine za prihodnje leto in poročilo o izvajanju kadrovske politike v občini Sam zbor združenega dela pa bo razpravljal še o analizi devetmesečnega poslovanja OZD TUdi na dnevnem tedu decembrske seje bo več pomembnih točk: sprejem programa razvoja občine za prihodnje leto, poročilo o izvajanju skrbi za borce in invalide NOV, rebalans letošnjega proračuna, osnutek proračuna za prihodnje leto ter osnutek odloka o davkih občanov in odloka o davku na promet proizvodov. Iz KS Draga TELEFON KOTARJEM - Vasi Stari in Novi Kot bosta še letos dobili telefon. Zdaj so 6 do 8 km oddaljeni od najbližjega telefona v Dragi. To pa je dolga pot zlasti pozimi, ko je cesta zaprta za vsak K0&EUSKE H0U1CE i veljala so zbrali vaščani in KS Draga, polovico pa bo prispevalo podjetje PTT promet Ljubljana. Nova telefonska linija bo povezovala tudi naselje Tuški na hrvaški strani s pošto Draga. Da bodo dela hitro končana, sc je treba zahvaliti predvsem pomoči pripadnikov JLA iz Postojne, ki so izkopali 250 jam, tozdu Gozdarstvo Draga za hitro izvršena minerska dela in tozdu PTT Kočevje, ki je postavilo drogove. , KMALU NOVA POSTA - V Dragi mora biti yseljiva nov poštna centrala (po pogodbi) že do 15. decembra. Dela izvaja Zidar Kočevje - tozd Ljubljana, ki gradi hkrati tudi bencinsko črpalko gozdarjem v Dragi. SREČANJE POD KLANČKOM - 7. novembra zjutraj sta na klanč-ku med Gašparjevo in Grajševo hišo na Lazcu krepko trčila fičko LJ 163-067 in kombi LJ 153-184. Poškodovancev ni bilo, pač pa je bila na fičku večja škoda. Na tem klančku se je zgodilo že več podobnih nesreč. Cesta bi se dala z malenkostnimi stroški razširiti in tako bi odpravili našo »črno točko”. FRANC KALIČ ih^ POPLAVE UNIČUJEJO S8 Redne vsakoletne poplave narede v ribniški občini manjšo škodo, in še to fclilrn 1 pvn* nnnlavliann 1 • j j . le na kmetijskih površinah (slika levo: poplavljeno Dolenjevaško polje). Vsakih nekaj let pa pride do večjih poplav, ki hudo ogrozijo ne le kmetijske površine, ampak tudi stanovanjske in druge stavbe (tudi v Ribnici), delovne oiganizacije, ceste, mostove in drugo (slika desno: narasla Bistrica je odnesla dstemo in precej pločevine iz obrata Žičnica v Ribnici in vse to odložila v strugi, na mostovih in na obali). (Foto: J. Primc) »Jezero” naj prepreči poplave Kmalu javna razprava o »Zadrževalniku Prigorica" — Vodo, ki bi sicer poplavljala Ribnico, bodo odvajali po posebnem kanalu v jezero Poplave povzročajo vsako leto na območjih krajevnih skupnosti Ribnica in Dolenja vas precejšno škodo, naj večjo pa občasne hude '»ve, ki so v zadnjih letih že nekajkrat močno prizadejale tudi ico in droga naselja. KS Ribnica in Dolenja vas, predvideva tri inačice. Piva inačica predvideva, da bi bil zadrževalni prostor vedno suh. Napolnil bi se samo takrat, ko bi grozile poplave. Jez bi bil visok 5,50 m, največja globina vode bi znašala 4,30 m, največja potopljena površina pa 200 ha. Odkupiti bi bilo treba le zemljo, kjer so jez in drugi objekti. Za vsako potopitev zemlje posebej pa bi dobili lastniki vnaprej dogovoijeno denarno odškodnina Druga inačica predvideva, da bi bilo v zadrževalniku oz. jezeru vedno vode do največje globine 3 m. Ta del bi zato lahko uporabljali za rekreacijo, ribolov itd. Stalno jezero bi obsegalo 140 ha in te površine bi mco Več strokovnjakov si je že razbijalo glavo, kako preprečiti poplave. Ugotovitve vseh so bde enotne: poplava se da ukrotiti. Potrebno je le zgraditi pregrado pod sotočjem Ribnice in Sajevca. V ta prost« bi ujeli vse visoke vode Ribnice, Sajevca in Bistrice. Poplave naselja Ribnica bi preprečili'tako, da bi s posebnim kanalom speljali previsoke vode v ta prostor, ki ga študija območne Vodne skupnosti Ljubljanica- Sava in inženirskega biroja Elektro-projekt Ljubljana imenuje »Zadrževalnik Prigorica”, občani pa mu pravijo kar „Jezero“. Najnovejša študija, o kateri se bo v kratkem začela javna razprava v POZORNOST MLADIM - V ribniški občini, Gasilskem društvu Ribnica, posvečajo posebno V okviru GD Ribnica uspešno deluje mladinsk sestavljajo učenci osnovne šole. Ta desetina je sodelovala tudi na republiškem pionirskem prvenstvu v Brežicah. (Foto: M. Glavonjič) predvsem pa v zomost mladim, desetina, ki jo Preusmerili kulturni dinar Izvršni odbor Kulturne skupnosti Ribnica je na zadnji seji ugotovil, da so nastale upravičene potrebe za financiranje nekaterih dejavnosti, ki niso bile zajete v finančni načrt za letos. Spremenili so letošnji načrt tako, da so nekaterim dejavnostim odvzeli skupno 174.500 din in jih namenili drugim. Tako so za sofinanciranje spomenikov v »Parku kulturnikov” namenili 50.000 din, KUD »Slemena” pri sv. Gregorju 30.500 din, Kinu Sodražica 50.000 din, za vzdrževanje DC 1-6 (za leto 1977) 24.000 din in za nabavo fotokopirnega stroja (sofinanciranje) 20.000 din. Ta denar so pridobili tako, da so znižali postavke tam, kjer so doslej porabili manj, kot je bilo načrtovano. Iz sredstev za nakup knjig za knjižnico (80.000 din) so odtegnili 25.000 din, iz sredstev za likovne razstave (15.000 din) so preusmerili 10.000 din, iz sredstev za gostovanja gledaliških in glasbenih skupin (45.000 din) so vzeli 20.000 din, iz sredstev za splošne stroške delovanja skupnosti (25.000 din) so na- menili 10.000 din, iz lanskega salda (175.905 din) pa so dodali 109.500 din. J. P. bilo treba odkupiti V primeru poplav bi voda v jezeru porastla za največ 1,8 m in takrat bi bilo pod vodo še nadaljnjih 85 ha. Lastniki zemljišč bi dobili občasno odškodnino (le ob poplavah). Po poplavi bi spustili iz jezera le odvečno vodo, se pravi do največje globine 3 m. Tretja inačica predvideva razen stalnega jezera še posebni del akumulacije. Posebni del akumulacije (jezera) bi uporabljali v sušnem obdobju za to, da bi lahko spuščali vodo iz jezera in tako izboljšali pretok tekočih vod pod pregrado oz. jezerom. V tem primeru bi odkupili 280 ha zemlje, lastniki 40 ha pa bi dobivali le vnaprej dogovorjene odškodnine samo ob poplavah. Ureditev zadrževalnika oz. jezera bi veljala od 215 (prva inačica) do 338 milijonov dinarjev (tretja inačica). Vendar bi od tega denarja šlo najmanj za pregrado (od 50 do 70 milijonovX največ pa za odkupe zemlje in drugega, in sicer od 134 (prva inačica) do 187,6 milijonov (tretja inačica). Preostali denar bi bil porabljen za razna druga nadomestila. Občinska skupščina Ribnica in njen izvršni svet pričakujeta, da bodoobčani tvorno sodelovali pri razpravi o tej investiciji območne Vodne skupnosti Upoštevajo naj vse prednosti in slabosti V dosedanjih razpravah, ki potekajo že nekaj let, seje izkazalo, daje prednosti ki govore v prid jezera, veliko več kot slabih strani Res pa so se pojavila tudi razna nestrokovna mnenja in tolmačenja. Sedanjo študijo so ocenili odgovorni občinski organi za dobro, vendar so hkrati poudarili, da je treba zagotoviti še dodatna pojasnila in podatke, če bodo občani to zahtevali Poudarimo naj še, da v tej študiji niso prikazane koristi, ki bi jo zaradi oskrbe s tehnološko vodo iz stalnega jezera lahko imela v bodočnosti ribniška industrija J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTEREBCI GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden nasled-filmi: danes, 16. novembra, po ženski”; 18. in 19. novembra »Dvanajst žigosanih” (matineja »Prosto”); 22. in 23. novembra nji fii »Duh nej »V ŠE O SLEMENCIH Moški pevski zbor , .Slemena”, ki je te dni praznoval 25-letnico obstoja, je bil do leta 1961 edini pevski zbor iz ribniške občine, ki je sodeloval na nekdaj znanem vsakoletnem »Ribniškem festivalu”. Zdaj je to mešani zbor, saj je v njem 16 moških in 8 žensk. Deluje v okviru Prosvetnega društva »Slemena” na Sv. Gregorju, ki je bilo ustanovljeno leta 1909 in v katerem vse do danes zelo uspešno deluje tudi dramska sekcija. M. G- 'ohun, ki je uničil vse zveze” POBRATENI NOVOPOROCEN-(3 PRIHAJAJO - V pobrateni italijanski občini Arcevia se vedno bolj uveljavlja običaj, da se mladoporočenca odpravita na poročno potovanje v pobrateno ribniško občino. Vsi se zele slikati vsaj s predsednikom občine, če ne še s kom. Tudi vlogo vodičev morajo hočeš nočeš prevzeti najpogosteje kar predstavniki političnih organizacij. Ker pa je obiskov vedno več, bi kazalo, da bi mladoporočencem razkazali občino in zanimivosti vodiči Turističnega društva. ZADRUŽNI DOM GOREL - V Zapotoku je 6. novembra po polnoči začelo goreti v leseni garaži, ki je bila zbita iz desk, premazana z oljem in pokrita z opeko. Ogenj je opazil okoli 2. ure Lado Pertot, ki je imel v garaži avto. Skušal je gasiti, a* mu ni uspelo, pač pa se je ogenj razširil še na zadružni dom, pri katerem je bila ta garaža, in sicer v skladišče trgovine in na streho doma. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Ribnice, Zapotoka, Sušnja m Bukovice, ki so do 4.30 požar omejili, oz. pogasili. Ker je daleč do vode, jim je zelo prav prišla cisterna. Vzrok požara še ni ugotovljen, škoda pa tudi Ša ni ocenjena, bo pa precejšnja, saj sta zgorela tudi dva osebna avtomobila. V domu je bila tudi plesna šola. DOMISELNI KAŽIPOT - Na križišču pri občinski skupščini v Ribnici ie tudi »doma izdelani” kažipot, ki pove, v katero smer je še 100 m do avtomehanika. RAZOČARANI POLHARJI -Dolenjevaški polharji so lani uplenili precej polhov, zato so letos z veseljem vse leto izdelovali nove pasti: oblati so deščice, izdelovali vzmeti, vžigali svoje znake na pasti itd. Kljub temu pa so uplenili le malo polhov, ker jih ni bilo, saj je žir slabo obrodil. - Zakaj se medvedje grizete -d sphni? med seboj? - Zgledujemo se po »medvedih” v vodovodnih sferah. REŠETO i a i . c .* c , . , , , , Ko se rojeva novo Življenje Žena kot bodoča mati in mati ter gospodinja, običajna negovalka otroka že v najnežnejši dobi, je še posebej primorana skrbeti za higieno, prvo pomočnico pri ohranitvi zdravja. V nosečnosti priporočamo enkrat na dan umivanje do pasu z milom in vodo. Važno je umivanje in utrjevanje dojk, ki se morajo pripraviti na novo nalogo, to je dojenje. Če prsni bradavici nista odporni, po porodu zaradi pogostega močenja z novorojenčkovo slino ter sesanja razpokata; nastanejo drobne ranice (ragade), ki so zelo boleče in predstavljajo vstopna vrata za okužbo. Nastanejo pri vsaki tretji otročnici; svetlolaske so za to bolj občutljive. Če je le mogoče, naj si pred jedjo umijejo roke. Priporočljivo je enkrat do dvakrat na teden kopanje v topli vodi. Tudi kopanje v toplem morju ali sladki vodi je priporočljivo, posebno plavanje, če je le nosečnica zdrava. Potrebno pa je več pozornosti pri preoblačenju mokrih kopalk (pri naturistih ta neprijetnost odpade). Kopanje v zaprtih bazenih, če je preveč kopalcev in zato ni mogoče, da bi bila voda dovolj čista, nosečnicam odsvetujemo. Zadnji mesec nosečnosti je dovoljeno le tuširanje, kopanje v kadi je prepovedano, prav tako tudi ni dovoljeno občevanje. Nevarnost je, da pride do okužbe ali prezgodnjega poroda. Ne moremo dovolj poudariti nujnost, da so nohti na kratko postriženi in negovani, ker se sicer za njimi nabira umazanija. Posebno dojenčka negovalka lahko z ostrimi nohti opraska in rani. Po iztrebljanju si žena obriše zadnjik v smeri od spredaj navzad. Zaradi veijega izločanja sluzi je potrebno umiti spolovilo večkrat na dan z mlačno vodo; milo navadno ni potrebncuSplakc vanje nožnice ni dovoljeno. Vsak dan mora menjavat? perilo, predvsem hlačice. Perilo naj bo iz pralnega blaga (npr. mako), da se lahko prekuha (v pralnem stroju) in zlika z vročit n likalnikom. S takim postopkom postane perilo brezkužno in najbolj primemo za nego nosečnice in otročnice. Da bi omilili nastajanje nosečnostnih lis, je priporočljiva masaža kože trebuha s kakšno indiferentno kremo. Posebno pri temnolaskah in če so na soncu, se pojavijo temne pege po obrazu, večkrat v obliki metulja, katerega središče je na nosnem korenu. Zena naj zato uživa več C vitamina in v kožo na obrazu naj si vtira limonin sok. Ker tudi sončenje pospešuje nastanek lis, nosečnicam ne priporočamo pretiranega sončenja, posebno ne obraza in glave sploh. Ravno tako ni priporočljivo celodnevno močno sončenje, ker obremenjuje že tako obremenjeni krvni obtok in ženi kmalu postane slabo, zato naj bo tudi pri tem zmerna. V času dopustov in prostih dni ljudje vedno več potujejo. Tudi bodoče mamice sprašujejo, ali je potovanje zanje priporočljivo. Priporoča se jim ne, prepovedano pa tudi ni. Bolje je, da ostanejo kje bližje doma, da ne sedijo ure dolgo v avtomobilu ali se celo vozijo po makadamskih cestah. Marsikateri splav ali pa nedonošenček je nastal zaradi napornega potovanja in ogledovanja mest in muzejev, pri kmečkih ženah pa zaradi napornega dela na polju ali vinogradu. S primemo telovadbo v nosečnosti skrbi žena za mišičje in sklepe. Ne sme pa pretiravati. Če živi v zaprtih prostorih, naj se vsak dan sprehaja eno uro na svežem zraku. Da se še enkrat povrnemo k obleki. Telesno perilo mora biti prostorno, tudi obleka ne sme tiščati, vendar naj bo estetska, ker nemalokrat je nosečnica posebno v modemi dobi, ko je nosečnost zaželena, družini in okolici v okras. Nogavice naj bodo pritrjene s posebnimi pasovi za nosečnice, še boljše so hlačne nogavice (holahopke), ki so izdelane posebej za bodoče mamice. Žena, ki ima krčne žile ali ji zatekata nogi, naj si zjutraj, preden vstane, povije še v postelji nogi z elastičnimi povoji od prstov na nogah navzgor. Boljši so povoji kot elastične nogavice. Sicer pa se naj posvetuje z zdravnikom, ki ji bo po potrebi predpisal še mazilo in tablete. Čevlji naj bodo prostorni, pete visoke največ do 5 cm, ker sicer neugodno uplivajo na držo telesa. Obutev brez pet pa tudi ni priporočljiva, zato naj nosi doma copate s peto, visoko do 2 cm. Nosečnica naj ne opravlja težjega fizičnega dela, posebno dviganje in premikanje težjih bremen ni priporočljivo. Tudi nočno delo škoduje. Nosečnica naj obiskuje tečaj za nosečnice v zdravstveni ustanovi, kjer jo bodo naučili pravilnih dihalnih vaj, sprostitve, telovadnih vaj za nosečnice in za potek poroda ter za čas po njem. Tako bo z zaupanjem in vedrino pričakala svoj dan. PREHRANA V NOSEČNOSTI V prvih mesecih nosečnosti, če nimate apetita in bruhate, jejte večkrat na dan, na dve uri in po malem. Izbirajte si hrano, ki jo prenesete. Če so težave hujše, se posvetujte z zdravnikom. Kasneje ni potrebno, da uživate drugo hrano kot ostala družina, tudi količina hrane naj ne bo večja kot sicer. Nosečnici priporočamo, naj užije na dan po en liter mleka ali mlečnih izdelkov, kot so jogurt, skuta, sir, maslo. Le redke žene ne prenesejo mleka; če pa ga ne, se jim ni treba siliti z njim. Enkrat na dan naj imajo na jedilniku meso in drobovino. Priporočljive so ribe, predvsem morske, vendar ne iz konzerv. Nadalje naj užijejo vsak dan po eno do dve jajci, čimveč zelenjave in sadja, predvsem surovega. Manj pa naj jedo kruha, krompirja, riža in makaronov ter slaščic. Bolj je priporočljiv črni kruh. S tem preprečujemo debeljenje. V nosečnosti naj se žena ne zredi več kot za 12 kg. V nasprotnem primeru postane preveč okorna, krvni obtok je preveč obremenjen, rade zatekajo noge in bolijo. Od maščob se priporočata maslo in olje. Čim manj naj jedo svinjine, tako suhe kot sveže. Včasih je potrebno svinjino in svinjsko maščobo popolnoma prepovedati, ker lahko povzroči nosečnostno zastrupitev; to je težko obolenje, smrtno nevarno za otroka, pa tudi za mater. Zato se ie potrebno točno držati zdravnikovih navodil tudi glede prehrane, kajti pravilna dieta lahko bolj koristi kakor zdravila. Hrana naj bo malo slana in malo začinjena. Pri prej navedenem zapletljaju pa je potrebna sploh neslana dieta. Ne priporočajo se alkoholne pijače, pretiravanje z mineralnimi vodami, prava kava in kajenje. POTREBNA OPREMA ZA ROJENČKA Da bi bodočim staršem odgovorili na vprašanje, kaj naj pripravijo za pričakovanega rojenčka, bomo našteli najnujnejše: osebna garderoba, ležišče in pripomočki za nego. Kupovati začnite že v drugi polovici nosečnosti. Zgodnje nakupovanje ima tele prednosti: možnost izbire je večja, izdatek je postopen; oprema je pravočasno pripravljena, če tudi porod prehiti. Kupite samo najnujnejše, ker še ne veste za težo in velikost otroka. Za osebno garderobo kupite: 30 — 40 plenic iz tetra blaga (velikosti 80 x 80 cm), 3 tetra srajčke, 3 mako majice, 2 tetra kapi, 3 mako in eno volneno za zimski čas, najmanj 6 parov hlačk za široko povijanje, eno volneno garnituro, troje hlačk - žab, dve odqi. Za ležišče pripravite posteljico, košaro ali zibelko. Važna je trda podlaga. Nadalje dve ijuhi, eno do dve odeji. Blazina ni potrebna! Za nego so potrebni: kopalna kad, kopalna brisača, otroško (plavajoče) milo, gaza za umivanje, vata, mandljevo olje, prožne vatirane palčice „bebi“, stekleničke in dude. Našteli smo le najnujnejše, kajti vsaki starši, posebno mamice, po svoji zamisli še kaj dodajo ali pa spremenijo pri nakupu. DOJENJE - NARAVNA PREHRANA DOJENČKA Naravna, najboljša in najenostavnejša prehrana za dojenčka zlasti v prvih mesecih življenja je dojenje. Bodoča mamica se mora nanj pripravljati. Dojenje je priporočljivo tudi zaradi tesnega osebnega stika matere z otrokom. V toplem naročju in obdan z materino nežnostjo se počuti varnega, kar mu je potrebno za vse življenje. Že v nosečnosti je potrebna pravilna nega dojk in s tem tudi prsnih bradavic. Pri vsakodnevnem umivanju naj si žena nežno umiva bradavici tako, da se utrdita. Če bradavici nista utrjeni, radi v času dojenja razpokata, nastanejo drobne ranice (ragade), ki so boleče, tako daje potrebno dojenje za kakšen dan prekiniti; takrat žena ročno izbrizgava mleko ter po žlički hrani otroka. Nevarne so ranice tudi zaradi možnosti okužbe. Kmalu po rojstvu se v ustecih otroka naselijo klice, tako, kot jih ima vsak odrasli. Ko otročiček prime z usteci za dojko in prične sesati, pridejo klice skozi ranice v dojko in povzroče vnetje. Žena dobi visoko temperaturo in bolečino v eni dojki, trese jo mrzlica. Tedaj je nujno, da dobi takoj ustrezna zdravila (antibiotike), ki vnetje pozdravijo. Samo tablete proti vročini in bolečini ter dražljaj za uspešno dojenje, mora dojko izprazniti mati s stiskanjem. Posamezno dojenje naj ne traja več kot 20 minut Če mati nima dovolj mleka, otrok joka, je nemiren, ne napreduje, ker je pač lačen. V tem primeru se je potrebno čimprej posvetovati z zdravnikom ali z babico. V prvem mesecu življenja ima otrok šest do sedem obrokov na dan. Po dojenju naj otrok „podre kupček1*, spraviti mora zrak iz želodčka, ki ga pri sesanju požira. V ta namen držite dojenčka nekaj časa pokoncu in dišali boste, kako mu skozi usteča uhaja zrak. Čeprav je dojenje najnaravnejši način prehrane, ne morejo dojiti vse matere (nedonošenčki in dr.). Ne smemo vztrajati pri dojenju za vsako ceno, marveč se čimprej posvetujmo v posvetovalnici za otroke. POROD Porod sledi po nosečnosti, ki traja običajno 280 dni. Nekaj besed o razvoju priprav na porod Leta 1924 so v Sovjetski zvezi pričeli prirejati sestanke za bodoče mamice z namenom, da jih pripravijo na porod. Prve tečaje so vodili, kat je zanimivo, zdravniki za živčne in duševne bolezni, ne pa porodničarji. Opazili so, da če nosečnice poučijo o porodu, jih nanj pripravijo, poteka porod bolj enostavno in veliko manj je zapletljajev. Kmalu za nevropsihiatri so te tečaje prevzeli zdravniki, ki se posebej ukvarjajo z nosečo ženo, porodom in ženo po porodu. Leta 1933 je s podobnimi sestanki začel v Angliji ginekolog dr. Read. Tudi on je opazil blagodejni učinek priprave nosečnice na porod. Tako se ti tečaji imenujejo po njem Readova šola. Mislil je, da imajo težave pri porodih samo žene civiliziranih narodov, medtem ko žene primitivnih plemen rode enostavno inTutro. Kmalu so dokazali, da ta domneva ne drži, kljub temu pa je bistvo njegove šole ostalo. Iz obeh teh središč, na eni strani iz Sovjetske zveze, na drugi pa iz Anglije, sta se šoli za bodoče mamice širili po vsej Evropi in v Parizu je prišlo do združitve obeh smeri. Zato imenujemo to smer francoska šola ali pa po francoskem zdravniku ginekologu dr. Lamazu. Že pred dvajsetimi leti so se taki tečaji pričeli uveljavljati tudi pri nas v Sloveniji. Pomoč pri porodu in način poroda samega sta se v preteklosti spreminjala. Tako beremo v grških heksametrih o prošnjah Ejletiji, boginji poroda. Medtem ko pri nas žene rode, ležeč na hrbtu, so v stari Grčiji rodile kleče. Tudi danes je v različnih deželah potek poroda drugačen. Večinoma si morajo žene pomagati kar same. Kot primer navedimo osamljene predele Kampučije, kjer porodnico pošljejo samo v gozd, džunglo, od koder se vrne z zdravim novorojenčkom ali pa tudi ne. Začetek poroda Kako žena spozna, da gre za začetek poroda? Izračunani termin je samo okvirno pomagalo. V križu in spodnjem delu trebuha začuti rahlo stezanje in krče. Nato ti občutki prenehajo in se v presledkih približno na četrt ure ponavljajo. Žena naj samo pogleda na uro, in ko opazi, da se popadki, torej krčenje maternice, v rednih presledkih nekajkrat ponovijo, ve, daje potrebno iti v porodnišnico. Drugi znak za začetek poroda je, da se iz nožnice izloči krvavkasta sluz, kar opazi žena na spodnjem perilu. Če pa prične krvaveti, je to zelo nevaren znak in je potreben takojšen prevoz v porodnišnico. Včasih prične ženi odtekati plodna voda iz nožnice. Sama dobro čuti, da to ni seč: MATI KAŽE SVOJEMU SINU IN POSVOJENCU GIBE NEROJENEGA OTROKA (MAX JACOBY, ZRN) obkladki na dojko so premalo, kajti kužne klice se razmnožujejo dalje. Sledijo ponovni napadi visoke vročine in mrzlice, v tkivu dojke pa se napravi ognojek, ki ga je potrebno na oddelku prerezati in gnoj izpustiti. To je zelo neprijeten zapletljaj, vendar ga je s pravilno in skrbno nego mogoče preprečiti. Za uspešno dojenje so važni že prvi dnevi po otrokovem rojstvu. Ti dnevi so večkrat prav težavni, zato je potrebno, da mati ne izgubi poguma in da vztraja pri dojenju. Doječa mati uživa enako hrano kot v nosečnosti, brez škode za dojenčka. Neugodno vplivajo na dojenje duševna ali telesna preutrujenost, skrbi, nezadovoljstvo. Tudi pri nas, kot na primer v zapadnih državah, postaja dojenje krajše in redkejše ter ga zamenjujejo z umetno prehrano. Za vsako dojenje naj se mati pripravi: udobno naj se usede in opre nogo na pručico; otroka naj trži tako, da leži njegova glava na notranji strani njenega komolca, z drugo roko pa naj drži dojko in pazi, da ima dojenček prost nos in da ne izpušča bradavice, ker bo sicer požiral preveč zraka. Mati doji‘otroka takrat, ko je lačen, to je približno na tri do pet ur, in sicer enkrat samo na eni dojki, nato na drugi. Ce dojenček dojke ne izprazni popolnoma, kar je najboljši plodna voda odteka sama od sebe in ima nekak pust vonj. Tudi v tem primeru je potreben takojšen prevoz v porodnišnico, četudi žena še sploh nima popadkov. Ko prične odtekati plodna voda, pomeni, da je počil plodov mehur in obstaja večja možnost okužbe otroka in matere. Po pravilih se mora porod izvršiti v 48 urah. V bolnišnici dobi porodnica sredstva, ki povzroče popadke, če pa še to ne pomaga, napravijo carski rez. Pri prezgodaj počenem plodovem mehuiju mora žena ležati, ker se bojimo, da izpade popkovnica ali otrokova ročica, kar so pa že neprijetni zapletljaji. Pravilna lega ploda je, kadar leži z glavico navzdol v mali medenici nosečnice. Potem je porod po naravni poti mogoč, to je skozi nožnico in zunanje splovilo navzven. Če je otrok obrnjen s svojo medenico navzdol, je porod po naravni poti tudi mogoč, samo traja kakšno uro do uro in pol dlje in babica mora pri takem porodu vedno poklicati porodničaija, da pomaga z določenim prijemom pri rojstvu otroka. Če pa je otrok v materi obrnjen poševno ali prečno, porod po naravni poti ni mogoč. Tedaj moramo takega otroka obrniti na glavico ali na nožiče in potem sledi običajen porod. dr. (Nadaljevanje prihodnjič) J 20 Št. 46 (1527) — -16. novembra 1978 DOLENJSKI LIST TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 21. XI- PETEK, 17. XI. I© trgovska hiša mšximarket Ljubljana 9.00 TV V SOLI: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka, Rodna in strojna obdelava 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.05 POROČILA 17.10 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK BRANIL KOKOŠI PRED LISICO 17.30 VOJNE ZGODBE: ISLANDIJA Na sporedu bo prva iz nanizanke skandinavskih oddaj vo dogodkih leta 1944. Junak tokratne zgodbe bo fant, ki je izgubil očeta, mati pa se hoče znova poročiti, toda ne z domačinom, ampak z ameriškim vo- jakom. To je odločilnega pomena za fantovo življenjsko pot, še zlasti zato, ker tuji vojak ni osvoboditelj, pač pa okupator njegove dežele, ki je strateško zelo pomembna za ameriško vojsko. 18.00 OBZORNIK 18.10 SREČANJE OKTETOV 18.40 IZBIRA ŠTUDIJA IN POKLICA: ARHITEKTURA Arhitekti nenehno vidno posegajo v vsakdanjik, bodisi kot načrtovalci ali oblikovalci naselij, notranjosti prostorov, industrijskih izdelkov ipd. Dober arhitekt mora imeti velik smisel za lepoto, skiciranje in tehnično risanje pa sta njegovi temeljni opravili Kako se je moč izšolati za arhitekta in kaj pomeni arhitektura v današnjem času, bo govorila oddaja, kije namenjena vsem bodočim študettom arhitekture, ene od oblik umetnosti. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ODRSKE LUCI, zabavnoglasbena oddaja 21.05 RAZGLEDI: KRAS IN NJEGOVI OBIČAJI Da bi ohranili delček stoletnih ljudskih izročil Slovencev v Italiji, so pred desetimi leti obnovili staro domačijo v Repnu na tržaškem Krasu, če se le da, pa enkrat na leto pripravijo tudi poročni obred po starih š šegah in navadah. 21.40 TV DNEVNIK 21.55 BARETTA 22.45 POROČILA 2 . 15.55 Test — 16.10 TV dnevnik v madžarščini — 16.30 TV dnevnik — 17.00 Aktualna oddaja - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Magnet (otroška oddaja) - 18.15 Obramba in zaščita - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik — 20.00 V ospredju (kulturna oddaja) — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Človek in čas -21.50 Elektronski studio Koeln -22.45 Cribbins SOBOTA, 18. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.00 POROČILA 8.05 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 8.20 Čarobna žoga 8.30 Z BESEDO IN SLIKO TONE PAVČEK: CENCARIJA 8.45 TRINAJSTLETNIKI 9.15 DALJNOGLED 9.45 TRENUTEK VESOLJSKE ZNANOSTI 10.35 IZBIRA ŠTUDIJA IN POKLICA: SLAVISTIKA 11.05 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI 12.00 TRIMSKA TELEVIZIJA 12^0 in 14.30 POROČILA 14.35 TISOČ IN ENA ARABSKA NOC, risani film Tisoč in ena noč, zbirka znamenitih orientalskih pravljic, še zmeraj ni poslovenjena v celoti, zato se morajo Slovenci že stoletje in več zadovoljevati s krajšimi izvlečki ali pa takšnimi risanimi filmi, kot bo na sporedu tokrat. Veliko to res ni, zato bo ameriška risanka gotovo pritegnila širok krog gledalcev, saj ni namenjena le otrokom. 15.50 SLOBODA: PARTIZAN, prenos nogometne tekme 17.35 OBZORNIK 17.45 BORAC: BOSNA, prenos košarkarske tekme 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Mortimer: WILL SHAKESPEARE O življenju in osebnosti Williama Shakespeara (1564 - 1616), angleškega dramatika in pesnika, enega največjih mojstrov literature vseh časov, je znanega bare malo. Literarni zgodovini je uspelo izbrskati le nekaj skopih podatkov, ki govorijo, da je bil Shakespeare sprva igralec, nato je sodeloval pri prirejanju gledaliških del, sam pa je začel pisati okrog 1590. Do 1611, ko je odložil pero, je ustvaril osemnajst t. i. histo-rij, dram z zgodovinsko tematiko, deset tragedij, sedemnajst komedij, pravi literarni biser pa so njegovi soneti. Nadaljevanko o Shakespearovem življenju in delu so posneli angleški televizijci. Prva od šestih oddaj posega v leto 1590, ko je Will iz rodnega Stratfarda prišel v London in se začel preživljati tako, da je gospodi, ki je hodila v gledališče, pazil konje. Scenarij je napisal John Mortimer, režiserske posle so opravili Peter Wood, Mark Cullingham in Robert Knights, glavne vloge pa igrajo Tim Curry, Nicholas s Clay, Mag Wynn Owen, Patience Collier, lan McShane in Keith Baxter. 20.50 MODA ZA VAS 21.00 MUPPET SHOW 21.30 HIŠA, film Direktor izvozno-uvoznega podjetja se zaplete v ljubezensko razmerje z dekletom, kateremu more vzdrževati hišo. Tudi direktorska plača postane sčasoma premajhna, ostareli direktor zabrede v poslovne nepravilnosti, in ko ga razkrijejo, skuša pobegniti v tujino. Tak je vsebinski okvir filmskega prvenca Bogdana Zižiča. Film je bil na polj- skem festivalu 1975 proglašen za najboljšo stvaritev, zlato areno je dobila tudi igralka Jagoda Kaloper, vloga Fabijana a Šovagoviča pa je bila isto leto proglašena za najboljšo na festivalu v Nišu. V vidnejših vlogah nastopata še Rade Markovič in Ana Karič. 23.55 625 17.50 Narodna glasba - 18.20 TV novice — 18.35 Apokalipsa živali -19.30 TV dnevnik - 20.00 Tretja simfonija (baletna oddaja z glasbo Gustava Mahlerja) - 21.10 24 ur -21.20 Umetnost in narava trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.45 TV V ŠOLI: Pionir sem, Ali ste vedeli?, Violončelo, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V SOLI, ponovitev 16.20 ŠOLSKA TV: Keramika, Skupnost enakopravnih narodov, Mine in eksploziv v boju proti tankom 17.20 POROČILA 17.25 RADENCI 78, 3. del Videli bomo posnetek nastopa sarajevskega plesnega orkestra. 17.55 OBZORNIK 18.05 PISANI SVET 18.40 CAS, KI ŽIVI: OBISK V BENEČIJI Oddaja bo govorila o srečanju slovenskih in italijanskih borcev proti fašizmu, ki so se poleti zbrali v benečijskem Topolovem ob odkritju spomenika osmim partizanom. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DOMAČI FILM MED GLEDALCEM IN USTVARJALCEM 21.05 Stendhal: LUCIEN LEUWEN 22.00 TV DNEVNIK 22.15 RAZVOJ POPULARNE GLASBE Tokrat bomo spoznali pomemben del popularne glasbe, ki je imel pred desetletji velik vplivna razvoj zabavne glasbe. Gre za music-hall, vaude-ville, variete in burlesko, katerih sestavni del so vojaške in domoljubne pesmi pa pesmi o pijači in ne nazadnje tudi pesmi z odkritimi prostaškimi namigi, do skrajnosti osladne ljubezenske pesmi in pesmi za vsako priložnost. Slišali bomo peti Edith Piaf, Marlene Dietrich, Judy Garland in Mauricea Chevalier-ja. 23.05 POROČILA 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli -18.45 Glasbeni pejsaži Srbije — 19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 20.50 Akcije - 21.20 24 ur -21.20 Znanost SREDA, 22. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.30 in 10.00 TV V ŠOLI 17.15 POROČILA 17.20 Z BESEDO IN SLIKO -TONE PAVČEK: CENCARIJA, 2. del 17.35 POSKOČNA DOMIŠLIJIJA 18.00 OBZORNIK 18.10 MOSTOVI, oddaja v madžarščini 18.30 SPEKTER: MALARIJA Dokumentarni film, Id so ga posneli strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije, bo govoril o vzrokih in posledicah malarije, v nekaterih predelih sveta zelo razšir- jene bolezni. 18.40 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: GLASBENA ŠOLA FRANC ŠTURM 19.1 U RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: KAKO UBITI UČITELJA Zaradi nemogočih življenjskih in delovnih razmer učitelj zapusti šolo v kanadskem podeželskem mestecu, zamenja pa ga mlad fant. Šolsko poslopje ima eno samo učilnico, učenci so nemogoči, zima je dolga in mrzla. Ko pride pomlad, bi mladi učitelj najraje pobral svoje stvari in odšel, čeprav je uspešno prestal številne težave. Taka je zgodba filma, ki ga je pred dvema letoma posnel kanadski režiser Silvio Narizzano pc literarni predlogi Maxa Braithwaita. Ne gre za sentimentalno delo, pač pa za dokaj stvaren oris človeških odnosov in junakov spopad z neraz- gledanostjo. Kljub prikazovanju žalostnih razmer film ne zdrkne v solzavost, prej izstopajo hudomušne primesi. Igrajo Bud Cort, Samantha Eggar, Chirs Wiggins, Gary Reineke in drugi. 21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.45 TV DNEVNIK 22.00 KRONIKA KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik - 20.00 športna sreda - 22.30 TV dnevnik - 22.45 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ČETRTEK, 23. XI. trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.55 TV V ŠOLI: Geometrija, M. Krleža: Pismo iz Koprivnice, Japonska 10.00 TV V ŠOU: Francoščina 10.30 TV V ŠOU: Umetnost, Risanka, Kemija 14.55 TV V SOLI, ponovitev 155 ŠOLSKA TV: Keramika, Skupnost enakopravnih narodov, Mjne in eksploziv v boju proti tankom 16.55 POROČILA 17.00 KRONIKA KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE 17.30 TRINAJSTLETNIH 17.55 OBZORNIK 18.05 STARE JAPONSKE PRAVLJICE . 18.20 ŠERPE MONT EVERESTA 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 RETROSPEKTIVA SLOVENSKE DRAME - S. Vuga: BALADA O TEMI Zadnja vojna je končana, v opuščenem skladiščnem rovu pa gestapovski hudodelec še naprej skriva in poživinjeno terorizira jetnika iz taborišča smrti, Primoža in Vasjo. Slednja se trdovratno, čeprav na robu obupa, upirata smrti, ne da bi vedela, da zunaj njune ječe že kraljuje svoboda. Zato je toliko bolj groteskno usodno naključje, ki ju po prestanih nepopisnih mukah uniči tako rekoč v naročju prostosti. Taka je vsebinska zasnova drame, za katero je Saša Vuga 1966 prejel prvo nagrado na natečaju. Na televiziji so jo prvič predvajali leto kasneje in tedaj je Vuga dejal tudi: »Ideja za dramo se mi je porodila ob obisku na Poljskem (Auschwitz), temelji pa na usodi nekega Slooven-ca, interniranca v tem peklu. Gre za nasprotje med svetlobo in temo, dnevom in nočjo. Ali pa tudi za portret primitivca, ki je na lepem postal bog, kaplarski faraon, ki ga je strah smrti, pa ukaže zaklati nekaj sužnjev, da bi mu ti olajšali popotovanje v onostranstvo. Svetloba sicer preganja temo, toda temi b ne more do poslednjega živca." Delo je zrežiral Jože Babič, igrajo pa Stane Sever, Boris Kralj in Lojze Rozman. 22.15 NA ZVEZI 22.45 TV DNEVNIK 16.40 TV dnevnik v madžarščini — 17.00 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Humoristični klub -19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1... gremo! - 23.30 Poročila NEDELJA, 19. XI. I© trgovska nisa maximarket Ljubljana 8.40 POROČILA 8.45 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PEVSKI TABOR 78 9.15 625 9.35 ODBORNIKI Sarajevsko nanizanko, posneto po scenariju pisatelja Derviša Sušiča, so ljubljanski televizijci prvič predvajali le pred tremi leti, zdaj pa so se odločili za ponavljanje; najbrž zato, da bi podkrepili svojo zahtevo po povišnaju televizijske naročnine, kajti, gledalci, razumite, v ljubljanski televizijski palači se denar za snemanje novih nanizank in nadaljevank ne valja po hodnikih. Dolga rešta (ne)potrebnih imen, ki spremlja vsako oddajo, namreč ni zastonj. 10.30 Čebelica maja 10.55 SKRIVNOST PLETENEGA KOŠA 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 14.55 MEDNARODNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU, prenos Za naslednjih šest oddaj bodo televizijci točen čas predvajanja določili naknadno: Čudovita leta filma OKROGLI SVET POROČILA MODA ZA VAS ŠPORTNA POROČILA SKRIVNOSTNI ZLATNIKI, film Film, ki bo mnogim skrajšal nedeljsko popoldne, je posnel madžarski režiser Robert Ban. Gre za zgodbo z začetka 18. stol., ko inšpektor Str ang dobi težavno nalogo: odkriti sled za ponarejenimi zlatniki. Presenetljiv razplet, ki sledi številnim pustolovščinam, je kajpak neizbežen. Glavne vloge igrajo Gyorgy Cserhalmi, Iren Bor dan, Dezso Garaš in Laszlo Markuš. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Marodič: STRANPOTI POTI IN PRVI RADIJSKI PROGRAM 20.55 PLITVICE, 2. del 21.30 TV DNEVNIK 21.40 VE LE Z : HAJDUK, reportaža o nogometni tekmi 22.15 ŠPORTNI PREGLED 22.45 POROČILA 1.10 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film PONEDELJEK, 20. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V ŠOU: Pri telefonu, Voda, Za prosti čas, Molekule 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV V SOLI: Za najmlajše 15.00 TV V SOU, ponovitev 16.10 KMETIJSKA ODDAJA 17.10 POROČILA 17.15 VRTEC NA OBISKU: ŽELEZNIŠKA POSTAJA 17.30 KRATEK FILM 17.55 OBZORNIK 18.05 OTROCI IN PROMET 18.15 SPEKTER: NOVE GRADNJE Prikazan bo nov način gradnje visokih zgradb. Gre za to, da posamezno nadstropje sestavijo že na tleh in ga nato dvignejo na določeno mesto. Taka gradnja pomeni velik prihranek delovnega časa, materiala pa tudi delovne sile. 18.30 Sola smuCanja Tokratna oddaja bo smučarjem pokazala več podrobnosti, ki jim bodo prišle prav med vijuganjem po zasneženih strminah. Na primer: kako je najlažje vstati, če padeš, veščina vzpenjanja, uporaba žičnice, vlečnice ali sedežnice ipd. 18.45 MLAK ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 T. Kantor: MRTVI RAZRED Gledali bomo zanimivo predstavo avtorja, režiserja in glavnega igralca Tadeusza Kantorja, ki jo je na filmski trak posnel znani poljski režiser Andrej Wajda. Kantor, čigar gledališče sega v čas zadnje vojne, po njej pa je bilo obnovljeno, govori o čoveških stiskah, o življenju in smrti. V obliki šolskega pouka gre za prikaz zgodovine, kakor so jo dojemali napredni poljski ustvarjalci zadnjih sto let. Napredni, a mrtvi razred obsoja katolicizem in vsakršno oblast, ki se postavlja nad ljudi. 21.15 KULTURNE DIAGONALE 21.55 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Deček Skok - 18.00 Pravljica r 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 športna oddaja - 20.30 Dokumentarna oddaja - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film. PETEK, 17. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Domovini za rojstni dan). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljena 12.10 Z orkestri in solisti. 12. Kovačič proizvodnih _ ___________ ne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (R Pretnar - P. Šivic: Vrbova Piščal). 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš gost 18.05 Moment musical 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršin ovca ss planšarji. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Ute-rami nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 18. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Iz klavirskega opusa Antonina Dvoraka (Humoreske in mazurke). 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Korošec: Pozno spravilo krmnih križnic). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Od arije do arije. 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Atga Sossa. 20.00 Kako se zabavamo Slovenci 21.00 Za prtietno razvedrila 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05-4.30 Nočni program NEDEUA, 19. XI. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Marjan Marinc: Žebljiček Špiček). 8.42 Skladbe za mladina 9.05 Se pomnite, tovariS? 10,05 Nedeljska pano rama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (E. Kaestner: 35. maj). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru VVilliam Gardner. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (John D. Ca«: Hudobni gostje). 19.45 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (F. Tozzi: Mladenič). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 20. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringi-raja. 9.20 Izberite pesmica 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Franc Jesenko: Tudi v perutninarstvu seje treba pravočasno priraviti za zimo). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni mter-mezzo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij (Ciganske ljudske pesmi in plesi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Večer ruske opere. 22.20 Popevke iz jugo slovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (J. Strehovec: Pesmih 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 21. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Turjak med NOB). 9.30 Iz glasbenih šol 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Julija Smole: Razmno ževanje nekaterih rastlin z zelenimi potaknjenci z oroševanjem ali meglenjem). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezza 15.45 Narava in človek (dr. Milan Dular: Odpadne vode). 18.05 Obiski naših sofistov. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 2(X30 Raadijska igra (Željko Kozinc: Oklepniki in rumena ruta). 21.54 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (K Capek: Morda krizantema). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 22. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Matija Božič: Prvi mednarodni sejem čebelarstva v Jug godbe bei v Jugoslaviji). 12.40 Pihalne 14.05 Ob izvirih ljudske gjas-_jne kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezza 15.45 Spomini in pisma (J. Ciuha: Pogovori o tišini). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Koncert za besedo (Samota). 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (L Saraj-lič: Pesmi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 5-4.30 f' ' ‘ 0.05- ) Nočni program. ČETRTEK, 23. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 R ska šola za višjo stopnjo (Harfa, del). 9.35 TUia in domača zborovska glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Tone Tajniek: Jesensko oranje za sladkorno peso). 12.40 Od vasi do vasi 14.15 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.30 Glasbeni intermezza 15.45 Jezikovni pogovori (Saša Vuga). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Uterami večer (Gledališče med NOB). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Bela Bartok in Zoltan Kodaly. 23.05 Uterami nokturno (R L Borges: Tigri sanj). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. V H U F * V ifflfflnss Četrtek, 16. novembra Jerica Petek, 17. novembra Gregor Sobota, 18. novembra Milko Nedelja, 19. novembra Elizabeta Ponedeljek, 20. novembra Srečko Torek, 21. novembra Marija Sreda, 22. novembra Cilka Četrtek, 23. novembra Klemen LUNINE MENE 22. novembra ob 22.24 - zadnji krajec 'P Mik BREŽICE: 17. in 18. 11. angleški barvni film Kleopatra. 19. 20. 11. ameriški barvni film King-Kong. 21. in 22. 11. italijanski barvni film Jaz sem bog oče. ČRNOMELJ : 19. 11. ameriški barvni film Železna pest. ,21\' 11. nemški barvni film Prija te lj-fi'Amerike. 23. 11. ameriški barvni film Fantje 3 čete. 16. 11. danski film ili Hopla v posteljo. 18. in 19. II. italijanski film Gneča v Hongkongu. 21. II. Festival revolucije in glasbe. 22. II. ameriški film Bobnar maščevanja. 23. II. ameriški film Buster je ljubil Billy. MIRNA: 18. II. film Dva detektiva. MOKRONOG: 18. II. film Zanka za inšpektorja Kalagane. NOVO MESTO KINO KRKA: Od 17. do 19. II. ameriški barvni film Noč, ko se je rodil striptiz. 20. in 21. II. nemški barvni film Skupni portret z gospo. 22. II. koncert sovjetskega pianista. 23. 11. ameriški barvni film Kje sta Tom in Jerry? NOVO MESIO KINO JLA: Od 17. do 19. II. ameriška komedija Pocestnica. 19. II. matineja Ne-ustrašljivi Popaj. Od 20. do 22. ameriški film Pokaži pravi obraz. Od 23. do 26. 11 ameriški film King--Kong. RIBNICA: 18. in 19. II. ameriški barvni film Serif iz države Tenesi. SEVNICA: 18. in 19. II. ameriški film Daktari. 22. in 23. 11. slovenski film Vdovstvo Karolone Žašler. liBil Qg SLUŽBO DOBI FRIZERSKI SALON „M1LKA“, Novo mesto. Partizanska 3, sprejme frizersko pomočnico. TAKOJ zaposlimo kuhinjsko pomočnico ali kmečko dekle, ki ima veselje do kuhinje. Soba in hrana v hiši. Gostilna za Gradom, Kraljeva 10, Koper. VARSTVO za 8 mesecev staro deklico na našem domu iščem z decembrom od 6. do 14. ure. Segova 16, stanovanje 27. SLUŽBO dobi nekvalificirano dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu, za pomoč v kuhinji in pospravljanje gostinskih prostorov. Osebni dohodek za 8-urno delo okrog 4.500 din. Hrana in stanovanje v hiši. Javite sc osebno. Gostilna Vigred. Reteče 59, Škofja Loka. TAKOJ potrebujemo varstvo za predšolskega fantka na našem domu v Ljubljani, najrajši mlajše dekle, ki ima veselje do otrok. Ponudbe na naslov: Jožica Smodiš, Krakovska 27, Ljubljana. KV DIMNIKAR dobi takoj zaposlitev. Možna je tudi priucitev za poklic dimnikar. Dimnikarstvo Osovnikar, Sevnica. ure. Boro Erak, Segova 8, Novo mesto. HSGVARNO za motokros, letnik 1978, skoraj novo, ugodno prodam. Jože Krištof, Šentvid pri Stični 138, telefon (061) 785-078. PRODAM dobro ohranjeno Lado special, letnik 75- Milan Drenik, Bršljin 29, Novo mesto (gostilna). PRODAM BMW 1802 1972/73. Milana Majcna 11, Novo mesto. ŠKODO 100 Š, brezhibno, ugodno podam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Gostilna Cugelj, Treb- nje. PRODAM AUDI 60 L ali zamenjam za manjšega. Polde Vire, Hudo 5, 68000 Novo mesto. POCENI prodam R 8, registriran in v voznem stanju. Bojan Pavlič, Gotna vas 26 a. PRODAM traktor Deutz v brezhibnem stanju, s priključki. Vrhov-šek, Malo Mraševo 6, Podbočje. PRODAM zastavo 1100, letnik 1978. Volčičeva 35. PRODAM avto Škoda, letnik 1970, registriran do junija 1979. Miš-kovič, Segova 6, Novo mesto. PRODAM SPACKA, letnik 1974, zelo ugodno. Dragovič, Nad mlini 43, Novo mesto. PRODAM NSU 1000 po delih. Ivan Jordan, Draga 1, Šmarješke Toplice, tel. 84-923. PRODAM rezervne dele za citroen DS 20. Macedoni, Otočec 19. PRODAM R 4 - karteo po delih. Drska 48, Novo mesto ali telefon 22-758. PRODAM volksvvagen kombi, letnik 1967, po delih ali skupaj. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej. STANOVANJA DEKLETU nudim malo sobo za pomoč eni osebi. Medved, V Ra-gov log 4, Novo mesto.’ ODDAM ogrevano sobo. Ogled v petek od 16. do 18. ure. Naslov v upravi lista (3979/78). NUJNO potrebujem sobo v Novem mestu. Anica Petrič, Tmovec 16, Metlika. MATI S 15-LETNIM sinom išče samostojno stanovanje. Možen dogovor za popoldansko pomoč. Telefon 21-486. STANOVANJE nujno potrebuje 4-članska družina. Plačamo tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (3909/78). ODDAM opremljeno sobo dvema fantoitia. Naslov v upravi lista (3963/78). Motorna vozila in kombinirano omaro. Informacije vsak dan od 14. do 16. ure po telefonu 21 714. ENOOSNO prikolico, prirejeno ki traktor (ni kiper) nosilnosti cca 2,5 t, kason 1,8 m3, zadaj dvojna kolesa, prodam za 9500. J incz Mcfčun, Ljudevita Stiasnyjs; 8, 61240 Kamnik. PRODAM motorni invalidski voziček, še dobro oliranjen. Franc Laknar. Ržišče št. 5, 6831 I Kostanjevica. PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo ves dan. Ante Martinovič, Zagrebška c. 8 a, Novo mesto. PRODAJAM kostanjeve stebričke za vinograd. Naslov v upravi lista (3972/78). PRODAM dve lončeni sobni peči. Amalija Rozman, Kristanova 1. Novo mesto. PRODAM kombiniran otroški voziček za dvojčka in film. kamero super 8, znamke Porst. Zorko. Krško, Zdolska 32. UGODNO prodam ženski zimski plašč. Marija Bučar. Krško, Rozmanova 28, tel. 71-659. KINO SVOBODA KRŠKO proda pod ugodnimi pogoji 257 kino-foteljev, ne tapeciranih, bukovih, luženih na oreh, 15 priklopnikov, bukovih, luženih na oreh in 52 tapeciranih kinofoteljev. Dobava je možna takoj. UGODNO prodam raztegljiv kavč, omaro, fotelje in mizo. Matiče-vič, Ratcž 10. PRODAM dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo. Ogled vsak dan ali po telefonu 76-495. La- PRODAM FIAT 1100 (neregistriran, vozen) in dele za motor za Renault £-10. Branko Uhemik, Otočec 48. PRODAM AMI 6, letnik 67, neregistriran, tudi po delih. Martin Bcdek, Regerča vas 170, Novo mesto. PRODAM škodo coupe 1977. Telefon 78-375. PRODAM dobro ohranjeno zastayo 101/73,80.000 km, nove gume. Domitrovič, Kristanova 22/1, tel. 23-645. PRODAM fiat 850. Poizve se pri Jožetu Šušteršiču, Smolenja vas 11 B, Novo mesto. UGODNO prodam avto 1100 R. Jože Staniša, Crmošnjice 9, Stopiče.. PRODAM tovornjak MAN 850. Gazvoda, Resljeva 4, Novo mesto. R 4 METALIK april 78, 14.000 km, prodam za 80.000. Ponudbe na upravi lista (3974/78). PRODAM kadett standard za 50.000. Boris Slapšak, Boštanj 27, Boštanj. Telefon dopoldne (068) 81-130. PRODAM zastavo 101, letnik 1975, odlično ohranjeno, dodatno opremljeno. Ogled od 15. do 18. E< temer. Črnomelj, Prešernova 4. UGODNO prodam gramofon Tosca 10. Informacije po telefonu (068) 22-490. PENZION PUTNIK, TREBNJE, prodam expres aparat 3 grupe. Izklicna cena 4.000,00 din. Licitacija bo v petek, 17. novembra 1978, ob 7. uri v Penzionu Put-nik, Trebnje. PRODAM AGREGAT (1 KW) prodam. Slavko Bogovič, Gotna vas 72, Novo mesto. PRODAM trajno žarečo peč Emo. Mervar, Šegova 14, Novo mesto. 1*0 DAM malo rabljeno motorno žago Huszwarna 1100 in prikolico za nrevoz živine. Dol. Ka-mence 27^Novo mesto. PRODAM malo rabljeno kuhinjsko mizo, 6 stolov in 3 karnise, dolžine 2,5 m. Oglasite se pri Draga-šu, Kristanova 8, ali po telefonu 22-527. MEŠALEC za beton (nov) ter nekaj vje$ cementa takoj prodam. Naslov v upravi lista (3916/ 78). PRODAM konje, komate, 16-colski gumi voz in vinograd z zidanico v Smavru. Ogled v soboto in nedeljo. Strajnar, Dečja vas 4, Trebnje. PRODAM peč EMO na trdo gorivo. Volčičeva 29. PRODAM 130 kg težkega prašiča in 200 kosov kostanjevega kolja. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. PRODAM novo peč za centralno TAM Stadler 35000. Ogled v soboto in nedeljo. Vinko Vrabec, Martinja vas 19 , 68230 Mokronog. PRODAM par leto starih juncev sive barve in malo kravo frizijko. Janez Kurnik, Log 14, 68294 Boštanj. PRODAM trajno žarečo peč EMO. Pavčnik, Vel. Bučna vas 43, Novo mesto. PRODAM kosilnico BCS, staro 2 leti, in avto Peugeot 404, starejši letnik, z rezervnimi deli. Ogled v soboto in nedeljo. Viktor Fišter, Sp. Lakenc 22, Mokronog. PRODAM KUPIM KUPIM tri navadne brane za živinsko vprego, plug ali samo lemež za izoravanje krompirja za živin sko vprego. Lojze Rogelj, Srednja vas 16, Semič. KUPIM 2 m3 (5 cm) suhih hrastovih plohov. Kašnik, Mestne njive 9, tel. 22-194. Z 101, letnik 1975, kupim. Naslov v upravi lista (3975/78). ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani. Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! 1^OBVESTI LA ■ KVALITETNO izdelujem vse vrste rolet in jih montiram v kratkem roku. Oglasite se pismeno na naslov Anton Škufca. Škofljica 17 ali na telefon 87 215 Prigorica, Ribnica. JREKL1C! §3 ODGOVOR IRANCU GOLOBU iz Šentjerneja. Po vozni poti na njegovi parceli na Golobinjku sem ne glede na širino poti od 1946. leta nemoteno vozila, parkirala in obračala vsa vozila in priposestvo-vala služnostno pravico. Tudi on enako vozi po poti preko sosednih parcel. Obenem mu prepovedujem morebitno napeljavo vode ali elektrike preko rroje parcele. MARIJA TRATNIK, Šentjernej 103. JOŽE FINK, Obrh 15, Dol. Toplice, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi pri Suhoriu. KARLINA ZAGRAJŠEK, Boštanj 50, prepovedriftn sosedom vožnjo po moji :ij>vi p.išo kokoši in hojo ter zverinsko napadanje. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. PRODAM dve parceli (1500 m2), zelo primerni za gradnjo vikenda na starih temeljih. Voda, elektrika, dostop možen tudi s tovornjakom. Ponudbe pod šifro „SONCNA LEGA“. PRODAM enodružinsko stanovanjsko hišo z vrtom na Planinski cesti 20 v Sevnici (ob asfaltni cesti). Ogled mogoč ob sobotah v mesecu novembru od 10. do 15. ure. Franc Sušin, Zagreb, Nehaj-ska 48/IV. PRODAM hišo v Črnomlju, takoj vseljivo, enodružinsko. Naslov v upravi lista (3985/78). __________ dva nova plašča Pirelli 700 x 20. Oglasite se pri Dragici Bogoč, Krško, Bogojičeva. PRODAM dve peči Kueppersbuseh »Ml V 85. letu starosti nas je zavedno zapustila naša dobra in skrbna ina-ma, babica in prababica MARIJA PRAH Jelše, Leskovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, posebno Celulozi Krško, trgovskemu podjetju „Dolenjka“, Novo mesto, in vsem, ki ste pokojnici darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje ter spremili pokojnico na zadnji poti. Hvala duhovniku za obred. Žalujoči: sin France, hčerke Anica, Stanka z družino, Marija, vnuki Lojze, Cirilka z družino, Milan, Stanko, Ireuca, Zdenka in pravnuki Slavko, Ivan, Tomaž in Marko RAZNO POGREŠATE psičko črne barve z belo liso na vratu? Javite se na naslov Melita Flis, Dol. Boštanj 27 ali po telefonu (068) 81-141 od 6. do 14. ure. ODDAM lokal za mirno obrt ali pisarno. Partizanska 19. ZAMENJAM stavbno zemljišče v Novem mestu za zemljišče v okolici Ljubljane. Informacije na tel. (061) 317-776 dopoldan. POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki sodoben nakit! Dobite V času od 2. do 8. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jelka Zagorc iz Gornjega Vrhpolja -Dejana, Martina Longo iz Malega Mraševega - Matejo, Marinka Škufca z Mirne - Zdenko, Jožefa Šobak iz Krškega - Tomaža, Marija Škorjanc iz Gradenca - Martino, Marija Hajšen iz Cmeče vasi - Jožeta, Ana ZAHVALA Po zahrbtni bolezni nas je v 69. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, teta in sestra ROZALIJA PETEH roj. HUSIC iz Bednja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vaščanom za vsestransko pomoč in izraženo sožalje, za podarjene vence in cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala tudi Kooperaciji Kočevje in sodelavcem podjetja Oprema, Kočevje. Lepa hvala pevkam iz Adlešičev in posebna hvala tov. Cvitkoviču za poslovilne besede pri odprtem grobu. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Lojze, nečak Tone z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica FRANCKA BARIČ s Stražnega viha 10 pri Črnomlju Zahvaljujemo se vsem znancem, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste našo pokojnico spremili na zadnji poti, ji darovali toliko cvetja in vencev. Hvala kolektivu in starešinam. VP Črnomelj, „Cesti“ Karlovac. Hvala župniku za prelepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V času od 4. 11. 1978 do 11. 11. 1978 so v Brežiški porodnišnici rodile: Djurdjica Šikac iz Strmca -Sebastijana, Irena Hrandek iz Trnja - Tomislava, Terezija Stupar iz Medsave - deklico, Anka Snelec iz Nedelje - Magdaleno, Nada Grilc iz Selc - deklico, Zdenka Cmokrak iz Samobora - dečka, Marija Ajster iz Račje vasi - deklico, Višnja Vrbančič iz Klokočcvca - Maria, Terezija Retelj iz Krškega — deklico, Štefica Burič iz Samobora - Dado, Zdenka Mikolič iz Male Gorice - Dalibora, Terezija Glogovšek iz Črnca -Sandro, Božica Budna iz Krajnih brd - dečka, Marija Žarn iz Cerkelj - dečka, Štefica Kunčič iz Kikljev-ca - dečka, Brigitte Ložnjak iziMale Gorice - dečka, Anka Jambrejšič iz Kačkavca - Kristijana, PavlalLisec iž Gor. Impolj - deklico, Danica Krošel iz Župelevc - Boštjana, Martina Vukič iz Brežic - dečka, Vilma Kresnik iz Krškega - /Roberta, Jadranka Jakovlič iz Rakovega Potoka - dečka, Marija Komar iz Brežic - deklico, Durda Mahovič iz Vrhovčaka - dečka. Čestitamo! V istem času pa so v Brežiški bolnišnici umrli: Ivan Sevnik, kmetovalec iz Župelevc, star 80 let; Anton Balon, kmetovalec iz Stare vasi, star 53 let; Anton Maluz, kmetovalec iz Nove vasi, star 66 let; Miloš Golubič iz Golubičev, star 67 let. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice IVANKE VELKAVRH iz Šentruperta se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se duhovščini, članom Društva upokojencev ter članom ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu, še posebna zahvala dr. Jakliču in sosedom iz Šentruperta za vso pomoč v času njenega slabega zdravja. Vsi njeni! Novo mesto, Pula, Žiri Vidervoli iz Zaluke - Nena, Stanka Marn iz Dolnje Dobrave - Damjano, Pavla Matikosa iz Krškega - Saša, Breda Avbar iz Gornje Straže -Tino, Danica Zupan iz Brestanice -Tanjo in Niko, Ana Vovk iz Zbur -Branka, Biserka Pavlek iz Brežic -Saša, Justina Miklič iz Trebnjega -Betko, Martina Boromisa iz Vidoši-čev - Anico, Marija Lamovšek iz Mirne vasi - dečka, Štefka Makše iz Dolenje vasi - deklico, Marija Štem-berger iz Šentjerneja - dečka, Anica Prpar iz Mirne peči — deklico, Jožefa Kukar s Sodnjega vrha - deklico, Majda Bevc i Gornjega Kartelejvega - dečka in Dušanka Vovko z Rate-ža — deklico. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče FELIKS CRN E strojnik v pokoju Od njega smo se poslovili 9. novembra 1978 na domžalskem pokopališču. Žalujoči: žena Karlinca s hčerko Anico, hčerki Minka z družino in Fanika, sin Matjan ter drugo sorodstvo Domžale, Ljubljana, Tržišče, Dolenjske Toplice DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, And Ve j Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej j - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. ) Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljna beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov urednišva: 68001 Novo mesto, Ulica lalcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 2) 23-611 Nenaročenih rokopisov, in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene MARIJE OMERMANClČ iz Dolenjega Mraševega 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za vsestransko pomoč in darovano cvetje. Nadalje smo dolžni zahvalo dr. Zivkoviču ter interni bolnici za lajšanje bolečin v letih bolezni. Zahvaljujemo se podjetju Gorjanci za venec ter župnikoma iz Šmihela in Vavte vasi za opravljeni obred. Žalujoči: mož Tone, sestre Kristina, Jožefa, Vera, Anica z družino ter Cita, brat Stanko z ženo in drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano ljubljeni nas je zapustil naš mož, ata, sin, brat, zet, svak in stric STANE LEVSTIK iz Ribnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala sosedi Albini Mihelič, podjetjema ITPP in Riko, II. letniku Pedagoške gimnazije Kočevje, pevcem Lončarja pogrebcem in g. dekanu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Anika, otroci Anica, Stanko in Damjana, mama, bratje, sestre in drago sorodstvo ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustila naša predobra žena, mama, stara mama in sestra MARIJA SAM ID A roj. MAJHEN iz Občic 1 pri Dol. Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali in ham v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnico pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo družini Mežnaršič, pevskemu zboru Dol. Toplice, župniku za opravljeni obred in vsem ostalim. Iskrena hvala tudi sodelavcem Novolesa ter podjetjem Novoles Straža, Zdravilišče Dol. Toplice, Ljubljanske mlekarne in SZDL Poljane za darovane vence. Žalujoči: mož Avgust, otroci Berta, Albin, Justi, Zofka in Ervin z družinami ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat, svak JOŽE BARBIČ mlinar in posestnik iz Šutne 8 pri Podbočju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, izrekali sožalje. Hvala osebju bolnice Novo mesto - žilni oddelek, dr. Željku Ostojiču za vso prizadevnost, sindikatu IMV, sodelavcem DSSS IMV, uslužbencem podjetja PTT Zadar/l ža podarjene vence, sosedom s Poti na Gorjance, Iskrena hvala čast. -druhovščini, posebno g. škofu Leniču za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Katarina, sin Stane z ženo, hčerke: Zofka, Jožica, Vladka, Maijanca z družinami in sestra Karla Šuštna, Dobrava, Novo mesto, Zadar, Ljubljana, Bregana ZAHVALA Ob tragični izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA PAVLINA iz Soteske 49 se iskreno zahvaljujemo podjetju Novoles Soteska, kolektivu „Goijanci“, godbi Novoles, tov. Šobarju, župniku za opravljeni obred, ZS Novo mesto, OS Dol. Toplice, družini Fifolt in vsem ostalim sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala lepa tudi govornikoma tov. Bukovcu in tov. Virantu za poslovilne besede in vsem, ki so našega dragega očeta in moža spremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena, sin Marjan, Jože z družino, Boris, Darko ter drago sorodstvo ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče IVAN KLEVIŠAR Maistrov borec in udeleženec NOV od leta 1942 iz Zagrada pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji Zveze združenj borcev Škocjan in njenemu predsedniku tov. Jožetu Tomažiču za tople poslovilne besede in cvetje. Hvala tudi pevskemu društvu Novo mesto, podjetju ELA, KZ Krka Agroservis in VGP Novo mesto za darovane vence. Prisrčna hvala tov. Viktorju Bartolu, upravniku Doma počitka v Metliki in strežnemu osebju za nego in skrb, kije je bil vsestransko deležen. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi! V 42. ZAHVALA letu starosti nas je nepričakovano zapustil ljubljeni mož, oče, brat in stric SLAVKO NA DL iz Vel. Bučne vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, posebno Udovčevim, Potočarjevim in Zagorčevim za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna hvala tovarni Novoteks, sodelavcem priprave, GD Novoteks in Justinu Kranjčiču za poslovilne besede in proštu za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Nada, hčerka Dunja, brat Franci z družino in drago sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA KRUHA z Vrha pri Ljubnu se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki so mu lajšali bolečine, kolektivu Gozdnega gospodarstva in Novolesa za darovano cvetje/ župniku kot tudi vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Hedvika, hčerka Hedvika z družino, sin Tone z družino in drago sorodstvo Novo mesto, 6. novembra 1978 ZAHVALA V 81. letu starosti smo izgubili našega dragega očeta in starega - očeta FRANCA KRAMARJA iz Zabrdja pri Mimi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem in vaščanom s Cvibelj, ki ste mu darovali toliko lepega cvetja in vencev ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo pevcem, duhovniku za lepo opravljeni obred, kolektivu Kolinske, organizaciji ZB, dr. Marjeti Pavlin, Id mu je lajšala bolečine, ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi! ZAHVALA V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubi mož, ata in stari ata JOŽE KNEZ IGM „SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju 2 SODELAVCA ZA OPRAVLJANJE SPECIFIČNIH BETONERSKIH DEL Pogoji: Kandidati morajo imeti kvalifikacijo kvalificiranega zidarja oz. kvalificiranega betonerja. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IGM „SAVA" KRŠKO, Gasilska 4. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. f-------------------------N DELOVNA SKUPNOST ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA — oskrbnika Doma kulture v Novem mestu Pogoji: — končana poklicna šola, — trimesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ — delovna skupnost NOVO MESTO, Prešernov trg 5 Rok prijave je 15 dni po dnevu objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. borec Gubčeve brigade izHrastovice 19, Mokronog Od dragega smo se poslovili 8. novembra. Iskreno se zahvaljujemo soborcem, sorodnikom, prijateljem in vaščanom ter delovnim organizacijam. Njegovo priljubljenost ste pokazali z darovanim cvetjem. Zahvaljujemo se govornikom Jurgliču, Jeriču in Tršinaiju ter pevskemu zboru iz Mokronog? in godbi na pihala iz Trebnjega, organizaciji ZB Mokronog in tov. Kresetu ter vsem, ki ste nosili prapor za njim. Hvala vsem, ki ste nam izrazih sožalje in spremili našega očeta k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Gabrijela, otroci Franc, Vidi, Darko, Martina in Pavla z družinami ZAHVALA V 90. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric, stari oče in praded ALOJZ MURN iz Lašč pri Dvora Isreno se zahvaljujemo sorodnikom in še posebej vaščanom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni župniku iz Žužemberka za lepo opravljeni cerkveni obred in govor. Prav iskrena hvala podjetju Mercator Dvor in Cestnemu podjetju Dvor za podarjene vence. Hvala vsem, ki ste pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Vinko in France, Lojze, Gril z družinami, hčerka Zofi z družino, sestri Jožefa, Ivanka in drugo sorodstvo OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in mifi) V OBČINI METLIKA Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 15/72) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij METLIKA, GRADAC in SUHOR v dneh od 21. do 27. novembra Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidram mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod a socialno medicino )n higieno. Novo mesto Mej vrti 5, telef. št. 21-253 raicaisiira € stivala. 0 pustil v £ ime. Pi < njihova Stariha POROKE V ZNAMENJU ENICE - Na Martinovo soboto, 11. XI. Alojzija Stariha: „Zdaj naredim LJUDSKA IZVIRNOST - Edino orodje, ki ga Starihova uporablja le sem in tja kakšno drsanko za pri izdelavi drsank, so stare škarjice. Vsaka drsanka je unikat, prijatelje.” Drsanke - sorodnice pisanic Alojzija Stariha iz Bušinje vasi je edina izdelovalka drsank, izvirnih izvedenk znanih belokranjskih pisanic — Tudi za rojake v Kanadi Pisanice so sestavni del belokranjskih ljudskih običajev in so jih nekdaj zlasti pred veliko nočjo izdelovali tako rekoč pri vsaki hiši. Dandanes le še kakšna starejša ženska zna to staro domačo obrt, delajo pa jih v glavnem za spominke. Način izdelovanja pisanic je znan in povsod v bistvu enak: na pobarvano trdo kuhano jajce s posebnim črtalom, ki ga pomakajo v stopljen vosek, nanašajo razne like in podobe. Alojzija Stariha iz Bušinje vasi pa menda edina v Beli krajini dela pisanice na drugačen način, kije dal tem njenim izdelkom tudi ime. »Jajce skuham v črni ali temno rdeči barvi, potem pa s škarjicami na nekaterih mestih to barvo spraskam, tako da nastanejo razni ornamenti, rože ali druge podobe,” je povedala Starihova. Tem njenim pisanicam ljudje pravijp praskanke, še pogosteje pa drsanke. „Kolikor vem, je velikonočna jajca začel tako krasiti neki Željko, in to že pred vojno na Suhorju. To delo mu je šlo zelo od rok, in je lahko naredil, kar si je zamislil. Menda je po vojni na veliko gosje jajce spraskal Titovo podobo. Moj brat je pogosto hodil k Željku in potem doma sam poskušal, kar je videl pri njem; pa mu je šlo bolj počasi od rok. Zamikalo je tudi mene in kmalu sem bila boljša od brata,” je pripovedovala Starihova. Starihova je od nekdaj rada risala. „Že od kar pomnim, imam najraje rože, ki so tudi najbolj pogost motiv na mojih drsankah. Za to delo pa je potrebno veliko časa in potrpljenja. Edino moje orodje so stare odslužene škarjice. Preden se drsanke lotim, si zamislim, kar bi rada naredila; nič si ne morem narisati, vse nastaja sproti. Za eno drsanko porabim najmanj tri ure nepretrganega dela.” Se pred leti jih je naredila po petdeset in več na leto. Za njeno delo je zvedel tudi dr. Rajko Pavlovec, in kupil od nje precej drsank. „Nekoč pa je sem pripeljal cel avtobus izletnikov in vsak je za spomin kupil eno drsanko. Sedaj ne morem več toliko delati, ker me muči revma, le še sem in tja naredim kakšno za darilo znancem in sorodnikom.” Ko je šla na obisk k hčerki v Kanado, je s seboj nesla deset drsank. „Med našimi ljudmi v Kanadi je bilo za drsanke veliko zanimanje. Vsak je hotel imeti eno, tako da sem jih tam v šestih tednih naredila še sedemnajst,” je povedala. Starihova je drsanke letos pokazala na razstavi izdelkov belokranjske domače obrti, ki so jo pripravili „In koliko let delovnih izkušenj ima tovariš Počivalnik? “ je vprašala Klotilda Zračnikova. „Petnajst. Mi pa smo v razpisu zahtevali le osem let,“ je odgovoril predsednik odbora za kadre in medsebojna razmerja. , JCje vse pa je delal? “ „Vseh petnajst let v administraciji," je bil kratek predsednik. „Potem nimamo več kaj razpravljati. Če je delal tovariš Počivalnik vseh petnajst let v administraciji, je kot rojen za direktorja našega doma počitka, saj ima tovariš Počivalnik tako petnajst let izkušenj s področja počivanja,“ je zakoličila Klotilda Zračnikova. TONI GAŠPERIC ob drugi razstavi belokranjskih vin v Semiču. Večina obiskovalcev je takrat prvič videla te nenavadne pisanice Alojzije Starihove. A. B. se je v Dolenjski galeriji prvič poročilo enajst parov in drugič en par. (Par, ki je „da” izrekel ob enajsti uri, je imel še dve enici več). Skratka: poroke v znamenju enic, kar pa ne bi smelo pomeniti, da bodo ti zakoni ocenjeni z enico. Med prve zlate pare sta se to jesen zapisala zakonca Frančiška in Janez Hribar iz Družinske vasi, ki sta si ob prisotnosti številne dnižine po petdesetih letih ponovno nadela svetleča obročka v znak trajne zvestobe. (Foto: J. P.) Težkih, a lepih HO let Zlata poroka Antonije in Janeza Jankoviča iz Tribuč POČIVANJA • Na Martinovo sta pred matičarja v Črnomlju po petdesetih letih zakona spet stopila Antonija in Janez Jankovič, po domače Banova iz Tribuč, in si še enkrat obljubila zvestobo. „Če sva toliko časa skupaj preživela, bova tudi ostalo," pravita Jankovičeva, 72-letna zakonca, Tri-bučana, ki že od rojstva živita v tej vasi. „Za takratne čase sem se poročil dokaj mlad, komaj 22-leten,” je povedal Janez. „Očeta nisem imel in sem potreboval gospodinjo, pa sem na dom pripeljal Tončko. Nikoli nama ni bilo žal.” V tistih časih je bilo življenje težko, skopa zemlja ni dajala dovolj in Janez si je dodaten zaslužek poiskal, kjer se je le dalo, največ pa je delal na cesti, da je lahko preživljal družino. Žena mu je rodila tri sinove in hčer, en sin jim je letos umrl. „Vsega je bilo v teh 50 letih,” se spominja Antonija, „dobrega in hudega”. Pred vojno je bila huda revščina, med vojno pa so živeli v večnem strahu. Vendar sta kljub nevarnosti oba Jankovičeva med vojno sodelovala s partizani, ki so bili v tej belokranjski vasi vedno dobrodošli. Ban je bil vaški zaščitnik, izvolili so ga za odposlanca Kočevskega zbora, bil je predsednik lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll V OGRAJO, JAŠEK IN NA TRAVNIK V soboto ob 23. uri je Darko Topolovšek iz Brestanice, ki je s Senovega precej hitro peljal proti domu, na Senovem zapeljal v desno, zadel v leseno ograjo, nato v betonski jašek, se prevrnil in obstal na travniku. Topolovškovega hudo ranjenega sopotnika Jurija Prosenika iz Rožnega so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za okoli 30.000 din. narodnoosvobodilnega odbora. „Kot vaški zaščitnik sem med drugim skrbel, da je naša vas od 1944 do konca vojne vsak mesec zbrala celih 10 ton hrane za partizane: krompirja, zelja in drugih poljskih pridelkov." Vse življenje sta Jankovičeva trdo delala in tega tudi sedaj nista opustila. „Na kmetiji je dela vedno dovolj.” Ko sta v mislih preletela 50 let skupnega življenja, sta soglašala, daje življenje danes najlepše. „Samo ko bi bila bolj zdrava in mlajša!” Na Martinje, kot pravijo Belokranjci, pa sta se zares počutila mlajša, saj sta se ponovno poročila, za ženina in nevesto pa ne gre, da bi mislila na starost. A.B. Na račun Društva prijateljev mladine v Brežicah si je nekdo grdo privoščil dobro misleče občane. Po hišah in blokovskih stanovanjih so se tik pred občinskim praznikom znašli letaki s takimle besedilom: ,,Cijenjeni stanovalci! Dne 29. 10. od 10 h do 16 h zbiramo star papir, časopis, revije in slično po vaših hišah. Prosimo vas, da papir prinesete pred vhodna vrata. Papir odvažamo ne glede na vremenske razmere. Sredstva, zbrana iz te akcije, so namenjena DPM Brežice.*1 Ljudje so tako kot že večkrat poprej za Rdeči križ pripravili papir v dobri veri, da bodo s tem podprli human namen. Zbiralci so za spremembo prišli ponj v nedeljo, kar doslej ni bil običaj. Občani niso bili posebej pozorni nanje. Med ljudmi je završalo šele potem, ko so zvedeli, da DPM o akciji nič ne ve. „Podjetni“ zbiralci so spretno sposodili društveno ime in jo nato s papirjem pobrisali neznano kam. Nekaj tisočakov so si pa le prislužili na lahek način. Zadevo preiskuje milica. J. ŠPORT OD TU IN TAM GABRIJELE - V počastitev praznika občine Sevnica so mladi v Gabrijelah pripravili minulo nedeljo turnir v malem nogometu. Po zagn-j zenih in izenačenih bojih so ekip* dosegle naslednjo uvrstitev: 1. Šent-! janž, 2. Kamenca, 3. Gabrijele, 4. J'1 Pi 'olje. Največ zadetkov sta dosegi* tepovž (Šentjanž) in Štih (Kamen’! Repovž ca). (B. D.) KRMELJ - V počastitev svojeg krajevnega praznika so Krmeljčan pripravili športno srečanje v vle čenju vrvi. Udeležili so se ga tekmo valci iz Krmelja, Tržišča in Šentjan ža. Vrstni red: 1. Šentjanž, 2. Krmelj, 3. Tržišče. (B. D.) KRŠKO - Na kegljaški reviji j« član trebanjskega Mercatorja Niko Goleš podrl 916 kegljev in osvojil lep pokal. Vrstni red: Goleš 916, Pirc (N. mesto) 898, Badovinac (Metlika) 888, D. Badovinac 872, Jarc 871, I. Vesel 868, B. Vesel (vsi Krka) 868 itd. (N. G.) NOVO MESTO - Republiškega srednješolskega prvenstva v šahu so se udeležile tudi ekipe z Dolenjska ga. V Postojni so zelo dobro igrali Kočevci, ki so bili drugi, ženska vrsta novomeške ekonomske šole pa je bila tretja. (. A.) O ŽIVLJENJU KAPNIKOV Jamarski klub Vinko PaderšiČ - Batreja obvešča, da bo v petek, 17. novembra, ob 17.. uri na OŠ Katja Rupena v Novem mestu - odprta razstava Življenje kapnikov, ki so jo pripravili strokovnjaki Kraške muzejske zbirke oziroma Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Odprta bo do 24. novembra, nato pa bo postavljena še v avli doma JLA. Po otvoritvi bo predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! PESA IZ VINOGRADA - Ko so Geltaijevi iz Črnomlja zrigo-lali vinograd in posejali peso, niso pričakovali, da bo zemlja, ki naj bi gnala v rast trto, dala tudi tako peso, da bi zadostovala za solato v manjši menzi. Izkopali so več primerkov velikanske pese. Najtežja tehta več kot 10 kg, tako da jo je Maijet-ka komaj dvignila. (Foto: A. B.) JE TO FIGA ZA LETOŠNJ« LETINO? Na vrtu Danic Rauh iz ulice K Roku v Novel* mestu se je narava nenavadfl* čudno poigrala s korenom Morda pa je ta »enojajčni p? torček” simbol letošnjega $ škavega pridelka. (Foto: J. r« Več kot veleva dolžnost; Med delovnim časom posloven mož, vodja dobro založene samopostrežne trgovine v Kostanjevici, v prostih urah pa ves predan kulturi. Osebnost Ladka Kukca, letošnjega dobitnika plakete Kostanjevice, šele takrat polno zaživi Kukec ne prizna meje med ljubiteljsko in poklicno kulturo, pozna samo kulturo. Četrt stoletja je nastopal z domačo izgralsko družino „Lojze Košak”, triindvajset let pa brez premora opravlja dolžnost podpredsednika Dolenjskega kulturnega fe-Spremlja ga od zibeli naprej, zato je ponosen na sadove, ki jih je ta festival Kostanjevici in ji dal mosen je, da je tudi igralska družina širi-sloves Kostanjevice širom po domovini in zamejstvu. Oder ga je osvojil pred 25 leti. Začelo se je z „Ljubez-nijo treh kraljev ” v režiji Lada Smrekarja. Sledile so nove vloge, nove predstave. Nastopal je v petindvajsetih delih, ki so jih Kostanjevi-čani pod Smrekarjevim vodstvom uprizorili na triintridesetih odrih od Posavja in Dolenjske do Zagreba in Ljubljane, Trsta, Gorice in Koroške. Služba zaradi tega ni smela trpeti, čeravno so se vaje nič kolikokrat zavlekle pozno v noč in še dlje do prvega petelinjega petja. Ladku Kukcu se je najbolj priljubil Davorin iz Miklove Zale. V lik zaničevanega hlapca je vlil ves svoj igralski žar in ga zares doživeto odigral MikloVa Zala je bila njihova najboljša predstava. Osvojila je celo Ljubljano, predvsem pa zamejce. Vtisi s Koroškega, z uprizoritve v Ločah pri Železni kapli, so še danes nepozabni Ladko Kukec je prepričan, da si nihče ni želel boljšega plačila za trud. Predstava Zale je tudi od njega zahtevala veliko napora in prav take vloge ima rad. „Za to moraš biti vsaj malo entuziasta, po sili ne gre. Oder človeka tako priklene, da ga je težko pustiti. Ni mi žal za ure, ki sem mu jih posvetil Bile so mi v posebno zadovoljstvo. Kraju, kjer človek živi, je vsakdo dolžan nekaj dati, nekaj narediti in živeti zanj. Vsak na svojem področju, četudi ne občuti potrebe. ” Kukec je naredil več, kot veleva dolžnost. Dve, tri leta ne igra več. To je čas, ko je bila Kostanjevica brez odra, zato je tudi igralstvo „zaspalo”. Mesto je bilo brez dramskih prireditev, celo brez kina, ne pa brez siceršnje kulturne živahnosti, ki sodi v okrilje £ Dolenjskega kulturnega fe- ^ stivala. Ladko Kukec je ved- J no zraven, povsod pomaga. ^ Zlasti rad ima slikarstva J Med umetniki, ki so razstav- % Ijali v Kostanjevici, so števil- Jj ni njegovi prijatelji Slike mu % delajo družbo tudi doma, v stanovanju, kjer obiskovalec \ že na prvi pogled spozna, da ^ so njegova ljubezen še knjige, za katere mu vedno znova zmanjkuje polic. Najbliže so mu slovenski klasiki Kot Slovenec čuti, da mora spoznati ustvarjalnost lastnega naroda, da mora črpati bogato kulturno izročilo naj- prej iz lastnih korenin. Če le ^ more, spremlja tudi gledali- J ško in koncertno življenje. % Kostanjevica je sicer odmak- S njena, vendar ne toliko, da si % ne bi ogledal vsaj najpo- ^ membnejše predstave v Ji Ljubljani, v Zagrebu, v Celju S in celo v Mariboru. JOŽICA TEPPEY $ I l JI : IZKUŠNJE S PODROČJA _ „Na naš razpis za zasedbo • delovnega mesta direktorja • novozgrajenega doma počitka • se je javil samo tovariš Franci 0 Počivalnik,1* je namesto ^ običajnega začetka pričel _ predsednik odbora za kadre in • medsebojna razmerja. ® „Naj povem, da tovariš Po- • čivalnik nima zahtevane 0 izobrazbe" je nadaljeval. ^ „In kakšne šole ima?“ je _ zanimalo Klotildo Zračniko- • vo. ® „Osnovno šolo je končal v • Belem mestu, nato pa se je šel 0 učit za kleparja. Vojaščino ^ ima že zdavnaj odsluženo," ji _ je pojasnil predsednik odbora • za kadre in medsebojna raz- • merja. • „Pa moralno-politične kva-0 litete? Jih ima? “ je zavrtala ^ Neža Sekretarnikova. • »•••••••••< „Pred leti je vodil pri mladini recitatorski krožek. Organiziran pa ni. No, vsaj napisal ni ničesar o tem.“ ,,Pozanimala sem se malo o tem Franciju Počivalniku. Ljudje vedo povedati, da se ga rad naleze, da je dal otroke krstit, skrivoma seveda, da se je cerkveno poročil, pa še to, da je bil vmešan pri tisti razvpiti kraji kokoši v Kuiji vasi," je razkrinkavala Poči-valnikovo sliko Klotilda Zračnikova, ženska, ki je slovela daleč naokoli po poznavanju ljudi, njihovega dela in zasebnosti. „Dobro pa je seveda to, da ima svojo hišo in si nam ne bo treba beliti glave zavoljo stanovanja," je našla nekaj svetlega Neža Sekretarnikova. Pobrali papir in izginffi Občani nasedli obiralcem" '//}?/n Koliko ugank samo v eni, celo po jamarskem mnenju ne preveč lepi jami. Karbidovke dobe nelojalno konkurenco: jamarji prižgejo v največji dvorani tritisočvatni reflektor, da bi Janez naredil nekaj posnetkov. V hipu pa je spet pratema. Nekje nad nami, 40 ali več metrov daleč, je pregorela varovalka. Eden od jamarjev se kot veverica odpravi navzgor. Slepice spet zagore. Predori, balkoni, lahko rečeš, da si bil nekje, kamor še nikoli ni stopila človeška noga. V glini bo ostal odtis. Radost odkrivanja. Strah se meša s samopotrjevanjem. Vendarle tudi nekaj jamskih tvorb. Vsaj za nepoznavalca. S stropa se spuščajo tako imenovani „špageti'', kamnite tvorbe, ki se ob dotiku s prstom takoj odlomijo. So namreč bolj iz vode kot iz apnenca. Od spodaj je vedno bolj slišati glasove raziskovalne ekipe, v daljavi zasveti plamenček, čez nekaj minut so pri nas. Globlje od 55 metrov niso mogli. Zdaj pa nazaj, na zemeljsko površino! Pomagajo kostanjeviški jamarji, ki so prav pod Gabrjem z novomeštomi zakopali pred leti izkopano bojno sekiro. Sodelovanje spet cvete, kar se bo menda pokazalo ob naslednjem skupnem podvigu. V breznu Pihalnik pri Podturnu. Tam bo treba 109 metrov globoko. Na dnu je podzemsko jezero. No, dober znak za dolenjsko jamarsko sodelovanje pa je že to, da fotoreporterja Janeza med Vleko navzgor niso zagozdili, ali pa je v temi bistveno shujšal. Gorjanci, pa čeprav votli, imajo svojo moč. NASLIKAL: JANEZ PAVLIN NAPISAL: MARJAN BAUER • 55 m Slovenski kras slovi po vsem svetu, za dolenjskega pa niti Dolenjci ne vemo, da ga imamo. Celo o velikih kraških vodotokih. Temenici, ki kar dvakrat ponikne, in o Krki, ki sprejema še v Novem mestu in niže izdatne kraške pritoke, smo pičlo poučeni. Še manj raziskano pa je dolenjsko kraško podzemlje. Približno se ve, da je na tem prostoru okoli 250 jam, večina jih še ni raziskanih. Med doslej znanimi jamami jih je največ na ozemlju med Malo goro. Rogom in Krko (kar okoli 130), med Krko in Temenico 50, med Temenico in Savo 60, med Krko in Gorjanci pa le 13. Tako vsaj uradni podatki; kronist Janez Trdina pa je njega dni zapisal, kako „med domačim prebivalstvom zanimanje za kraške posebnosti ni kaj večje". To Trdinovo trditev skušajo zdaj popraviti člani od mrtvih vstalega jamarskega kluba „Vi-nko Paderšič— Batreja" iz Novega mesta. Zdaj jih je že okoli 50, od tega 15 zaresnih jamarjev. Zanimivo je, da je bil njihov zadnji podvig, raziskovanje Gabrske jame, prav v Podgorju, ki po Trdini ni preveč navdušeno za svet teme. Med štirikratnim obiskom Gabrske jame pa se je po drugi strani potrdila ljudska govorica, da so ..Gorjanci šuplji, da je vse skupaj ena sama šupljina, v kateri je jezero". Pod vasjo Gabrje so namreč novomeški jamarji odkrili 55 metrov globoko kraško jamo. Jama sega še globlje v podzemlje, vendar so prehodi, ki vodijo v neznano, tako tesni, da ne more skozi niti najdrobnejši jamar. Jama je kraška ponornica, vanjo se ob deževju zlivajo neizmerne količine vode. Če pa je vode le preveč, izbruhne presežek na dan v sicer prazni hudourniški strugi, ki brazda Gabrje. Skratka: prenekatera gabrska domačija stoji na votlih tleh, kanalizacijskih cevi pa Gabrci, o tem smo že pisali, ne potrebujejo. Gnojnica se na veliko in rada zliva v podzemlje. O tem smo se lahko prepričali tudi na svoje oči. Bolj pomožna člana zadnje novomeške ekspedicije v gorjansko temo sta bila namreč tudi fotoreporter in novinar Dolenjskega lista. „Ne morem reči, kako globoko bomo prodrli," pravi vodja jamarjev Lojze Medle, ko stojiva v novem kombinezonu in s čelado na glavi kot ovčki pred temačnim ozkim vhodom v jamo. V temo vodijo lestvice, pa ne kakšne udobne gasilske, Janez bled pripomni, da bi lahko na njih z obema nogama kolikor toliko udobno stal kvečjemu zares podhranjen piščanec. Pa ga fantje navežejo na vrv in po dveh metrih se Janez zagozdi. V jamo ga komaj spuste, ko dvigne roke, potegne trebuh noter in izdihne sapo. Za njim izgine v temo torba s fotoaparati. Prvi korak v podzemlje. Stene so blatne, voda, ki ob deževju zalije jamo, prinaša tudi blato. Na spolzkih stenah so črne srage od greznice gabrske kanalizacije. Ponor je stopničast, jama se nikjer ne zravna. Lestvice plešejo pod nogami, še dobro, da si navezan. Čelada udarja ob stene, luč sega nekaj metrov daleč. Na srečo vsaj ne vidiš, koliko metrov teme je pod tabo, v največjo dvorano Gabrske jame namreč lahko zlahka postaviš hišo, kakršne so posejane v novomeški „dolini faraonov". Vlaga in blato. Vodnik ti dobesedno prestavlja noge, da ne bi narobe stopil. Gabrska jama velja za grdo, v njej skorajda ni kapnikov. M ed blatom so okrogli kamni—prodniki. To pomeni, nas takoj pouče, da se kamenje iz struge potoka nekje vali ali kako drugače prihaja v jamo ali jamski sistem. Globoko pod nama glasovi in včasih komaj zaznaven poblisk luči. Tam spodaj so fantje raziskovalne ekipe, ki naju je že zdavnaj prehitela. Štirideset metrov pod nami ugotavljajo, ali se res ne da še globlje. Pravilo treh točk: če hočeš ostati živ, se moraš vedno nasloniti na tri točke. Dve nogi, ena roka. Roki, ena noga. Tako je oprimek varnejši. Navzdol nikoli s hrbtom ob steni, s trebuhom je varneje. Vse naokoli tema. Karbidovka na čeladi osvetli jamsko živalco. Nekakšen žužek brez oči, zakrnele so, tema jih ne potrebuje. Malo naprej oblike rastlin, plesni, kdo bi vedel. Bledo je, tanko kot nit in visi s stropa. Nova dvorana, ki so jo tlakovale ogromne skale. Kot otoki v temi so te skale v luči naših karbidovk. Kdove kdaj so se v zamolklem bobnenju sprožile s stropa, ki ga samo slutiš. Kosi kamenja po nekaj deset ton. Jih je sprožil potres, ki je bil pred nekaj leti na območju Gorjancev? Jih je premaknila ena od eksplozij, ki so pomagale Gabrcem zvrtati temelje za nove domove? GORJANCI SO RES VOTLI ' ■' i 16 X1/78 I 126IPRILOGA DOLENJSKI LIST DOBER DAN, DOLENJCI no vem, da mu ta belokranjska govorica veliko pomeni in da je poslušal Župančiča z odprtimi očmi in usti. To je čista, zvočna melodija jezika, ki jo malokdo obvlada tako suvereno. In ko poskušava ujeti čas med kratkim odmorom na televiziji ali v drami, se samo smehljava in ponavljava vljudnostne izraze, da sedaj res ni časa, da je čas hudičeva stvar, ki nama nekako ne leži. Mimogrede pa se smejeva in Rac se smeje, da je veselje, čeprav je utrujen od večnih predstav in večnih žarometov. Toda pravi igralec je kakor cirkuški konj: vedno mora biti pripravljen za vse; to pomeni usodno strastno pripadnost gledališču in filmu. Le tako lahko ostaneš v stalnem odnosu do občinstva, do tiste igralčeve metafore, brez katere igralec nič ne pomeni. Rac je že živa legenda slovenskega igralca. Nastopal je v vseh mogočih vlogah in prejel za svojo igre vrsto priznanj, ki ga uvrščajo v sam vrh najbolj ustvarjalnih in angažiranih karakternih igralcev. In ko ga vprašam, katera vloga mu je v dvajsetletni igralski karieri ostala najbolj v spominu in katera mu je najdražja, pripoveduje o vlogi Baltazarja v Hiengovem Osvajalcu, za katero je prejel nagrado ZSM na Broštnikovem srečanju v Mariboru, in Bobanu v Lebovičevih Padlih angelih pa o Rihardu II., tej nepozabni letošnji dubrovniški uprizoritvi v režiji Mileta Koruna, o najnovejši predstavi Dušana Jovanoviča Osvoboditev Skopja in o filmih: Bitka na Neretvi, Po isti poti se ne vračaj, o Sedmini in Mrtvi ladji pa o vlogi Kačurja v Idealistu, o nepozabni vlogi s soigralko in dolgoletno prijateljico Mileo Župančičevo. „Vsaka vloga," pravi Radko Polič, „je novo doživetje, je nov spopad s snovjo in vsaka vloga je novo presenečenje. Razen vloge bom igral kar naprej, celo svoje življenje. To je veselje in notranje zadovoljstvo kakor Bela krajina tam okoli Stražnega vrha, samo da je tam veliko lepše. Tam živijo v zidanici moji starši in tam okrog živijo veseli belokranjski ljudje, ki ljubijo pesmi, vino, svoje vinograde in steljnike, ki imajo radi preprosto življenje kakor stare izho-jene poti, kostanje in orehe na Tanči gori." Tudi to so vloge in te svoje belokranjske igralce ima Rac še najraje. Samo pravega časa res ni nikoli. Radko Polič je do konca angažiran umetnik in njegova letošnja osrednja velika vloga je bila Rihard II. v znani Shakespearovi tragediji v dubrovniškem zgodovinskem Lovrijencu. O tej vlogi, ki je imela izjemen odziv, je napisal Andrej Inkret tudi tele besede: „V tej osrednji igri, ki pripoveduje ,žalostno prigodo' o smrti kralja, dominira Radko Polič. Njegovo igranje je srhljivo. To je čudna magična .mešanica' obupa in zanosa, sentimenta, cinizma, agresivnosti in žalostnih tožb, kraljevske pohote in erotične senzibilnosti, patosa in tihih, liričnih izpovedi, nastopaštva v velikem slogu in predsmrtne zgroženosti, poigravanja z besedami in kretnjami pa spet suverenega zavaračanja vsakršne .estetike', silaštva in krhke ranljivosti, kraljevske vsemogočnosti in čiste človeške nemoči, oblastniškega terorja in joka nad usodo, ki se piše slehernemu krog njega in najprej njemu samemu, veličastnega paradiranja in zamišljene molčečnosti... Vsi ti, na prvi pogled izključujoči se elementi se spremešavajo v Poličevi igri tako rekoč neprenehoma, v mejah enega samega monologa, ene same besede. Njegov Rihard je podoba človeške postave, ki mora prehoditi vso dolgo pot od kralja do mrliča, ki so mu že zaživa sneli krono. Radko Polič igra strogo po nareku besedila in vendarle uprizarja pred nami dramo, ki je prosta slehernega historicizma. To je človek, sestavljen iz samih skrajnosti, nemara kar nevrotično razpet med subjektivističnim oboževanjem vse-cpredeljujoče (totalitarne) oblastniške (kraljevske) moči pa groze bitja, padajočega na poslednje dno. Nevrotičen, toda nabit s tako silovito energijo, da je nazadnje, kot bi bil izklesan iz enega samega kamna." In ko se pogovarjava naprej, se spomni velikih slovenskih iralcev Juvanove, Danilove, Staneta Severja in svojih dragih profesorjev Pina Mlakarja, Kumbatoviča, Koblarja in mnogih drugih ter časov, ko je končal igralsko akademijo. Za svojo generacijo meni, da še nekaj pomeni, vse to, kar prihaja zdaj, pa je nekam neurejeno in nezrelo. Radko Polič je človek s popolno odgovornostjo do svojega dčla; suverenim obvladanjem svojih vlog je postal dejansko idol mladih in to je za igralca največ kar lahko pričakuje. Navsezadnje ima komaj dobrih šestintrideset let in od njega lahko še veliko pričakujemo. Za konec, ko sva že pristala ob Martinu Kačurju iz Idealista, poslednjega Pretnarjeva filma, kjer je zaigral nepozabno vlogo Cankarjevega razočaranega vaškega učitelja, sva odpotovala spet v njegovo Belo krajino, tja dol pod Stražni vrh, in Radko Polič je rekel: ,,Ti moji Belokranjci ne morejo brez zidanic in brez vina, radi imajo pesmi. Brez teh stvari pa tudi jaz ne vem, kaj bi počel." LADISLAV LESAR VOJAŠKI KOTIČEK Kljub temu pa življenjska doba ni enaka za vse ladje. Na življenje ladje namreč ne vplivajo samo taktično-tehnični, marveč tudi vojaško--politični, gospodarski in drugi dejavniki. Revnejše države uporabljajo ladje dalj časa, čeprav starejše ladje terjajo večje vzdrževalne stroške. Ladje, ki so jih zgradili v mirnem času, so kvalitetnejše, v vojni grade ladje hitreje, kar pa skoraj praviloma škodi kakovosti. Prav tako ni vseeno ali dejstvuje ladja v zmernem, tropskem ali arktičnem območju. Ne prav nazadnje pa vpliva na življenje ladie izurjenost ali nespretnost njene posadke. Ce je ladja v „dobrih rokah", živi seveda dlje. Kljub tem načelnim ugotovitvam pa je iz mnogih primerov znano, kako težavno je opredeliti smotrnost in rentabilnost vzdrževanja, popravil in posodabljanja starejših ladij. Britanska križarka Gambia je prvič zaplula 1942, iz vojne mornarice pa sojo izločili 1968. Tri leta prej rojena križarka Belfast pa je plula vse do leta 1970. Ena ladja je zaradi dobrega vzdrževanja živela pet let več. Vzdrževanje zastarelih ladij pomeni za mornariške in državne proračune hudo obremenitev. Za primer je ameriška letalonosilka Middway. Zgradili so jo 1945, zadnja modernizacija pa je bila končana 1970. Ladjo so gradili 24 mesecev, prav,toliko časa naj bi po načrtih trajala njena modernizacija. Dejansko pa je bila modernizacija končana po 52 mesecih! Zgodba ima nadaljevanje. Nova ladja je stala 85,600.000 dolarjev, za modernizacijo pa naj bi odšteli 88,000.000 dolarjev. Ko je ladja Midway spet zaplula, so ugotovili, da je obnova stala ameriške davkoplačevalce več kot 200 milijonov dolarjev. Kdaj ladje za bojno uporabo zares zastarijo? Menijo, da ladje prehajajo v zrela leta po približno dveh desetletjih potikanj po morju. Največ ladij, ki še niso dosegle dvajsetih pomladi, ima Velika Britanija. Dokaj mlade so tudi sovjetske, francoske in italijanske ladje, ameriške pa so presenetljivo stare, kar pa ne pomeni, da niso modernizirane. So pa tudi mornarice z večjo starostjo ladij. Tako so na primer španske ladje za bojno uporabo stare povprečno 22 let, tajvanske pa celo več kot 30. Turške in grške ladje za bojno uporabo sicer v povprečju niso tako zelo stare (okrog 16 let), povprečna starost rušilcev teh dveh držav pa je okoli 30 let. PROGO RAZORJE PLUG RADKO POLIČ -RAC Ko si takole gledava v oči v slovenskim dramskim igralcem Radkom Poličem — Racem in ko ga poslušam, je v njegovih besedah in v LADJA UMRE PRI DVAJSETIH Življenje ladje se začne z izdelavo načrtov, katerih tehnične rešitve so praviloma rezultat najsodobnejših dosežkov tehnične razvitosti ustrezne države, konča pa se, ko ladjo izločijo iz uporabe. Ko jo torej pošljejo na dno ali v staro železje. kretnjah nadih melodiozne, barvite belokranj-ščine. V dikciji in izgovarjavi je nekam melanholično igriv kakor steljniki in breze in natanč- Železniške proge navadno onesposabljajo z eksplozivom (z miniranjem mostov, viaduktov, tračnic itd.) ali pa z odstranitvijo tračnic, ki jih poprej odvijejo s pragov. Če je na voljo dovolj n£ delovne sile, lahko z drogovi dvignejo in prevrnejo pod železniški nasip tračnice s pragovi vred. Omenjene načine onesposabljanja prog uporabljajo predvsem v nasprotnikovem zaledju. Znan pa je še en način uničevanja prog. Učinkovitejši od že omenjenih je predvsem v ravninskih predelih, kjer je malo mostov in drugih podobnih ključnih objektov. Uporabljajo ga navadno vojske na umiku, da bi nasprotnika, ki je navezan na oskrbovanje po železniških, progah, čimbolj zadrževale in mu otežile preganjanje. V ta namen uporabljajo posebne železniške ,,pluge". To je vozilo na kolesih, na katerega je pritrjeno težko ukrivljeno rezilo, ki gaje mogoče z vitlom dvigati ali spuščati. Pri prevozu je rezilo dvignjeno in se ne dotika pragov, med uporabo pa ga spustijo navzdol, da lomi pragove med tračnicami. Železniški plug za onesposabljanje progi kakršnega so uporabljali Nemci med drugo svetovno vojno, je tehtal okoli 20 ton, vlekli sta ga dve parni lokomotivi. Njegova delovna hitrost je bila 8 do 10, transportna pa 40 km na ura Nekateri tipi železniških plugov so imeli še dva žlebova, po katerih so spuščali na tračnice še polkilogramske eksplozivne naboje. Ko so se Nemci umikali iz Jugoslavije, so s takim plugom uničili 100 km dvojnega tira med Zemunom in Novsko. Boljše usluge kot to, da so kmalu po začetku vojne prodali hišo v Starih žagah zakoncema Francu in Tončki Mrvar, Italijani slovenski narodnoosvobodilni vojski res niso mogli naredili- Tako rekoč tisti trenutek, ko sta se Mrvarjeva 12 trebanjskega konca vselila v svoj novi dom tik Pod varnimi in v svoji mogočni prostranosti kar strašljivimi roškimi gozdovi, so vanjo prišli tudi Partizani. Pa ne vsake toliko časa eden ali dva, Marveč vsak dan do konca vojne tudi po cela četa hkrati. Včasih resda tudi zato, ker je bila pri Mrvarjevih gostilna, ki je slovela po dobri črnini domačih vinogradov, vendar gostilničarja v tistih časih nista gledala na to, če imajo ti fantje iire, dinarje ali kakšen drugačen denar v žepih. Mičkoliko se jih je pri njih zastonj najedlo in odžejalo in tega zlasti Mrvarjevi mami do danes niso pozabili. Mož Franc je kaj kmalu odšel v hosto k Partizanom, Tončka pa je z otroki ostala doma, skrbela za kmetijo in gostilno. Dolgčas ji pa res ni bilo nikoli, saj je bila hiša vedno polna. Do je imelo tudi najvišje slovensko partizansko vodstvo v Mrvarjevo Tončko popolno zaupanje, dovolj zgovorno priča tudi dejstvo, da sta v njeni hiši dalj časa prebivala Franc Leskošek-Luka, Prvi komandant slovenske partizanske vojske, in 'van Maček-Matija, komisar in komandant Glavnega štaba NOV in POS. „Luka je prišel konec *irne 1942 in bil pri nas kaki dve leti, Matija je bil Pa manj časa, nekako pol leta," se spominja drvarjeva mama. „Zgoraj sta imela vsak svojo sobo, jaz sem jima pa kuhala, prala, likala, skratka, skrbela sem zanju/ prostodušno pove tako, kot je bilo. „Seveda sem vedela, kdo in kaj sta. Pred mano niso nič skrivali, name so se po Pravici lahko v vsem zanesli. Ko je bil mož pri ^obrepoljah ranjen, sem tudi vedela, da ga Zdravijo v partizanski bolnišnici na Daleč hribu, kjer je ostal skoraj eno leto." Obeh visokih političnih in vojaških voditeljev se Mrvarjeva mama spominja kot resnih, a skromnih mož. „Meso, mast in take stvari so *anju prinesli partizani, ostalega, domačega kmečkega živeža pa je bilo doma dovolj, saj smo Pridelali na kmetiji. Ne Luka ne Matija nista bila Prav nič izbirčna. Res sem sem sem ter tja vrgla v 'onec kakšno kuro, naredila fino juhico in rezan-ce, ampak to je bilo res bolj poredko, samo da sta se malo posladkala. Komaj sta čakala, da sem Pripravila žgance in mleko, za večerjo pa sta •rnela rada ajdove žgance in zelje, potem pa še skodelico mleka. Ne, lačna pri meni pa nista bila " to bi tudi sama potrdila — skrbela sem zanju, kolikor se je takrat le dalo," je zgovorno in slikovito pripovedovala v narečju, kakršnega govorijo okoli Brezove rebri, od koder je doma. MRVARCA NE BO NIKOLI UMRLA Mačka je klicala po njegovem partizanskem imenu Matija, Leskovška pa Luka ali Očka. Seveda so se tikali, saj so bili tako rekoč ena družina „Ja, ampak še posebej Luka, ki je bil dalj časa pri meni, je bil tudi resen in včasih strog. To pa res ni čudno, saj je imel tako veliko odgovornost. Če je bilo v hiši veliko ljudi, to pa se je zgodilo kaj pogosto, in sem videla, da prihaja in da ni najbolje razpoložen, sem samo zašepetala: ,Luka gre, Luka gre/ pa je vrvež takoj potihnil. Pred njim smo imeli vsi rešpekt" Stare žage so bile ena sama partizanska delavnica. Česa vsega niso tukaj naredili! Tudi mino-metalce so sami delali. Pri Mrvarjevih so bili puškarji pa čevljarji, v bližini je bila krojaška delavnica. Seveda je v teh delavnicah delalo veliko mladih fantov in deklet. Ti pa so se kljub vojni radi poveselili. V gostilni je bila prostorna soba, da so se ob zvokih partizanske harmonike, tega nepogrešljivega spremljevalca vseh pohodov, mitingov, skratka celotnega partizanstva od začetka preko najhujših dni do veselja ob izbojevani svobodi, radi zavrteli. Veselja do plesa in petja tudi grmenje topov ne more pregnati. Pa tudi ljubezni ne zatre. Mladi so se tako v gostinski sobi veselili, Luka pa je bil po napornem dnevu utrujen, zvečer je poslušal radijska poročila, skratka, hotel je imeti mir. „Ko ni moje prigovarjanje nič pomagalo, je Luka prišel v vežo, dvakrat s pištolo ustrelil v strop, pa je bila takoj tišina," veselo pripoveduje in smeje ob spominu na ta dogodek. Žal je bilo v tistih časih večkrat kot smešno in veselo žalostno in grozljiva Pri Mrvarjevih ni bila samo redna postaja za kurirje, borce, ljudi iz štaba in druge, marveč so bili pogosto pri njih tudi ranjenci, ki so jih od vsepovsod prevažali in prenašali v roške bolnišnice. ..Posebno pozimi, ko je zapadel visok sneg, niso mogli ranjencev takoj prenesti v bolnice, pa so tukaj ostali tudi po nekaj dni. Še sreča, da je bila pri meni nečakinja Ančka — sedaj je poročena Blažek — da mi je pomagala pri kuhi in drugem delu. Najhuje pa je bilo, kadar so prišli Italijani ali belogardisti. Vendar smo bili vedno o pravem času obveščeni. Za to je skrbel partizan Sokol, piše se Hrovat. Nekoč so bili beli že na bližnjem hribu Zarigeljci. Ranjenci so se že umaknili, jaz pa sem še z lopato pospravljala kri iz veže, saj bi sicer takoj uganili, kako in kaj..." Mrvarjeva se spominja, da so Italijani prišli v vas dvakrat, nekajkrat pa tudi belogardisti. Seveda niso nikoli ostali cel dan, saj so dobro vedeli, kakšna nevarnost jim preti tukaj. „Nemcev pa nisem nikoli počakala doma, smo jo pred njimi kar v hosto pobrali." Enkrat se je umaknila tudi pred Italijani in ti so to dobro izkoristili. „Ko nas je Sokol posvaril, smo se zatekli v Novo goro. V kleti sem imela kakih 700 litrov odlične črnine, pa so hudiči vse spili; kar jim ni šlo po grlu, so pa v čutarice natočili. Niti litra niso pustili! Pa prašiče so zaklali in požrli," še danes ne more pozabiti. Najhuje in najbolj nevarno je bilo, ko so beli prišli od Uršnih sel in od Dolenjskih Toplic. „Ura je bila štiri zjutraj. Najprej sem mislila, da so naši, potem pa sem videla, da je z njimi topliški kaplan. Vrgli so me pokonci, v naročju sem držala hčerkico, pa me je eden z naperjeno brzostrelko gnal ven in sem jim morala vse pokazati, če ni kje skrit kakšen partizan. Ko niso nič našli, je nekdo vprašal: ,Kaj bomo s to partizansko kurbo?' Nekdo je v šentjernejskem narečju surovo odvrnil: ,Ubiti!' Jaz pa otroka v naročju! Rešil me je mlad fant iz Meniške vasi, tudi belogardist Onega z brzostrelko je odrinil, se obrnil k meni in rekel: ,Teta, pojdiva v hišo, nam boste dali kaj za zajtrk.' Ko sem še vedno vsa prestrašena, saj sem bila tik pred smrtjo, pripravljala jed, si je nekaj belih nabasalo v nahrbtnike suhega sadja, ki so mi ga pokradli iz kleti. In spet je tisti iz Meniške vasi zahteval, naj dajo vse nazaj, češ da imam majhne otroke in da bom sadje potrebovala. Kasneje sem zvedela, da je tudi on padel. Ni bil slab človek, čeprav je bil belogardist Sicer so bili pa belčki hudobni, da je kaj. Takrat je že bil pri meni Gustelj Rakoše, mlad fantič iz Straže. Oče je bil v internaciji v Gonarsu, mamo pa so odgnali in ubili belogardisti. Sirotka sem vzela k sebi. Ko*o prišli beli, se je fant ustrašil in se skril v dimnik, pa so ga tudi tam prašiči grdi našli in ga privlekli pred hišo pa začeli hudo tepsti," se huduje Mrvarjeva mama. Kot za svojega se je postavila zanj, da so ga pustili pri miru. „Danes je miličnik v Portorožu," ganjeno pove. ,,Sreča, da se beli niso upali pogosto priti v naš konec, sicer me danes ne bi bilo več med živimi..." Zato so pa toliko več prihajali njeni fantje, partizani. „Joj, tudi ti so bili večkrat revežb lačni, strgani, prezebli, ušivi. Pri meni je bilo vedno na voljo nekaj starih hlač in drugih oblačil. Ko so fantje prišli, so se najprej okopali, preoblekli, svojo obleko poparili, se podprli in odžejali in si malo odpočili. Večkrat so od samega veselja in ugodja kar vriskali." Posebno živo ji je ostal v spominu dan, ko so partizani napadli Žužemberk. ..Utrujeni in iz- mučeni od borbe so se tisti, ki so jih zamenjali spočiti tovariši, vračali mimo nas. Kot da bi bilo včeraj, se spominjam, kako sem tisto jutro začela kuhati otrokom žgance za zajtrk. Pa so prišli lačni, utrujeni, ranjeni in sem, jasno, dala njim." Enajstkrat je tisto jutro skuhala žgance v sedem-litrski posodi, pa so njeni štirje otroci ostali brez zajtrka! ,,Na travniku so imeli brigadne kuhinje. Na hitro so pripravili neslan in nezabeljen močnik, in ko sem to videla, sem rekla, da takega pa borci že ne bodo jedli. Meni je sestra redno prinašala sol iz mesta, od zadnje partizanske ,fasenge' je bilo pri hiši še nekaj masti. Zabelila in solila sem jih tisti močnik in so bili tako veseli, kot bi jim dala potica" Tako ni čudno, da poznajo danes Mrvarjevo mamo po vsej naši domovini. Vsak, kdor je bil kdaj v njeni hiši v Starih žagah, in teh res ni malo, se je bo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjal. Naj gre kamorkoli, povsod žive danes njeni fantje. „Večkrat se oglasijo tukaj, veliko se jih sploh ne spominjam več, saj je od takrat preteklo že veliko let, pa tudi preveč jih je bilo, da bi si vse zapomnila, tudi če se v tem času ne bi spremenili," pravi. Res so se spremenili, pozabili pa niso. Tudi na otvoritev partizanske magistrale jih je prišlo veliko. „Tako so mi mahali, ko so se peljali mimo hiše na proslavo v Belo krajino! Res je lepo in prav, da smo dobili to partizansko magistralo, cesto, ki zasluži to ime. Zaslužili smo jo tudi prebivalci teh vasi. Tako lepa in ravna je pa prašilo se ne bo več... Sedaj nam je vse tako blizu: Toplice pa Novo mesto in Bela krajina" Mrvarjeva sta danes res že v letih, vendar še kar čila Oče Franc je tistega dne s konji vozil hlode iz gozda, Tončka pa še pridno gospodinji in dela na polju. Oba dobivata zasluženo borčevsko pokojnina „Meni sta šla za pričo Luka in Matija," se pohvali Mrvarjeva. Mož ima tudi več odlikovanj, Tončki pa se zdi za malo, da so nanjo pozabili. „Tudi Luka je rekel, da sem si zaslužila medaljo. Ni mi prav, ko poznam ljudi, ki je niso zaslužili, pa so jo dobili. Vem za žensko, ki je živela na račun partizanov, pa so ji po vojni dali medaljo za hrabrost, pri meni so partizani živeli, pa nisem dobila priznanja," je nejevoljna. Ves čas po vojni Mrvarjevo martio najbolj redno obiskujeta Leskošek in Maček, ki sta tudi najbolj občutila njeno gostoljubje v tistih težkih časih. ..Matija že od daleč kriči: .Mrvarca, si še živa?'" Je, je, Mrvarca je še živa, Mrvarca in njej podobne ne morejo umreti, take ženske bodo večno živele. A. BARTELJ DOLENJSKI LIST Posamezni vzorci so bili značilni za določena območja, tako da je poznavalec že na prvi pogled lahko povedal, od kod je kateri: iz adlešiškega, viniškega, metliškega konca. Še pred vojno je znala tkaničiti, raličiti in stepati skoraj vsaka ženska, hiter povojni razvoj pa je to lepo, a danes ne več življenjsko potrebno domačo obrt potisnil v kot, ji dal navdih za vedno izgubljene romantike. Ena redkih Belokranjk, ki nadaljuje tradicijo svojih prednic, je Črnomaljčanka Slavica Ritoni-ja. Njo bi težko videli, da ne bi imela vsaj en del svoje obleke izvezen v pravem belokranjskem vzorcu na domačem platnu ali tudi kakšni sodobnejši tkanini. Omare v njenem domu pa so dobesedno natlačene z raznimi oblačili, od najmanjših otroških do izvirnih večernih oblek in bluz — vse to je sad njenega dolgoletnega dela in ljubezni. Ritonijeva je v tem tako bogato založenem „boutiqu", ki bi ji ga zavidala marsikatera lastnica takih eksluzivnih trgovin pri nas in v tujini, vse obenem: kreatorka, šivilja in vezilja. „S tem se resneje ukvarjam kakih osemnajst let," je povedala Slavica Ritonija, sicer poštna uslužbenka „Pri ročnem delu na viniški šoli nas je tkaničenja učila Julka Adamičeva. Tam sem dobila osnovo. Po šoli sem za dalj časa .na to pozabila. Če se ne bi poročila in se iz Novega mesta vrnila v Belo krajino, se tega dela gotovo ne bi nikoli lotila." Kmalu za tem, ko se je za stalno naselila v Črnomlju, je začela obnavljati v šoli pridobljeno znanje tkaničenja, kot se imenuje značilni belokranjski vez. ,,V začetku je bilo vmes tudi dejstvo, da takrat ni bilo toliko denarja, vsaka ženska pa želi čim lepše obleči sebe in svojo družino. Res pa je, da sem bila od nekdaj zadovoljna, ker sem vedela, da takega krila, bluze, obleke, kot sem si jih naredila in izvezla jaz, na vsem svetu ne nosi nobena druga," prizna tudi delček ženske nečimrnosti pri tem svojem konjičku, ki mu je do sedaj žrtvovala že na tisoče prostih ur. Vse, kar je Ritonijeva kdaj naredila iz belokranjskega platna in lepo izvezla, je služilo praktičnemu namenu, naj bo to obleka ali prt, bogato tkaničena bluza ali lepo okrašena ženska torbica. Kar so otroci prerasli in sploh vse, česar ne uporabljajo več, skrbno spravi. Tudi oba otroka, sina in hčerko, sem naučila tega dela, tako da tkaničenje v naši družini ne bo šlo v pozabo. Danes je, žal, pri nas vse manj žensk, ki še znajo tkaničiti, raličiti ali štepati. Le še stare ženske se s tem ukvarjajo, vendar ne veliko. Za to delo je potrebno veliko časa, potrpljenja pa tudi dobre oči. Vzorca ne narišeš, ampak moraš vsako nitko šteti. Velika težava je tudi z domačim platnom, saj ga skoraj ni več. Jaz si ga izprosim pri znancih, ki imajo še staro zalogo. Delam pa tudi na leakril in druge sodobne tkanine; za tkaničenje je dobro vsako platno, samo da je moč šteti nitka" V začetku je sama hodila po vaseh in iskala stare narodne motive; največ je dobila v adleši-škem koncu. „Leta 1967 je izšla knjiga Narodne vezenine na Slovenskem, v kateri je zajeten del posvečen belokranjskim in mi je v veliko pomoč. Veliko narodnih motivov je pred vojno zbral bivši učitelj v Adlešičih Račič, žal pa tega ni nikjer objavil, oziroma izdal v knjižni obliki, kar bi vsem, ki se s tem ukvarjamo, veliko pomagalo in olajšalo delo." Seveda so izvirne obleke, bluze in drugo, kar je naredila sebi in otrokoma, padlo v oči njenim znankam „Kljub temu pa si ni nihče mislil, da sem naredila tako veliko. Svoje izdelke sem pred dvema letoma prvič razstavila v Semiču, kjer je bil zbor vseh PTT delavcev novomeškega okrožja. Tudi tisti, ki me poznajo, so bili presenečeni. Niso si mogli misliti, da lahko vse to naredi ženska poleg službe in družine. Lahko pa rečem, da ves svoj prosti čas posvetim tkaničenju. Pri tem delu se ena ura nič ne pozna," je povedala. Kljub tej zavzetosti pa najde čas še za izdelavo gobelinov, zadnji čas, ko je že od pomladi v bolnišnici, pa se poskuša tudi s tapiserijami. „V naši družini smo vsi zelo vneti za razna ročna dela. Mama že od nekdaj veliko kvačka. Sestra odlično plete." Po prvi razstavi v Semiču so vabila kar deževala. Tako je svoje izdelke prikazala lani na prvi razstavi belokranjskih vin v Semiču, prav tako letos, ko se je predstavilo kar 34 izdelovalcev belokranjske domače obrti. Za lansko veliko proslavo dneva borcev je svoje izdelke pokazala na Lokvah, letos na otvoritvi razširjene avtomatske telefonske centrale v Črnomlju. Letos spomladi so jo povabiti na mednarodni sejem malega gospodarstva v Kranj. Tam so njene bogate in izvirne izdelke opazili tudi tujci. Italijani so jo povabili, naj razstavlja na sejmu v Pordenonu, hkrati pa so predlagali, da bi bili vsi njeni izdelki tam tudi na prodaj. „Na to pa nisem pristala. Svojih izdelkov nisem nikoli prodajala, čeprav so me razni trgovci že večkrat nagovarjali, da bi delala zanje. Prodaš samo enkrat, jaz pa se od nobene svoje stvari ne bi mogla ločiti. Preveč truda in ljubezni sem vložila v vsako. Brez ljubezni pri takem delu ni nič, samo za denar ne bi mogla delati, pa tudi splačalo se ne bi. Za letošnjo razstavo v Semiču sem delala celo zimo. Sem pa tja naredim kaj za kakšno prijateljico, < prodajam pa ne." Tudi na zadnji razstavi slovenske domače in umetne obrti oktq£>ra v Slovenjgrgdcu so bili njeni izdelki deležni velike pozornosti. Poleg nje je tam pokazalo prave belokranjske izdelke več izdelovalcev, med njimi njena mama. „Ne smemo dovoliti, da bi bilo staro izročilo prepuščeno pozabi, saj je del naše kulture. Tudi v šolah bi morali mladim vzgajati ljubezen in zanimanje za to značilno belokranjsko domačo obrt." A. BARTEU Dandanes skoraj ni kmeta v Beli krajini, ki bi na svoji njivi še sejal lan. Če pa že nameni kakšen konček zemlje za to rastlino, ga bolj v spomin na stare čase, da se ob pogledu na modro cvetoči lan povrne v leta mladosti, ko so še pri vsaki hiši- tkali platno, iz katerega so doma krojili tako rekoč vsa oblačila, ga uporabljali za posteljnino, prte in še za kaj. Že od nekdaj so ženske na belo domače platno vezle razne vzorce, si tako v značilni modri in rdeči barvi krasile oblačila in druge predmete, tudi brisače, ki so jim v Beli krajini rekli otirač. MUZEJ ODVRŽENIH PREDMETOV Zbiranje starin je zadnje čase zelo v modi. Lotevanjo se ga ljudje, ki starinskih predmetov ne cenijo, pač zato, ker ima star lonec ali likalnik doma tudi sosed, pa ker s tem po splošnem mnenju izražaš dober okus. Pred dvajsetimi in petnajstimi leti, kose za starino nihče ni zanimal, so pravi zbiralci po kmetijah in polrazpadlih imenitnih hišah z opuščenimi gradovi vred lahko nabrali imenitno zbirko. Resnikov Ivo iz Straže ima imeniten muzejček z okrog štiristo predmeti. Njegova hiša tik Novo-lesovega skladišča v Straži je sploh pravo čudo. Postavljena je bila resda že 1939, ampak po Ivovem mnenju še ni dograjena, zato kar naprej nekaj dozidava, prezidava, spreminja in sploh ... Muzej ima svoj prostor, ki je edinstveno urejen, prav kot je vsa notranjost njegove hiše. Vse namreč dela sam: police za knjige, polaga tapete, teraco, zida, polaga tapisom, dela gobeline, vzgaja rastline . .. Staro pohištvo spreminja v novo, iz razpadlega stola, v katerem so pri znancu gnezdile kure, je naredil odličen starinski stol. Iz gavter, ki so jih hoteli nekje na deželi vzidati v hišo kot železje, je nastal eksponat z zgodovino. To so namreč rešetke iz lukenjskega gradu. Bile so na oknih, kjer so bili aresti.' In kdove kateri tlačan je vse ječal za njimi in iskal žarek svetlobe kot poslednje upanje. Kdove, koliko brhkih deklet in starih ženičk je mlelo koruzo na starinski ročni mlin, ki je zdaj med starinskimi predmeti Resnikovega Iva. In ali si lahko predstavljate, kako so se greli naši predniki v mrzli postelji s keramično steklenico, v kateri je bil vroč pesek? Ima lončene posode, zvezane z žico, stare več sto let, rabili pa sojih za kuho. Ima litoželezne lonce pa helebardo kdove katerega Francoza, ki je šaril po naših krajih pred več kot sto leti. Iz francoskih časov ima tudi konjske komate, še starejša pa je po lastnikovem mnenju kovinska blagajna, v kateri so nekdaj tovorili denar. Trlica za lan, sklednikt, kolovrat, star predmet iz mlina, ki mu niti ni znano pravo ime, in drugo ob drugem lepo rezporejeno. Ena izmed posebnosti tega zasebnega muzejčka pa je leseno avtomobilsko kolo, ki je prav tako eno prvih, ki se je — Od kod ta zbirateljska žilica? „Še sam ne vem, kdaj se me je pravzaprav prijelo. Ko sem s tem začel, nisem mogel nehati. Še vedno stikam naokrog, le da zdaj zelo težko kaj dobim. Rad imam stare predmete, ker mi prav vsak po svoje govori. Kdo ve, čez koliko rok je že šel in kako so živeli tisti ljudje, ki so imeli z njim opraviti! Vse to me zanima." Resnik je sploh znan kot „tavžentroža." Ko je kot mlad fant šel v partizane, so mu šle po glavi povsem sodobne stvari. Čez čas je po vojni postal trgovec in je dolga leta vodi! Varteksovo prodajalno v Novem mestu. Kasneje si je izmislil rejo piščancev. Imel jih je na tisoče in tudi ta posel mu je cvetel, le da je bil prenaporen. Vse do bolezni je veliko fizično delal, zdaj se ob sladkorni bolj pazi, vendar nikoli ne miruje. Kot lažje delo si je za konjička omislil specializa- VEZENO IZROČILO kotalilo po prašnih dolenjskih cestah in kolovozih. „Vse to sem nabral postopoma, bodisi slučajno pri znancih ali pa so mi prinesli ljudje, ko so izvedeli, da se za take stvari zanimam. Zdaj ne dobiš nobene stvari več, pred dvajsetimi, petnajstimi leti pa je bilo tega, kolikor je kdo hotel. Še veseli so bili na kmetih, da si odnesel kak pisker, ki se je potikal po podstrešju ali na skednju. Kmalu bi mi plačali, da sem odnesel kak kos razpadlega pohištva ali stol," pravi Resnik danes, ko svojim znancem in prijateljem z veseljem kaže zbrane predmete. Med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem je nastal ozek prostor, ki ga je spretni lastnik zasteklil, na stene obeh poslopij pa razobesil, predmete, tako da je muzejček tudi prostoren. cijo pri polaganju surovega kamna po stenah, stebrih in za okras. V hiši pa ima tudi več najdrobnejših gobelinov, ki jih je prav tako sam * naredil. Resda so tudi ženini vmes, ampak Ivo je kot moški pri takem ročnem delu prav gotovo redkost. Izkazal pa se je tudi kot spreten gostinec, saj je več let vodil Pionirjev počitniški dom na Hvaru. Samo po sebi se mu zdi umevno, da ima na vrtu med cipresami pravi bazen. Kajpak ga je naredil sam in te dni si je ravno izmislil, da ga bo spomladi obložil s ploščicami. Išče poceni material, ga vgradi z ženino in sinovo pomočjo, pa lahko kar naprej nekaj spreminja. Trenutno iz lastnih modelov vliva betonske stebričke, iz katerih bo naredil novo teraso. Za okrasnim vrtom pa je tudi zelenjavni, na katBrem pridelajo vse, kar potrebujejo za ozimnico in sicer za prehrana Hrušk in jabolk pa ostalega sadja imajo toliko, da razdajajo znancem... Urejanje starin, notranjosti hiše in vrta mu je hobby, kot je komu drugemu ribolov ali šah. Resnikovemu Ivu ne gre za to, da bi si bazenček opažil s ploščicami zaradi ugleda, ampak zato, da dela, da bo morda ploščice položil na svojski j način in pri, tem užival. „Zmerno telesno delo je najboljše zdravilo za vse vrste bolezni," pravi Resnik, ,,najslabše pa je, če se upokojenec zabubi med štiri stene in premišlja, kako naglo so • zbežala leta in kje vse ga tišči ter ščiplje .. R. BAČER »Prejme blizu 9.00 polna do zadnjega vse dni prenašala kasneje zasenčila nekdaj legendarno in nedosegljivo večkratno svetovno in olimpijsko zmagovalko Čehoslo-vakinjo Vero Časlavsko, je bila tudi v Strasbourgu najbolj na očeh. Iskali so jo ljubitelji gimnatiske, fotoreporterji, filmski snemalci in seveda tudi novinarji. Malce bolj sproščena, nič več tako vase zaprta Nadia je le postala bolj komunikativna, čez okrogla lička pa ji uide tudi kakšen nasmeh. Poleg vsega se je razvila v dekle, ki se že zaveda svojih ženskih čarov. Tako kot zunanji svet ni več ravnodušen do njenih telesnih sprememb, tudi sama doživlja nekakšno notranjo krizo, kar se kaže v njenih gimnastičnih nastopih. Nadia ni več zanesljiva v nastopih kot tedaj, ko je vse to gledala skozi oči otroka. Kot smo zvedeli iz romunskega telovadnega tabora, so imeli z Nadio precej težav, preden so jo pripravili na svetovno prvenstvo. Po a/ropskem prvenstvu v Pragi, kjer je prišlo do neljubih scen, je zamenjala trenerja, malce pa je popustila pri svojem špartanskem življenju. Odvečni kilogrami, ki so ji v Franciji delali precejšnje težave, so plod nediscipliniranosti. Kljub velikim notranjim težavam, ki na zunaj niso bile tako vidne, je Nadia upravičila sloves velike športnice. V športno areno je stopila z zravnano glavo, čeprav je vedela, da se ta nastop zanjo ne bo končal uspešna Cela plejada čudežnih sovjetskih deklet — Marija Filatova, Natalija Šapošnikova, Elena Muhina in NelIi Kim — je samo čakala na spodrsljaj svoje velike nasprotnice. Ni bilo treba dolgo čakati: že prvi nastop Nadie na bradlji je pokopal vse njene upe. Malce nepazljivosti, in že se je znašla na kolenih, to pa je pomenilo začetek konca. Kasnejši razplet dogodkov je pokazal, da simpatična Romunka s svojim programo, ki ga ni nič obogatila, ni sposobna premagati Sovjetinj, čeprav so tudi te imele precej spodrsljajev, kar velja zlasti za malo Filatova Romunka kasneje tudi ob znatni podpori sodnic, ki so pri njej upoštevale tudi ..minulo delo", ni blestela, tako da je svoje oboževalce razočarala. Čeprav je poraz vzela kot dejstvo, ki se mu v danih okoliščinah ni dalo izogniti, je vseeno potočila nekaj solz. Ob slovesu od Strasbourga je Nadia dejala svojim konkurentkam: ,,Na svidenje v Moskvi!" Če bo Romunki še enkrat uspelo postaviti se noge, bo to ponoven dokaz, da je narodna herojinja Romunije športnica velikega formata. KAJ JE Z JAPONCI? Primat prve gimnastične velesile pri moških je bil v Franciji močno ogrožen. Čim bolj se je tekmovanje pri moških v ekipni konkurenci približevalo k zaključnemu dejanju, tem bolj je kopnela prednost Japoncev pred Sovjeti. Japonska telovadna vrsta, ki jo sestavljajo trije veterani — Kenmotcu, Kasamatcu in Cukuhara — je komaj zdržala napad mlade čete sovjetskih telovadcev s proslavljenim olimpijskim zmagovalcem Nikolajem Andrijanovim na čelu. Starejšim japonskim telovadcem so pohajale moči, kar se je najbolj poznalo v dvanajste-roboju; veliko bolj uspešni pa so bili spet v zaključnih bojih na posameznih orodjih v finalu, kjer so osvojili kar tri zlata odličja. Sovjeti, Američani in Madžari pa po enega. Res, da so Japonci na tem svetovnem prvenstvu že petič segli po najžlahtnejšem odličju, vendar to ne pomeni, da bodo tudi še naprej kandidati za najvišji prestol. Rezerve treh proslavljenih asov, ki se jih spominjamo s svetovnega prvenstva v ljubljanskem Tivoliju leta 1970, zaenkrat še niso sposobne zapolniti vrzeli, če seveda na skrivaj doma ne pripravljajo še kakšnega presenečenja. Mislim, da bodo Sovjeti na olimpiadi v Moskvi doživeli v gimnastiki popolno zmagoslavje, vendar ne po zaslugi sodnikov in sodnic, kakor se v gimnastiki kaj rado dogaja. KOT STRELA Z JASNEGA NEBA V kongresni dvorani je udarilo kot strela 2 jasnega, ko so se na tekmovališču pojavili telovadci in telovadke iz dežele onkraj oceana. Ne glede na to da so ameriški telovadci in telovadke že s svojim sproščenim in prikupnim videzom pritegovali simpatije gledalcev, so se povrhu vsega izkazali z domiselnimi nastopi. Na to svetovno prvenstvo so prinesli precej novega vetra, ki bo še dolgo časa pihal v gimnastičnih vrhovih. Menda ni le slučaj, da sta celo dva ameriška telovadca segla po zlatu v finalu na posameznih orodjih. Telovadka Marcia Frederick je naredila vajo na bradlji, ki je gimnastični svet menda še ni videl. Seveda je pri tem postavila na kocko tudi svojo lastno varnost; ravno tako pa tudi akrobat Kurt Thomas, ki je premagal v partnerju tudi ,,velikega Nikolaja". Morda so sodniki in sodnice padli malce pod vpliv gledalcev, ki so si želeli tudi ,.glave" velikih telovadcev iz tabora prvih velesil, vendar so imeli tudi prav, da so tako bogato nagradili velik napredek ameriške športne gimnastike. Kako so Amerikanci prišli do tolikšnega števila vrhunskih plavalcev v obdobju zadnjih dveh let, ni lahko odgovoriti. Nekaj podobnega se dogaja tudi v športni gimnastiki, morda pa še v kateri drugi športni panogi. Znanstven pristop, zgodnja selekcija mladine, resno delo in ostalo pripelje do vrhunskih športnih dosežkov. Ker so pred vrati olimpijske igre, bo prihodnje leto izjemoma 20. svetovno prvenstvo, ki je drugače vsaka štiri leta, ravno v Ameriki (Dallas). Ker je Amerikancem letos generalka v Evropi dobro uspela, smo lahko prepričani, da bodo na domačem terenu zdaj oni delili karte in pobirali adute. Ves gimnastični svet z veliko nestrpnostjo pričakuje pojav kitajskih telovadcev v mednarodni športni areni. Z vseljem je športna javnost pozdravila sklep mednarodne telovadne organizacije (FIG), da iz svojih vrst izključi Formozo in sprejme Kitajska Gimnastika ima na Kitajskem dolgo tradicija Pred več leti so Kitajke gostovale tudi v Jugoslaviji in so pokazale telovadbo, ki se jim je ni treba sramovati. PRIPRAVLJAMO SE NA „MIS 79" Prihodnje leto bomo Jugoslovani organizatorji dveh velikih gimnastičnih prireditev. V Ljubljani bo na vrsti 11. balkanski šampionat v športni gimnastiki za člane in članice, oziroma v sklopu 8. sredozemskih športnih iger v Splitu gimanstično športno tekmovanje, na katerem bodo nastopile ekipe in posamezniki iz Italije, Alžirije, Španije, Francije, Portugalske, Grčije, Turčije, Tunizije in Jugoslavije. Čeprav naši dve telovadki v tako zahtevni mednarodni konkurenci resda nista mogli povsem uspeti, sta si vseeno nabirali izkušnje za dosti bolj pomembnejše tekme v Ljubljani in Splitu. Lahko sta si tudi ogledali nastope svojih bodočih konkurentk v Splitu, kar omogoča pripravo posebne taktike in strategije. Ob nastopu naših konkurentov smo se lahko prepriča- li, kako nizko je padla jugoslovanska športna gimnastika, ki je dala tako velika imena, kot Leon Štukelj, Miro Cerar in drugi. Veliki športniki so se dvignili na vrh tedaj, ko nam je bilo to najbolj potrebno, to je v času, ko smo se morali bojevati za priznanje v svetu, za svoj lastni obstoj. S tem ko ..pokopavamo" našo športno gimnastiko, dobi člo\nk nehote občutek, da nam je zelo malo mar za prispevek, ki so ga dali Štukelj, Šumi, Primožič, Cerar in drugi, kot da bi se tBga sramovali. Dolžni smo s podporo tej športni panogi hraniti spoštovanje do teh Mlikih uspehov naših športnikov, ki so zapisani z zlatimi črkami v vseh športnih analih sveta. Strasbourg bi nam moral odpreti oči SLAVKO DOKL .. .TELOVADBA JE MOJE ZDRAVJE IN KREPOST’ IZZA KULIS GIMNASTIČNEGA STRASBOURGA Publika je bila športno zelo izobražena, kar izpričuje, da je šport v Franciji močno upoštevan. V splet športnih dogajanj se vpletajo najrazličnejši politični motivi, ki jih v zadnjih letih tudi na športnih prireditvah ne manjka, kar seveda meče senco na tako kakovostne športne predstave. V mislih imam vsakodnevne protestne pohode francoske mladine, ki je izražala svoj odpor do francoskega ministra za šport (ta je skrčil fond ur telesne vzgoje v šolah in s tem ukrepom postavil na cesto 8.000 prosvetnih delavcev). Mladi si zaradi budnosti policije zunaj niso mogli dati duška, zato pa so toliko bolj prišli do veljave v športni dvorani, kjer so ministru uprizorili več minutni žvižgalni koncert. Podobnega je bil deležen tudi predsednik ,,FIG", nekdanji znani sovjetski telovadec Jurij Titov. Na zaključni prireditvi so mladi z žvižganjem preglasili tudi igranje francoske himne. V nenavadnem okolju ni bilo lahko tekmovati, napeto vzdušje je marsikaterega tekmovalca motilo. VSE OCI IŠČEJO NADIO 17-letna Nadia Comaneci, ki je s svojimi neponovljivimi nastopi v Montrealu na olimpijskih igrah 1976 in Ves čil in zdrav je v nedeljo, 12. novembra, na Kersnikovi 1 v Mariboru v krogu domačih slavil 80-letnico življenja najuspešnejši jugoslovanski olimpijec, Novomeščan Leon Štukelj, legenda slovenske orodne telovadbe. Čestitk ni bilo ne konca ne kraja. Na vrata v drugem nadstropju stanovanjske hiše sredi Maribora so v teh dneh trkali na vrata novinarji, vsak pred veliko nalogo: predstaviti jubilanta, zmagovalca na treh olimpiadah - v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter dobitnika šestih olimpijskih odličij ter zmagovalca na svetovnih prvenstvih. Še posebej se je razveselil Novomeščanov, ki so mu v petek prinesli pozdrave in voščila vseh, tudi najstarejših meščanov, s katerimi je v Novem mestu začel telovaditi kot član naprednega Sokola. ..Veliko plaketo Novega mesta" mu je v imenu delegacije izročil predsednik občinske skupščine Marjan Simič, cvetje pa mlada novomeška telovadka, udeleženka letošnjega svetovnega prvenstva v orodni telovadbi v Strasbourgu, Jasna Dokl. Leon Štukelj ni osemdesetletnik, poln starostnih tegob in šibkega zdravja, nasprotno: vitalen je, da je kaj. Od tedaj, ko se je pred sedemdesetimi leti na Vindišarjevem vrtu v Novem mestu prvič zavrtel okoli droga, se je zapisal telovadbi in ji ostal 2vest do danes. Vsak dan še vadi na krogih, njegovem najljubšem orodju, na katerem je 1926. leta izvedel tako vajo, da so sodniki onemeli, vstali in mu čestitali. Tedaj je bila tudi najvišja ocena premalo. Vsak dan vsaj enkrat pohiti na bližnji hrib ..Piramido" in si med razgibavanjem napolni pljuča. Spočit se potem loti pravniških vprašanj, saj honorarno še vedno opravlja svoj pravniški poklic, za katerega je diplomiral pred 54 leti! Dvakrat na teden se vozi na delo v Celje. ..Telovadba je moje zdravje in krepost", se pohvali, rekoč, da ga bolnišnica še ni videla (in ga takega, kot je danes, še dolgo ne bo). JANEZ PAVLIN Starinsko in turistično zelo zanimivo francosko obmejno mesto Stransbourg, znano posebno zaradi svoje znane srednjeveške katedrale, visoke 142 metrov, ki so jo gradili menda d\» stoletji, zgradili pa še do danes ne, je bilo od 22. do 29. oktobra gostitelj 19. svetovnega prvenstva v športni gimnastiki. Na tekmovanju je nastopilo več kot 300 telovadcev in telovadk iz 33 držav. Med sodelujočimi sta bili tudi dve Jugoslovanki in sicer Novomeščanka Jasna Dokl in Ljubljančanka Alenka Zupančič. V Strasbourgu se je zbrala vsa svetovna elita, največje pozornosti pa so bili deležni telovadci in telo\«dke svetovnih velesil v tej športni panogi — Sovjetske zveze. Japonske, Romunije in Združenih držav Amerike, ki so bili najbolj prijetno presenečenje svetovnega prvenstva. KONGRESNA DVORANA PRETESNA Velika kongresna dvorana v Strasbourgu, ki lahko 9.000 gledalcev, je bila vse tekmovalne dni kotička Celotni potek tekmovanja je francoska televizija na dveh kanalih. DOLENJSKI UST brez besed O POLJUBU — Visoke pete si je izmislila ženska, ki so jo poljubljali na čelo CH. MORLEY — Ženskam se s poljubi dogaja tako kot nam s kozarci vina: eden pa še eden, dokler ne podležemo. — Ljudje se poljubljajo, da se jim ni treba prepirati. SARTRE O TREH STVAREH — Treh stvari ne moremo poučevati: plemenitosti, poezije in petja IRSKI PREGOVOR — V življenju se je treba varovati treh stvari: v mladosti — pregrehe, v zrelosti — boja, v starosti — lakomnosti. KONFUCIJ — Da bi bil človek srečen, potrebuje troje: omejenost, samoljubje in močno zdravje. Toda če mu manjka prvo, je vse izgubljena FLAUBERT O AMBICIJI — Dobro je znano, da se ambicija lahko plazi prav tako, kot zna leteti. BURKE — Človek se prebija; dokler je mlad. Kasneje pazi, da se mladi ne prebijejo. P. KANIŽAJ — Večina ljudi bi uspela v majhnih rečeh, če jih ne bi ovirale velike ambicije. LONGFELLOVV ptičji dresen Ptičji zato, ker uporabljajo seme te rastline za hrano ptičem, sicer pa je to komaj do 15 cm visoka enoletna rastlina iz družine ščavnic. Naseli se po najskromnejši, najbolj suhi in nerodovitni zemlji, kjer ima dolgo, z mnogimi vlakni poraslo koželjasto korenina Steblo je golo in nitasto, podolgovato in od veje do veje je zveriženo, listi so raztreseni jajčasti ali črtalastosuličasti, kratkopecljati in celorobi. Obdajajo steblo s kožnato in na krpice nacepljeno nožnica Pomešanega s preslico pa s pridom uporabljajo pri zdravljenju ledvičnih kamnov, pri kamnih v mehurju, revmi, protinu, zlati žili, belem toku. Ptičji dresen, pomešan s sporišem in poprovo meto, pa je odlično zdravilo pri žolčnih kamnih. Iz njega pripravljajo čaj (2 do 7 gr na skodelico vode) in dajo bolniku piti trikrat na dan. Zunanje pa je ptičji dresen uporabljiv zmečkan kot obkladek na rane. Z vodo, v kateri se je rastlina kuhala, izmivajo čire, gnojne in krvaveče rane. V listnih pazduhah sedijo v pakobule zbrani drobni zelenkasto beli ali rožnati cveti. Iz plodnice se razvije triroba, črna, z listi obdana rožka. Ptičji dresen cvete od julija do septembra. Rastlino nabiramo v tem času, vendar čim pozneje, tem bolje. Vsebuje čreslovino, hlapno olje, smolo, kremenčevo kislino, cink in še druge snovi. Prav zaradi kremenčeve kisline je ptičji dresen odlično domače zdravilo pri krvavenju. Priporočajo ga pri krvavenju v želodcu, črevesju in pri driski. ropotarnica v sezoni prireditev ZVONIMIR DELAC JUGOSLAVIJA peeem odojek Če je za letošnjo dnevno modo značilno, da je udobna, športna, da ženskam nadeva kravate in na ramena epolete, je ob večerih izrazito ženska Romantična, frfotajoča, bleščeča in nežna. Na bolj ali manj svečane obleke že začnejo misliti tisti, ki se pripravljajo na novoletne plese in prireditve, kakršnih ne manjka ves december in trajajo še čez pust Morda ne veste, da letos za izrazito svečano dolgo večerno obleko najbolj poudarjajo živo rdečo barvo pa črno in šele potem vse ostale, tudi pastelne tona Tkanine so po kvaliteti zelo različne: od svilenega žameta do tankega organdija, muslina, svilenega jerseya, ki se leskeče, čipk in tako naprej. Večerna obleka z golimi rameni je na lepi postavi zelo lepa, ni pa za vsak lokal, razen tega je potrebno še primerno oblačilo povrhu. S starim in barvno neustreznim pledom, na katerega največkrat pomislimo, lahko vse pokvarimo. Prav zato se veliko žensk odloča za obleke z rokavi, ki so prav tako lahko po najnovejši modi in zavoljo praktičnosti kar za krila in svečane bluze. Dolge hlače iz satena, ki so spodaj zelo ozke, so na primer v letošnji prireditveni sezoni na vrhu modne lestvice. Pač pa se nosi čez hlače obleka — tunika iz bleščečega blaga, navadno z ruskim ovratnikom Obvezne so visoke in zelo špičaste pete na sandalih ali salonarjih pa večerna pričeska, pod katero včasih niti znanka znanke ne spozna. R. BAČER „Ko zaradi mraza pečenje na ražnju odneha, si lahko odojka prav tako slastno pripravimo v pečici," je izjavila Pavlina Štrok, kvalificirana kuharica iz gostišča na Loki v Novem mestu. Prav v tem lokalu je pečeni odojek jed, ki jo gostje sproti pojedo, in tudi večje družbe ga rade naroča- GEORGIANASTASOV BOLGARIJA Pavlina Štrok jo. Kot je rekla kuharica, je priprava povsem enostavna: „Na osebo potrebujemo 25 dkg odojka. Mesa ne operemo, pač pa ga z vseh strani nasolimo. Pečico grejemo že prej, in ko je v njej približno 180 stopinj C lahko damo vanjo odojka. Tega položimo v pekač, itato polijemo z oljem Odojka pečemo približno eno uro, medtem pa ga večkrat obračamo in polivamo z lastnim sokom Bolj ga polivamo, bolj je sočen. Ko je pečen, ga na deski razrežemo na lepe kose in serviramo na krožniku. Zraven ponudimo ajvar, čebulo in paradižnik ter črn ali ajdov kruh." IVAN ANDOLJŠKk NAŠ ZAČETNI BRALNI POUK prebrali smo TEHTNO DELO Ko berem obsežno, temeljito in z veliko požrtvovalnostjo ustvarjeno delo profesorja Ivana Andoljška ,,Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj, 1 plod več ko dvajsetletnega raziskovanja, se mi nehote vračajo v spomin prva povojna leta, ko je avtor služboval na novomeški gimnaziji in se z vso vnemo pripravljal tudi na pouk slovenščine. Tedaj mu je njegov starejši 0 stanovski kolega jezikoslovec Koštial, ki se mu je življenje nagibalo v zaton, večkrat z grenkobo v srcu svetoval: „Pustite vendar papirje in študij! Pojdite rajši v naravo; ta daje večje zadovoljstvo kakor vse drugo. Jaz sem to, žal, vse prepozno spoznal." Andoljšek pa ga ni poslušal, ampak je poleg poklicnega dela kar naprej nekaj snoval. Tako je v pomoč učiteljstvu izdal,,Kratek pregled slovenske književnosti" (1948), za starše in mladi rod publikacijo „Jasna pota naši mladini" (1953) ter sodeloval s članki s področja mladinske psihologije in metodike slovenskega jezika pri Sodobni pedagogiki. Mladem svetu. Dolenjskem listu in drugod. 1954 je nastopil službo bibliotekarja v novomeški Študijski knjižnici. To dejstvo je bilo za njegovo znanstveno pot zelo pomembna Dve leti kasneje je namreč pripravil obsežno razstavo učnih knjig za slovenski jezik, ki je bila iz Novega mesta prenesena še v Maribor. Prav ta razstava je nekak zametek obsežne monografije, katere prvi del je izšel leta 1960 in ki je zdaj v celoti pred nami (prvi del popravljen, dopolnjen, s slikami, razmeščenimi ne na koncu kot v prvi izdaji, ampak med besedilom). Študija je nastala na podlagi zamudnega zbiranja gradiva po arhivih in knjižnicah v raznih krajih od Trsta in Gorice do Ljubljane, Novega mesta, Celja in Ptuja, pa tudi na podlagi obstoječe obsežne literature. Vse to gradivo je prof. Andoljšek pretehtal, ovrednotil, dopolnil, na novo osvetlil in podal v treh zajetnih knjigah, ki obsegajo skupno nad 800 strani besedila, opomb, pregledov, znanstveno natančnih opisov knjig in zaznamb njihovega nahajališča ter vso drugo dokumentacijo. Razprava je bogato ilustrirana s faksimili obravnanih del (nad 200 slik), ki bodo prišli prav zlasti bibliografu. To delo je terjalo prav tako veliko truda, pa tudi potov in iznajdljivosti. Vsebina je razporejena takole: v I. knjigi so obdelane učne knjige in druga pomagala za bralni pouk v osnovni šoli od prve slo\*nske knjige (1550) do sprejetja avstrijskega osnovnošolskega zakona leta 1869; druga knjiga zajema obdobje do 1918, to je do razpada Avstro-Ogrske, tretja pa od 1918 do 1945, to je do konca narodnoosvobodilnega boja. Snov je v vseh treh knjigah načrtno razporejena in obravnana na enak način: splošnemu orisu političnih in kulturnih ter še posebej šolskih razmer sledi podroben opis učnih knjig in drugih pomagal za bralni pouk, to je abecednih tabel, abecednikov, slovenskih in nemških katekizmov ter beril, čitank in mladinske literature. Medtem ko je za posamezne avtorje v prvi knjigi prispeval kratke orise pokojni Pa/el Flere, je za drugo in tretjo knjigo podobne orise, vendar izčrpnejše, napisal Andoljšek sam. Pri tem je šel v svoji akribiji po podatke tudi do prvih virov, če jih ni našel drugod (na primer za Ločniškarja in Moederndorferja), kar tudi potrjuje avtorjevo prizadevnost Težko je na tem mestu našteti vse, kar prinaša Andoljškova monografija, pač pa naj omenim, da vsako knjigo (obravnavanih je nad 300 učbenikov, pri čemer ponatisi niso všteti) (pretresa vsebinsko, metodično in glede na estetsko vrednost. Da bi se videlo, kako se od učbenika do učbenika, iz dobe v dobo sestavki ponavljajo, oziroma variirajo, navaja celo njih vsebine, ocenjuje pa ne samo avtorje knjig, ampak tudi delo tiskarjev in založnikov. Uporabljeno zadevno literaturo (Ilešič, Kidrič, Glaser, Šlebinger, Grafenauer idr.) uporablja s potrebno mero kritičnosti, jo na podlagi številnih lastnih odkritij dopolnjuje, korigira in osvetljuje s svojih vidikov. Zdi se, da je v tem pogledu druga izdaja prve knjige strokovno še zlasti dognana Samo mimogrede naj omenim, da je avtor precej redkih knjig in celo unikatov dobil na voljo prav v novomeški Študijski knjižnici. S posebno zavzetostjo je avtor pisal poglavja, ki obravnavajo šolske razmere našega zamejstva, to je Korošcev, Primorcev in Prekmurcev, ter šolstvo v času NOB. Osebna zavzetost do teh stvari ni očitna le v razpravi sami, ampak zlasti v posvetilih k II. in III. knjigi. Prav tu je Andoljšek marsikdaj zaoral prve brazde. In končno naj navedem še, da je avtor zbral obsežne podatke o sestavljalcih učnih knjig, dodal za lažje iskanje razna kazala in povzetke ter — na žalost samo za prvo knjigo — imensko kazala Pristaviti pa moram, da zlasti zadnji dve knjigi močno kazijo številne, preštevilne tiskovne pomote, kar je pač svojevrstna značilnost našega današnjega tiska, ne pa krivda pisatelja... Naj sklenem. Monografija Ivana Andoljška ni lahko branje — je pa branja v resnici vredna V njej je namreč na svojevrsten način podana ne samo zgodovina slovenskega šolstva in metodike pouka slovenščine, marveč v nekem smislu zgodovina vsega našega naroda to in onstran meje, od časa, ko smo bili tlačani, pa do narodnoosvobodilnega boja Prihodnja znanost bo to delo nemara v marsičem dopolnila, vendar pa noben znanstvenik, ki bo raziskoval podobno snov, poslej ne bo mogel iti mimo Andoljškovega temeljnega dela, pa naj bo to raziskovalec literature, zgodovinar šolstva ali pa bibliograf. S tem pa seveda ni rečeno, da bi moral Andoljškovo delo brati samo pedagog ali pa znanstvu. KAREL 8AUER , 1 Ivan Andoljšek: Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj. Izdala in založila Dopisna delavska univerza Univerzum I. knjiga (2. predelana izdaja). Maribor 1978. 358 str. — II. knjiga, Ljubljana 1976. 224 str. — III. knjiga, Ljubljana 1978. 238 str. - Vse tri knjige opremil Ive Šubic. ,,Žrtvam, ki so darovale življenje za svobodo slovenske besede, slovenskim skupnostim v zamejstvu v spodbudo pri iskanju pravic materinemu jeziku." 31 DOLENJSKI UST pftauTnvuMno vam' Nedolgo tega je Mladinska knjiga slavila majhen praznik. Na trg je poslala štiri knjige (eno v sodelovanju z Delavsko enotnostjo) z družboslovno tematiko: Franeta Jermana „lz filozofije znanosti", Andreja Kirna „Marxovo razumevanje znanosti in tehnike", Cvete Mlakarjeve ..Ekonomski problemi naše graditve socializma" in Jožeta Vblfanda ..Odmevi". Dogodek ni pomemben samo zato, ker je družboslovna literatura sorazmerno slabo zastopana v naši knjigotrški mreži, ampak predvsem, ker gre za dela domačih avtorjev. Pred leti bi založba verjetno ne zmogla podobnega dejanja, saj nismo imeli tolikšnega števila sposobnih mladih strokovnjakov, ki bi bili poleg tega še toliko pismeni. Danes je položaj neprimerno boljši Slovenci imamo dober potencial intelektualcev, hkrati pa ustvarjamo zelo specifično družbeno ureditev, o kateri morajo izrekati besede naši ljudje. Vprašanje je seveda, ali bo zapolnjevanju dosedanje praznine v založniški dejavnosti sledilo ustrezno polnjenje praznine v vrstah porabnikov te literature, se pravi, ali bodo po teh knjigah segli tisti, katerim so namenjene. Prav od tega odziva je v bodoče precej odvisna tako cena podobnih knjig, kot volja založb po izdajanju tovrstne literature. Štiri nove slovenske strokovne knjige torej trkajo na številna vrata. Kirnova študija „Marxovo pojmovanje znanosti in tehnike" je prvi celoviti prikaz Marxo-vega pogleda na znanost in tehniko. Utemeljitelj marksizma sam ni zapustil nobenega dela, v katerem bi znanost sistematično obdelal, pač pa je misli o tem področju človekovega zgodovinskega delovanja raztresel po svojih znanih in manj znanih delih. Kirn je s sintezo teh misli opravil pionirsko delo. Vendar ni ostal le pri tem. Historično analizo je privedel do sedanje vrednosti Marxovega mišljenja ter pokazal vrednote, ki so veljavne še danes. Zanimiva je morda predvsem misel, da znanost naloge sicer uspešno rešuje, ne predvidi pa vseh posledic. Dandanašnji, ko postaja razvoj tehnike in znanosti usoden za človeštvo, je ta Marxova misel prav preroško pomembna, saj kliče k premisleku. Sicer drobna po obsegu, a zato bogata po vsebini je knjiga „lz filozofije znanosti" Franeta Jermana. Čeprav je ugledala beli dan v zbirki Družboslovje za mladino," to ne pomeni, da je namenjena samo mladini. Zaradi jasnosti pisanja, zgoščenega prikaza razvoja znanstvene misli ter hkratnega opozarjanja na nerešena vprašanja bo delo primerno branje za vsakogar. „Moj namen je bil pokazati, kako je današnja znanost dedič antične misli," je na tiskovni konferenci avtor na kratko opredelil knjiga „Odmevi" Jožeta Volfanda so primer dokaj hitrega odziva založbe na publicistično pisanje. V tej knjigi so namreč zbran-nekateri publicistični zapisp, ki so nastajali pod Volfan-dovim peresom v zadnjih štirih letih (zadnji je bil napisan februarja letos!). Kot pove podnaslov knjige, gre za vprašanja kulture v samoupravni družbi. Morda je dal avtor malce preveč poudarka filmu, vendar pa je tudi skozi to plast kulturnega delovanja in organiziranja prikazal številna živa vprašanja, s katerimi se srečuje naša samoupravna praksa na področju kultura Knjiga Cvete Mlakarjeve ..Ekonomski problemi naše graditve socializma" je sicer prišla na knjižni trg dva meseca pred ostalimi tremi knjigami, vendar sodi mednje. Knjiga je rezultat dolgoletnega dela in vrste raziskav našega ekonomskega sistema. Teoretično analizo ekonomskih problemov je avtorica povezala z gospodarsko prakso ter le-to kritično obdelala. Čeprav je knjiga po svojem osnovnem namenu univerzitetni učbenik, bo zanimiva za širši krog bralcev, vsaj vseh tistih, ki se s podobno problematiko v praksi srečujejo iz dneva v daa M. MARKEU PETER IN LUČKA Izvrsten prevod (delo pokojnega Ceneta Vipotnika) poetične novele ,,Peter in Lučka" francoskega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Romaina Rollanda je Mladinska knjiga izdala v zbirki „Odisej". Delo je nastalo v zadnjem letu prve svetovne vojne in je hkrati pripoved o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, ki sta se v brezupni osamljenosti zatekla drug k drugemu, ter upor zoper vojno morijo, ki ljudi razčloveči, jim vcepi pohlep po krvi in razpihuje sovraštva Zakaj, ko pa so ljudje ustvarjeni tudi za ljubezen? To sredi vojne ni važno, zato brez vsakega smisla umreta tudi Peter in Lučka, človeški drobiž v rokah razsipnih kolovodij vojne. Z ilustracijami je knjigo opremil Karel Hrovatia NAŠE MAČKE Priročnih knjig o zdravilnih, sobnih in vrtnih rastlinah pa o gobah ali psih je na slovenskem knjižnem trgu že razmeroma veliko, dokajšnjo praznino, ki so jo čutili zlasti prijatelji domačih živali, pa je pred kratkim zapolnila knjiga „Naše mačke". Za izdajo pri Kmečkem glasu sta jo napisala Boris Leskovic in Boris Slavec. Prva slovenska knjiga o mačkah prinaša vrsto zanimivih podatkov o izvoru, razvoju in značilnih predstavnikih mačje družine, v glavnem pa je sestavljena kot priročnik za pravilno zrejo domačih, bodisi nepasem-skih ali pasemskih mačk. Na voljo so podatki o zgradbi mačjega telesa, podrobno so opisane značilnosti dolgodlakih in kratkodlakih mačk in njihov značaj, v knjigi je moč najti napotke za vzgojo, nego in prehrano mačk, opisano je njihovo razmnoževanje, zelo poučno je zlasti poglavje o mačjih boleznih, lastnikom teh domačih živali pa bodo prišli prav tudi napotki o razstavah pasemskih mačk in o tem, kako naj bodo urejena zrejališča za mačke. konca. Zlom doživi v trenutku, ko tudi v očeh ljudstva ni več junak, ampak le še ropar. Preobrazbe, ki ga čaka po smrti, ne ugleda. Po tej pripovedni zasnovi je Gagern ostal zvest načelom evropskega romana, hkrati pa prestopil ozke meje romantične zgodovinske povesti. M. MARKELJ V zbirki Zgodovinski roman je Cankarjeva založba izdala tudi roman ..Ljudstvo" avstrijskega pisatelja Gagerna Literarna zapuščina nekdanjega mokriškega graščaka Friedricha von Gagerna (umrl je leto dni po koncu zadnje vojne, star 65 let), sicer ni obsežna, saj obsega le dva romana, poljudno knjio o Indijancih ter nekaj krajših spisov, vendar pa je za našega bralca zanimiva predvsem zaradi tega, ker piše o naših ljudeh. Kot graščaka in tujca ga je od slovenskega in hrvaškega ljudstva ločila dvojna pregrada, zato lahko nad romanom „Ljud-stvo' postavimo velik vprašaj. Ali je v Gagernovem pisanju kaj resnične podobe življenja naših ljudi? Branje nam odkrije presenetljivo dejstvo: Gagern je znal pogledati ljudstvu pod kožo. Znal je prisluhniti njegovi govorici, videti njegove običaje, slediti vzgibom ljudskega duha. Nekatera mesta v romanu so napisana naravnost mojstrsko, da bi se jih ne sramoval noben odličen pisatelj, kot celota pa roman le ni dovolj prečiščen. Kljub realističnim opisom je Gagernova podoba ljudstva zavita v romantično meglica Gagern išče v ljudstvu odraz Prvobitnosti romantično pojmovane narave, J