■ uwnna piucuno ▼ yuiUVIffVl« Leto LXXIL, št. 171 a L|iibl)aiia, ponedeljek JI. liiHJa lff) Din izhaio vsak dan popoldne izvzemsi 1^1»«^ (^S^^flfTli^* ^" * do 100 vrst 6 Dm 150, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. vec,. Inserati petit vrsta Din i.—. Popust po dogovoru, inserafni davek posebei. II „Slovenski Narod vel|a mesečno ¥ Jugodaviji Din 12.—. «> inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kiiofl—q oteo fcfc S Telefon: 31-22, 31-23, 31-24 31-25 8n 31-26. Podružnice* MARIBOR, Grajski trg st. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 H CEDE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. V znaku priprav za vsak primer: Poskusna mobilizacija u Hnglili I Danes so se pričeli v Angliji veliki manevri, Ki bodo trajali do konca septembra in imajo značaj poskusne mobilizacije — Pri manevrih bo sodelovala suhozemna vojska, vse vojno letalstvo in aktivna ter rezervna vojna mornarica London, 31. julija, br. V Angliji so se pričeli z današnjim dnem manevri, največji po obsegu in po številu udeležencev, kar jih je bilo kdajkoli zabeleženih v angleški vojaški zgodovini. Poleg stotisočev novih rek ruto v, ki so pred tedni po uveljavi jen j u zakona o vojaški obveznosti nastopili svoj šestmesečni kadrovski rok. je bilo z današnjim dnem vpoklicanih pod orožje tudi na desettisoče rezervistov vseh vrst orožja, ki bodo absolvirali šestteden-ske vežbe in sodelovali pri manevrih, ki bodo trajali tja do srede septembra. V par dneh — do 9. avgusta — bo Anglija v popolni vojni pripravljenost-!. To je namreč namen in pomen teh manevrov. Anglija hoče po izvedbi dalekosežnih voiaških. reform preizkusiti svojo vojaško silo na kopnem, v zraku in na morju. Istočasno pa je to važna preizkušnja za primer mobilizacije. Izdelan je bil po dolgotrajnih študijah in poskušnjah sistem nagle mobilizacije. V 48 urah hoće postaviti Anglija na noge 1 milijon vojakov. Obenem s pripadniki teritorialne armade so bili vpoklicani na vežbe tudi rezervni mornarji. Istočasno bo priključenih angleški domovinski fronti 150 rezervnih vojnih ladij. Gre za vojne ladje starejšega tipa, ki so jih nekoliko modernizirali in pa za tovorne parnike, oborožene s topovi in določene za pomožno mornarico, ki ima nalogo skrbeti za neoviran dovoz živil in surovin v primeru vojne. Dne 9. avgusta bo vse to brodovje pripravljeno ter ga bo inspiciral sam kralj. Vojno brodovje bo nato odplulo v severovzhodne angleške vode, kjer bodo manevri, ki bodo trajali do konca septembra. Istočasno bodo kombinirani manevri letalstva in suhozemne vojske v vzhodni in južnovzhodni Angliji. Glavna preizkušnja bo veljala obrambi proti sovražnim letalskim napadom. Pri tem bo sodelovalo tudi okrog 130.000 članov civilne obrambe, prav tako pa večje število francoskih vojnih letal, ki bodo markirala letalski napad na Anglijo. Vojni minister Hoare Belisha je včeraj inspiciral nekatera taborišča rekrutov. Pri tej priliki je z zadovoljstvom ugotovil, da vlada med rekruti kljub velikim naporom in neugodnemu vremenu dobro razpoloženje. 2e komaj par tedensko vežbanje je dalo zadovoljive uspehe, ki kažejo, da bo imela Anglija v najkrajšem času vojsko, ki ne bo v ničemer zaostajala za drugimi. Minister za letalstvo Kingslev Wood je dal --Observerju« izjavo, v kateri pravi, da se ves svet čudi temu. kar sta Anglija in Francija v razmeroma kratkem času ustvarili na polju vojnega letalstva. Letalska produkcija Francije in Anglije ne le dosega, nego že daleč presega produkcijo katerekoli druge države. Kljub temu pa gradita obe zapadni velesili še vedno nove tovarne za letala, tako da bosta v primeru potrebe lahko zadostili vsaki nalogi. Čeravno so druge države že davno prej začele na veliko graditi letala in so dosegle važne tehnične prednosti, sta Anglija in Francija sedaj vse to ne samo nadoknadili, marveč tudi v tehničnem pogledu nadkrilili vse. kar je bilo doslej znanega na tem polju. Anglija in Francija razpolagata z najhitrejšimi in najsposobnejšimi letali, a še vedno se preizkušajo novi izumi in nove iznajdbe, ki bodo angleško letalstvo še bolj izpopolnile. Minister je nato opozoril na važnost tesnega sodelovanja med angleškim in francoskim letalstvom. 2e dosedanji množinski poleti vojnih letal v Francijo in obratno so pokazali nepričakovane uspehe, a v kratkem bodo prirejeni poleti, ki bodo dokazali, da je angleško in francosko letalstvo sposobno, da uspešno nastopi v obrambo vseh delov obeh imperijev in vseh zaveznikov mirovne fronte. Na koncu je Kingsley Wood poudaril: Mi nimamo nikakih napadalnih in osvajalnih name-Vse, kar delamo, služi zgolj obrambi miru in zaščiti pred morebitnim napadom. Toda kdorkoli nas bo napadel, bo doživel takšen poraz, kakoršnega si nepoučena javnost ne more niti zamisliti. Naj pride karkoli, mi smo pripravljeni! V londonskih diplomatskih krogih pripisujejo tem manevrom tudi velik medna-rodnopolitični pomen in jih tolmačijo kot novo svarilo in dokaz, da je Anglija odločena upreti se slehernemu napadu in poskusu nasilne spremembe sedanjega reda v Evropi. Kombinirani angleško- AleksandrUa, 31. julija, e. Tu se doznava, da se bodo 15. do 17. avgusta vrini veliki manevri v okolici Aleksandrije, pri katerih bodo sodelovale vse angleške in egiptske vojne sile. Manevri bodo ob obali in bodo kombinirani s sodelovanjem le- tal. Namen teh manevrov je. dokazati, kako je treba braniti Aleksandri j o pred napadi z morja. Italijanski manevri v Sredozemlju Rim, 31. julija, e. Vračajoč se s pomorskih vaj v srednjem delu Sredozemskega morja, so se italijanske vojne ladje aasi-drale v svoji vojni luki Taranto. S križar-ke »Pola« je izvršil admiral Cavagnali pregled vojnih ladij. Med pomorskimi manevri so se vršile tudi kombinirane vaje italijanskela letalstva. Pri letalski manevrih je sodelovalo 408 letal, ki imajo svoje baze na Siciliji, Sardiniji, Apuliji, v Libiji in na Dodekanezu. Uradno poročilo o teh vajah poudarja, da so polno obremenjena letala izvedla polet na raz- Danes bo govoril Chamberlain o pogajanjih z Rusijo Sporazum je že dosežen, objavljen pa bo skupno z vojaškim paktom London, 31. julija, br. Z veliko napetostjo pričakujejo v vseh političnih krogih današnjo popoldansko sejo spodnje zbornice, na kateri bo podal ministrski predsednik Chamberlain važno izjavo o moskovskih pogajanjih. Prvotno so napovedovali, da bo ob tej priliki že objavil sklenitev Sporazuma v Moskvi, sedaj pa zatrjujejo, da bi bila taka objava še preuranjena. Rusija želi, da se objavi sporazum Šele po končanih vojaških razgovorih, ki Se bodo še ta teden pričeli v Moskvi. Zato bo Chamberlain, kakor napovedujejo, orisal samo potek pogajanj in najvažnejše problem?*, ki so se pri tem obravnavali ter napovedal takojšnji odhod angleške in francoske vojaške misije v Moskvo. V poučenih krogih naglašajo, da je sporazum v Moskvi prav za prav že perfekten, da pa mu želi Rusija dat! še večji poudarek z istočasno objavo vojaškega pakta. Razgovori vojaških zastopnikov v Moskvi bodo po mnenju londonskih krogov trajali več tednov, ker gre za zelo važne in dalekosežne probleme. 2e sedaj pa je v načelu sklenjeno, da tako politični kakor vojaški pakt stopita takr.j v "veljavo, če bi potek pogajanj prehiteli mednarodni dogodki. Irska intervencija v Londonu Irska vlada se boji, da bi angleSke obla?* izgnale vse Irce London. 31. julija, br. Strogi ukrepi, ki jih je začela izvajati angleška policija proti irskim teroristom na podlagi novega zakona, so izzvali v irskih krosih veliko razburjenje. Mnogo Ircev, ki so že dolga leta živeli v Angliji, zlasti v Londonu, se je prostovoljno izselilo. Policija na ima na spisku sumljivih še okrog 2000 Ircev, proti katerim je uvedena preiskava One. ki jim ne morejo dokazati nič konkretnega, odpremljajo v manjših skupinah v njihove domovinske občine na Irskem To postopanje je izzvalo v irskih vladnih krosih bojazen, da bi utegnile na ta način angleške oblasti polagoma izgnati vse Irce. Zato je irska vlada naročila svojemu zastopniku v Londonu, naj intervenira pri angleški vladi, da ti ukrepi ne bi šli predaleč in da ne bi prizadeli tudi nedolžnih ker bi moglo to sicer izzvati nezaželjene posledice v odnosajih med Irsko in Anglijo, irska vlada izrecno naglasa, da obsoja početje teroristov, ne želi pa, da bi se zaradi tega poslabšali odnosa j i med Londonom in Dublinom London. 31. julija. AA. Havas: Policijski krogi so prepričani, da so se zdaj znebili najaktivnejših članov takozvane irske re-publikanske armade. Isti krogi naglasa io. da ne bo treba najeti vojne ladje za prevoz sumljivih oseb iz Anglije v Irsko London, 31. julija. AA. V zvezi z akcijo irskih teroristov je Scotland Yard ojačil svojo službo v vsej državi. Številne sumljive osebe so bile aretirane, ter se bo z njimi postopalo po zakonu. Nekatere izmed njih ostanejo v zaporu vse dokler teroristična akcija ne bo prenehala. Pogajanja v T^Rifm prekinjena Anglija je odklonila japonske zahteve, naperjene proti interesom Kitajske — Ogorčenje v japonski javnosti London, 31. julija, br. Današnji listi poročajo, da so bila pogajanja med Anglijo in Japonsko, ki se vodijo v Tokiju, prekinjena. Anglija je odklonila pretirane ia-ponske zahteve. Na včerajšnjem sestanku obeh delegacij so Japonci postavili zahtevo, da mora Anglija prepovedati v svojih koncesijah na Kitajskem nadaljnjo uporabo kitajskega dolarja kot plačilno sredstvo ter da mora izročiti Japoncem vse srebro in zlato, ki ga imajo Kitajci skritega po bankah v angleških koncesijah. Danes bi se morala pogajanja nadaljevati, toda ker je Anglija odklonila vsako razpravo o tej zahtevi, je japonska vlada današnji sestanek odpovedala. Japonski listi hudo napadajo Anglijo zaradi njenega nepopustljivega stališča v tem vprašanju in jo dolže, da je ona kriva, če je prišlo po prvotnem načelnem sporazumu do prekinitve pogajanj. Japonski listi sodijo, da je to predvsem posledica nastopa Amerike, ki je ohrabrila tudi Anglijo, da se znova odreče sodelovanju z Japonsko na Kitajskem Protiangleška kampanja na Kitajskem in Japonskem se sedaj še bolj stopnjuje. Japonci pa pozivajo sedaj tudi na bojkot Amerike in Francije, češ da vse tri podpirajo Cangkajška in skušajo onemogočiti japonske cilje na Kitajskem. Tokio, 31. jul. AA. Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes v zvezi s težavami, ki so nastale v toku pogajanj z Angleži glede ureditve vprašanja Tiencina, da je konferenca pododbora šti- rih bila odložena zato. da lahko obe strani pripravita potrebne predloge Pododbor bi moral razpravljati o vprašanju obtoka novčanic in srebra Predstavnik japonske vlade je dodal, da ie seja bila odložena na predlog angleških članov konference. Na vprašanje novinarjev, posebno angleških in ameriških o pomenu velikih demonstrativnih povork. ki so se vršile dopoldne v prestolnici, posebno pred angleškim veleposlaništvom in zunanjim ministrstvom, je odgovoril predstavnik japonske vlade, da je nemogoče oreprečiti take demonstracije, ki nastajajo spontano. Tokio, 31. folija. AA. DNB- Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je glede odpovedi amer'ško-iaDonske trgovinske pogodbe dejal, da ameriška vlada nima glede tega vprašanja nobenih drugih podrobnejših obvestil razen komentarjev, ki so bili objavljeni v ameriškem tisku. Odpoved pogodbe je prišla nenadoma. V Tokiju so i^repričani. da ta korak ameriške vlade ni ostal brez resnega vpliva na sedanje stališče Anglije Pred odDOvedio so vsi znaki kazali, da je Ansliia pripravljena popustiti, sedaj pa Tooet odklanja japonske zadeve. Toldo, 31. julija. A A. (DNB) Japonski cesar je včeraj zapustil Hajamo in se vrnil v Tokio, kjer je sprejel v avdienco zunanjega ministra Arita, ki mu je poročal o sedanjem stanju angleško-japonskih pogajanj. daljo 1500 km in da je večja eskadra teh letal izvedla tudi uspešno nočno bombardiranje v oddaljenosti več 100 km od svojih oporišč. Letala so preletela skupno okrog 300.000 km nad odprtim morjem, ne da bi se pripetila najmanjša nezgoda. Ti manevri so dokazali, da italijansko zračno brodovje lahko vsak hip zapre vse dohode v Sredozemsko morje in prepreči vsako • gibanje sovražne mornarice. Kuluk v Španiji Madrid. 31. julija e. Po novi uredbi je za vse španske državljane od 18 do 50 leta uvedeno obvezno 15 dnevno brezplačno delo pri javnih delih za obnovo države. Kdor ne bo hotel delati se bo lahko od-rnl v denarju. Burgos, 31. julija, e Notranji minister Suner je dal Reuterjevemu dopisniku naslednjo izjavo: Vrata Španije so odprta vsem državam, katerim ie do našega prijateljstva. Toda to prijateljstvo se ne da doseči po metodah, kakor iih navajajo listi nekaterih držav. Popolnoma zanikujoč poročila, ki so bila objavljena v tujem tisku o notranjih razmerah v Španiji, je minister Suner izjavil: K sreči ne obstojita dve politični fronti, dasi ie popolnoma naravno, da prihaja do sporov in grupacij v državi, ki želi napredovati Primer generala Queipa de Liana ie bilo popolnoma enostavno rešen. General Tague pa ie daleč od tega. da bi se ločil od nas in le z menoj v najboljših odnosa jih. čitajte, širite, naročajte ,Slovenski Narod!' Lepa svečanost Sainl Ha utrl, 31. julija. AA. Včeraj so se vršile v Labolu francosko-jugoslovenske spominske svečanosti za padle v svetovni vojni. Svečanostim so prisostvovali z iu-gosiovenske strani svetnik poslaništva v Parizu Slavko Kojič. polkovnik Savič in šef jugoslovenskega tiskovnega urada v Parizu Vučetič. Poleg jugoslovenskih gostov so svečanostim prisostvovali člani mestnega sveta, vodja krajevne skupine Poilus d'Orient ter bivših bojevnikov kakor tudi številne druge osebnosti. O priliki svečanosti sta govorila labolski župan ter svetnik poslaništva Slavko Koiič. ki sta naglasila francosko iugoslovensko prijateljstvo ki se je pred 20 leti pokazalo na bojnem polju Govornika sta naglasila potrebo ponovnega zedinjenja dobre volje za ohranitev ideje pravice in mednarodne solidarnosti Polkovnik Savič je predal predstavnikom Poilus d' Crient odlikovanje njihove zastave. Udeleženci proslave so prisostvovali službi božii pod milim nebom. Zvečer je bil banket, na katerem so bile izrečene zdravice Jugoslaviji in Franciji. Borba za nov letalski rekord Hashington, 31. julija. AA. Havas: V Springfieldu v državi Illinois se nahajata brata Mudi z letalom že 107 ur v zraku. Upata, da bosta potolkla svetovni rekord, ki znaša 213 ur._ Nesreča potniškega letala v Ameriki Cikago, 31. julija. AA. Včeraj je strmoglavilo tromotorno letalo. Pilot in 11 potnikov so ranjeni. Omejitev izvoza ameriške pšenice Uashington, 31. julija, AA. (DNB). Kmetijsko ministrstvo je objavilo, da bo letos nemogoče izvoziti predvidene količine pšenice. Cene na arvetovnih tržiščih so tako nizke, da bi znesek premij, ki Jih je vlada obvezana izplačati ameriškim izvoznikom, presegel finančne možnosti. Zaradi tega se bo moral izvoz omejiti na 50 < o 70 milijonov meric. Preteklo leto je ameriška vlada izvozila 110 milijonov me. ric s povprečno izgubo 27 centimov pri vsaki merici. Dve izjavi o sporazumu Podvojitev kanadske armade Ottawa, 31. jul. br. Kanadska vlada, je objavila uradno poročilo, da se je kanadska armada v zadnjih treh letih podvojila. Poleg podvojenega števila pehotnih polkov ima kanadska armada sedaj tudi 84 bataljonov tankov, docim pred tremi leti sploh ni imela nobenega. Na oceanski in pacifiški obali so zgrajene močne utrdbe in nameščeno težko topništvo. Zagreb, 31. julija, cr. Preteklo soboto je izjavil ministrski predsednik g. Cvet-kovič novinarjev v Splitu, da je sporazum s Hrvati na najboljšem potu in da bo podpisan še pred jesenjo. Včeraj pa >e v Kupincu sprejel večjo skupino novinarjev in jim na vprašanje, kako je s sporazumom, izjavil: Dobro je. Ko so silili vanj. naj bi jim povedal kake podrobnosti, se je temu izognil z izjavo, da ne more biti prorok. Madžarska ostane zvesta politiki osi Budimpešta. 31. julija, e. Zunanji minister grof Csaky je imel ob priliki otvoritve polletnega semestra na univerzi v So-pronju govor, v katerem je med drugim poudaril, da ostane Madžarska zvesta politiki držav osi Berlin—Rim. Madžarska ostane zvesta svojim prijateljem, ki so ji v kritičnih dneh nudili svojo podporo. Nato je poudarjal, da želi Madžarska živeti v miru in se sporazumeti s svojimi sosedi. Madžarska ne zahteva nemogočih stvari, temveč samo ono, kar lahko zahteva. Madžarska želi živeti v miru in bo, naslanjajoč se na urejenost svojih razmer v državi, tudi nadalje vztraiala pri svoji dosedanji zunanji politiki, mirno in odločno Incident na madžarsko* romunski meji Budimpešta. 31. julija br Madžarska uradna aaenciia objavlja poročilo o incidentu, ki se je v pretekli noči pripetil na romunsko-madžarski meji. Po tem poročilu so rumunski obmejni stražniki iz nezna-nena vzroka začeli okrog polnoči ob^trelie— vati madžarsko carinarnico pri Hiralegiju. Več krogel je priletelo tudi v bližini se na-hajajočo gostilno. Skupno ie bilo oddanih 60 strelov Uvedena ie bila preiskn^n. Ranjen ni bil nihče Iz ČSR Praga, 31. julija, br. Polutedni list -Dia Zcit* nastopa proti verzijam, ki so razširjene v čeških krogih o ogromnem številu Čehov, ki so internirani v koncentracijskih taboriščih. List naglasa, da je po uradnih podatkih interniranih samo okrog 40.000 Cehov, ne pa 100.000. kakor se govori. Gre predvsem za bivše narodne poslance, ki so nastopali proti novemu režimu. Med interniranci je tudi mnogo učiteljev, ki se prav tako niso hoteli prilagoditi novim razmeram, ter so hujskali ljudstvo proti nemškim oblastem. Kar se tiče ukinitve čeških šol, pravi list. da so bile ukinjene siimo tam, kjer niso več potrebne. Skupno je bilo od septembra lanskega leta do 1. junija letošnjega leta ukinjenih 1600 čeških šol. po večini v sudetskih pokrajinah in tam. kier jih je bilo zaradi spremenjenih prilik treba nadomestiti z nemškimi. Skupno je bilo po uradnih podatkih ukinjenih odnosno pretvorjenih v nemške 3750 razredov. Ukinjeno je tudi eno učiteljišče in višja pedagoška šola, na mesto katerih pa so bili osnovani enaki nemški zavodi. List svari pred razširjenjem neresničnih podatkov in napoveduje najstrožje ukrepe oblasti. Argentinski protest proti tuji propagandi Buenos Airec, 31. julija, br. Argentinski zunanji minister Cantilo je včeraj sprejel odpravnika poslov nemškega poslaništva in imel z njim daljši razgovor. V poučenih krogih zatrjujejo, da je argentinski zunanji minister opozoril zastopnika Nemčije, da bo argentinska vlada x vso odločnostjo nastopila proti neprijateljski propagandi, ki jo širijo gotovi tuji elementi. Protestiral je tudi proti napadom v nemškem tisku. Strogi ukrepi proti ljivim tujcem v Ameriki Hashington. 31. julija, e. Poslanski dom je izglasoval zakon proti tujcem. S tem zakonom so poostrene odredbe o izgona zaradi vohunstva, zaradi članstva v anarhističnih društvih itd. Vsem tujcem v Zeri m j eni h državah bodo posneli prstne odtise. Stavljen je bil tudi predlog, da sa omili oni del zakona, ki predvideva kazen za vse osebe, ki bi vojake in mornarje nagovarjale k nepokorščini, toda pretilog je bil odklonjen z večino 115 proti 3B glasovom. Ta del zakona vsebuje tudi pooblastilo, da lahko državna oblast zapleni prevratno literaturo in predvideva tudi zaporno kazen do 10 let in globo 10.000 dolarjev za Širjenje take literature. Borzna poročila. ___. 31. Julija, Beograd 10.—. 11.74». London 20.75, New York 44SJK, Bruselj 7U0, MfJan 23.31, Aanetr 235.70, Berlin 17740, Praga 1515, Vi 8U0, Boftfc fcfll Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, ponedeljek, 31. julija 1939. Stev. 171 Viničarjem odpovedana služba Sestanek vinogradnikov v Maribora— Nobenih novilt bremen ne zmorejo ve* Maribor, 30. julija V prostorih mariborske podružnice Kmetijske družbe na Meljski cesti je bil danes dopoldne sestanek mariborskih in okoliških vinogradnikov, da razpravljajo o novem viničarskem redu, o katerem smo že obširno poročali. Za današnji sestanek je bilo zelo veliko zanimanje in je bilo navzočih 182 vinogradnikov. Sestanek je otvoril in vodil predsednik tuk. podružnice Kmetijske družbe g. dr. Stanko Kovačič iz Koša kov, ki je uvodoma obrazložil navzočim namen in pomen sestanka, na katerem naj vinogradniki zavzamejo svoje stališče do novega viničarskega reda. V svojih izčrpnih izvajanjih je orisal težak položaj obmejnih vinogradnikov. Stanje vinogradnikov je danes takšno, da novih bremen pod nobenim pogojem ne morejo več prenašati. Pravno stran nove vin.Carske uredbe je tolmačil g. dr. Jančič, nakar se je razvila obširna in izčipna debata, v katero so posegli gg. Zupanič, Zorko, dr. Miihleisen, Terčelj, Rozman itd. Vsi zagovorniki so se načeloma strinjali z uredbo, ki pa gre preko pogodb, ki so j 11 3, 2 Monderer (R) 113. 3 Lončarič (Mrt.) 11.5. Met krogle: l Hlade (2) 1306, nov mariborski rekord 2 Lužnik (Mrt.) 12.05, 3 Gregorovič <2) 1187. Skok v višino: i Lužnik 170, 2. Gregorovič 170, 3. Musnik 165. 400 m: 1 Kolarič (Mrt) 53.4, 2. Robert (R) 53 8, 3 Muraus (2) 54. Met kladiva: l Gujznik (2) 42.28. nov marib rek.. 2. Hlade (2) 36.02, 3. Vidic 'Mrt.) 30 98 Troskok: 1. Lončarič (Mrt.» 12.22, 2. Otto (R) 1195. 3 Kovačič (2) 1126. 110 m zapreke: 1. Lončarič 17.4, 2. Lužnik 17.4; 3. Musnik 19.1. Met diska: 1. Lužnik 35 34, 2 Hlade 34.64. 3 Radić (R) 34.51. 200 m: 1. Gracianski (2) 24, 2. Bari (R) 24. 3 Robert 241 Skok ob palici: 1. Smerdel (Maraton) 3.30. 2 Orossv (Rapid) 330. 2. Radin (R) 3.10. 1500 m: 1 Kranner (R) 4:15.3. 2 Muraus (Zel.) 4:29. 3 Klampfer (Rapid) 4:31.4. Met kopja: 1. Gregorovič (2) 45.76, 2 Lužnik (Mrt ) 44.53. 3. Guiznik (2) 34.37. Tek na 10.000 m: 1 Zupan (2) 37:56.2. 2. Salamon (Mrt.) 40:10 Skok v daljavo: 1 Lončarič (Mrt.) 626. 2 Stranic (2) 6.22. 3 Musnik (R) 6:06 Štafeta 4 X 100 m: 1 Rapid 45.9 (nov mariborski rekord). 2 Maraton 48, 3. 2e-lezničar I 48 4. 4 2elezničar II 49.5. 2elezničar je dosegel 7 prvih, 5 drugih in 5 tretjih mest. Maraton 7 prvih, 5 drugih in 3 tretja mesta, Rapid pa 3 prva, 7 drugih in 8 tretjih mest. Nedelja kopanja in izletov Maribor, 30. julija Včerajšnja nedelja je bila ena najlepših v letošnjem letu. Bilo je sicer vroče, vendar pa je bila vročina prijetna. Od časa do časa je zapihljal lahen vetriček. Na nebu ni bilo ves dan niti najmanjšega oblaka. Nebesna sinjina je izvabila Mariborčane že zarana v prirodo, tako da je bil Maribor zlasti popoldne kakor izumrl in je oživel šele pozno zvečer. Na pohorskih postojankah je bilo prijetno in zabavno. Številni planinci so jo mahnili na Pohorje že v soboto popoldne. Rekord živahnosti pa je kazalo spet kopališče na Mariborskem otoku, kjer so se pojavili prvi kopalci in kopalke že po 5. zjutraj. Poslednji kopalci so zapuščali otok pozno zvečer. Avtobusi so ves dan marljivo prevažali Mariborčane in Mariborčanke na otok, kjer je bil zlasti popoldne izredno razgiban živžav. Okoli 3., 4. popoldne pa je bila gneča tolika, da si sc le s težavo pretolkel skozi množico, ki jc popolnoma okupirala vse prostore. Kabine in omarice so bile v popoldanskih urah razprodane. Starejša generacija pa je dala prednost znanim mariborskim in okoliškim postojankam, ki so po pretekli deževni nedelji prišle topot izdatno na svoj račun. Po vinotočih se je razvilo tradicionalno mariborsko nedeljevanje v znamenju zidane volje, izborne vinske kapluce t*r ocvrtih pišk. Zvečer so se Mariborčani vračali v mesto precej dobre volie Pn podjetnih nedeljskih načrtih jih ni niti najmanj motil visoki datum Kavarne gost.lne in kino-gledališča so imela slab dan. Razveseljivo je, da je privabila včerajšnja nedelia tudi lepo število Mariborčanov nedeljskih izletnikov, na nas sicer precej zanemarjeni ter premalo upoštevani Kozjak ki bi ne smel glede pozornosti od strani Mariborčanov v ničemer zaostajati za Pohorjem. Številni lastniki vinogradov pa so izrabili včerajšnjo prelepo nedeljo za obisk v goricah ter ogled vinogradov, ki kažejo zelo zadovoljivo sliko. Spomini mariborskega vegetarijanca Kdaj in kako sem postal vegetarijanec Maribor, 28. julija Opoldne je minilo 12 let, odkar sem postal m ves ta čas zvesto in trdovratno tudi ostal vegetarijanec, ki ne uživa mesa in ae, prav strogo vzeto, hrani In preživlja izključno s surovimi sadeži, kar pa premore le tisti, ki živi v sicer rednih gmotnih in družinskih razmerah. Ker je splošno znano, da me že več let preganjajo težki življenjski udarci in v zadnjem času zelo narašča povpraševanje, kako m zakaj sem postal vegetarijanec in če je res mogoče vzdržati pri taki prehrani, sem se odločil, da še pred nameravanim časom vsaj nekoliko odkrijem zaveso skrivnosti mojega vegetarijanstva. Prod 20 leti sem bil član najprej po generalu Maistra ustanovljene oficirske, nato pa splošne uradniške menze pri »Gam-brinu«, kamor sem se vrnil tudi po osamosvojitvi menze. Zahajal sem pa predvsem zaradi — juhe. Dolenjci živimo pač v veri, da je dobra juha čez vse in da je celo najboljše okrepčilo tudi za potovanje na oni svet. Mesa — razen svinjine — sem se Že takrat izogibal. Julija 1. 1927 pa me je prijela slast po z ocvirki zabeljenem fižolu v ttročju in novom krompirju. Ves teden so mi ga obetali, • X soboto 27, julija, da bo moji želji čisto gotovo ustreženo. Ko pa pridem h kosilu, doznam, da so name zopet pozabili. Čeprav je bilo tisto soboto sicer dobro kosilo, sem v nemalo začudenje celo mojega soseda šol. svetn. pok. prof. Jerovška enostavno odšel. Čudno. 2e teden pred tem sem začel jemati s seboj orehe in domač kruh, to je bil moj poko-silek na Rožnem griču v mestnem parku. To pot mi je bilo to tudi glavno kosilo. Za večerjo sem iz kljubovanja stavkal. Dru gi dan jo mahnem, natovorjen s sadjem in kruhom, na Kozjak. Je šlo čisto dobro. V ponedeljek pa jc želodcu postalo dolg čas po juhi. Ali naj nadaljuiem svojo 8-letno prehrano pri »Gambrinu«? Ali naj še dalje »štrajkam«? Spo.fnil sem se svojega prvega poskusa z .-<.gctarizmom pred 15 leti. Ko sem !. 18$. prišel v Ljubljano k vojakom, sem si v neki gostilni s slabimi jetri tako pokvaril želodec, da sem na posledicah trpel še dolgo potem, ko sem bil že slekel vojaško suknjo. Tedaj sem si (najprej v službi v pivovarni) tako pokvaril z želodcem vred tudi srce, da so ljubljanski zdravniki nad menoj obupali. Eden med njimi je bil dovolj odkritosrčen in me je poslal domov v Kandijo — umret Tako mlad še, pa že pod zemljo? In to s grenko zavestjo, da ni nobenega drugega izhoda. Kakor človek, ki se utaplja, zagrabi za vse, sem tudi jaz zagrabil za vege-tarično dijeto. In zopet čudno: zagrabil sem, ne da bi bil tedaj sploh vedel, kaj je vegetarizem. Zatekel sem se k sadju in mleku. Izprva je Slo težko: skušnjave po špehovi solati in svinjini so bile kaj hude. Pa v strahu pred prerano ruso, sem jih pogumno premagal. Skratka: čez dve leti sem bil rešen in v glavnem ozdravljen, šele vojna me je prisilila na povrnitev k običajni prehrani. Ta spomin torej je tisti kritični ponedeljek 29. julija 1. 1927 odločil. Ponovil sem — to pot s polno zavestjo — svoječasno kuro. Tekom enega meseca sem zgubil 10 kg na teži. »Zdaj pa imaš vraga, s tvojim vegetarizmom«. tako so me zasmehovali znanci. Toda vztrajal sem, pa če bi moral pod rušo. «... i Pa je bil ta strah odveč. Cešplje m grozdje, orehi in kostanj ao me že drugi mesec sprsvili tako pokonci, da sem že presegel prej izgubljeno težo. Počutil sem se vsega prerojenega, k čemur so veliko pripomogle tudi razne kopeli in abstinenca alkohola. Ko sem postal sam vzor posledic vegeta-rizma, sem se posvetil tudi zadevnemu študiju, ki me je privedel na čisto drugo gledanje ne le vsega življenje, marveč prečudovitih akrivnosti vesoljstvs. Vsem, ki me skoro dnevno pomilujejo kot vegetarijanca, naj služi v zagotovilo to, da se pri tem počutim bolje kot oni sami. In to je glavno! F. P. Mariborske in okoliške novice — Osebni avto mariborskega, trgovca zgorel. Na banovinski cesti pri Sv. Juriju ob Pesnici se je iz se nepojasnjenega vzroka vnel osebni avto mariborskega trgovca g. Ivana Laha. Avto je bil v hipu ves v plamenih in se je g. Lah v zadnjem trenutku rešil iz gorečega avtomobila. Avto je v kratkem času popolnoma zgorel, škoda je precejšnja. — Obstreljen gostilničar. 401etni gostilničar Mihael Majhenič iz Studencev, Aleksandrova eeata 39, se je včeraj vrnil z lova in pričel čistiti orožje. Ko je hotel očistiti pištolo, se je ta nenadoma sprožila in mu je krogla poškodovala desno nogo ter mu jo prestrelila. Mariborski reševalci so Majheniča odpre mili v mariborsko bolnico. — Mariborske društvene novice. Jutri v torek 1. avgusta ima v mestnem parku tukajšnji Nanos večer narodne pesmi, ki bo nedvomno privabil Mariborčane v velikem številu v naš mestni park. Podprimo naše vrle nanosovce s čim lepšo udeležbo. — Ljubitelji tujih koles so spet agresivnejši. Tako so ukradli kolo kuharici Justini Breznikovi z Zrinjskega trga 3. Kolo, ki je vredno 1000 din, je znamke »Mardus« in ima evid, štev. 2-131316. Ob kolo je prišel tudi ključavničarski pomočnik Anton Kresal, stanujoč v Studencih, Kralja Matjaža ulica 50, ki je pustil kolo pred neko hišo na Meljski cesti. Kresa-lovo kolo je znamke »Stever« in ima evxl. številko 2-135825. — Vse Kradejo. Iz železniške črpalke Ob izvirkih je doslej še neznan zlikovec odnesel 70 kg težko železno cev in oškodoval državne železnice za 250 din. Značilno je, da so našli drugo železno cev na serpentinah ob Ruški cesti, kjer jo je tat pustil očividno zaradi tega, ker mu je bila pretežka. — Delavcu Ivanu Hrastu iz Cvetlične ulice 30 je izginilo z voza, ki ga je imel pred neko gostilno v Ulici kneza Koclja, 8 pločevinastih posod za olje, vrednih 200 din. — Ob ves tedenski zaslužek je prišel delavec Karel Roškar iz Dravske ulice 14, ki je v neki gostilni na Glavnem trgu zaspal, pa mu je doslej še neznan tat izmaknil rlz žepa 150 din. — Iz stanovanja Nane Lobnikove v Tomšičevem drevoredu 6 je neka ženska, ki je prodajala hruške, ukradla 70 din gotovine. — Neobičajna nesreča je doletela 611et-no Marijo Kosi iz Koroške ceste 84. Na pešpoti od Vrtne ulice proti Karmvci ji je priletel precej velik kamen izpod koles mimo drvečega osebnega avtomobila s tako silo v levo stran lica, da je Kosi jeva dobila občutne poškodbe. — Nezavestna je obležala na Kralja Petra trgu Štefanija štor iz Studencev, Kralja Matjaža ulica štev. 61. štorcva, ki je bila delj časa v tukajšnji bolnici, je hotela domov, pa ji je postalo slabo in se je onesvestila. Mariborski reševalci so jo odpre mili na njen dom. _ Krvave fantovske zadevščine. Na Plaču so 4 fantje napadli Boštjana 2ela, ki se je sprehajal s svojo Izvoljenko. Fantje so žela tako premikastili, da je obležal s hudimi poškodbami na glavi. Orožniki so napadalce ovadili državnemu tožilstvu. Epilog bo pred sodniki. — Nasedli so mu. V Slovenski B strici se je pojavil mlajši moški, ki je ponujal raznim strankam v nakup platno po nizki ceni. številni Bistričani so naročili platno in mu dal'i akontacijo od 100 do 200 din. Toda stranke so zaman čakale pošiljke, ker se je izkazalo, da so nasedli spretnemu goljufu ki si je znal pridobiti zaupanje števihvh Bistričanov. Za goljufom poizvedujejo orožniki. — Ergaverjevo truplo naplavljeno. Pri Gorišnici je Drava naplavila trup o pletilca Josipa Erga ver ja, ki je v soboto. 22. julija utonil v Dravi, ko je hotel reko prepevati s studenške strani na Mariborski otok — Pogojno so j:h izpustili. Danes je bilo iz tukajšnje kaznilnice pogojno izpuščenih 11 kaznencev, ki so presedevali daljšo za porno kazen. Večinoma so sami ubijalci, doma iz obeh mariborskih srezov. Ptuja. Šmarja pri Jelšah in Celja. Na policiji so jim posnel, prstne odtise, nakar so jih od. pravili v pristojne občine. — Smrt blage narodne žene. V Gornji Polskavi je preminila ga. Alojzi"a Hojni-kova v visoki starosti 89 let. Pokojnica je bila plemenita in vzorna mati ter naroi-nozavedna Slovenka. Bila je mat. državnega tožilca dr. Ivana Hoinika in odvet. nika dr. Frana Hojnika. Ohranimo ii časten spomin, preostalim naše globoko so-žalje! — Tihotapske zadeve. Orožniki so pri črni zajeli 621etnega Pavla Fajmuta. ki ie skušal v našo državo vtihotapti igralne karte; Fajmutu so karte zaplenili. Kazen bo prce?i občutna — »Atentat« na brzi vlak. Doslej še neznani zlikovec je med postajama Cerknico in Pesnico vrgel kamen r>~oti brzovlaku, ki prispe v Maribor ob 13.30 Kamen je razbil šipo na vagonu. K sreči pa ni bil nihče ranjen. Orožniki vršijo intenzvno preiskavo. — Karambo] na Grajskem TrSu. V bolnico so prepeljali reševalci 251etno Želez-ničarievo hčerko Marijo Florjanč čevo iz Trstenjakove ulice 25. ki je pr* karambolu z nekim osebnim avtom na Grajskem trgu dobila pefkodbe na neg? h Pol cija si prizadeva dognati, kdo je zakrivil promet no nezgodo. — Nora afera. Nedavno smo poročali o neki poneverb: pri neki občini v okolici Maribora. Tej aferi se je pridružila nova. povsem si čna, v neki orugi občinsk' upravi v okolici Maribora kjer je prav tako občinski tajnik poneveril večjo vsoto denarja. Po končani pre'skavi bomo o zade vi obširneje poročali. — že pa rji strršljo ar. m"»r b ^i^em tran Vinčark: Klari Klobasi iz Oseka v Slov goricah je na Vodnikovem trgu sirete^- tat iamsdMfl denarnico, v kateri je bilo 231 din gotovine. Policija poizveduje za zlikovcem. — Mladeničem. Razpisani so natečaji za sprejem gojencev v strokovno podoflcirsko šolo v Šibeniku vojno veterinarsko šolo v Beogradu in pomorsko letalsko podoficir, sko šolo v Divulju. Vsi pogoji za sprejem v šolo so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11, soba št. 4. — Iz obmejne policijske službe. Uradnik pri tuk. obmejnem policijskem komisar:-jatu g. Ivo Strgar je premeščen na Rakek. — Mariborski delovni lrg. Borza dela v Mariboru potrebuje 2 železo strugarja, 1 kovino tiskarja in 1 Žagarja. — Iz postne službe. Iz Gornje Radgone je premeščena v Maribor Berta Topličeva. Iz Maribora je premeščena v Podčetrtek manipulantka Anica Blasin. — Domačije gore. V Majšperku je zgorela viničarija posestnika Avgusta Ogrizka, škode je preko 10.000 din. — V Zla-toličju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Turka, škoda je 15.000 dinarjev. — Požar v Ehrlichovi tvornici. V soboto dop. se je vnela vata v predilnici tuk. Ehrhchove tekstilne tvornice. Delavci so pričeli takoj z gašenjem, vendar pa so morali zaradi gostega dima poklicati na po. moč marib. gasilce, ki so udrli z maskami v požarni prostor ter s pomočjo specialnih kisikovih aparatov preprečili nadaljnje širjenje ognja. Zgorela je precejšnja količina vate, vredna 80.000 do 100.000 dinarjev. — Bela štorklja ustreljena. G. Vogrinec je ustrelil pri Sv. Rupertu v Slov. goricah belo štorkljo, ki je imela na nogi obroček B 50.303. štorkljo so opremili z obročkom 3. julija 1936 na Brandenburškem. štorkljo je nagačil znani marib. nagačevalec g. F. Walner. — Šahovske borbe. Po XVI. kolu je bilo stanie sledeče: Geržclj 13 (1), dr. Krulc 11 Mišura 10 in pol, MohorčiČ 10 (1), Marvin 8 (1), Regoršek in Babic 8, Vido. vič 7 in pol (1), Lukeš sen. 7 in pol, Cer. talič 6 in pol (1), šumenjak 6 (1), Lukeš jun. in Nosan 6, Eferl 4 in pol, Knehtl 4 (1) Ketiš 3 in pol (1). Pese* - y «-* zvečer so bile odigrane prekinjene partije, drevi v ponedeljek zaključno XVII. kolo, jutri zvečer razdelitev daril. — Nočno lekarniško službo imata tek. teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici, telef. 28—12, ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi 33, telef 22—13. — Čigavi sta kolesi? Na tezenski orož-niški postaji imajo dve kolesi, ki sta bili najdeni. Prizadeti naj se zglas.jo pri te. ženskih orožnikih. — žrtev dela je postal lOletni Rudolf Kropič, ki je v gozdu falske graščine podiral drevesa. Po nesrečnem naključju mu je padla smreka na levo nogo ter mu jo zlomila, tako da so morali Kropiča odpre-miti v mariborsko bolnico. Tja so pripeljali tudi 161etnega težaka Franca Butole-na in Slivnice ki mu je mlatilni stroj od. trgal tri prste na levici. — Novi zdravniki pri OUZD v Mariboru. OUZD v Ljubljani je za svojo poslovalnico v Mariboru imenoval s 1. 8. 1939 g. dr. Savo Aleksiča kot speciatsta za otorinolaringologijo g. dr. Franca Hr.barja kot specialista za serobakteriologijo in g. dr. Vladislava Keržeta kot specialista za kirurgijo, ki bodo pričeli ordin rati navedenega dne za uradove člane in njihove svojce. Elektrifikacija severne meje Gornja Radgong, 30. julija Banska uprava v Ljubljani je končno odobrila pogodbo o elektrifikaciji obmejne Gornje Radgone in ostalih obmejnih krajev sklenjeno med občino Gornjo Radgono na eni strani ter elektrarno Falo na drugi s'ron1. Občina Gornja Radgona prične prihcdnj: ponedeljek graditi velik transformator pri črešnjevski opekarni, elektrarna Fala pa bo takoj pričela graditi daljnovod od Križevcev do Gornje Radgone, Ki bo predvidoma °otov do kanca tega jeta tako. da bo priključitev mogoča že s 31. decernbrcm. Občinska podjetja gornje radgonske občne vodijo sedaj pogajanja za elektrifikacijo vse apačke kotline z občino Apače. Pogajanja potekajo ugodno in se pričakuje, da bo v apački kotlini omogočena priključke v na falski tok že prihodnjo spomlad. Ob?ina Gornja Radgona je z zdraviliščem Slatina Radenci dobavljala doslej električni tok iz sosednega mesta Radkers burg. apačka kotlina pa iz Meinlovega podjetja onstran meje v Donnersdorfu, s priključitvijo na falski tok pa bo ta dobava električnega toka preko meje odpravljena. M«**!isrski kovinarji svsfemn predsedniku Maribor, 30. julija Pri »Novem svetu« so se zbrali maribor-sk; kovinarji, da proslavijo 501etnico rojstva svojega agilnega in neumorno delujočega predsednika g. Franja Kumerca. K počast it \ enemu večeru so prišli mariborski obrtniki v lepem številu, kar dokazuje, kako velike simpatije uživa g. Franjo Kuni ere v vseh slojih marib. prebivalstva. Počasti treni večer je otvoril podpredsednik Združenja kovinarjev v Mariboru g. J. Gustinčič. ki je v svojem ge\oru orisal vse vrline, ki dičijo slavljenca g. Franja Kumerca Prikazal ga je kot poštenjaka, nacionalista in tovariša, ki že već let z uspehom deluje v procvit mariborskih kovinarjev. Nato je iarazil alavljcncu čestitke ravnatelj g. Rodošek in sicer v imenu mestnega župana in mestne občine ter obrtnega referenta, ki visoko ceni neumorno slav-ljenčevo delavnost. V znak hvaležnosti in priznanja je nato g. Tomažič v imenu Zdru ženja mariborskih kovinarjev izročil slav-ljencu g. Kumercu dragoceno spominsko darilo. V imenu okoliških obrtnikov jo spregovoril g. Sabeder s Tezna. nakar se je g. Kumerc vsem zahvalil za čestitke ter v temperamentnih izvajanjih pozval obrtnike k še večji složnosti. Iz Gornje Radgone — Otvoritev novega kolodvora V novem postajnem poslopju so končana zadnja dela s polaganjem parketov in zidarska dela, vrši se sedaj samo še planiranje ter preureditev prostora zunaj poslopja. Tudi ta dela bodo dovršena do 15. avgusta, na kar bo v drugi polovici avgusta izvršena komisionelna kolavdacija dograjenega poslopja. S tem novim velikim m lepim postajnim poslopjem, podobnem postaji v Ptuju, bo po 27 letih izpodrinjena majhna lesena baraka kot zaostal spomin rajnke Avstrije, fli radi nove državne meje nikakor ni odgovarjala obmejnim potrebam in tudi ni spadala na mejo, kjer se vrši ogromen izvozni in uvozni promet. To leseno barako je postavi! občinski odbor občine Gornja Radgona skupno z okrajnim cestnim odborom leta 1912 ter je za takratne razmere, ko je bil ves promet osredotočen v sosedni Radgoni, popolnoma odgovarjala. Otvoritev in slovesna izročitev poslopja svojemu namenu bo 3. septembra dopoldne. — Spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem kot svetilnik-simbol miru bo stal na cerkvenem sejmišču. pročelju farne cerkve, na vzvišenem prostoru, ki se nalašč v ta namen preureja. Doslej jc odstranjena me/narija in stara šola ter dogotovljeni sta prvi dve terasi. Fo osnutku arhitekta Simona Krega rja iz Ljubljane bo spomenik umetniško delo iz brušenega pohorskega granita, visok 6.50 m. Sredi spomenika se bo dvigal 4 metre visok steber z bogatim kapitelom iz belega dalmatinskega marmorja kot svetilnik simbol miru. Iver so stroški precej visoki in bodo znašali predvidoma samo za spomenik okrog 15O.U0O din. sc obrača pripravljalni odbor tem potom na širšo javnost s prošnjo za prostovoljne prispevke. Dovršitev vseh del je predvidena na prvo polovico septembra, ko bo slovesno r " ^tje. Tako se bo naša severna meja, z; a s krvjo na^ih najboljših sinov, naj.en.^c in dostojno oddolžila spominu prvih padlih OSM n jc valecv svobodne Jugoslavije. Iz Lftttott!2ra — Javna licitacija orožja. Na sreskem načelstvu bo 23. avgusta ob 9. uri v sobi št. 3 javna licitacija zaplenjenega orožja. — Javni vodovodi in vodnjaki. Občina je razglasda, da je pranje perila ali vozil pri jiivnih vodnjakih in vodovodih ter jemanje vode za pranje perila prepovedano, da se bo proti kršilcem postopalo. — Oddaja postne vožnje, v občanski pisarni se bo 8. avgusta oddala vožnja poste in sicer: dvakrat vožnja poste na dan z ljutomerske pošte na kolodvor ob sprem, stvu poštnega uslužbenca in enkratna vožnja na dan iz Ljutomera v Strigovo. Izklicna cena je 16.000 din. pri dražba se mora položiti 800 din. O Idaja vožnje se prevzame s 1. decembrom. Reflektanti se na to licitacijo opozarjajo, zlasti pa naprednejši, ki bi naj našli tudi nek Izhod večjega osebnega prometa iz Ljutomera v štrigovo. zlasti poz mi. Umesten bi bil na tej progi kak poštni avtobus. — Z voza je padel. Ran t a* a Jakob, posestnik je padel z voza in si polomil re. bra. — Snuje se vodna zadruga. Naši ljudje že dolgo čutijo veliko škodo po povo .n ih, ki jih povzročajo Mura, Sčavnica in Glo-betka. Ker od druge strani ne pride do regulacije teh vod, so se sedaj zbrali Uff] l-ni posestniki in začeli pripravljati ustanovitev vodne zadruge, Ici bi naj regulirala vse potoke. Nekateri posestniki se Še boje deleža in načina razdelitve deležev. Upajmo, da bodo vsi uvideli potrebo regulacije potokov, glede deležev pa se bo našel tudi kak pravilen izhod, ki naj zadovolji vse zainteresrane. — Ker je oviral drž. uslužbenca v službi. Natakar Emejš Mihael, uslužrxn v Vre. govi gostilni, je bil kaznovan na 1 mesec dni strogega zapora, ker je oviral izvršilnega organa okrajnega sodišča g. Lam peta Josipa, ko je opravljal začasno odre ho z rubežem in hrambo premičn n ter žepnim rubežem zoper Ernejša Mihaela in njegovo ženo Marico s tem. da je potegnil ženo stran in pahnil z roko izvršilnega organa ter tako omogočil ženit da je pobegnila. Iz Celja —c Celjski pe^o-i-^ki pomočniki so v petek zvečer prekinili stavko in se vrnili na delo. Iznenadilo pa je, da nekateri pekovski mojstri niso hoteli sprejeti stavkujo-čih pomočnikov v službo, čeprav je povsod običaj, da po zaključku stavke mojstri ne odklanjajo sprejema stavkujocih v službo. Predsednik Združenja pekovskih mojatrov g. Mlakar je v razgovoru z županom v petek dopoldne pristal na podaljšanje dosedanje kolektivne pogodbe, ki so jo bili pekovski mojatri odpovedali. Ko so pa v petek popoldne predložili g. Mlakarju zadevno izjavo v podpis, je izjavo sicer podpisal, proti pričakovanju pa je podčrtaj pasua, da smejo pekovski mojstri odslej odtegovati svojim pomočnikom, ki so pri njih na hrani, za hrano samo 70 din na teden in ne več 100 din. Odtegljaj v aie-sku 100 din je v ostalem tudi protizakonit. Dejstvo, da je g. Mlakar domenjeno določbo črtal, je povzročilo med rx>rnočniki veliko m upravičeno razburjenje. Danes bodo skuša rt zadevo urediti. Ce bi to ne uspelo, nI izključeno, da bodo pekovski pomočniki zopet stopili v stavko, ki bi jo spremljalo občinstvo še z večjimi simpatijami nego doslej. Upamo pa, da bo uvidevnost vendarle zmagala in da bo prišlo do končnega sporazumna v korist pekovskih pomočnikov, pa tudi mojstrov. —c Umrli ao: v celjski bolnici v četrtek 12letni Mirko Jager, sin upokojenega orožni akega narednika iz S t. Jurija ob južni železnici in v soboto 101 etru Tomislav Sto-par, sin železniškega zvaničntka v p- fel dinarja pri Rimskih toplicah, na Zg. Hu-dmji 108 pri Celju pa t patak metni ruda* lan** Umek, ___.,, ,