I3X.
CLEVELAND, O. MONDAY NOVEMBER 6. 1916.
LETO IX. — VOX*
torek so volivne kode odprte od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer.
—iZadnji dan pred volitvami! Vse vojne moči vseh strank so organizirane, in v torek se bije odločilna bitka. Vsaka stranka ima zaupanje, da bo zmagala ali pa vsaj pokazala dober predek. V Clevelandu dobi-volivci pet tiketov v roke. Glavni tiket, sodnijski tiketj, bondi za šole in nove davke, priklopitev East Clevelanda ter tiketi za mestno elektrarno, tla-kanje cest in novo ječo; Zadnje tri stvari bodejo na posebnem 4 tiketu skupaj, tiket za $2,000.-000 za šolo in povečanje davkov za eno tisočinko bodejo na »kupnem tiketj. Registracija znaša dosedaj 115.218 glasov, 6233 v Lakewoodu, 4509 v E. Clevelandu, 1016 v West I*ar-ku, 491 v Bedford in 385, v Rocky River. Najmanj 3000 se jih bo še registriralo v ponde-ljek. V Clevelandu je 476 voliv-nih precinktov, po ostali Cuyahoga county pa 92, skupaj 568 v olivnih precinktov. Leta 1912 je dobil Wilson v Clevelandu 43.610 glasov, Roosevelt 33.-8214 glasov, Taft 14-176 glasov, socijalistični kandidat pa 10.-960 glasov. Računajo, da bo najmanj 60 odstotkov progresivnih glasov šlo k Wilsonu. Republikanci priznajo,, da bo dobil Wilson v Cuyahoga county 20.000 večine. v
Director javne službe Mr. ernstein je odredil, da bodejo v torej ob 12. ponoči vsi prebivalci Clevelanda lahko vedeli kdo bo zvoljen predsednikom. Vse mestne kot kompanijske cestne svetilke se bodejo ob tej uri štirikrat zaporedoma ugasnile in zopet prižgale, kar pomeni, da je Wilson zvoljen. Ce se pa bodejo ugasnile petkrat in petkrat zopet prižgale, je zvoljen Hughes.
—^Slovenci pa bodejo še prej zvedeli, kdo je zvoljen predsednikom in koliko glasov bo kdo dobil. Kmalu po 7. uri zv. bo-, demo pričeli dajati prva uradna poročila o volitvah. Naš telefon bo v direktni zvezi z vo-livnimi kočami, kjer bodejo uradniki šteli glasove. Vsak izid takoj sproti naznanimo s pomočjo električnega stroja. Vremenski prerok obljubuje lepo vreme za torek. Tudi zabave ne bo manjkalo. Pridite v torek zvečer pred nase uredništvo, kjer bodete najprej zve I deli za izid volitev.* ^ —Člani kegljavci od društev Edinost, jCitalničarji, Triglav in Z. M. B. imajo v sredo ob 7 zvečer sejo pri Lauschetovih Vsi kegljavci naj bodejo priiot-ni.
—^Policijski sodnik Phillips je začel drugače postopati možmi, katere dobi pri ženskah v nemoralnih hišah. Dosedaj .je bila navada policije, da so moške spustili, ženske pa zrt.pr li. Toda sodnik Phillips je dru gače odredil. Rekel je. da cd slej naprej bodejo tudi mcški kaznovani. In svojo besedo je takoj izpolnil v soboto, ko je kaznoval nekega moškega ki so ga dobili pri ženskah na 401 Hamilton ave. na $25 kazni, sodnje ,stroške in 30 dnij ječe. Zal, da je to prvo kazen moral prestati ravno naš rojak, ki #je oženjen in ima dva otroka. Sodnik Phillips se je izjavil, da nemoralnost ne bo zginila iz mesta, če se tudi moških ne kaznuje.
—'Tatvin in napadov v slovenski naselbini je bilo kar na ducate od sobote zvečer do pon-deljka zjutraj. Thomas 'Skušek 1243 E. 55th St. je šel s svojim prijateljem Frank Ferkolom, 1479 E. 45th St. v soboto zve-r domov. Oba sta. bila ustav-cna od treh lumpov, in ker se branila, sta dobila z želim kolom po glavi. Potem pa roparji zbežali. Ferkol je
v St. Clair bolnišnici in bo najbrž umrl. Peter Šinkovec, 1633 E. 39th St. »je bil oropan za $16 od štirih mož na 40. cesti. Fr Strojin, 1410 E. 49th St. je bil oropan za $1.60 na 49. cesti in Superior ave. 'Matija Galič 1741 E. 51st St. je bil " oropan za $2.00 na Cooper ave. \6 dru gih tatvin se še poroča ob istem času.
•—Ali ni čudno, da če se na trgu podraži kaka stvar ob 9. zjutraj, se ista stvar takoj podraži minuto pozneje v trgovinah na drobno? In ali ni čudno, da če se na trgu kaka stvar poceni ob 9. zjutraj, da se v trgovinah na drobno, poceni šele čez dva iedria? Kdo more to razložiti ?
—-Rojak John Ogrizek je daroval za blagajno S. N. Do ma $1.45. Hvala požrtvovalne mu rojaku. V nedeljo, 12. novembra je Martinova nedelja zato pa se rojake opozarja, da se spomnijo ob tej priliki stav be Narodnega Doma. V stote rih slovenskih hišah se na to nedeljo v prjietni družbi poskusi novo vino, in tu je najlepša prilika za zavedne rojake, da potrkajo na srca prijateljev in naredijo kaj za Narodni Dom Več sto dolarjev se lahko nabere na ta dan. Vsak najmanjši dar je hvaležno sprejet in je vknjižen v arhivno knjigo, in se bo po mnogih letih še člta-lo, kdo je kaj žrtvoval za narodno stvar.
—Pri dr. Slovan, št. 3. SDZ sta bila na zadnji seji izvoljena Brata Fr. Belaj in Martin Som za zastopnika prihodnje letne seje SND. Društva, ki so že Volila, naj naznanijo tajniku imena delegatov vrh. tajniku Doma.
—V petek, 10. novembra je seja direktorija SND. Prosi se cenjene direktorje, da se vsi brez izjeme udeleže te seje, ker zadnja £eja se ni mogla vršiti, ker ni bilo dovolj direktorjev navzočih.
—Terezija šega, ki je tožila SDZ ker je bila izključena, je tožbo zgubila. JPbdvreci se mora vsem odredbam Zveze.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlIftllllllllllllllllllllllll
Jutri so volitve. Vaš glas se potrebuje.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIII
—Volivci v sosednji Tuscarawas county so bili silno izne-nadeni v soboto, ko se je na raznih mestnih ulicah pojavilo mnogo napisov: "Vote for Brooklyn Bridge!" Volivci niso" niti sanjali, da jim bo v torek treba voliti zsl kak most, zatorej so se čudili,, da se jim zadnje dneve pred volitvami hoče nekaj usiliti. No, pomirjeni so bili, ko se je dognalo, da se "Brooklyn Bridge" piše neki republikanski kandidat za komisarja.	♦
—Ribje meso je jako drago. Jezero Erie je zadnje tedne silno nemirno, kar povzroča, da ne mo^e dovolj ladij na jezero, ki bi lovile ribe. Šest parnikov je potonilo zadnje tedne na jezeru.
1
—.Nove desetice pridejo ta teden v Cleveland, naznanjajo vladni krogi bankam. Nove desetice imajo na $ni strani kip svobode, na drugi pa dvanajstero palic zvezanih, v sredini pa sekira, znamenje edinosti. Denar je bil nakovan v Philadelphia' f,
—»Pljučnica razsaja po Clevelandu. 24 oseb je umrlo za to boleznijo pretečeni teden. 167 slučajev je prijavljenih zdravstveni oblasti.
Italijanski uspehi v okolici Trsta.
Laška armada vodi jako močno ofenzivo proti Trstu. Laški vojni urad trdi, da so zgubili Avstrijci tekem enega tedna 35.000 mož, med temi 1,0.000 ujetnikov. Avstrijci trde, da so odbili vse napade. FrancoaA so znova porazili Nemce pri Verdunu. Boji v Dobrudži počivajo
Italijani proti Trstu.
Amsterdam, 5. nov. Laške čete nadaljujejo z ofenzivo proti Trstu. Italijanske divizije so napredovalima več kot miljo proti Trstu. Avstrijci na Kraški planoti in ob reki Vipavi se povsod umikajo. Ob reki Vipavi je bilo ujetih 538 Avstrijcev. Avstrijci so pripeljali vzhodno od Gorice nove baterije v akcijo in tu streljajo neprestano na laške pozicije. Italijani trdijo, da so zasedli več hribov pred Trstom, katere so obdrža li kljub silnemu ognju Avstrijcev.
35.000 vojakov zgubljenih.
Iz Rima s poroča, da so zgu bili Avstrijci tekom najnovejše laške ofenzive nad 35.000 vojakov, izmed katerih so jih Ita lijani 10.000 ujeli. Avstrijske čete so silno zmučene, ker avstrijske divizije na laški fronti niso številne, in morajo biti ene in iste čete skoro nepresta no v ognju. 14 topov in 27 strojnih pušk je bilo zaplenjenih od Italijanov v najnovejši ofenzivi.
Na ruskem bojišču.
Južno od Brzezany, v Galiciji se vrši več bitk med Rusi in Nemci. Nemci se jako trdovrat no ustavljajo ruskim navalom. Rusi obstreljujejo 'Mišicu in Lipnico, kjer so Nemci po ob streljevanju s teškimi topovi pognali ruske vrste nazaj. Ruski vojni urad prizna, da so Nemci zasedli prve ruske strelne jarke v tej okolici, toda po zneje niso mogli naprej in bitka se nadaljuje z največjo trdo-vratnostjo. '
Rumunci na Ogrskem.
Bukarešt, 5. nov. Olasom po ročil iz Berolina Nemci prizna jo, da je njih ofenziva ob <ru-munski meji in na Sedmogra škem ustavljena, in da se je popolnoma izjalovila. Rumunci so napredovali zapadno od Bu-zue reke ter prodrli na več fcra-jih na Ogrsko. Avstro-nemške čete, ki so bile poražene v Jiul dolini, beže pred Rumunci, in glasom poročil iz fronte obstreljujejo Rtfmunci ob reki Donavi na celi fronti sovražnikove pozicije. V Berolinu priznajo, da so Rumunci zmagali pri Alt schantz, na Sedmograškem, toda zajedno poročajo iz Berolina, da so pognali Rumunce pn Predeal gorskem prelazu nazaj in ujeli 280 Rumuncev.
Boji v Dobrudži.
London, 5. nov. Nemški general Mackensen še vedno počiva. Posamezni ruski in ru-munski oddelki neprestano vznemirjajo njegove postojanke. Mackensen se ne čuti močnega dovolj, da bi napredoval. In ker so Rusi začeli ofenzivo kakor tudi Italijani, Nemci ne morejo pošiljati ojačenja na Dobrud-ško fronto. Iz Berolina še poroča, d^ boji na Dobrudža fronti popolnoma počivajo. Avstrijski zrakopfovci. Berolin, 5. nov. Na večer i. novembra je več avstrijskih zrakoplovcev z jako velikim uspehom napadlo laška mesta Cervignano, San Gisogo di No-garo, Pieris in Grado in laške ladjedelnice~v Tržiču, blizu Trsta. Mnogo bomb je bilo zagnanih, ki so naredile veliko škodo tovarnam in na železniških progah.
Ruska oklopnica poškodovana.
B|rolin, 5. nov. Overseas News Agency poroča, da je ena največjih ruskih oklopnic "Sevastopol" naletela na mino in je bila zelo poškodovana.
^Sevastopol" nosi 23.000 ton in je bila spuščena v morje I9I3-
Naši ujetniki v Rusiji.
Na tisoče in tisoče slovenskih ujetnikov se nahaja v Rusiji. Večjega veselja in tolažbe jim ne morete preskrbeti, kot če jim pošljete kako knjigo ali pa časopis. Ujetniki, ki dobivajo naš list v ujetništvo, pišejo da jim je to največja tolažba in prosijo svoje prijatelje v Ameriki naj jim pošiljajo list. "Cle-velandska* Amerika" hodi neovirano • v Rusijo, ne zadrži jo nobena cenzura. Vsi, ki so naročeni redno dobivajo list. 260 izvodov vsakega lista gre v Rusijo. Rojaki, ki imate svoje sorodnike, prijatelje v ujetništvu, naročite za nje list in najbolj jih bodete razveselili. .
Nemški izgovor ne velja.
Washington, 5. nov. Ameriška vlada se je včeraj izjavila, da nemška trditev, da je bil tor-pedirani parnik Marina oborožen s topovi, ne velja. Kljub temu, da je bil parnik oborožen, Nemci ne bi smeli potopiti par-nika, ne da tfi dali prej priliko potnikom, da se rešijo. Na podlagi tega dejstva se bo obravnava z nemško vlado vodila na-prej.	t	,
Na francoskem bojišču. .
London, 5. nov. Kljub dežju, katerega spremlja velika megla in blato, so francoske čete dobile jako obsežno zemljišče ob reki Somme od Nemcev. Uradno fi*ancosko poročilo se glasi: Severno od Somme smo zasedli vse kraje med Sailly Saillisel in. Lesbouefs. Tu smo zajeli 200 nemških vojakov. Od včeraj smo v tem sektorju dobili vsega skupaj 738 Nemcev, med njimi dvajset častnikov. 12 strojnih pušk je dobila naša armada.
Berolin prizna francosko zmago.
Berolin, 5. nov. Angleži so skušali včeraj napredovati severno od Courcelette, toda so bili odbiti, naznanja vojno mt nisterstvo. Francozje so pri Lesbouefs dobili več uspehov. Francozje so po hudem artilerijskem. ognju nenadoma napadli z infanterijo, nakar smo jim prepustili nekaj strelnih jarkov*
Ofenziva na Somme se nadaljuje.
London, 5. nov. General 'Maurice, glavni vodja vojnih operacij angleške arn\ade, seje izjavil sledeče: General Hinden-burg je poročal, da zavezniška armada ne more prebiti skozi nemške vrste na Somme fronti tekom trideset let. Zadnja zavezniška ofenziva ni bila namenjena, da prodre skozi nemške vrste. Namen te ofenzive je bil pomagati' Verdunu in pobiti kolikor mogoče Nemcev. Ne bom trdil, da bo vzelo 30 let za zaveznike, da prebijejo nemško fronto v Franciji, toda povem to, da naša moč dnevno narašča. Ogromno deževje zadnjih dnij je preprečilo večje operacije. Naša ofenziva se bo nadaljevala skozi celo zimo brez prenehljaja.
Saharqv v Dobrudži.
London, 5. nov. Glasom poročil iz Bukarešta je dospel v to mesto slavni ruski general Vladimir Saharov. General Sa-harov prevzame vrhovno vodstvo rumunske armade v Dobrudži. General Sžharov se je odlikoval v Galiciji.
Francozi zopet napredujejo pri Verdunu. ^
London, 6. nov. Francoske čete pri Verdunu so ponovno porazile Nemce. Poleg tega pa so dobili Francozi važne pridobitve pri St. Pierre de Vaast na iSomme fronti. Tri vrste strelnih jarkov so zasedli Francozi, in Nemci so se morali povsod umakniti. Pri Verdunu so Francozi osvpjili vso" vas Vaux kakor tudi mesto Dam-loup, eno miljo vzhodno od for-ta Vaux.
Ruske bojne ladije obstreljujejo Constanzo.
■Petrograd, 6. nov. Nobenih novic ni iz Dobrudže o bojih med Nemci in Rumunci. Ruske bojne ladije so prišle včeraj pred Constanzo in so obstreljevale nemške pozicije v tem mestu. !Pto dvournem obstreljevanju so se Rusi umaknili. Nemci so nelfaj malega pridobili na fronti južno od Rige, toda vsi ostali napadi so bili odbiti.
Tudi Mackensen je napaden.
Bukarešt, 31. okt. En armad-ni zbor Srbov je prišel na pomoč Ruhiuncem v Dobrudžo. Nove ruske divizije so se pojavile in rumunska armada sedaj šteje 300.000 mož. Ta armada se je odločno ustavila Macken-sonu, ki je moral prenehati z ofenzivo. Nemška armada je /silovito trpela pri svoji ofenzivi. En četrt originalne armade je zgubljene.
Volitve za sušo v Ohio.
Columbus, 5. nov. Tu se je naznanilo, da bo prohibicijoni-stična stranka v državi Ohio takoj po volitvah razposlala peticije po državi, da se leta 1917 ponovno vršijo volit/e za sušo.
Časopisi se draže.
New York, 5. nov. Ogromna draginja tiskovnega papirja je prisilila pet dnevnikov v tem mestu, da so povišali ceno naročnini od ic številka na 2 centa. Ti listi skupaj imajo nad pol milijona naročnikov.
Vse stranke pričakujejo zmage. Mnenje posameznih kandidatov.
Ena najbolj interesantnih političnih bitk je končana. Od časov Lincolna ni bilo še tako ogromnega političnega boja kot letos. In nikdar še ni bilo bolj negotovo, kdo bo zmagal, kot letos. Dočim na papirju ena stranka kot druga trdi za sebe, da ima večino, pa so vsi politčni voditelji prepričani, da bo ljudstvo v zadnjem trenutku ravno narobe volilo kot se pričakuje, in celo republikanski voditelji so morali priznati, daN:e njih številke niso pravilne, bo dobil Wilson ogromno večino v vseh državah. V osrednjih in zapadnih državah, ki so normalno republikanske, je Wilson v zadnjih treh tednih mnogo pridobil. Da pa je ena oseba izvoljena presednikom, mora dobiti tudi večino elekto-ralnil* glasov. Vseh elektoral-nih glasov skupaj je 5*311, od teh jih mora kandidat dobiti 266. Za Wilsona je gotovih teh glasov 255, za Hughesa pa 185, in 125 glasov je dvomljivih. Kamor se obrnejo ti glasovi, tam bo zmaga. Posamezni kandidat je vseh strank so zaključili politično kampanjo. Charles E.
—"V stari domovini je vse dobro in dosti jesti," piše neki tehant iz Moravč glasilu avstrijskih patrijotov v Clevelandu. "Bodite dobri Avstrijci v Ameriki" priporoča nadalje ta tehant, ker misli, {la so tudi v Ameriki še vedno dobri backi, ki se dajo skubsti- Mi vrjame-mo prav radi, da pri tehantih v Avstriji ni lakote, ker odkar svet stoji, se ni še nikdar slišalo, da bi kak fajmošter bil lačen, dočim je bilo slovensko ljudstvo že pred vojno v Avstriji tako lačno, da jih je vsako leto prišlo najmanj 20.000 v A-meriko po kruh. In "dobri Avstrijci" ostanite, da vas bodejo potem cesarji lahko pošiljali v klavnico za svoje krvave prestole in ukradene milijone narodom! Sramota v resnici, da list, ki shaja v Ameriki, prinaša take stvari na dan.
—Pol milijona dolarjev je v Clevelandu stavljenega denarja, da bo Wilson zmagal za predsednika. Neprestano se delajo nove stave.
—Mestni sodnik {Phillips ne-ee več kaznovati, nemoralnih žensk, katere pripeljejo pred njega, pač naroči vsaki, da se pobere iz mesta tekom šestih ur in se nikdar več ne vrne. 16 takih žensk je obsodil v torek, da odidejo nemudoma iz mesta* in če jih policija ponovno dobi, tedaj preti enoletna ječa.	;
Hughes se je izjavil: Prepričan sem, da je ameriško ljudstvo odločeno, da pridobi nazaj svojo narodno čast in da bodejo pravice ameriških državljanov protežirane po celem svetu. Na podlagi tega principa pričaku-l jem svoje izvolitve. lPredsednik Wilson se je izjavil: Vidim, da je ameriško Ijiudstvo konečfrio zavrglo staro vodstvo reakci-jonarjev, pod katerim vodstvom je bilo ameriško ljudstvo vedno zapeljano. Ameriški narod je pri volji vlado vzeti sam v roke. Allan Benson,'socijalistični kandidat se je izjavil: Ce Mr. Hughes misli, da je v*e narobe v naši republiki, tedaj prihaja fWilson in pravi, da je vse v redu. Ce predsednik Wilson trdi, da se je narodno bogastvo pomnožilo za $41,000.-000.000, odkar je on postal predsednik, tedaj s tem še ni povzročil, da bi' se to bogastvo približalo delavcu. Večina pro-fita zadnjega leta je šlo v žepe špekulatorjev in trgovcev z živili. Ljudje bi morali podpirati volivni trket, ki stoji za ljudsko lastnino vsega in za ljudsko operacijo industrije.
Villa ubija ameriške državljane.
E1 Paso, 5. nov. Dr. Fisher, ameriški zdravnik, ki je živel v Santa" Rosalia, je bil ubit od Villovih banditov, kot poročajo meksikanski begunci, ki so prišli iz Santa Rosalia in Chihuahua. Mesto Jiminez, ob važnem železniškem križišču, je bilo izpraznjeno od čet generala Car-ranze. Villove čete so pri Jiminez osvojile neki železniški vlak in precej milj proge. "Smrt Amerikancem" je bil krik Villovih banditov, ki so napadli mesto S#ita Rosalia.
Na vlaku, katfcrega so VUIovi banditi zaplenili, se je nahajal tudi dr. Haiffner; neki nemški zdravnik, katerega so pa ban-ditje spustili, da je ušel. Hudi boji se vršijo med Villovimi banditi in med četami generala Carranze pri Namiquippa, kih 60 milj južno, kjer se nahajajo ameriške čete pod vodstvom Pershinga. 70 banditov je bilo ubitih v boj-u, 92 so jih Carranzove čete ujele in takoj pobile. Carranza je zgubil 28 mož.
——
Ameriška zastava in nemški submarin
Berolin, 5. nov. Neka angleška ladija, ki je irtiela ameriško zastavo razvito, je pri Scilly morski ožini potopila nemški submarin U-41. Ta napad je pripetil 24. sept. 1915, toda se je o tem šele zvedelo sedaj, ko je eden izmed častnikov sub-marina, katerega so Angleži poslali v Švico, o tent brzojavil nemški pomorski oblasti. U-41 je zapovedal parniku, naj se ustavi, kar je parnik tudi nare-
dil. Ko se je pa submarin približal za 300 jardov parniku, so na slednjem mahoma začeli streljati na submarin. ki se je kmalu potopil. Dva častnika sta pobegnila v malem čolnu, toda Angleži so jih zajeli. Prepeljana sta bila v Anglijo, kjer sta bila letos oktobra meseca na priporočilo švicarskih zdravnikov odpeljana v švico. Sedaj jfe prišlo to poročilo na dan.
Nesreča na morju. 92 oseb utonilo.
London, 5. nov. Dvaindevet-dtset oseb je zgubilo življenje, ko je parnik Connemara trčil s parnikom Tetriever of Irskem obrežju in v najsilnejši nevihti, kar jih pomnijo v onih krajih. Le dve osebi ste bili rešeni, na vsakem parniku ena. 43 mrtvih trupel je danes morje zagnalo na suho na Irskeo obalo. Nekatera trupla so tako razbita, da jih ni mogoče spoznati. Velike parniške nesreče zadnjih let
so: Dne 4. julija 1896 je trčil francoski parnik Bougogne s parnikom Cromartyshire in je zgubilo življenje 580 oseb. 29. maja 1914 je parnik Empress of Ireland trčil s parnikom Storstadt in je nad 1000 oseb zgubilo življenje. 14. aprila leta 1912 je zadel .parnik Titanic ob svoji prvi vožnji v Ameriko ob ogromno ledeno goro. 1635 oseb je bilo potopljenih.
Poljska je "svobodna" kraljevina.
Amsterdam, 5. nov. Glasom poročil iz Berolina, bo generalni guverner Poljske, general Besseler v Varšavi jutri proglasil "svobodo" Poljske. Poročilo pravi, da se je nemška kot avstrijska vlada zjedinila v tem, da je "od največje koristi za poljski narod, da dobi svojega cesarja in svojo cesarstvo." Neki avstrijski princ bo poljski kralj in 69la se bo ustava, ki bo primerna Poljski. Nova kraljevina bo lahko imela svojo
"narodno armado", katera Do pod vodstvom nemške in avstrijske vlade. "flPlemeniti poljski narod bo zopet videl in svojo lastno (?!) vlado (pod nemškim princem) in se bo "veselil" nekdanje slave in časti." Poljaki seveda niso nič kaj navdušeni za to novo vlado, ker ne bodejo druzega kot privesek Nemcev, ki jih bodejo izkoriščali narodno in politično, to bo skrbel nemški princ, "poljski" vladar.

KAŠELJ
prodno m dobro poprime Zmantajts napade ter i ienja z rabo
i vašega uatroja. U te ki te nudra-
Balsam for Lungs
(Ssvarovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kalija, prehlada, hripavoaU, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla.
Cena S6 in 50 centov.
Akn dvomita iu»9« betocfe. Cltmjte ilodofie pit m o, katero tmo prod kratkim pravil Id kat«ro potrjuj« kar ml trdimo: "Hofom tu m otinultl, <J» j« Severov Balaa.ii zii P1juČA>«lo utpelno uM oko val. Takoj po prvem popitku aoae moji otroci bol jI« posuti II. Pomagalo jim j« odpraviti kaleh In prepretal j« tudi na-daljne napade. (Ubili imo ga tudi v »lučaju o« lovskega kalija pred dve ml leti ter j« tudi pomagal. '	J. Kowalakl, Outchogwe, N. Y.
Kadar potrebujete idravlla, vprašajte za Severova t lekarni. Glejte da dobite tl«U po katerih povprašujete. Zavrnite nadomestitve. Ako jih M moro te dub^l v Ukarnl. naroČite jih od na«.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Amerika prva Amenka uspešna
FIRST HUGHES LE AGUE
Theodore E. Burtcn, predi Harvey Drucker, tajnik
The Great SUp "SEEANDBEE" lZSEtmS
ai The largeet and most eoetly ateamar on any Inland watar of the world. Keeplag aeeommeda-
H	for 1600 puMUfiH,
Ff	"CITY OP ERIE"-3 M—ifle—t 8t—mera- "CITY OP BUFFALO"
&	BETWEEN
£	CLEVBLAND-Dafly, May l»tto Nov. 15th-BUFFALO
C fcs^r1. •. • ■KigjOd-. •. muh
H	C—eatlona at Buffalo for Niagara ffila aeTffllSaUrm and Catalan pefcrta. R.Hroad tick-
S	i	^
5!	THE CLEVELAND * BUFFALO TRANSIT CO.. CUvalud. Okio
ipona
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROCNINAt
Xo A.m*riKp JZa Europe
£2.50
Za Cl+t/d. po poJHifS.OQ
£5.50 Tosamexna JtU<diiK<* -
deplei In defter naj ae poillja na: "Clavolamjaka Amerika' •11» ST. CLAIR ATE. N. K.. CLEVELAND, OHIO
EDWARD KAUSH, Publisher.
LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians	in the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request. American m spirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PRINCETON 189__
♦ Entered as second-doss mattir January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
No. 131. Monday Nov. 6, 1916.
Mesarski račun Evrope.
Kar se tiče Avstrije verno)osem milijonov mož, torej tri "natančno* da je zgubila naj- milijone več kakor jih potre-
rnan/ 1.500.000 mož v samih ujetnikih, dočim so njene zgu-be na bojišču večje kot n. pr. francoske zgube, kajti Avstri-
bujejo, da držijo svoje fronte. Toda če so bile njih permanentne zgube 7,000.000, tedaj nimajo nič več kot onih 5,000.-
ja ima destft milijonov prebi- 000 mbž, ki držijo fronte. In če valcev več kot Francija in je so bile njih zgube šest milijo-torej postavila številnejšo ar- nov, tedaj imajo v rezervi še mado na bojno polje kot Fran- en milijon ali dovolj za šest cija. Pred mnogimi meseci so mesecev. Kadar berete poroči-se računale avstrijske zgube na la kritikov iz šole Mr, Belloca 4.000.000. IPta mojem mnenju morate vselej pomisliti, da čepa je ta številka prenizka ka- ni Mr. Bellock nemške in av-kor je ruska številka previso-' strijske zgube več kot 50 pro-ka, toda držimo se te številke, centov, kar sem jaz prvotno tr-ker druge b6lj zanesljive nima- dil.
mo. Kar se tiče angleških in Če se centralne oblasti bli-laških zgub, ne moremo o njih žajo pomanjkanju moštva* te-.razpravljati in iz poznejših ra- <laj bodejo prisiljene, da skr-čunov bodemo videli, da je res čijo svoje fronte. Zavezniki se-tako.	' ! daj ne čutijo nobenega po-
ln ko smo tu ta način približ-! manjkanja na moštvu, ker so no določili število zgub, mo- začeli z armado 30,000.000 pro-ramo povdarjati pomen teh ti 12,000.000, in niso imeli na zgub. V trenutku, ko je zbru-: bojiščih nikdar več k<Dt 8,000.-hnila vojna so imele štiri veli- 000 mož. Če so zavezniki zgu-ke sile, ki sb izstopile proti bil pet milijonov mož perma-isfemčiji in Avstriji skupnega nentno in imaju na bojnih po-prebivalstva 300,000.0051 ljudij, ljih 8 milijonov fnož, imajo še Skupno prebivalstvo Nemčije vedno, rezerve 17,000.000 mož in Avstrije je štelo 120,000.000 napram trem milijonom cen-oseb. Toda vprašanje koliko tralnih oblastij. naroda, oziroma koliko oseb iMi vemo, da je prebivalstvo med narodom je zmožno nosi- zavezrfiških dežel dva in polti orožje, je bilo neprestano de- krat večje kot prebivalstvo batirano. Mogoče je deset pro-'centralnih držav. Mi vemo, da "centov, mogoče 12, toda ti od- so bile njih zgube, četudi a^-stotki so enaki pri vseh naro-' tnalpe večje kot zgube cenlial-dih. Na ta način lahko pove- nih držav vseeno manjše, ker mo, da so imeli zavezniki v za-(imajo več moštva na razpola-četku vojne 30.000.000 mož f>ri- go, in gotovo je, da imajo zapravljenih za vojsko, Nemčija vezniki rezerve na razpolaga, in Avstrija pa 12.000.000. Če katerih centralne oblasti nima-so zavezniki imeli zgube, ki jo.	,
znašajo 10.000.000, znači to,J To se lahko po domače r*z da je ena tretina njih oborože- loži. Osem mož se bori s petine moči izrabljena ali pa za- Za osmimi se jih nahaja 22 časno nezmožna za vojnp. To- ki zavzamejo mesta prvih za da če sO centralne oblasti zgu- petimi možmi pa jih je 7, Če e bile olem milijonov mož, tedaj pet mož premaga osem svojih znači to dvetretinj»ko zgubo za nasprotnikom, tedni stopi n.i centralne oblasti.	| mesto pet napadalcev pet no-
Toda pri nemških uradnih vih. Toda ena stranka ima pri številkah smo videli, da znaša- tem še vedno 14 mož za seboj, jo totalne zgube 50 procentov.1 druga pa samo dva. In če se držimo tega računaj In če so centralne oblasti povsod, vidimo, da so zgubili r zgubile le štiri milijone mož iz-zavezniki v resnici 5,000.000' med 12,000.000 v prvih šestin-centralne oblasti pa 4,000.0001 dvajsetih . mesecih bojev, se la-mož. Z drugimi besedami: hko borijo še nekoliko manj vezniki so zgubili eno šestino kot dve" leti. predno jim osta-svojega moštva, centralne ob- ne samo pet . milijonov mož. lasti pa eno tretino. In te št'e- Ljudje, ki vrjamejo, da so nem-vilke držijo.'	! ške in avstrijske zgube manj-
Tu imamo glavno podlago še kot piše MY. Belloc, in med vsega, kar se je kdaj pisalo o te ljudi spadam tudi jaz, so pre* permanentnih zgubah vojne, pričani, da bo vojna trajala še Kadar se vojna vleče, tedaj je dve leti, ker toliko časa bo še vselej tisti premagan, ki ima vzelo, da centralne oblasti iz-manj vojaštva na razpolago/ bijejo svoje moštvo. Toda celo Na ta način vidimo, da če bo- ob času, ko centralne oblasti dejo Nemci zgubovali tretino ne morejo dobiti več novih re-svojega moštva, zavezniki pa zerv, se lahko še nekaj časa šestino, morajo centralne obla- hranijo s tem, da skrajšajo svo-sti podleči. In prvih šestindvaj- jo bojno fronto, n. pr. da se na set mesecv vpjne je dokazalo, zapadnem bojiščir umaknejo da so to fakta.	do nizozemske meje, skozi Lie-
Toda angleški in francoski ge in Lu-ksenburg, do- Metza. kritiki, posebno Mr. Hillaire Ena sama stvar pa je gotova: Belloc, ki pazno zasleduje vsa- mi ne moremo reči, kdaj na-ko gibanje armade, piše, da so stopi pomanjkanje rezerv, ker nemške in avstrijske zgube nimamo absolutno zanesljivih mnogo večje kot se poroča, do- podatkov za zgube. Toda re~ čim trdijo nemški in avstrijski čemo pa lahko, da bo to po-kritiki, da so francoske zgube manjkanje najprvo pri slabej-večje kot #se priznavajo. Sporni- ši stranki, in to so centralne dr-njate se, da smo mi računali žave, in da bo to portianjlcanje ruske zgube po nemškem urad- prišlo ob času, ko bodejo za-nem poročilu in smo na ta na- vezniki imeli še številne rezer-čin bili pravični napram nem- ve.
škim trditvam.	Naj omenim konečno še ne-
Mr. Belloc trdi, da so nem- kaj podrobnejših zgub, ki so ške in avstrijske zgube tako se pripetile letos, namreč od velike, da se v teh deželah že januarija do oktobri. V tem ča-začenja pomanjkanje moštva, su so Francozi zgubili 400.000 Kaj pomeni to? Centralne ob- mož, 250.000 pri Verdunu in lasti potrebujejo pet milijonov 150.Q00 na Soriime fronti ali mož, da držijo svojo fronto, in drugje. 'Angleži so zgubili 400.-pri tem niso všteti Turki ali 000 mož, večinoma na Somme Bulgari. Če znašajo permanen- fronti, Italijani' 200.000, Rusi zgube centralnih oblasti 4,- pa 11,000.009. Ta zadnja števil-mož, imajo še vedno ka je nemška od junija meseca.
HUM,', i"	' ■
ene
^_
pred junijem, ko Rusi niso imeli velikih zgub. Vsega skupaj so zavezniki letos zgubili 2 -
000.000 mož.
Sedaj pa centralne oblasti: Nemške zgube pred Verdu-nom niso nikakor manjše kot 500.000. Na Somme fronti so zgubili 250.000 zajedno z vsemi drugimi zgubami na zapad-nem bojišču. iS tem, da se Nemci branijo na Somme fronti so zgubili približno eno polovico manj^kot- zavezniki. Pri Verdunu pa, kjer sq Nemci napadali, so zgubili polovico več kot Francozi, ki so se branili. Na vzhodni in'balkanski fronti so Nemci zgub^i najmanj 250.-000 mož. Vsega skupaj znašajo nemške zgube en milijon od januarija letos do oktobra. Kar <se tiče Avstrijcev, so zgubili najmanj 750.000 mož zajedno 350.000 ujetniki, katere so Rusi dobili.
Ko se je vršila civilna vojna v Ameriki je bil general Grant prvi, ki se je zavedal kaj pomenijo vojne zgube. Grant se je neprestano vojskoval, doživel je velike zgube, toda prepričan je tudi bil, da ker južne države nimajo toliko prebivalstva kot'severne, da bo južnim državam veliko prej zmanjkalo vojaštva, četudi niso trpele take zgube kot severne. Zatorej je današnja evropska vojna precej podobna ameriški civilni vojni. Zavezniki se borijo s premočjo na morju, z dobrim finačnim položajem in neizmernimi rezervami, prav kakor severne države leta 1861-1865 napram južnim državam ameriške unije. In iz tega vsakdo lahko sprevidi kakšen bo konec.
Nasa sloga in nesloga.
Tolikokrat beremo po raznih ča sopisih o slogi, tolikokrat slišimo pwdarjati: bodimo složni, da je navsezadnje le prav, da pogledamo, kaj je pravzaprav sloga. Ali je res tolike važnosti, ali je res tako dobra?'	/
Kaj je torej sloga? Ali je O-goče to, če gremo vsi za za eno mislijo? Ali to, da Se borimo vsi /a eno idejo? Da poslušamo vsi enega ? Da gremo vsi po eni poti ?
Kaj je sloga? Kje je sloga? Pre j vsem vemo, da jo ni med na mi. Saj ni skoro dopisa, da bi ne jokal nad neslogo in klical ljudi ka slogo. Kar ni, to si človek želi. Otroci bi bili radi veliki, stari bi bili radi mladi, revni bogati — itd. Ali bi bilo pa to tudi zdravo, je drugo vprašanje.
V.ečkrat se sklicujemo na druge, češ: poglej druge narode, kalco. so složni. Pa niso. Zde se nam složni le, ker jih ne poanamo. Vidimo jih v večjih skupinah za raznimi ide-j.-imi zato, ker jih je več kot nas ne pa zato, ^ker so bolj Složni. Da, pri drugih je- thko, kakor je pri nas. Tudi tam so ljudje v različnih taborih, kateri se sovražijo med seboj mogoče boli, kot pa pri
nas.
Pa je kje sloga spli»h, taka sloga, kot ši jo predstavljamo lhi? Med ljudmi jo ni. Metf živalstvom jo ni, med rastlinstvom jo ni —. nikjer jo ni v naravi.
Poglejmo rastlinstvo, če pogledaš zelen gozd, se ti zdi, da vse tako složno in mirno raste drugo poleg drugega. Pravimo: se ti zdi, in sicer zato, ker v resnici ni tako. Če bi šel gozd in opazoval posamezno drevje, pa bi kmalu videl, kakšna borba je tukaj za obstanek. Kako hiti močnejše drevo ali krepkejša vrsta nad slabšim, kako •;a zatira in vničuje, kako gralbi \>e zase. Tukaj je začelo rasti drevo — krepko in čvrsto. Z vsemi silami se dviga med drugimi, išče votline, kjer bi lahko zrlo na božje sobice, nagiba se na to in ono stran. A h\ogočnejši vrhovi se strnejo,	z&čfte hirati in v ne-
kaj letih zašpi za večno. Suho grmovje kaže, da je nekdaj rastlo in zelenelo. A prerastlo ga je drevje, zaprlo mu Izhod in moralo je poginiti. Na pomlad požene gosta trava, cvetke hite s cvetovi, da se oplode za nov zarod. Vse to se godi tako hitro. Pozneje pride zelenje, pa zamori vse.
Ne, v naravi ni sloge. Borba, prava, živa borba za življenje. Zmaguje močnejši, umira slabši. Jednaka višina drevja v gozdu ni dokaz sloge ampak jednake tekme za obstanek.
Ali je na travnikih sloga? Opazuj enkrat trato pred svojo hišo. Lansko leto je bila lepa kot lasje na mladi jflavi. Prinesel je veter (Dalje na tretji strani
če trpite na revnutirma ki vam poviroča vec-
Paln-Expeller.
Ozdravel vaa bo v kratkem — in če m boste s nJim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno uteklenico tega leka vedne v hiši. Znravilo je dobro za rev-matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih innačlenkih, zohobnl innevralgijo. V vseh lekarnah pn 25 in 60c. Pazite na sidro na steklenicah.
P, Ad. Richter &
74-80 Washington St. NEW YORK
V vseh le &

J. S. JablonsRi,
Slovenski fotograf
m St Clair Avt
MU Broadway
Izdeluje slikfc za ienitbc in dniiinske slike, otrolke slike, po najnovejli modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo ene veliko sliko v naraVni velikosti BMtoq).	S	*
m' VSE DELO JE GARANTIRANO.
6108 Si Clair Arenne.
Slovenski p*
grebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike.
Se priporoča narodnim Slovencem ta naklonjenost in podporo! Postrežba vedno točna in poltena.
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
*
Moške obleke ............. ...$1.00
Moikc snknje................$1,00
Jopi«................................SOc
NIZKE CENE.
Ženske kiklje .....................SOc
Ženske dolge suknje........$1.00
Ženske obleke................$lv00
The DAMM DRY CLEANING Co.
1574 E. 55th ST.
A. J. DAMM, posloTodja..
East 2024
DAILY BETWEEN CLEVELAND £ UFFALO
Senator
Atlee Pomerene
Kjandidat demoKr&rtčn^ stranKfi zopet no iznJolitet)
h) *senat.
Senator Pomerene z veseljem naznanja svojo kandidaturo svojim slovenskim-ameriškim prijateljem. Zahvaljuje se jim za njih podporo in bo hvaležen kar bodejo za njega storili v bodočnosti.
On je bil vselej zraven in volil za vsako delavsko postavo v senatu. Pokazal je vselej brez strahu, da je prijatelj delavcev.
In it bo zopet izvoljen bo nadaljeval svoje delo, bolj proti posebnim privilegijim, pravica vsem enaka.
fle zapustite svojega praxJetfe - \	prijatelja.
Volite xa xopetno iz,<*)olite%) 9 senatorja Vomerena.
(Potitičen oglas)	(Oct*25, 30, Nov. 3, 6)
Ali
vas
narava;
Tedaj >i preakrbite fotografski aparat, s katerim lahko delate najlepše slike narave., Pa tudi slike vaiih prijateljev in znancev.
Nsjbolji« »puato dobit« pri
F. BRA UN LIC H
LEKARNA 1353 E. S5th ST.
w^oo^oo^oo^ooSoo^o
Pravi starobajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čelpel}. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . .$13.00
Imamo najfinejši tropinjevec b
d rožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
♦
Pristna rudeča ohioslu vina -
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL
Vinska potod* ob 5 do 10 «al. velja $1^0, za 25 gal. poapda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene «o samo za na debelo. Naročilu aaj m priloži denar in natančni naalov.
'	C	■■! ■Illl.l. I	I	m
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva alovoiuka družba za prodajo finih pijač.
6102-04 St Clair A»e. • - Ctoeland, 0.
■ t i-
ii . .".J,
od tistega prekli-. Dolgo se je bori-
__________ ?.a prostor. Trava se
je .branila m ga ubila, predno lo tako .globoko, da bi mog-kaliti. Ampak regrad je vztra-^ / Leto za letom," seme za semenom je padalo na tratd, dokler se ni prijelo,. Ponižno je pogledalo par peres prvo leto, par tako nedolžnih regradovih peres, da jih je bilo komaj videti. Drugo leto se je preširno razrinil, pognal perje na vse strani in prepodil vse iz svoje okolice. Izpuli ga, boš vklei zadušeno travo pod regradom. In če ga kmalu ne preženeš, je gotovo, •da boš imel v nekaj letih sam regrad na vrtu.
Ne, v naravi ni sloge. Močnejši pobija slabšega, močnejše požira slaibšega. Ali je sloga v živalstvu? Mi ve->, da žive nekatere živali posa-szno, druge pa zopet v skupinah, žive živali posamezno, je gotovo, da niso složne. Zbirajo se le v gotove namene v čete ali jate, " ampak združuje jih strah, ne pa sloga. Sicer pa žive večinoma vsa-x ka zase, vsaka ustvarja svoj dom skrbi za svoje mlade. In v skrbi in borbi stori vse, da ohrani sebe in .svoje mlade brez ozira na druge svoje vrste.	s
Tudi pri ljudeh ni mogoča sloga. Neumno je mislit!* da bi bil ves narod kidaj složen v smislu, k(>t si predstavljajo nekateri. ,
Da je sloga nemogoča, ni rabe, da študiraš naravo. Študiraj sebe, pa boš kmalu videl, da človek niti sam s seboj ni složen. Premišljuje zadevo. Praviš: tako in tako bo. Pa pride nekaj in te vpraša: Kaj pa če bi ne bilo tako, če bi bilo drugače? Greš zopet po drugi poti in premišljaš. Vrneš se k prvi misli ali pa zavrneš obe. Tako gre dan za dneVom. Prilike ti , vzbujajo nove misli, odpirajo nova pota, strah in negotovost pa ti postavljasta mejnike in podirata pogum. Sam s seboj se boriš — ure, dneve in leta. Od svoje prve zavesti do trenutka, ko izguDljaš zavest za vselej, se boriš, nikdar v popolnem soglasju sam s seboj, s. tj veš, da je slofca nemogoča, Jtenaravna. Ti veš, da se za fra-jzkmi, kot: vsi za enega, eden za , vse, skriva največja laž. Nikdo se ni boril zate ali namesto tebe. Sam si delal in trpel, sam hranil in var-Čeval, sam se, boril za napredek. Nikdo se ni žrtvoval za tebe in ti se nis} vedoma za nikogar. Komur šj kaj dobrega storil, mu nisi'storil radi sloge ampak zato, ker si videl, da tisto tebi ne škodi ali pa ker si videl nekaj koristi zase. Veš dobro, da bi te bil že marsikdo iz-. podrinil, ko bi se dalo, da bi bil tudi ti izpodrinil druge, če bi vedel, da se ti posreči.
In vzemi svojega najboljšega prijatelja: ali sta vidva složna? Začnita malo bolj odkritosrčno gamriti o tej ali oni stvari, pa se bosta kmalu prepričala, da se imata sicer rada, ampak složna pa nista.
Sloge torej ni. In ker jo ni, mi mislimo, da bi bila lepa in potrebna. Mogoče bi bila res lepa — za trenutek — mogoče tudi potrebna -h- za kako posamezno misel. V splošnem pa bi bila škodljiva, nezdrava, dolgočasna in nenaravna. Naj se zaseje vselej veliko misli j. ^•Jajboljše preostanejo bolje in »stanejo, vse slabejše podležejo. g ^ Nesloga ni znamenje naše slabosti, ampak našega življenja, naše zavednosti. S tem, da ustvarja mo svoja pota in svoje misli, ne podiramo ničesar dobrega,pač pa jsboljšujemo vse. Več mislij, .več izbere.
Če nismo torej složni, nam ni treba jokati in javkati za tem. Sloga je v življenju nepoznana. Iri kar se nam zdi včasih kot sloga, je samo hipna harmonija.
Ni treba, da gubimo naše sile v javkanju radi nesloge. Ta nam ne škodi, ta samo ^bistri, oživlja in spopolnuje.
Nismo torej ne boljši ne slabši od drugih narodov. Le malo nas je in zato se takoj pozna vsaka nova stranka. Nismo tie manj ne bolj složni, kot drugi. Malo manj fraz o slogi, o složnem združenju, a vsi za enega in eden za vse, pa malo več dela, resne volje in izobrazbe, pa bomo veliko bolj napredovali na vseh poljih.
"ČAS"
H'-:-i—-
Soba s#e odda v najem. Vprašajte na 6019 Bonna ave.
^ najem se odda garaža na 1055 Addison Rd.. Vpraša se
(133)
Odda se v najem, soba za dva mirna moža s hrano vred. 5818 JJonna ave. 1. nadstropje spre
opremljena za dva fanta hrane. 1044 E. 62nd St.
Predsednik Chas. S. Hatfield od "Republican State Executive JCommitttee" je izdal sledeče poročilo:
"Charles E. Hughes, za predsednika, Frank B. Willis za go-vernerja, Myron T. Herrick za senatorja Zje.d držav, in ves republikanski tiket bo izvoljen v državi Ohio z 60.000 do 10d.-000 večine. Tekom zadnjih deset tednov se je položaj Huj ghesa čudovito zboljšal. Od vseh strani se čuje, da bo izvoljena ta stranka z ogromno večino. Brez izjeme dela skoro vsak nekdanji progros, voditelj v Ohio 'za republikanski uspeh, in združena republikanska stranka v državi deluje solidno za uspeh.
• Demokratje so zgubili nado, da bi izvolili državni tiket in senatorja. Tekom treh tednov so se posluževali najbolj raznovrstnih sredstev, da odvrnejo volivce od Chas. E. Hughesa. Velikanski sprejem, ki ga je doživel Mr. Hughes zadnji teden v Ohio, priča da njegova moč v tej državi dnevno narašča.
Glasom poročil, ki prihajajo iz vseh krajev države in kljub temu, da se demokratično časopisje trudi na vse načine, posebno časopisje v glavnem mestu, bodejo delavci oddali svoje glasove letos kakor navadnp — namreč kakor je pač vsak posamezen prepričan o kandidatovi sposobnosti in zmožnosti.
"Kar se tiče farmarjev bodejo letos vsi volili, in več far-marskih glasov bo letos oddanih kot kako drugo leto iz tega se lahko sklepa, da bodejo Republikanci v Ohio zmagali, ker farmarji potegnejo na republikansko stran
"Demokratje se zanašajo na obilico glasov iz velikih industrijskih središč, pa tudi iz kme-^ tijskih okrajev. Toda dognalo se je, da ta pričakovanja niso bila opravičena. Mnogo upanja v tem oziru je zginilo. Delavci so pretehtali Adamson postavo in pronašli, da nima ugodnih tal. In marsikdo je prišel do prepričanja, da sedžmja pro-speriteta ni taka kakor bi bilo pričakovati, in da se bo po vojni jako čutil upljiv Urtdervvood-ovega tarifa, in da bodejo enaki časi kakor so bili pred vojno.
"Vsak evropski narod bo po vojni skušal pripeljati kolikor mogoče veliko blaga v Zjedi-njene države. Konkurenca bo velika, prodajali bodejo blago poceni, samo da bo kaj dela, in ker Zjedinjene države nimajo visokega tarifa, ki bi preprečil "dumpanje" evropskega blaga v Ameriko, tedaj bo evropska konkurenca preplavila ameriške industrije in izdelke, katerih ne bo mogoče tako poceni izdelovati radi višjih plač ameriških delavcev napram evropskim delavcem.
, "Taft ie dobil leta 1912 v državi Ohio 278.168 glasov, Roosevelt 229.807 glasov, skupaj republikanska in progresivna stranka 507.834 glasov. Wilson je dobil 424.834 glasov ali manjšine 83.14*. Na podlagi Tafto-vih glasov potrebuje Hughes le 55 odstotkov progresivnih glasov, da zmaga v Ohio. Nekateri listi so sicer s posameznim glasovanjem hoteli dokazati. da se je 70 procentov pro-gresivistov v državi Ohio obrnilo na demokratično stran, toda to glasovanje ni zanesljivo. Dne 7. novembra bodejo volivci odločili. Hughes je dejal: America iFirst, America efficiant in po teh besedah se bodejo ameriški državljani ravnali, ko bodejo v torek oddali svoje glasove za pfedsednŽka.
(Političen oglas).
3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCUD AVL
bHxu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na »ti način in z istimi aparati kot xdravjjo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Uradna ur at'
9.	da 4. pop.
7. ir«i. do S. m(.
10.	do 12 dop. ob nod«U*h.
IzreŠite ta oglas, da n* pozabit0 nas t cd a
Slovenka dobi službo za hišna opravila. Plačam $35 na mesec Vpraša naj se pri F. Plevnik, 3(877 Lakeside ave. 035)? Slovenka dobi takoj delo za hišna opravila. Dobra plača in stalna služba. 6424 Spilker ave.
034)
IIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlir llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
VZROE
zakaj naj volite George C. Hansen za sodnika Common Pleas court.
Geo. C. Hansen, . katerega ime dobite na sodnijskem tike-tu, ko pridete v volivno kočo 7. nov. je mož 48 let star, rojen od priprostih starišev, delal*je kot dober sin na farmi svojega očeta, pomagal pri hiši, se boril s težavami, toda je vselej gledal v prihodnjost za boljše dneve. Pozneje je bil učitelj v jav-itih šolah in si toliko prihranil, da je šel študirat za odvetnika. Graduiral je na Northern University of c)hio in Michigan in prakticiral postavo v Clevelandu od leta 1898 do 1911, ko je bil imenovan pomožnim county prosecutorjem do leta 1914, ko je dobil nominacijo za sodnika od preko 40.000 glasov.
On ima sodnijski temperament in zmožno6ti, pozna raz-nonarodno prebivalstvo mesta Cleveland, je torej popolnoma opravičen do vaše podpore, da> ga volite 7. nov. za sodnika.
Volite za
George C.
Judge of Common Pleas Court
1
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKHIIIIIIIIIIIt
imiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiii
Kadar potrebujete ženske ali otročje spodnje obleke, nogavice, rokavice, itd. to vse dobite vedno po najnižji ceni pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair avf.	(<Mon. xii6)
Naprodaj je dvajset lepih ka-nalokov, dobrih pevcev, ki se prodajo posameznim po $5.00. Poizve se na 1596 E. 41 (132)
Lepa in čedna soba se odda v jem za enega fanta, brez hra Stanard ave. zadaj, picivu Lcsic od .Stanard public šole.	(131)
Najnovejše in najlepše ženske bluze v vseh velikostih in barvah dobite vedno po najnižji ceni rpri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (Mon. xii6)
Slovenec dobi takoj stalno de lo v slovenski groceriji. Ogla si naj se takoj v našem uredništvu.	(132)

PRAVI
AMEMKANIZEM
ZVOUL HUGHESA.
/	;•' .	'	\ *	' 0
■ '	' - ''. ' v •. '.	• Yi	' ' - t	a • • ' • ' ' . , t • '
Po poti, po kateri moramo potovati prihodnja štiri leta, četudi začnemo pravilno, s pametjo in pogumom, pa bodemo dobili mnogo kamenja in ovir. Vse to bo posledica evropske vojne.
Ko se je ta vojna začela, je bilo milijone ameriških delavcev brez dela. In ko se bo vojna nehala, in se bo pozabljena industrija Evrope zopet oživela, bo moral prestati naš narod konkurenco kakor še nikdar v zgodovini.
1	.	1	o	t
"Dvoje stvari se ima zgoditi : ali bo milijone mož iskalo delo, ali pa se mora že danes preskrbeti za bodočnost. Francija, Anglija in Nemčija bodejo skrbele, da se zavarujejo z visokim tarifom.
In če hočemo obraniti ameriške delavce pred katastrofo, moramo imeti dober zavarovalni tarif na podlagi poštene in ekonomične trgovine. In zato se jaz zavezujem in možje, ki bodejo z menoj delovali.
Republican National Publicity Committee.
Ob priliki kake veiaHca, botrinJ« In -	4 .
pri vaaalam omlfju, spomnita «a' na. Želim dobiti SObO	brez oprave,
narodno atavbo "SLOVENSKI NA> afc0 je mogoče S	hrano. 1064
V"*k	dar E, 66th -St.	(132) CbSIf *** ^	»"A	m^I
safes.
'	. L	. • iM ....
>!» . . -i* ■ ■
■ \ ' v1 .-i •
the Two Olanta of the Orwt I-ukn.Ulrd. City or Detroit mar.d rata dally norvl< < let wrou Detroit and HuHato: daily norvlca rrlanrl. nln<> tlellahtrul day trli* dartre Ju'v and Ausum, i.s IXrtrolt and Clovrlnnd rvr-y Wanmli.y uml hunduy niuhts FOUR Til IPS WEEKLY FROM TOLEDO AN!> DETHOIT
City of Cleveland III, m between Detroit M CI well a* two boa t a out <
ROMAN SILNEGA ZLOČINCA
Spi**!	o
ALEXANDER DUMAS
"Meni je ta ženska nežna-
_„ n
na.
"Toda jaz vas poznam in dobro poznam. Vi ste najeli to klet pod imenom Ducoudray."
Derues pa zmigne z rameni in odvrne z grenkim glasom:
"Razumem, da moža lahko obsodijo na tezalnico, če je kriv toda če sumničite nedolžnega moža, kateremu vse mesto daje najboljše spričevalo, če vin čite-sto milj 'daleč odvetnike da jih zapeljujete k krivemu pričevanju in se zanašate na nepoznane ženske, da lažejo in krivo tolmačijo, to je kri vično in Bog v nebesih mora prokleti tako dejanje. Meni je ta ženska popolnoma nepozna na, in ne briga me, kaj bo rekla ali ne, paz ne poveril nobene besede več." -
In niti vsa z.vijača niti grož nje policije niso mogle pre drugačiti njegovega sklepa Zaman je udova Mason zatr jevala, da pozna Deruesa, da se ji jfe predstavil kot Ducou dray in da je pripeljal velik za boj vina v njeno klet.- Derues je prekrižal roke in ostal mol čpč kot bi bil slep in gluh za vse.
Zidarji so prišli in preiskovali zid v kleti, skrbno, so pre iskovali kamenje v zidu, raz kopali so tla na več krajih, toda ničesar posebnega niso odkrili. Ali naj nehajo s preiska vo? Policijski častnik je že da ^namenje naj nehajo s preiska vo, ko stopi mož, ki je ostal nekoliko zadaj z gospodom de Lamotte v senci in je ves čas pozorno opazoval Deruesa, naprej in pokaže na prostor pod stopnjicami.
"Preiščite ta kot! Ko je ujet nik prišel navzdol je nehote pogledal v ta kot. Opazoval sem ga natančno in to je edino znamenje, ki ga je dal. On me ni videl, da ga opazujem. Mož je jako prebrisan, toda
•	človek se ne more neprestano čuvati, in vrag naj me vzame, če nisem zavohal njegovega skrivališča,"
"Lopov!" reče Derues sam sebr, "torej si me opazoval celo uro in podaljšal s tem moje trpljenje, jaz bi moral vedeti to; dobil sem svojega mojstra! Toda vseeno, ničesar več ne bodete brali na mojem obrazu, niti vam zakopano truplo
*	ne bo dalo nobenega znaka, ker . črvi in strup so morali pustiti
le nekaj kosti.
Delavci in policisti začnejo kopati s krampi in lopatami in štiri čevlje pod zemljo so zadeli na nekaj trdega. Oči vseh so bile obrnjene na ta prostor. Gospod de Lamotte je skoro v omedlevico padel, njegov položaj je bil tak, da se je smilil vsem razven Deruesu. Kbneč-no pa je bil molk prekinjerf, ko so lopate zadele na les. Skoro vsi se stresejo pri tem. Kmalu so dobili zaboj in ga potegnili kvišku. Ko zaboj odpro zagledajo žensko truplo, oblečeno le v spodnje krilo, z obrazom navzdol obrnjenim. Ko truplo obrnejo, spozna gospod de Lamotte takoj svojo ženo.
Taka groza se je polastila vseh navzočih, da nihče ni drznil spregovoriti le eno besedico. Derues je bil ves zamišljen. Študiral je še nekaj malenkostnih prilik, ki so se mu nudile, da se izvije iz nevarnega položaja. Pri tem ni opazil, da je eden izmed policistov odšel iz kleti na povelje častnika. Vsi so se umaknili od trupla in morilca, ki je ostal sam, ves zamaknjen v molitev, Odsev ba-kelj je s turobno grozo uplji-val na ves prizor.
Derues se strese in obrne, ko začuje silen krik za seboj. Pravkar so pripeljali njegovo ženo v klet. Policist jo prime z eno rok za drugo pa bakljo in posveti na truplo gospe de Lamotte.
"Ona je! Ona je!" vzklikne ženska.
"Da, da," kriči ponovno, sko-
ro umirajoča od straha, "spoznala sem jo natančno."
{Po tem pa ni mogla več prenašati pogleda na mrtvo truplo postala je bleda in padla v omedlevico. Odpeljali so njo in moža. Govorica o grozni najdbi se je najbrž že razširila zunaj, kajti ljudje na cesti so kričali: "Morilec! Zastruplje-valec!" Derues je ves čas vožnje proti ječi molčal,, toda predrto so ga zaprli nazaj v ječo, je dejal:
"Moral sem biti blazen, ko "sem mislil,da bom skril smrt gospe de Lamotte pred očmi ljudstva in postave. To je edini greh, katerega sem kdaj naredil, in nedolžen pri vsem drugem, se udam v božjo voljo kot dober kristijan."
To je bil edini zagovor, ki
u je še ostal, in držal se je "tega zagovora z v8o trdovratno-
stjo v nadi, da bo preslepil sodnika s podvojeno hinavščino in pobožnim zamaknjenjem. Toda vš^te s težavo in napetostjo zmišljene laži so se razpršile v prah ena za drugo. Vsak trenutek so dobili na svetlo nove dokaze proti Deruesu. Derues je trdil na sodniji, da je gospa de Lamotte mahoma u-mrla v njegovi hiši, in ker.se je .bal, da bi sum letel nanj, je truplo skrivej pokopal. Toda sodnija je poklicala na pomoč zdravnike, ki so mrtvo truplo preiskali in dognali, da je bila nesrečna ženska zastrupljena s korozivnim sublimatom in opijem. Namišljerto plačilo sto-tisoč frankov je bila sleparija, pobotnica ponarejena. Potem pa je zadelo novo odkritje kot strela vse načrte Deruesa. Njegov zagovor je bilo njegovo priznanje krivde. Namreč, sodnija je dognala, da je Derues prej umoril gospo de Lamotte, toda kaj je pa naredil potem z dečkom? Zakaj je peljal sina v Versailles, ko je vendar vedel, da je mati umorjena? Kaj se je zgodilo z mladeničem? Policija je kmalu dobila sled in tudi bakrarja v Versailles,
ja je naprosila
co, da podeli dovoljenje sebno postavo, da se sme izkopati truplo mladeniča, ki je lo pokopano pod imenom Bea-Upre. Bakrrfr je na mrtvem dečkovem truplu spoznal svojo Srajco, katero je on dal za pokop. Derues je trdil, da je dečko umrl radi spolne bolezni. Toda zdravniki so ponovno dokazali,da je sin gospoda de Lamotte bil umorjen s strupom. Vse te strašne obtežilne obtožbe je Derues ^prenašal lahkega srca. Neprestano je žaloval za Edvardom, o katerem je tr dil, da ga je ljubil kot sina. 'Gerje!" je dejal, "ubogega dečka vidim vsako noč v . sa njah! Bog,ki me vidi in kateremu je znana moja nedolžnost, bo razsvetlil sodnike, in moja čast ostane neomadeževana,"
Dokazi so bili sedaj popolni. Sodnija ga je obsodila dne 30. aprila in parlament je potrdil sodnijsko odločitev dne 5. maja. Dobili smo v državnih arhfvih to obsodbo in jo tukaj dobesedno prinašamo: Nadaljevanje iz prve strani.
15 -S2QE&
William Gordon
demokratični kandidat za zopetno izvolitev v
kongres
20. dUtrikt v Ohio
Varde 1, 2,3,4,7, 8, 9, 10,21, 23, 24 in 25
Cleveland, Ohio
< ✓ .
V največji svetovni krili se ne bi smel izvoliti nov kongresman ki ni zmožen in skuien, pač pa naj ljudstvo voli starega, skuienega in zmožnega. .Pomislite to!
. • <
VOLITE WM. GORDON ZA KCNCRESMANA V 20. OKRAJU.
^mmmmm^mm^mmmimm^mmii i—mu mmi'ivmmmmmmmu
VOLITE REPUBLIKANSKI TIKET.
r ZA PREDSEDNIKA: Charles E. Hughes, -f )	* ZA GUVERNERJA:
Frank B. Willis. ZA SENATORJA: Myron T. derrick.
COUNTY TICKET:
Geo. S.. Wallace za*clerka, Chas. B. Stannard za šerifa, Theo. B. Bates za avditorja, Pred. Kohler za komisarja, Alva R. Ditrick za komisarja, Joihn A. MacDonal za komisarja, Geo E. Myers za blagajnika, Jas. H, Walker za rekorderja, J. M. McCleary za surveryorja, Wm^ B. Woods, za prosekutorja, Wm. R. Wall za koronerja. • v
(Političen oglas.)
» ■■»..«—— I I	■ ——i ■ 1 ■ ^m m IIP1
»MASSJLfiAG
•CLEVELAND, BUFFALO, NIAGARA FALLS TOLEDO, PT.HURON. ALPENA, ST. IGNACE.
A REAL VACATION The Water Way Is the Only Way
pie Great Lake* ta the merca for particular and experienced traveler* m budne« and pleaaure trlpa. The P. * O. l.lne Btearaera emborty all the qualltlea of aparri. aafet* and romfort. Thr freedom of the deck«, the cool, refrwhln* lake breesw, the rotrf. tnodlous atate rooma and unexcelled oulalnc. make life alxwrd theee floating palace* a •ouree of enjoyment.
'D. a C. A SERVICE OUARANTEE
during t hew two montha. FOUR THIPH WT.EKLY F TO MACKINAC IHI.AND AND WAY PORT*— Fro
I £2omt0ijsdoan!> PORTA—From June 2ith to 80
SfJ&iVti*TKAMFJ4 £UCVKLANI> TO MACKINAC IBI.ANO. TWO TRIP^ WEEKLY NO BTOPfl ENHOIfTE EXCEPT AT DETROIT EVERY« TRII*. I>»Uy »ervlce between Toledo and Put-ln-ISay, June 10th to September lotlu
ilt and Cleveland, Detroit
your railroad tickets arb accepted
_ OnPA C. Uhe ateamera for tranaportatton between Detroit and CI__________
and Buffalo, either direction.
Co Lewta*a TT Datrolt^Mlch pwnpblot are**	Map.^Addnsw
DETROIT ift CLEVELAND NAVIGATION COMPANY
philip h. McMillan, Prea.	a; a. 8chantz, Vlcc-Pres. ft Oml. Mr-,
All D. A C. Steamer* arrive and depart Third Attaui Wharf. Central Standard Tim*.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLO&TE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
fai po pravilih plačamo do Amv|| ko
3t Clair ud BSthfSt Prssp.tl and Huron
pošilja-
zdaj denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu.
Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; akd bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni riaslov.
Potrdilo za izplačilo se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena.
Opozarjamo, da je mogoče p<* brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedenemu še naprej do 10.-000 kron.
Za take pošiljatve se naj nam pošlje le poštne Money Or-dere in denar vgotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4loo ZA BRZOJAVNE STRČSKE. 1
(Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno.
K:	100.00.,	. $13.50	K:	600.00. ...	. $ 81.00
K:	200.00..	. 27.00	K:	700.00..	. 94-50
K:	300.00..	. 40.50	K:	800.00. .<	. H08.00
K:	400.00..	. 54.00	K:	900.00..	. 121.50
K:	500.00..	• 67.50	K:	1000.00..	. 132.00
TVRDKA FRANK SAKSER,
82. Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! Varnoatni boadl m droltrane uradnik« p« 25c. od 1100.00 m leto. - Jami notar. — Pojasnila in nairatl zastonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road
Dobro idoča mlekarn^ se pro-	Odda se lepa	soba z opravo
da z vso opravo vred. Proda	vred' za enega	ali dve fanta.
130 galon mleka na dan. Po- 7806 Cornelia	ave. blizu 79.
zvejte na 1026 E. 6ist iSt. (132)	ceste.	(132)
A« ML
Slovenska
ri
v
S« priporoča Slovancem v obisk. Totenpostn-Vedno aveie pUnčt.
vogal St. Clair ave. in 61. cene. S. posebna skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imarho vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
Ib vsa pev«1< S« al »Ja«ar reuM aafta*. (aa iari)ea ia ■»KlatajMi >4ravil, 4m «M HMNMJnTU.
" - *----' recept! MnJ»|fMr
Guenthers Sloven. Lekarni,
Addison Rd. vogal St. Clair A*«.
NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM
* Zdravje je več kot premoženje. Če Se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z raznimi alkoholiČnimi grenčicami, ki samo oslabijo kri in paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoče se nečiste snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa. Čisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član francoskega Inštituta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, zakaj bi morali uživati '	<
- Trineijevo ameriško grenko vino.
To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Je pomoč zoper
a
t
i * ZAPRTJE,	^ "
NAPETOST,
C^LAVOBOL/ V BRUHANJE,
NERVOZNOST,
SLABA KRI,
POMANJKANJE ENERGIJE,
SPLOŠNA SLABOST.
Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabše ponaredbe, fci samo kradejo vam denar. Nas namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah.	(
Sedanje vreme prinaša s seboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment To močno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklinah. Cena 25 in 50c, po postj 35 in 60 centov.
Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevalec kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov.
JOSEPH TRINER,
IZDELUJOČI KEMIST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, HI.
FINO VINO
vedno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno ženskam je* moje vino znano. Po stari navadi Josip Kozely, 4734 Hamilton ave
^liiiiiiiiiiiiiiiiinmiiniijHiuimiiiimii
SLOVENSKA
GOSTILNA
>si«r dobit« fino pijačo, dobro j šbo. Pr it*aj« in tudi aa domačo po-t robo aa atoblooico b galon«.
C«M io«(m I Dobra iaU|i |
. J6SIP KALAN,
0101 ST. CLAIR AVE.
SniiiiiiiiiiiiiiiiiillUiiiiiiiiiiiini
VELEVAŽNA KNJIGA.
Izšla je velevažna knjiga za ameriške Slovence, pod naslovom
"Slovenija Vstani!" delo našega slovenskega učenjaka in delavnega Jugoslovana dr. Niko Zupaniča. Ta knjiga bi morala priti v vsako slovensko hišo v Ameriki. Ta knjiga bi morala biti evangelij za ameriške Slovence, kar se tiče naše jugoslovan. ske politike! Nad sto strani obsegajočo knjigo krasi pet izvrstnih slik velikega pomena. To knjigo dobijo v roke slovenski ujetniki v Rusiji. 5000 knjig je poslanih v Rusijo Slovencem. 5000 knjig je na. rqenjenih ameriškim Slovencem! Bratje, sezi-te po tej knjigi, ki velja le 50 centov. Zraven dobite veliko mapo jugoslovanske zemlje t Naroča se pri nas, ali pa .j naravnost od Dr, Niko Zupaniča,-1369 E. 40th St. Cleveland, Ohio.