Primorski
dnevnik
SOBOTA, 26. MARCA 2016
št. 72 (21.612) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Dnevnik jutri | na
32
straneh
Sporna »resnica« o Regenijevi smrti
V Italiji nihče ne verjame režimski verziji
eu - Na 13. in 14. strani
Evropa, Italija in begunska kriza
brda - Na 19. strani
Za Briško poroko že dvajset parov
Prihajajo iz Slovenije in Italije
barbara korun
»Da so v Sloveniji otroci lačni, to je pa višek!«
MEDOBČINSKE ZVEZE - Sodišče zavrnilo priziva Doline, Števerjana in skupine občanov
»Slovenci niso ogroženi«
TRST - Ustanovitev medobčinskih zvez ne prizadene ustavnih in zakonskih pravic slovenske manjšine v Italiji. To je smisel razsodb, s katerima je Deželno upravno sodišče zavrnilo pritožbi Občin Števerjan in sedmih Slovencev iz tržaške in goriške pokrajine ter Občine Dolina. Obe pritožbi sta, sicer z različnih izhodišč, sloneli na prepričanju, da nastajajoče medobčinske zveze kršijo kolektivne in individualne pravice Slovencev.
Sodni zbor, ki mu predseduje Umberto Zuballi, ni tega mnenja. Prepričan je namreč, da sama reforma lokalnih uprav ne dovoljuje odstopanj od obstoječe stopnje zaščite, pritožbi pa bolj odražata strah pred omejevanjem pravic, kot pa njihovo dejansko kršenje. Občino Dolino je zastopal odvetnik Marcello Maria Fracanzani, števerjansko upravo in skupino Slovencev pa Peter Močnik in Felice Besostri.
Na 3. strani
bruselj
Nove aretacije
osumljenih
terorizma
BRUSELJ - Tri dni po terorističnih napadih v javnost prihaja vedno več podrobnosti o napadalcih. Vrstijo se nove aretacije osumljencev zaradi povezav z napadalci. V Bruslju so včeraj aretirali še tri osebe, pri čemer je prišlo tudi do streljanja. Belgijsko tožilstvo je potrdilo, da so DNK Najima Laachraoui-ja, ki se je razstrelil na belgijskem letališču, našli tudi na prizoriščih novembrskih napadov v Parizu.
Na 2. strani
trst - V Hidrodinamični centrali
Razstava o Tržaškem Lloydu in njegovih ladjah
TRST - Slovenska pesnica Barbara Korun je med tistimi, ki verjamejo, da morajo intelektualci jasno in glasno opozoriti na vse, kar ne gre. V intervjuju za naš dnevnik, ki je nastal med literarnim večerom v Ljudskem domu na Pončani, je spregovorila o beguncih, podplačanih, generacijah mladih, ki ne morejo živeti dostojanstveno. In seveda o poeziji, prevodih in celo šovinizmu nekaterih slovenskih literarnih krogov ...
Na 12. strani
Dipiazza proti tujcem, v desni sredini še drug županski kandidat?
Na 4. strani
V	tržiškem pristanišču bodo odpuščali
Na 17. strani
V	Tržiču vlamljajo v avtomobile
Na 17. strani
Italijan nogometni junak v Tirani
Na 21. strani
Od jutri spet poletna ura
2
V noči na nedeljo bo začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri bo treba kazalce pomakniti za uro naprej.
B
doberdob - Nižja srednja šola
Se bodo septembra vselili v nove prostore?
DOBAVA IN MONTAŽA
Leseni podi vS Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji
L^' I	j LI NSTRAL
H Î
^ - L
vrata
pvc okna in okvirji
GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it
(UD)
egipt - Na 2. strani
podi
9771124666007
2
1 8 Sobota,	26. marca 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
primer regeni
Marko Marinčič
marko.marincic@primorski.eu
Režimska »resnica«
Notranje ministrstvo egiptovske diktature je včeraj uradno potrdilo novo razlago umora Giulia Regenija, o kateri smo na osnovi prvih neuradnih vesti na kratko poročali že včeraj. Giulia naj bi ugrabila tolpa kriminalcev, ki seje preoblačila v policijske uniforme in ugrabljala tujce. Pet članov tolpe je bilo v policijski raciji ubitih, pri svojcih enega od njih pa so našli Rege-nijev potni list, druge osebne predmete in dokumente.
Z dobrih 2300 kilometrov razdalje, kolikorjih loči Trst od Kaira, lahko z gotovostjo zatrdimo, da je ta rekonstrukcija le šlamparija režimske policije, ki ne ve več, kako bi se izmaza-la iz zagate, ki jo je sama zakuhala. Še več. Če je še do včeraj kdo lahko ugibal, da so ugrabitev, mučenje in umor mladega raziskovalca zagrešili pripadniki kake izprijene celice državnega aparata, je včerajšnje stališče notranjega ministrstva kot žig, s katerim režim dokončno potrjuje: »Ubili smo ga mi«.
Uradna rekonstrukcija poka po vseh šivih in ničesar ne razloži, kvečjemu postavlja vrsto novih vprašanj. Recimo, da je Giulia res ugrabila tolpa kriminalcev. Nihče od njih ne bo mogel tegapotrditi alizanikati, ker so bili - naključje? - vsi ubiti. Je mogoče, da kriminalci ugrabijo ne kakega poslovneža ampak mladega štipendi-sta?Zakaj se 10 dni med25. januarjem, ko je izginil, in odkritjem trupla, 3. februarja, nihče ni oglasil z zahtevo po odkupnini? In še, zakaj neki naj bi morilci inscenirali spolno nasilje, ko so truplo odvrgli golo od pasu navzdol? In zakaj se po smrti niso znebili njegovih dokumentov? Predvsem pa: čemu naj bi ga ugrabitelji mučili? Kot dobro ve vsak patolog, trupla govorijo in marsikaj povedo o umoru. Truplo ubogega Giulia je naravnost kričalo z zlomi, podplutbami, vbodi, cigaretnimi opeklinami, sledovi elektrod in drugega orodja poklicnih mučiteljev.
V tej umazani zgodbi so egiptovske oblasti ponudile že ducat razlag. Vsaka ni zdržala več kot pol dneva. Tudi ta ne bo. Neka razlika pa tokrat je. Na dan so potegnili potni list in Giuliove predmete, ki so bili v rokah morilcev. In če nam logika pove, da to ni bila peterica pobitih »kriminalcev«, potem ne more biti nihče drug kot policija, kije inscenirala najnovejše groteskno »odkritje«.
belgija - Nove aretacije v Parizu, Bruslju in tudi v Nemčiji
Napadalci v Bruslju povezani s terorističnimi napadi v Parizu
Težavna identifikacija žrtev - Veleposlaništvo potrdilo smrt Italijanke Patricie Rizzo
BRUSELJ - Tri dni po terorističnih napadih v javnost prihaja vedno več podrobnosti o napadalcih. Vrstijo se nove aretacije domnevnih osumljencev zaradi povezav z napadalci. Belgijsko tožilstvo je včeraj potrdilo, da so DNK samomorilskega napadalca, ki se je razstrelil na belgijskem letališču, našli tudi na glavnih prizoriščih novembrskih napadov v Parizu.
Njegov DNK so dejansko našli na jopiču z razstrelivom in kosu tkanine v Ba-taclanu ter na bombi, uporabljeni pred Stade de France. Njegov DNK so našli tudi v hiši in stanovanju v Belgiji, ki naj bi ju uporabljali pariški napadalci. Gre za DNK drugega napadalca, ki se je razstrelil na bruseljskem letališču Zaventem, Na-jima Laachraouija. Kot so še potrdili, je La-achraoui v preteklosti uporabljal lažno ime Soufiane Kayal. Ko je Salah Abdeslam -glavni osumljeni za napade v Parizu, ki je od minulega petka za zapahi v Belgiji - septembra lani odšel v Budimpešto in ga je na poti nazaj na avstrijski meji ustavila policija, sta bila z njim v avtomobilu dva moška po imenu Soufiane Kayal in Samir Bouzid.
Samirja Bouzida naj bi medtem, kot so včeraj poročali nemški mediji, v četrtek aretirali v Dusseldorfu in naj bi bil tamkajšnjim oblastem že dlje časa znan kot sa-lafist. Enako kot Khalida El Bakraouija, ki se je v torek razstrelil na bruseljski podzemni železnici, naj bi ga lani poleti prijeli na turško-sirski meji, in nato izgnali nazaj na Nizozemsko, od koder je prišel. V povezavi s torkovimi terorističnimi napadi v Bruslju je nemška policija še enega osumljenca aretirala v sredo zvečer v mestu Giessen.
Francoski predsednik Francois Hollande je ob tem včeraj izjavil, da je džiha-distična mreža, odgovorna za teroristične napade v Parizu in Bruslju, »v postopku uničenja«, vendar pa druge ostajajo. »Tudi če je mreža, ki je izvedla napade v Parizu in Bruslju v postopku uničenja (...) velika grožnja ostaja,« je opozoril.
Policisti so včeraj v Bruslju - kjer sta teroristična napada v torek terjala 32 življenj, več kot 300 ljudi je bilo ranjenih -sicer sprožili obsežno racijo. Operacija je potekala na območju Schaerbeek, od koder so se v torek trije napadalci odpeljali na letališče, kjer sta se dva nato razstrelila, tretjega pa še iščejo. Z letališča naj bi
V bruseljski četrti Schaerbeek so včeraj po dramatični operaciji s streljanjem ranili in aretirali domnevnega terorista, robot in izvedenci za razstrelivo pa so potem pregledali nahrbtnik, ki ga je imel pri sebi
ansa
zbežal potem, ko njegova bomba ni eksplodirala. Dan prej je belgijska policija v Bruslju aretirala šest ljudi, včeraj zjutraj pa še sedmega osumljenca.
Medtem so na območju Pariza aretirali osumljenca, ki naj bi načrtoval napade v Franciji. V Bruslju pa so v okviru teroristične preiskave po četrtkovi aretaciji 34-letnega francoskega državljana Rede Kriketa v Argenteuilu izvedli dve ločeni operaciji in aretirali tri osebe - dve dopoldne v bruseljskih predelih Forest in Saint-Gilles ter eno v Schaerbeeku. V slednjem je bila operacija še posebej dramatična. Odjeknilo je več manjših eksplozij, policija pa je osumljenca ustrelila v nogo in ga lažje ranila. Ranjen je bil sicer tudi osumljenec, aretiran v Forestu, je pojasnilo tožilstvo.
Kakšne točno, če sploh, so povezave med aretiranimi, v četrtek preprečenim napadom ter torkovimi terorističnimi napadi v Bruslju in novembrskimi napadi v Parizu, zaenkrat ni znano. So pa strokovnjaki včeraj opozorili, da bodo za identifikacijo 32 smrtnih žrtev torkovih terorističnih napadov v Bruslju zaradi silovitosti eksplozij izvedenci sodne medicine potrebovali več tednov. Tri dni po napadih uradno niso identificirali nobene smrtne žrtve, neuradno pa naj bi jih prepoznali dobro polovico. Med njimi naj bi po pri-
čevanju bratranca bila tudi 46-letna Italijanka Patricia Rizzo, ker je potrdilo tudi italijansko veleposlaništvo v Bruslju.
Pred tem so se v javnosti pojavila imena le treh smrtnih žrtev. Perujske oblasti so sporočile, da je bila na letališču ubita 37-letna Perujka Adelma Marina Tapia Ruiz. Z belgijske univerze Saint-Louis so sporočili, da je v napadih umrl njihov 20-letni študent prava Leopold Hecht. Umrl je tudi belgijski javni uslužbenec Olivier Delespesse, je sporočil njegov delodajalec. Iz več držav so včeraj potrdili smrti svojih državljanov. Z nizozemskega zunanjega ministrstva so tako sporočili, da so bili v eksploziji na letališču ubiti trije Nizozemci. Ameriški zunanji minister John Kerry, ki je bil včeraj na obisku v Bruslju, je potrdil, da je v napadih umrlo tudi več ameriških državljanov. Doslej so potrdili smrt dveh Američanov. Smrtno žrtev svojega državljana so potrdili na britanskem ministrstvu za zunanje zadeve in na kitajskem veleposlaništvu v Belgiji.
Kerry je včeraj v Bruslju po pogovorih z belgijskim premierjem Charlesom Michelom izrazil solidarnost z Belgijci po torkovih napadih. Michel pa je napovedal, da bo Belgija kmalu obnovila sodelovanje v letalskih napadih na položaje IS v Iraku. Dodal je, da bi napade morebiti lahko razširili še na Sirijo. (sta, mm)
ZDA naj bi v Siriji ubile drugega moža IS
WASHINGTON - Ameriške sile so v enem izmed zračnih napadov v Siriji ubile drugega moža skrajne sunitske skupine Islamska država (IS) Abdela Rahmana al Kadulija, poroča ameriška televizija NBC. Kadulijevo smrt sta včeraj potrdila ameriški obrambni minister Ashton Carter in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Joe Dunford.
Ubiti naj bi bil po poročanju ameriškega spletnega portala Daily Beast tudi med najbolj verjetnimi nasledniki vodje IS Abu Bakra al Bagdadija. Ameriško ministrstvo za pravosodje je za informacije o Kaduliju razpisalo nagrado v višini sedmih milijonov dolarjev. To je že drugi visoki predstavnik IS z ameriškega seznama džihadistov, ki je bil ubit v zadnjem mesecu. V zračnem napadu ameriških sil 4. marca je bil ranjen Abu Omar al Šišani, ki je kasneje umrl.
egipt - Režim trdi, da je Regenija ubila tolpa kriminalcev
Val ogorčenja v Italiji
Nihče ne verjame novi egiptovski resnici - Zahteve naj vlada nastopi z vso odločnostjo
Regenijeva torba, denarnica, potni list in drugi dokumenti ter predmeti, za katere egiptovska policija trdi, da so jih našli pri svojcih enega od petih
kriminalcev, ki naj bi ugrabili italijanskega raziskovalca
ansa
KAIRO - Egiptovsko ministrstvo za notranje zadeve je včeraj uradno potrdilo vest, da naj bi bilo v spopadu s policijo ubitih pet ugrabiteljev italijanskega raziskovalca Giulia Regenija. Šlo naj bi za navadne kriminalce. Pri sestri in ženi vodje skupine, Tareka Abdela Fataha, naj bi našli Regenijevo torbo, potni list in druge predmete. Regeni naj bi bil ubit med spodletelim poskusom ropa. Egiptovske oblasti so še napovedale, da se bo preiskava nadaljevala v sodelovanju z italijanskimi kriminalisti, da se pojasnijo vse okoliščine.
Ta nova uradna razlaga je v Italiji izzvala val ogorčenja. Vlada je diplomatsko sporočila, da preiskava s tem ni zaključena in da bodo zahtevali vso resnico. Politiki vseh strank pa so enoglasno ocenili, da gre za ponoven sramoten poskus prikrivanja resnice in pravih morilcev, ki je povrhu ponižujoč za Italijo, zato pozivajo vlado, naj reagira z vso potrebno odločnostjo.
grčija - Včeraj na otoke prišlo le 161 ljudi
Iz Turčije manj beguncev, tihotapcem zmanjkuje dela
ATENE - Čez Egejsko morje v Grčijo v teh dneh prihaja občutno manj beguncev kot v preteklih mesecih. Poleg tega naj bi se v kratkem začela deportacija na tisoče migrantov iz Grčije nazaj v Turčijo. Grčija sicer še čaka na obljubljeno pomoč drugih držav članic EU. Medtem imajo v Turčiji tihotapci migrantov vse manj posla.
Kot je včeraj povedal predstavnik grškega kriznega štaba za soočanje z begunsko krizo Gjorgos Kiricis, je v minulih 24 urah s turške obale na grške otoke v vzhodnem Egejskem morju prispelo le 161 ljudi. Pred tem v četrtek na egejske otoke ni prispel niti en sam človek, kar je bil prvi tak dan po več mesecih. K temu je sicer prispevalo neurje nad območjem. Glede kritik humanitarnih organizacij, da so ljudje v sprejemnih centrih internirani kot v taboriščih in da je to nevzdržno, je Kiricis zatrdil, da je to le začasen ukrep, ki je nujen, če naj za vsakega posameznika ugotovijo, ali ima pravico do azila ali ne. Tako se je namreč s Turčijo dogovorila EU, je pojasnil. Azilni postopki naj bi v skladu z dogovorom med unijo in Ankaro po novem potekali zelo hitro, za kar naj bi poskrbeli številni novi kadri, ki so jih Grčiji obljubile druge države članice EU. A kot je bilo slišati iz vladnih krogov v Atenah, je od okoli 2300 obljubljenih strokovnjakov za azil in varnost ter prevajalcev doslej v Grčijo prispela le peščica, tako da kapacitet za dogovorjeno hitro obravnavo prošenj za azil še vedno nimajo.
S turške obale Egejskega morja medtem poročajo, da migrantov, željnih poti v Evropo, ki so mesece preplavljali tamkajšnje vasi in iskali tihotapce, da jih v zameno za okoli tisoč evrov prepeljejo v nekaj kilometrov oddaljeno Grčijo, ni več videti. Očitno je do njih prišla novica, da jim po prečkanju morja in pristanku na enem od grških otok grozi le hitra deportacija nazaj. V Egejskem morju poleg ladij EU plujejo še Na-tove ladje, turška policija pa je okrepila nadzor na cestah, ki vodijo do obale.
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 24. marca 2016
reforma lokalnih uprav - DUS zavrnil pritožbi Doline, Števerjana in skupine Slovencev
»Zveze občin ne ogrožajo pravic slovenske manjšine«
3
Na naši spletni strani www.primorski.eu
razsodbi Deželnega upravnega sodišča
TRST - Ustanovitev medobčinskih zvez ne prizadene ustavnih in zakonskih pravic slovenske manjšine v Italiji. To je srž razsodb, s katerima je Deželno upravno sodišče (DUS) zavrnilo pritožbi Občin Števerjan in sedmih Slovencev iz tržaške in goriške pokrajine ter Občine Dolina. Obe pritožbi sta, sicer z različnih izhodišč, sloneli na prepričanju, da nastajajoče medobčinske zveze kršijo kolektivne in individualne pravice Slovencev. Sodni zbor, ki mu predseduje Umberto Zuballi, ni tega mnenja. Prepričan je namreč, da sama reforma lokalnih uprav ne dovoljuje odstopanj od obstoječe stopnje zaščite, pritožbi pa bolj odražata strah pred omejevanjem pravic, kot njihovo dejansko kršitev. DUS ugotavlja, da nastajajoče zveze nikakor ne nadomeščajo občin, »saj gre za operativne enote, ki
Nove upravne zveze nikakor ne nadomeščajo občin, ki ostajajo temeljne upravne enote
lahko na višji ravni bolj smotrno in učinkovito izvajajo občinske službe in servise.«
Občina Dolina (zagovornik odvetnik Marcello Maria Fracanzani) je v pritožbi med drugim izpostavila vprašanje zastopanosti Slovencev v
novih unijah, ki jih lahko sestavljajo le »mejne« občine in ne jezikovno sorodne uprave. Na to se sklicuje tudi druga pritožba (odvetnika Peter Močnik in Felice Besostri), ki temelji na oceni, da se bo 32 občin iz zaščitnega zakona znašlo v povezavah, v katerih se bo hočeš nočeš z časom zmanjšala zaščitna raven slovenske manjšine. Oba rekurza postavljata pod vprašaj vse dosedanje sklepe deželnega odbora o ustanavljanju medobčinskih zvez.
Upravno sodišče se sklicuje na ustavo, mednarodne pogodbe, deželni statut in deželne zakone, zlasti pa na državni zaščitni zakon. Nobenega njegovega določila ni možno tolmačiti na način, ki bi slovenski manjšini zagotavljal nižjo zaščitno raven. Do kršenje pravic bo lahko prišlo pri dejavnosti medobčinskih zvez, ne pa pri njihovem ustanavljanju in njihovih statutih. V obeh razsodbah piše, da bi lahko v sklopu medobčinske zveze celo prišlo do večje zaščite pripadnikov slovenske manjšine.
Če imata občana Doline in Šte-verjana pravico, da v svojih občinah uporabljata slovenščino, morata to pravico uživati tudi v medobčinski zvezi oziroma v občini, kjer velja nižja zaščita. »Zaščita Slovencev ni samo zajamčena, temveč je lahko le okrepljena in nikoli znižana,« je prepričan sodni zbor. Predsednik Zuballi in kolegi tudi poudarjajo, da italijanski sistem ne predvideva t.i. preventivne
Hiški sta se ... zrušili na avtocesto
PORTOGRUARO - Nenavadna prometna nesreča brez posledic za osebe je včeraj zjutraj povzročila nekaj preglavic reševalcem na avtocesti A4. Tovornjak za prevoz posebnih tovorov, ki je vozil v smeri Benetk, je okrog 6. ure približno 6 kilometrov pred razcepom z avtocesto A57 (mestrska obvoznica) trčil v obcestno pregrado. Prevažal je dve montažni hiški. Ena se je zvrnila na cestišče, druga pa le delno. Prometna policija je zaprla avtocesto in vozila izločala pri Portogruaru na avtocesto A27, dokler niso s posebnim žerjavom odstranili ovire. Promet so ponovno sprostili malo po 8.30.
V Portorožu odprli muzej torbic
PORTOROŽ - V pritličju Splošne plovbe je včeraj vrata odprl Muzej torbic Portorož. Z muzejem damskih torbic Portorož dobiva neobičajno, a izjemno atraktivno vsebino, ki je tudi tesno povezana s turistično zgodovino kraja in modo. Tako kot Dunaj, Benetke ali Opatija je bil tudi Portorož neke vrste modna pista za spremljevalke bogatih gostov. Torbica kot najbolj opazovan del ženske opreme pa je poleg funkcionalnega že kmalu dobila tudi estetski pomen, tako da so že pred koncem 18. stoletja ženske torbice začele postajati prave umetnine, navajajo na spletni strani zavoda Mediteranum, pod okriljem katerega deluje muzej.
Z muzejem damskih torbic Portorož, piranska občina dobiva tudi neobičajno in izjemno atraktivno vsebino, ki je tesno povezana prav s turistično zgodovino Portoroža in z modo, kar je na področju hitro razvijajočega se kulturnega turizma, ki ga v Portorožu močno primanjkuje, nadvse pomembna nova vsebina. Obiskovalce v muzeju čaka več kot 500 ženskih torbic iz vseh obdobij, od 18. stoletja pa do danes, njihovi lastniki pa so bili znani oblikovalci in druge slavne osebnosti. V muzeju bo poleg torbic na ogled tudi vse tisto, kar se je v njih skrivalo, obleke, h katerim so sodile torbice, in še marsikaj "pikantnega", obljubljajo v zavodu Mediteranum.
zaščite. Tudi ni pogojev, da bi zadevo predali ustavnemu sodišču, ker gre za sedaj za bojazen pred morebitnimi in ne pred dejanskimi kršitvami pravic.
Dolinski župan Sandy Klun, ki je seveda pričakoval sprejetje pritožbe svoje uprave, vidi v razsodbi zamujeno priložnost. »Upal sem, da bo utemeljitev bolj obvezujoča za medobčinske zveze,« meni Klun, ki pa vse-
Občani Doline in Števerjana uživajo enake jezikovne pravice v vseh upravah medobčinske zveze
eno vidi nekatere svetle točke v poročilu upravnega sodišča. In kakšne so te svetle točke? Razsodba po Kluno-vi oceni nudi nove možnosti za pritožbe, če bodo medobčinske zveze kršile pravice Slovencev. Ko sodišče priznava dolinskemu občanu enako pravico do rabe slovenščine tudi v drugi občini zveze, mora to veljati tudi za Trst, dodaja dolinski upravitelj.
Števerjanska županja Franca Padovan nam je povedala, da bo razsodbo komentirala po velikonočnih praznikih. To bo naredila po posvetu z odvetnikoma, ki sta vložila priziv, in z vodstvom stranke Slovenska skupnost, kateri pripada.
Sandor Tence
Župan Doline Sandy Klun
Županja Števerjana Franca Padovan
Sodni zbor Deželnega upravnega sodišča med nastopom predsednika Zuballija
haag - Reakcije na razsodbo Mednarodnega sodišča
V ZDA zadovoljni z Karadžicevo obsodbo, v Moskvi pa so kritični
WASHINGTON - ZDA so pozdravile četrtkovo obsodbo bivšega predsednika Republike srbske Radova-na Karadžica na 40 let zapora zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Moskva jo je označila za politično obarvano odločitev. Bivša glavna haaška tožilka Carla Del Ponte pa meni, da je bilo pravici zadoščeno, čeprav bi ga morali obsoditi na dosmrtni zapor.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mark Toner je v imenu ZDA pozdravil razsodbo haa-škega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da pomeni korak h koncu še enega bolečega poglavja konflikta na območju nekdanje Jugoslavije in tudi signal proti nekaznovanosti voditeljev v svetu, ki so obtoženi vojnih zločinov. Poudaril je, da ne bodo nikoli po-
Bivša glavna tožilka za zločine v bivši SFRJ Carla Del Ponte je za obtoženca pričakovala dosmrtni zapor
zabili grozot genocida v BiH ali številnih drugih zločinov, ki so jih izvedle vse strani v konfliktu na območju nekdanje Jugoslavije. Članice mednarodne skupnosti je pozval k sodelovanju s haaškim sodiščem in k spoštovanju njegovih odločitev.
Ameriška veleposlanica pri ZN Sa-mantha Power je v sporočilu za javnost pozdravila konec nekaznovanosti Ka-
radžica, ki je odgovoren za številne šokantne zločine. Powerjeva, ki je bila v času vojne med letoma 1993 in 1995 novinarka na območju nekdanje Jugoslavije, ga je označila kot človeka, ki je mislil, da lahko dela, kar želi in kadarkoli želi. Dvomi, da je pričakoval, da bo moral kdaj za zločine tudi odgovarjati. Dodala je, da številni sedanji brutalni voditelji kažejo enako samozavest, in pri tem omenila sirskega predsednika Ba-šarja al Asada ter vodji Boko Harama in Islamske države. Sodba Karadžicu njim in njim podobnim daje vedeti, da njihovi zločini ne bodo nikoli pozabljeni in da bodo odgovarjali za zločine nad civilisti, je dodala po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Genadij Gatilov je v prvem uradnem odzivu iz Moskve, zaveznice Srbije, ki Kosova ne priznava, na drugi strani ocenil, da gre za politično motivira-
no razsodbo. Kot je spomnil v izjavi za rusko tiskovno agencijo Interfax, Rusija že dolgo trdi, da je haaško sodišče spolitizirano in da je takšna tudi sodba Karadžicu. Zatrdil je tudi, da so vse sodbe haaškega sodišča uperjene proti eni strani v bivši Jugoslaviji, ter sodišče obtožil, da ni obravnavalo zločinov, ki so jih storili kosovski voditelji in vojska.
Bivša glavna haaška tožilka Carla Del Ponte pa je za beograjski Blic ocenila, da bi ga morali obsoditi na dosmrtni zapor predvsem zaradi žrtev in njihovih družin. Kljub temu meni, da je bilo pravici zadoščeno.Del Pontejeva, ki sedaj preiskuje kršitve človekovih pravic v Siriji, je izpostavila izjemen pomen sodbe za mir, stabilnost ter za začetek novega poglavja v regiji, poroča Tanjug.
Zaradi obsodbe Karadžica je sicer srbski premier Aleksandar Vučic sklical izredno sejo vlade, na kateri je obsodba edina tema. Pred sejo vlade se je sestal s patriarhom srbske pravoslavne cerkve Irinejem, s katerim sta se strinjala, da Srbija ne more dovoliti ogrožanja obstoja in ohranitve srbske entitete v BiH, Republike srbske.
Haaško sodišče je Karadžica - kot znano - obsodilo na 40 let zapora. Kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov ga je spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, obstreljevanja Sarajeva ter zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. (sta)
4	Sobota, 26. marca 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - Hvalevreden projekt La spesa SOSpesa
Osem tisoč evrov za družine v stiski
Če ste med tistimi, ki so se pri blagajni supermarketov Coop vprašali ali gre vaš evro oziroma vaših nekaj desetin centov res v roke pomoči potrebnim družinam, naj vam povemo, da je tako. Ker danes (upravičeno) vse manj zaupamo tistim, ki nas sprašujejo za denar, so novice, s katerimi so novinarjem postregli na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaški občini seveda spodbudne in dobrodošle. V okviru projekta La spesa SOSpesa, ki ga je zasnoval deželni center za prostovolj-stvo v sodelovanju z občinskim od-borništvom za socialne zadeve, tržaško prefekturo in zadrugo Coop Al-leanza 3.0, so namreč v borih šestih mesecih odkar je projekt štartal zbrali neverjetnih 8 tisoč evrov. S tem denarjem si je 99 tržaških družin v stiski lahko privoščilo nakup v enem od supermarketov Coop.
V enajstih supermarketih Coop na Tržaškem so lahko stranke namreč od oktobra lani pri blagajni pustile evro za solidarnostni nakup; včasih jih je celo blagajničarka vprašala, ali bi se odrekli nekaj centom povračila v korist družinam v stiski. »In Tržačani so se res izkazali, tako kot dobrotniki, kot tudi kot prostovoljci,« je včeraj poudaril tajnik centra za prostovoljstvo Pierpaolo Gregori. Centru so seznam družin v finančni stiski posredovale občinske socialne službe, osemdeset prostovoljcev številnih mestnih združenj je nato vsako soboto te družine pričakalo v supermarketih. »Pokazali so jim prehrambne proizvode na voljo, tako da so oni lahko sami izbirali, kaj so najbolj potrebovali. Potem so jih pospremili k blagajni in blagajničarki izročili nakupovalni bon. Slednji je bil sorazmeren s številom družinskih članov, če pa je zmanjkal kak evro, so ga dodali sami prostovoljci.«
Občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari je novinarjem pojasnila, da skrbi uprava za 4 tisoč družin v ekonomski stiski, za kar je potrebnih 13 milijonov evrov. »To je kar 85 odstotkov več od tega, kar je Občina porazdelila pred petimi leti, čeprav je res, da je kriza pokazala zobe še zlasti v zadnjih letih.« Dobrosrčnim Tržačanom in prostovoljcem je
Vsak vaš evro je res pomagal 99 tržaškim družinam
čestitala tudi prefektinja Annapaola Porzio, medtem ko je podpredsednik Coop Alleanza 3.0 Dino Bomben potrdil, da si delavske zadruge prizadevajo, da bi ljudem prisluhnile in ustregle njihovim potrebam. »V projekt, okrog katerega se je ustvarila prava solidarnostna mreža, srčno verjamemo, tako da že načrtujemo, da bi ga razširili na vseh svojih 48 supermarketov na deželni ravni.« Da je socialni čut znotraj zadruge Coop zelo močan pričajo tudi drugi projekti, ki jih tačas spodbuja: tečaj informatike za starejše goste doma Itis, vzgojna srečanja za otroke o zdravi hrani ter pripravništvo za brezposelno mladino (v sodelovanju z Deželo FJK).
Sara Sternad
Podoben plakat v supermarketih Coop opozarja stranke, da lahko sodelujejo pri solidarnostni pobudi
trst - Na desni najbrž nov županski kandidat
Salvini zapušča Berlusconija, Dipiazza pa ne
Ko se je že zdelo, da so se z župansko kandidaturo Roberta Dipiazza vode v desni sredini umirile, so po zasuku občanske liste Un' Altra Trieste v začetku tedna zdaj spet malce razburkane. Z liderjema te liste Francom Bandellijem in Alessio Rosolen naj bi prejšnji torek zvečer proti Dipiazzi formalno potegnila tudi lista Trieste Popola-re-Ncd z na čelu Paolom Rovisom, ki pa se takrat ni sestala, ker se je v Trstu mudil minister za deželna vprašanja Enrico Costa iz vrst Ncd. Vodstvo liste Trieste Popolare se bo zato sestalo danes in posredovalo javno stališče, najbrž pa bodo podprli vizijo liste Un' Altra Trieste, ki je v bistvu težišče »druge« tržaške desne sredine.
Vse kaže namreč, da bo iz njenih vrst izšlo ime novega desnosredinskega županskega kandidata. Dobro obveščeni viri so mnenja, da je to logično, kajti nemogoče je podpirati bivšega župana, ki je zbral oziroma zbira okrog sebe stara in zastarela imena, ki jih baje zanima le stolček. Resnici na ljubo, Dipiazza se nedavne večerje sen. Giulia Camberia, kjer so se sestali tudi mnogi »stari«« znanci (Sergio Dres-si, Piero Tononi, Fulvio Sluga, Maurizio Bucci, Bruno Marini idr.) po poročanju medijev ni udeležil, to pa še ne pomeni, da
prosek - Zahodnokraški rajonski svet
Nova zaušnica upravi
Negativno o sklepu, po katerem naj bi znižali število svetnikov v rajonu Sv. Ivan, Kjadin, Rocol
Vse kaže, da tržaška levosredinska občinska uprava zadnje čase nima »srečne roke« s sklepi, ki jih ponuja v obravnavo zahodnokraškemu rajonskemu svetu. V začetku marca je rajonska skupščina, v kateri ima leva sredina večino, izrekla negativno mnenje o občinskem programskem dokumentu. Na četrtkovi seji pa je prav tako negativno ocenila sklep o znižanju števila rajonskih svetnikov v rajonskem svetu za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol.
Občinska uprava je pripravila sklep na podlagi norme, ki določa število svetnikov v posameznih rajonskih svetih. Rajonska okrožja z več kot 30 tisoč prebivalci imajo pravico do 20 rajonskih svetnikov; med 15 tisoč in 30 tisoč prebivalci do 12 svetnikov, pod 15 tisoč prebivalci pa do 10 svetnikov.
Doslej je imelo vseh pet mestnih rajonskih svetov po 20 svetnikov, oba kraška pa vsak po 10 svetnikov.
Zgodilo pa se je, da je - ob zadnjem ljudskem štetju leta 2011 - število prebivalcev rajonskega okrožja za Sv. Ivan, Kja-din in Rocol zdrknilo pod mejo 30 tisoč ljudi (točneje 29.587). Zato se je občinska uprava odločila, da se mora posledično znižati tudi število rajonskih svetnikov, in sicer z dvajset na dvanajst.
Sklep je na seji zahodnokraškega rajonskega sveta naletel na nasprotovanje predsednika Roberta Cattaruzze, ki je opozoril, da se že poldrugo leto govori o spremembi pravilnika rajonskih svetov, a se ni v tem času nič zgodilo. Dodal je tudi, da je zelo čudno, da se je občinska uprava odločila za spremembo števila rajonskih svetnikov šele sedaj, tik pred iztekom mandata, to je pet let po ljudskem štetju.
Kritičen je bil tudi svetnik Zveze levice Mitja Košuta. »Pet let po zmagi le-vosredinske koalicije na lokalnih volitvah,
Rajonsko okrožje	Št. prebivalcev 2011	Št. raj. svetnikov
Zahodni Kras	3.596	10
Vzhodni Kras	10.580	10
Rojan, Greta, Barkovlje, Kolonja, Škorklja	35.683	20
Novo mesto, Nova mitnica, Sv. Vid, Staro mesto 33.612		20
Stara mitnica, Sv. Jakob	48.269	20
Sv. Ivan, Kjadin, Rocol	29.587	12
Škedenj,Čarbola, Sv. Sobota, Sv. Sergij	40.796	20
Skupaj	202.123	112
Roberto Cattaruzza
fotodamj@n
ki so jo spremljale zaobljube o razvoju in okrepitvi funkcij ter nalog rajonskih svetov, potem ko je uprava sklicala delovno omizje predsednikov mestnih okrajev, da bi v sodelovanju z njimi izdelala osnutek reforme naših sosvetov, po zamujeni možnosti, ko med postopkom ustanavljanja medobčinskih zvez ni nikomur padla na misel možnost priznanja specifičnih nalog, ki bi jih lahko v okviru nove samoupravne ureditve opravljala okrožja večjih občin, po vsem tem je vse, kar zmore naša levosredinska uprava na področju izboljšanja dela in poslovanja
Mitja Košuta
fotodamj@n
ožjih območij občine ta revni sklep, dolg niti 2 strani, katerega edini namen je ta, da splošni poslovnik tržaških rajonskih svetov uskladi z dejstvom, da je prebivalstvo 6. okrožja padlo pod mejo 30.000 enot in da bo odslej pristojni rajonski svet sestavljalo ne več 20 temveč 12 svetnikov,« je ugotovil Košuta.
Rajonski svet je občinski sklep zavrnil. Cattaruzza, Košuta in Tania Cone-stabo (neodvisna na listi Demokratske stranke) so glasovali proti, za pa sta glasovali Mariagrazia Villi (DS) in Marina Grilanc (neodvisna na listi DS). (mk)
Roberto Dipiazza
tistih imen na desnosredinskem volilnem seznamu ne bo.
Nelagodje v desni sredini se skratka veča. Iz vrst Un' Altra Trieste oz. nove koalicije naj bi torej izšlo novo ime, ki se bo sicer pridružilo morju drugih županskih kandidatov (teh je zdaj približno 15, ki jih podpira vsaj dvakrat toliko strank in list), Di-piazzi pa to ne bo koristilo. Če so nekateri mnenja, da bo to Rosolenova, je ta to zanikala. Nasprotno, Alessia Rosolen še računa na spremembe v prihodnjih dneh in je prepričana, da Dipiazzova koalicija ne more daleč. Matteo Salvini in Giorgia Meloni sta se ogradila od Silvia Berlusconija, ugotavlja Rosolen: ali je res mogoče, da je Trst edini v Italiji, ki se še ravna po starem in zastarelem kalupu? Nujne so torej novosti, pravi Rosolenova. Nova imena? Bolj kot nova imena so potrebni nove povezave, nova zavezništva in nove koalicije, je ocenila.
Dipiazza je medtem včeraj nadaljeval z volilno kampanjo in očitno je, da so mu pri srcu ligaške teme. Po njegovem mnenju je potrebno ustanoviti občinsko komisijo, ki bo nadzorovala finančne prispevke in olajšave, ki jih občinska uprava namenja družinam v stiski. Dipiazza soglaša, da je treba nuditi podporo revnejšim in šibkejšim, toda na prvem mestu - je poudaril -morajo biti Italijani oz. Tržačani.
Aljoša Gašperlin
trst - Danes
No Ferriera Si Trieste v Ul. delle Torri
Občanska lista No Ferriera Si Trieste bo na pobudo krožka Miani danes popoldne odprla informativno točko v Ul. delle Torri, kjer bodo od 16. ure do 19.30 nudili informativno gradivo. Predstavniki liste bodo v bližini Ul. Imbriani, med njimi pa bo županski kandidat Maurizio Fo-gar, ki bo nudil informacije in se pogovarjal z občani. Pobudniki bodo poskrbeli tudi za fotografsko razstavo, poleg tega bodo delili letake in drugo gradivo, vezano na volilni program. To bo prvo iz niza srečanj v Ul. delle Torri. Pobuda bo potekala namreč vsako soboto ob isti uri in je del volilne kampanje, ki ima kot glavni cilj zaščito ljudi pred onesnaževanjem, ki ga povzroča škedenjska železarna.
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Sobota, 26. marca 2016
1 1
trst - Preplah zaradi sumljivega zapuščenega kovčka na nabrežju
Nobenega eksploziva ... samo spodnjice
Na avtobusnem postajališču pred gledališčem Verdi na nabrežju se je včeraj znašel sumljiv temno moder kovček na kolescih. Ker vzbujajo zlasti tačas za-puščeni-pozabljeni kovčki veliko preplaha med ljudmi, so se na kraj okrog 14. ure pripeljali tržaški redarji, osebje civilne zaščite in pa forenziki. Najprej so odredili zaprtje nabrežja za promet, da bi kraj primerno zavarovali. Vozila, ki so prihajala z železniške postaje, so redarji preusmerili na Korzo, tista pa, ki so bila tja namenjena, so morala zaviti v Ulico Mercato vecchio, se pravi za Veliki trg.
Srednje velik kovček je bil položen na bok, okrog njega pa ni bilo nikogar, za katerega bi lahko ugibali, da je njegov lastnik. Prvi so se mu približali fo-renziki, ki so tako kovček kot kraj, kjer so ga našli, fotografirali. Nato so kovček okrog 14.45 zelo pazljivo odprli. Bil je (nepričakovano) skorajda prazen, v njem je bilo le nekaj spodnjega perila, kaže.
Medtem se je na nabrežju ustvaril pravi prometni zamašek. Sicer pa je bilo vsega skupaj zelo hitro konec, saj so že okrog 14.50 mestni redarji spet odprli nabrežje za promet. Forenziki so s svojim delom nadaljevali kar na avtobusni postaji, kjer so na kovčku poiskali prstne odtise.
Bombni alarm se je naposled izkazal za odvečnega, saj v kovčku k sreči ni bilo eksplozivnih teles. V okolici se je zbralo veliko radovednežev, ki so budno spremljali dogajanje ob avtobusnem postajališču. Če je bila to šala ali morda provokacija, bo koga drago stala ... (sas)
Forenziki in policisti pri delu ... Kdo ve, ali je šlo le za potegavščino, saj je bil kovček naposled skorajda prazen?
fotodamj@n
trst - V sredo
Evropski odziv na terorizem
•••
Skrajna skupina Islamska država, migracije in terorizem: kako se na to odziva Evropa? Na to vprašanje bo skušal v sredo, 30. marca, ob 17.30 v dvorani Zodiaco hotela Savoia Excelsior odgovoriti predsednik italijanskega sveta za evropsko gibanje Piervir-gilio Dastoli, ki se je odzval na povabilo združenja Dialoghi Europei.
S predsednikom združenja Giorgiom Rossettijem se bo odvetnik in novinar Dastoli pogovarjal o moderni jihad, sveti vojni, ki jo kalifat vodi v Siriji, Iraku, Libiji, Jemnu, Maliju in, ne pozabimo, v Evropi. Ljudje pred smrtjo bežijo v Evropo, kjer pa jih čakajo bodeča žica, zidovi ter seveda vojska, ki bi jih poslala nazaj, od koder so prišli. A vendar, kam? Po hudih atentatih v Parizu, Ankari, Istanbulu in Bruslju namreč strah narašča in briše vse vrednote solidarnosti, tolerance, sprejemanja in spoštovanja sočloveka.
trst - Solidarnostna manifestacija pri Joycejevem mostu
Zakaj Bruselj?
Demonstracijo proti terorizmu priredil Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci
Po demonstraciji proti terorizmu, ki so jo priredili tržaška občinska uprava in vodje svetniških skupin političnih sil v tržaškem občinskem svetu v sredo na Velikem trgu, je manifestacijo v znak solidarnosti s svojci žrtev atentatov v Bruslju sinoči priredil Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci. Prireditev pod geslom Zakaj Bruselj? je bila pri Joycejevem mostu, poznanem tudi kot »ponte curto«. Pobudniki so povabili udeležence, da prinesejo svečo, na sporedu pa je bilo branje nekaj poezij in odlomkov na temo miru in bratstva.
Demonstracija proti terorizmu z naslovom Smo vsi iz Bruslja, smo vsi Evropejci je bila sinoči na programu tudi v Miljah na pobudo miljske občinske uprave.
Joycejev most so osvetlile lučke spomina
fotodamj@n
Olajšave za udeležbo na referendumu o vrtinah
Za italijanske državljane in državljanke, ki se bodo morali za glasovanje na ljudskem glasovanju o vrtinah za črpanje nafte v italijanskem morju premikati, so predvidene olajšave za potovanje. Vest je posredovalo včeraj italijansko notranje ministrstvo, ustrezna okrožnica št. 13/2016 pa je objavljena tudi na spletni strani tržaške prefekture.
Predvidene olajšave zadevajo potovanja z vlakom in ladjami oziroma trajekti. Skupina Trenitalia bo med drugim zmanjšala vozovnice za 60 do 70 odstotkov. Za ljudi, ki bivajo v tujini, bo veljal 70-odstoten popust, a izključno za potovanja z rezervacijo. Družbi NTV in Trenord (ta deluje v Lom-bardiji) bosta izvajali 60-odstoten popust. Družba Compagnia Italiana di Na-vigazione bo izvajala 60-odstoten popust, za italijanske državljane, ki bivajo v tujini, pa 75-odstoten popust. Več informacij nudijo na spletni strani http://www.prefettura.it.
nabrežina - Požar v baru pr P'lku
Preiskava v teku: sodstvo odredilo ekspertizo
»Preiskava je v teku in sodstvo je odredilo ekspertizo, tako da vam ne moremo za enkrat posredovati nobenih novic.« S sesljanske policijske postaje so tako odgovorili na naše vprašanje o kakršnihkoli novostih v zvezi s požarom, ki je v noči na ponedeljek povsem uničil bar Igor - pr P'lku sredi nabrežinskega trga. Gasilci naj bi preučili vzroke za nastanek požara, kaj so ugotovili, pa nam niso razodeli.
Vaščani in številni drugi se namreč sprašujejo, kaj je tako silovito eksplodiralo in tako razdejalo bar, da so okna in vrata zletela več metrov stran ... (sas)
devin - Mazači spet na delu
Fašistični simbol v devinskem portiču
V devinsko-nabrežinski občini se v zadnjem času še kar pogosto pojavljajo fašistični napisi in simboli. Zadnji je bil na vrsti napis na zidu dvorišča devinske šole Josipa Jurčiča. Zgornja fotografija je bila posneta v devinskem portiču.
6
Sobota, 26. marca 2016
TRŽAŠKA
Primorski
zgonik - Obisk na kmetiji Stanka Miliča, dobitnika priznanja za zvestobo delu
»Kraški kmetje in vinogradniki lahko hodimo z dvignjeno glavo«
Stoletna vitovska enkratna vinska posebnost Krnjelove domačije
Stanka Miliča - Krnjelovga sem v minulih dneh za dogovor o obisku na njegovi kmetiji po telefonu dosegel nekje ob vznožju Višarij, kjer je za skupino prijateljev na žaru pekel vse mogoče dobrote. Malo je manjkalo, da mi niso zrezki zadišali še po telefonu, tako slastno jih je opisoval. Prepričan sem, da tudi verodostojno, saj je Stanko splošno poznan ne le kot kmetovalec in vinogradnik, pač pa tudi kot vsestransko angažiran človek. Med drugim tudi ni šagre ali domačega praznika, pri katerem ne bi bil vidno angažiran. Lahko rečemo, da imamo opraviti s človekom, ki je pravo skladišče energije in dobre volje.
Krnjelova domačija v Zgoniku je zgovoren dokaz o tem, kdo v njej prebiva. Dnevna soba izgleda kot nekakšen muzej v malem. Po številnih trofejah je videti, da je to dom strastnega lovca. Vitrine se šibijo od pokalov, za katere Stanko niti točno ne ve, kje vse jih je dobil. Gotovo na številnih vinskih razstavah, športnih, lovskih in kulturnih srečanjih. Na stenah v hiši in kleti, ki je namenjena osmici, kar mrgoli diplom in priznanj s tekmovanj na raznih vinskih razstavah, od Ljubljane do Trsta in širše. Zadnje visoko priznanje, Zvezda za zasluge in zvestobo delu, je še sveže, Stanku ga je decembra lani podelila tržaška Trgovinska zbornica.
Stanko Mi-lič seveda ni samo uspešen kmetovalec, je hkrati dolgoletni občinski upravitelj, soustanovitelj in desetletja med voditelji
Športnega krožka Kras, aktiven kot pevec in lovec v društvu Doberdob, kot pevec tudi pri pevskem zboru Rdeča zvezda. Stanko je ob tem tudi dolgoletni član vodstva Kmečke zveze, česar tudi ob tej priložnosti ne pozabi posebej poudariti: »Kmečka zveza ima velike zasluge, če smo kraški kmetovalci nekaj dosegli, predvsem zaradi nje danes prejemamo tudi
slovensko „i O* stalno ^V gledališče
Friedrich Kari Waechter
MALA ŠOLA ZA KLOVNE
režiserka Renata Vidič
Desno Stanko Milič med trtami; levo počitek z mladimi in manj mladimi; spodaj mogočne stoletne vitovske
Grozd stoletne vitovske
priznanja. Ta organizacija je steber našega obstoja, s svojim strokovnim delom nam v vsakem pogledu stoji ob strani, nas spodbuja in zagovarja naše pravice«, je prepričan Stanko.
Izvor domačije po razpoložljivi dokumentaciji sega nič manj kot v leto 1473, pri čemer Stanko Milič s ponosom kaže dokument, kopijo urbarja, na katerem je priimek z značilno starinsko pisavo zapisan kot »Militz«. Na stenah poleg priznanj in trofej naletimo na oru-menele fotografije družinskih prednikov. Niso tam le za okras, temveč v potrditev dejstva, da tudi današnja generacija nekaj da na svoj izvor in korenine. Ta družinska zgodovina pa sega tudi zelo konkretno v sedanjost, saj je naj-žlahnejši proizvod Stanka Mili-ča »stoletna vitovska«, vino, ki ga pridelajo iz preko sto let starih trt. Srečanje s tem vinom in še zlasti s temi trtami, je res nevsakdanje doživetje.
Krnj'lovi količinsko niso veliki proizvajalci vina, njihova majska in septembrska osmica pa ni brez razloga znana daleč naokrog. Točijo domače belo in rdeče, sortno pa teran in vitovsko, iz domače vzreje in
slovensko ^iO^ stalno tfV* gledališče
MODRI PROGRAM
SNG Drama Ljubljana
William Shakespeare
BENEŠKI TRGOVEC
režija: Eduard Miler
DANES, 26. marca, ob 16.00 v Mali dvorani SSG
Letošnja otroška uspešnica SSG, z malim presenečenjem za vse gledalce!
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v dvorani Generali gledališča Rossetti
z italijanskimi nadnapisi
IAbonenti SSG lahko dvignejo svoje vstopnice na blagajni Stalnega gledališča FJK
proizvodnje pa so tudi svinjske sušene mesnine, zlasti pršut in salame. A če je pršut na Krasu nepogrešljiv, so domače salame bolj redko blago, njihova priprava je v suhem in vetrovnem okolju dokaj tvegana. To ne velja za Stanka Miliča, ki je za zorenje salam opremil poseben prostor s stalnim nadzorom temperature in stopnje vlage. Rezultat je izvrsten, kot ve povedati sleherni obiskovalec Krnjelove osmice, kjer dobiš tako salamo domačega kot divjega prašiča, nadvse hvalevredna pa je tudi jelenova.
A glavni predmet našega zanimanja ostaja stoletna vitovska: »Mi se držimo te tradicije, stari vinograd vi-tovske z latnikom je že na videz nekaj posebnega. Trte so debele in močne, imajo neverjetno obširne korenine. To jim zagotavlja obstojnost in rodnost, stara trta pa tudi bolje prenaša sušna obdobja«, pove Stankova soproga Jožica. Na pomislek, da lat-nik morda ni najsodobnejši način gojenja, ima Stanko serijo argumentiranih odgovorov: »Tak star latnik ima številne prednosti. Moč trte in njena široka ukoreninjenost zagotovita vinu večjo mineralnost, latnik pa tudi varuje grozdje pred ožigom. Pomemben je pretok zraka, grozdje ni zbito skupaj in je zato varnejše pred napadom škodljivcev. Iz izkušnje tudi vemo, da je bolje, če vinograd ni za-travljen, bolj se obnese zemlja. Trava namreč dolgo v dan zadržuje roso, izparevanje kar traja, kar poveča nevarnost napada peronospore ali oi-dija. Tako škropimo štiri ali največ petkrat, medtem ko morajo Furlani škropiti tudi dvajsetkrat in več«, trdi Stanko in dodaja, da stoletna vitovska rodi prej in tudi njeno grozdje je zrelo pred drugimi sortami.
Stoletna vitovska po trgatvi ostane nekaj dni na tropinah, potem
zori nekaj mesecev v hrastovem sodu. Rabljenem, da ne bi tanini lesa nadkrilili njene svežine. »Vitovska mora ohraniti svojo prepoznavnost in identiteto, biti mora mineralna in imeti značilne sadne arome. Mlajše trte vinu ne dajo tolikšne mineral-nosti, tudi po tem je stoletna vitov-ska nekaj posebnega«, opisuje Stanko, ki uporablja tradicionalen sistem in čim bolj naravne metode vi-nifikacije. Brez šminkanja, kot sam pravi. Hlajenje mošta, da se ohranijo arome, postanek na tropinah in zorenje v sodu, to pa je tudi vse. »V velikih vinskih kleteh tega ne zmorejo, ker je tak postopek zamudnejši, a razlika v kakovosti je očitna. Tu se moramo zahvaliti osmicam, ki so bistveno zvišale kakovost svoje ponudbe, da smo ostali to, kar smo in
lahko danes hodimo z dvignjeno glavo. Vsakomur lahko pokažemo, kaj zmoremo, seveda ne po količini, pač pa po značilnosti in kakovosti. To nam danes vsi priznavajo«.
Obisk stoletnega vinograda ob zahodnem koncu vasi je obvezen. Trte so neverjetno solidne in razvejane, prava drevesa. Vinograd ima še vedno nekaj železnih podpornikov iz časa stare Avstrije, ko je trte sadil verjetno Stankov nono Jože. Leseni preč-niki so bili od tedaj v glavnem zamenjani, a imajo še vedno častitljivega pol stoletja. Nekaj trt je v času odmrlo a glavnina je še vedno tam in, kot vse kaže, bo tam tudi ostala.
Stanko Milič dobro ve, kaj je trta. Ni naključje, da so prav njemu zaupali oskrbo trte prijateljstva, ki so jo v znak sodelovanja med sežansko in zgoniško občino zasadili v letu 2004 na dvorišču zgoniške vinoteke. Od takrat je minilo kar nekaj let in trta plezalka sega že do drugega nadstropja, bohotna in zdrava. Vsako leto se tam obnavlja simbolna skupna trgatev v znak trajnega čezmejnega prijateljstva in Stanko je tudi v tej zgodbi eden izmed protagonistov: »Kraški vinogradniki moramo ostati čezmejno trdno povezani, ustvarjati skupne projekte. Ves Kras, onstran in tostran meje, je v bistvu majhno območje, na naši strani še manjše kot na slovenski. Ne moremo si privoščiti industrijskih sistemov pridelave vina in si tega niti ne želimo. Skrbeti moramo za vse višjo kakovost ponudbe in ohranjanje naše identitete. Če bomo znali to upoštevati, lahko imamo dobre perspektive tudi za prihodnost«.
Dušan Udovič
opčine - Sodelovanje ZKB in KZ
Zbiranje vlog za odmero dohodnine
Tudi letos se nadaljuje sodelovanje Zadružne kraške banke in Kmečke zveze pri zbiranju, pregledovanju in izpolnjevanju vlog za odmero dohodnine. Člani banke lahko koristijo popust, po katerem jim Kmečka zveza za izpolnjevanje vloge za odmero dohodnine 730 zaračuna isto vsoto, kot jo zaračunava lastnim članom.
Storitev zbiranja in izpolnjevanja vlog za odmero dohodnine v bančnih prostorih bo letos možna samo po predhodnem telefonskem dogovoru. V prihodnjih tednih lahko člani Zadružne kraške banke in KZ pokličejo Kmečko zvezo in rezervirajo termin v enem od naslednjih obdobij: od 2. maja so 6. maja v poslovalnici ZKB na Opčinah; od 9. maja do 13. maja v poslovalnici ZKB v Dolini, Obrtna cona 507/13;
od 16. maja do 18. maja v poslovalnici ZKB v Nabrežini. Rezervacija terminov je možna do 15. aprila 2016. Za rezervacijo terminov se lahko vsi interesenti zglasijo pri Kmečki zvezi na tel. št. 040.362941 (ponedeljek- petek, od 8.30 do 12.30).
OPČINE - Alpinska ulica 95 Dunajska cesta 61
S. GIORGIO DI NOGARO - ulica Leonardo da Vinci 8
DOMJO - ulica Morpurgo 7
DEVIN NABREŽINA (TS) - Sesljan 24/H TRST - ulica Locchi 26/3
CONAD SUPERSTORE
DEVIN NABREŽINA (TS) - Devin 5/F
8
Sobota, 26. marca 2016
TRŽAŠKA
Primorski
trst - Odprtje razstave v Hidrodinamični centrali v Starem pristanišču
Tržaški Lloyd in njegove ladje
Poklon mesta paroplovni družbi ob njeni 180-letnici - Na ogled do 9. oktobra
Na razstavi so na ogled modeli ladij, servisi, reklamni material in revije ter reprodukcija poveljniškega mostu
www.primorski.eu
Ne samo ladje in plovba, ampak veliko več, tudi ladjedelništvo, industrija, arhitektura, založništvo, izobraževanje, ur-banistika, umetnost, tehnologija, diplomacija in medkulturnost: vse to je pomenil Tržaški (nekoč Avstrijski) Lloyd, slavna tržaška paroplovna družba, katere 180-le-tnico ustanovitve obhajamo ravno v letošnjem letu. O zgodovini tega paradnega konja tržaškega gospodarstva govori razstava z naslovom »Lloyd. Tržaške ladje v svetu«, ki so jo včeraj popoldne ob navzočnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija, odbornika za kulturo Paola Tassinarija in izrednega komisarja Pristaniške oblasti Ze-na DAgostina odprli v bivši Hidrodinamični centrali v Starem pristanišču. Za razstavo sta si prizadevali in jo tudi uresničili prav Občina Trst in tržaška Pristaniška oblast, podprle pa so jo Dežela Furlanija Julijska krajina, Fundacija CRTrieste in Dobrodelna fundacija Kathleen Foreman Ca-sali skupaj s številnimi sponzorji.
Razstava predstavlja dolžnostni po-klon Trsta in občinske uprave do največje paroplovne družbe in ene od najpopolnejših podjetniških realnosti, ki so nastale v mestu. Urejena ni kronološko, ampak po tematskih sklopih, v okviru katerih prikazuje dejavnost vseh vej Lloyda, od ladjedelništva z arzenalom do komunikacije: družba je namreč veliko dala na to, kako se predstavi na zunaj, zato si je omislila tiskarno, ki se je naposled razvila v eno najpomembnejših tržaških založb, izdajala pa ni le knjig, reklamnih brošur, lepakov in razglednic, ampak tudi npr. igralske karte in revijo »Sul mare« (»Na morju«), pri čemer se je posluževala vrste znanih umetnikov, med temi npr. tudi Avgusta Černigoja. Veliko tega je videti na razstavi, tako kot sezname osebja, ki pričajo, kako je pri Tržaškem Lloydu delalo na tisoče ljudi, ki so bili ravno toliko pomembni kot kapital.
Središčno vlogo pa imajo seveda ladje, ki zaživijo bodisi na slikah in fotografijah kot predvsem v številnih modelih in modelčkih, obiskovalci pa se znajdejo tudi na reproduciranem poveljniškem mostu z originalnimi napravami za plovbo. Življenje na ladijskem krovu pa je prikazano tudi s pomočjo izbora servisov kozarcev, krožnikov, porcelanastih izdelkov in jedilnega pribora, ki priča o tem, kako so bile Lloydove ladje pravi plavajoči hoteli.
Vse omenjeno prihaja iz Lloydove zbirke, katere lastnica je pred časom postala Dežela FJK, ki je zbirko predala Občini Trst. Gre za 6200 predmetov, ki jih je občinsko osebje urejevalo pod vodstvom mestnih znanstvenih muzejev in Pomorskega muzeja, pri čemer so imeli ključno vlogo zgodovinarji Maurizio Eliseo, Giulio Mellina-to in Sergio Vatta, ki so si razstavo zamislili kot stalen dialog med eksponati, načrti ter fotografijami in slikami. Razstava je tako sad večletnega raziskovanja in sodelovanja vseh institucij in gospodarskih realnosti, pomenljivo pa je tudi dejstvo, da je na ogled postavljena v prostorih Hidrodi-namične centrale v Starem pristanišču, ki simbolizira novo življenje opuščenih industrijskih obratov v znamenju kulture.
Razstava »Lloyd. Tržaške ladje v svetu« bo na ogled od danes naprej pa vse do 9. oktobra in jo bo mogoče obiskati od torka do nedelje med 11. in 18. uro. Od 13. junija do 31. avgusta jo bodo ob petkih in sobotah podaljšali do 21. ure, ob ponedeljkih pa bo zaprta razen na velikonočni ponedeljek, na praznik osvoboditve, 25. aprila, in na veliki šmaren, 15. avgusta. Danes, jutri in v ponedeljek pa bodo obiskovalci lahko koristili posebno avtobusno povezavo: avtobus bo vsakih 40 minut peljal s Trga Tommaseo v Staro pristanišče. Prva vožnja s Trga Tommaseo bo ob 11. uri, zadnja iz Starega pristanišča pa ob 18. uri.
Ivan Žerjal
trst - Ciklus predavanj Visoke šole Sissa
Etične dileme medicine
Znanstvenik Giovanni Boniolo o etičnih posledicah razmaha molekularne medicine
Družba blagostanja je nastala z napredkom znanosti in tehnologije. Tudi v prihodnje lahko veliko pridobimo z razvojem ved o življenju in medicine, a istočasno se odpirajo etične dileme, ki jim bomo morali bit kos. In kdo bo odgovoren za etično refleksijo? Pacienti, zdravniki ali za to usposobljeni strokovnjaki? Na ta in še druga vprašanja je sinoči poskusil odgovoriti znanstvenik Giovanni Boniolo, ki je uvedel cikel predavanj La scien-za pensata, ki jih Visoka šola Sissa pripravlja v sodelovanju z Občino Trst.
Na prvem predavanju v palači Gopčevic je predavatelj pred številnim občinstvom predstavil klasične etične dileme, ki se pojavljajo z razmahom molekularne medicine. Gost je najprej nanizal imena nekaterih zdravnikov, ki so že pred stoletji ugibali, da so za nekatere bolezni krive mutacije genov. Boniolo je poudaril, da je novost molekularne medicine v primerjavi s preteklostjo v tem, da so se z njo odprle dileme, ki jih ne smemo podcenjevati. Pohvalil je sicer vse raziskovalne projekte za učinkovit sistem odkrivanja nosilcev mutacij genov in ustrezno svetovanje, ki ima velik pomen za preprečevanje in zgodnje odkrivanje dednih oblik denimo raka na dojkah in jajčnikih, a je v isti sapi opozoril na nevarnost pretirane diagnostike in pretiranega zdravljenja verjetnostnih bolezni. Celotna molekularna medicina namreč temelji na verjetnostnem sklepanju, ki ga je treba znati interpretirati. Predavatelj je postregel z zaskrbljujočim podatkom iz neke ameriške medicinske revije, ki pravi, da 76 odstotkov ameriških onkologov ne pozna bistva verjetnostnega izračuna. Posledica tega neznanja je »predoziranje« pacientov z informacijami, ki nimajo prave vrednosti.
Slišali smo, da sodobni razvoj tehnologije postavlja celo vrsto etičnih dilem, ki segajo tudi na področje prava. »Zdravljenje po meri posameznika in enostavnejša diagnostika s pogledom na genetski material sta še vedno oddaljeni koncept zdravljenja ljudi, saj je molekularna medicina izredno draga in zaenkrat le privilegij premožnejših ljudi,« je opozoril predavatelj in poudaril, da ne smemo pozabiti, da gre tukaj samo za nagnjenost posameznika k določeni bolezni. Po znanstvenikovi oceni je razvoj molekularne medicine ned-
Giovanni Boniolo med svojim predavanjem
vomno pomemben, kako pa bodo ta odkritja posegla v zdravstvene sisteme držav po svetu in vplivala na življenje slehernikov, pa je odvisno od mnogih drugih, predvsem ekonom-
fotodamj@n
skih dejavnikov, med katere spadajo tudi vlaganja v visoko specializiran kader, ki bi paciente znal seznanjati tudi z etičnimi dilemami.
Sanela Čoralič
trst - Sissa žanje nove uspehe
Projekt, ki preučuje poti in prostor jezika
Visoka šola za napredne študije Sissa spet beleži nov, mednarodni uspeh. V sodelovanju z univerzo iz Tel Aviva in pariško visoko šolo École Normale Supérieure so namreč »tržaški« znanstveniki uresničili projekt preučevanja analoških jezikovnih procesov. Projekt si je zaslužil pomembno nagrado Program Grant, ki mu v okviru mednarodnega programa za znanstveno raziskovanje Human Frontiers Science Program dodeljuje nad milijon dolarjev prispevka za nadaljnje raziskovanje v sklopu projekta. V sklopu programa je bil ta projekt namreč po oceni komisije daleč najboljši: financiranih bo sicer še drugih 25 projektov od skupno 672 prejetih.
Finančni prispevek bo v treh letih trem raziskovalcem - nevroznanstveniku Alessandru Trevesu iz Trsta, lingvistki Na-ami Friedman iz Tel Aviva in fiziku Remiju Monassonu iz Pariza - oziroma njihovim raziskovalnim ekipam, dovolil nadaljnje razvijanje, pravzaprav izračunavanje ana-loških osnov človeškega jezika, se pravi
Alessandro Treves
proučevanja poti in prostora jezika. Raziskovalci se bodo med drugim poglobili v zaporedje fonemov, ki sestavlja besedo, in v to, kako ga naši možgani kodificirajo. Treves je na Sissi zaposlen od leta 1992, hkrati je poučeval biologijo v Trondheimu, Teheranu, Bar Ilanu in Tel Avivu. Posveča se zlasti spominu in nevrološkim osnovam jezika.
Kraji branja v kavarni San Marco
V	kavarni-knjigarni San Marco bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Andree Mussa I luoghi della lettura (Kraji branja). Mussa je arhitekt, akvare-list, grafik in ilustrator.
Dirke starodobnih vozil: priznanje za Enrica Leno
V	palači Gopčevic bodo danes v dvorani Bobi Bazlen podelili posebno uradno priznanje članu kluba Venti all'Ora Enricu Leni. Pobudo prireja konzocij Centro in via-Skupaj na Opčinah v sodelovanju s klubom, ki bo nagradil svojega člana zaradi »sijajnih zmag« na lanskem evropskem in na državnem prvenstvu v dirkah navkreber za starodobna vozila. Slovesna podelitev priznanja bo ob 11.30.
V Podlonjerju srečanje o ljubezni in boju
Društvo ljudske kulture Zvezda vabi v sredo, 30. marca, ob 20. uri v Ljudski dom Canciani v Podlonjerju (Ulica Masaccio št. 24) na kulturni večer posvečen ženskam. O ljubezni in boju je naslov srečanja, ki bo osvetlilo drobce nevidne ženske zgodovine skozi ljudske in socialne pesmi, v domeni skupine Orsa minore. Večer bodo oblikovale Adriana Giachetti, Chiara Minca in Daniela Gattorno.
Urad za prijavo orožja danes in v torek izredno odprt
Tržaška kvestura obvešča, da bo urad za prijavo orožja izjemoma odprt danes in v torek, 29. marca. Na podlagi zakonskega odloka št. 204/2010 morajo namreč občani prijaviti oblastem za javno varnost nakup oziroma prodajo orožja v roku 72 ur. Med velikonočnimi prazniki bo torej urad za prijavo orožja na oddelku za socialo in priseljeništvo tržaške kvesture izredno odprt danes in v torek od 9. do 13. ure. Dalje tržaška kvestura obvešča, da je mogoče - izključno z namenom upoštevanja roka 72 ur za prijavo - posredovati kopijo sporočila o nakupu oziroma prodaji orožja tudi s pomočjo faksa prek številke 0403790585 ali prek naslova overovljene elektronske pošte ammin.quest.ts@pecps.poliziadista-to.it. V tem primeru je vsekakor obvezno naknadno prijaviti kupo-pro-dajo orožja tudi v pristojnem uradu kvesture.
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Sobota, 26. marca 2016
1 1
pomlad žensk - V kavarni San Marco o slovenskih ustvarjalkah
Zmagovite so tiste izbire, ki nam jih narekuje srce
Odlično obiskan večer je priredil Slovenski kulturni klub
Slovenske pesnice, ki ustvarjajo v Furlaniji - Julijski krajini, so bile protagonistke četrtkovega večera Vrtnice na obzorju v kavarni San Marco. Dogodek, ki sta ga v sklopu niza Pomlad žensk priredila Slovenski kulturni klub in Komisija za enake možnosti Pokrajine Trst, je privabil veliko ljudi. Med njimi je bila tudi tržaška podžupanja Fabiana Martini.
Mladi recitatorji Ksenija Kosmač, Ksenija Vremec, Nejc Kravos in Jasmina Gruden so v slovenščini in italijanščini na kratko predstavili posamezne pesnice in prebrali nekaj njihovih verzov. V izbor so vključili re-zijansko pesnico Silvano Paletti, Trža-čanke Majdo Artač, Alenko Rebula in Ireno Žerjal ter Benečanki Marino Cernetig in Andreino Trusgnach. Pesnici, ki pišeta v beneškem narečju oziroma narečju Nadiških dolin, sta sami prebrali svoji pesmi in prisotnim pričarali delček melodij iz dolin pod Matajurjem. Branje pesmi sta s svojima harmonikama obogatila Ivana Kreševič in Riccardo Crucil, učenca Glasbene matice iz razreda prof. Fulvia Jurinčiča.
Sicer pa je prvi del večera sooblikovala gledališka igralka Nikla Pe-truška Panizon, kateri so organizatorji zaupali uvodno razmišljanje. Dejala je, da je v težkih časih, v katerih živimo, pomembno poiskati tisto notranjo moč, ki se skriva v vsakem izmed nas. Kot zmagovite se izkažejo tiste izbire, ki nam jih narekuje srce, je prepričana igralka Slovenskega stalnega gledališča in spomnila na tri različne oblike ljubezni, o katerih so razmišljali grški filozofi: eros, filos in agape. Ljubezni je namreč več vrst, gonilo sveta je strast (eros), ko strast pojenja, ostane to-variška, prijateljska ljubezen (filos), nekateri pa so sposobni tudi popolne, vseobsegajoče ljubezni, ki daje in odpušča in v moč katere je bil trdno zaverovan Kristus.
Paradoks življenja je, da mora človek občutiti toplo in mrzlo, sladko in grenko, srečo in žalost, ljubezen in sovraštvo, je spomnila Nikla Petruška Panizon. Vsakdo pa se lahko sam odloči, kakšna čustva in cilje bo zasledoval. Govornica je prisotne pozvala, naj v očeh sočloveka vidijo tudi delček sebe, saj se nam to, kar oddajamo, vrača. (pd)
Z desne Marina Cernetig in Andreina Trusgnach, spodaj mladi recitator in recitatorke poslušajo nagovor igralke Nikle Petruške Panizon
fotodamj@n
trst - Center za zaposlovanje
Družbeno koristno delo v dveh občinskih projektih
V Centru za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo od 29. marca do 13. aprila od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45 zbirali prijave za dve mesti za družbeno koristno delo v okviru dveh občinskih projektov. Prvi projekt predvideva nadzor in redno vzdrževanje Global Service za skupno 24 tednov, drugi pa okrepitev podatkovne baze o poslopjih primernih za bivanje: za obe mesti iščejo tehnično usposobljeno osebo (inženirja ali geometra). Več informacij je na voljo v Centru - telefon 040/369104 (interna številka 3246), naslov elektronske pošte cpi.trieste@regione.fvg.it.
Vračanje denarja za odpadli koncert Dream Theatra
Združenje Azalea sporoča, da bodo od petka, 1. aprila, do petka, 15. aprila, vračali denar vsem tistim, ki so nabavili vstopnice za koncert skupine Dream Theater, ki naj bi bil 20. marca v gledališču Rossetti, a je zaradi bolezni v ansamblu naposled odpadel. Denar bodo vračali tam, kjer je bila vstopnica kupljena, kdor je vstopnico kupil po internetu bo po elektronski pošti prejel vse potrebne informacije za povračilo stroškov. Informacije so na voljo na naslovu ecomm.customerservice@ticketone.it. Glasbeniki skupine Dream Theatre pa naj bi v Trstu baje nastopili novembra.
gropada - Bivša partizanka in prababica
Častitljivih 90 let Justine Macarol
Danes praznuje devetdeset let bivša partizanka, mama, babica in prababica Justina Macarol roj. Brancelj iz Gropade. Gospa Justina je imela težko in razvejano življenje, še danes pa je ponosna nad svojimi doživetji, o katerih rade volje pripoveduje mlajšim rodovom.
Justina Macarol se je rodila 26. marca leta 1926 v Tomišlju blizu Ljubljane kot zadnja od devetih otrok. Oče Jože je bil z Zgornjega Iga. Iz velike ljubezni se je po poroki z mamo Marijo In-tihar preselil k njej v skromno kajžarsko hišo. Osnovno šolo je obiskovala v vasi, takratne družinske razmere pa niso dopuščale, da bi se lahko šolala naprej. Sledila je tako pouku v ponavljalnem petem razredu do štirinajstega leta, eno leto pa je zamudila, ker ni imela obutve. Zanimal jo je poklic frizerke, a njen oče je temu vselej nasprotoval.
Komaj je začela uživati mladost, že ji je ta bila iztrgana. Po razpadu Jugoslavije aprila leta 1941 so vojaki zapuščali orožje ob cestah in na poljih, Justina pa ga je morala z drugimi pobirati in skrivati. Kmalu potem so se pojavili fašisti. Stari komunisti so bili tako prisiljeni se umakniti v ilegalo in so mladi postali njihovi kurirji, ne da bi še razumeli pojem komunizma. Po izdaji nekaterih domačinov ni bilo v družini več miru. Maja leta 1942 so fašisti tri dni zaprli Justino, ker pa niso imeli dovolj dokazov, so jo izpustili pod pogojem, da ne dela več za »bandite«. Gospo Justino so nato več krat aretirali. Decembra leta 1942so jo obsodili na dosmrtno ječo in je nad njo visela tiralica. Živela je tako v stalnem strahu in skrivanju, še posebno ker so postali tarča tistih domačinov, ki so bili proti partizanstvu. Tako se je začelo domobranstvo, naj-bridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Justina je takrat izgubila mamo, očeta in sestro, ki je imela dva mala otroka. Usmrtili so jih v Ko-zlarjevi gošči na Barju 21. decembra 1942. Ubili so jih na krut način, ne s strelnim orožjem, ampak z ročajem puške. To je bil zanjo najhujši dan življenju. Zakaj so morali plačati s svojim življenjem mama in oče, ki so bili starejši in niso bili ničesar krivi, sprašuje Justina. Podobno je veljalo za sestro, nad katero se je kruto maščeval domobranec, ker ga kot punca ni hotela.
Partizansko življenje za žensko ni bilo lahko, v vojni je še marsikaj pretrpela, zadolžena pa je bila med drugim za trenerko obveščevalko. V partizanih je spoznala tudi Franca Debevca z Jezera (partizansko ime Škrjanec), s katerim sta se poročila 4. junija leta 1944 na Krimu. To je bila prva partizanska poroka, tudi slovenski radio je poročal
Justina Macarol roj. Brancelj
o njej. Novembra leta 1944 se je rodila hčerka Danica. Mož je lahko ostal ob njej le za kratek čas, marca leta 1945pa so vse mlade mamice z novorojenčki letele z angleškim letalom v Zadar, kjer je Justina ostala do junija. Po vojni se je vrnila v Ljubljano in prek časopisa izvedela, da je mož padel.
Po povratku v domači kraj je bila hčerka večkrat v oskrbi nečakinj in sosedov, mimo pa so hodili tudi partizani invalidi. Med temi je bil Jospi Ma-carol, za domače Pepi, po rodu iz Gro-pade, ki se je navezal na hčerko. Z njimi se je Justina kasneje poročila in mu rodila sina Mitjo. Takrat so tudi začeli izdajati odlikovanja bivšim borcem. Borčevskega odlikovaja ni Justina nikdar prejela, ker je živela v tujini. Toda vrednot, za katere se je borila, ji ne more nihče odvzeti: »borila sem se za svobodo, za svojo domovino« pravi gospa Justina, ki je vdova že osemnajst let in pogreša moževo bližino in oporo.
Življenje gospe Justine ni bilo torej posuto s cvetjem. Življenje pa jo je tudi bogato obdarilo. Kot sama pravi, je to veliko srečo doživela prav v družinskem krogu, od rojstva prve vnukinje pa do rojstva zadnjega prapravnuka. To je nepopisno veselje, ki ji pomeni mnogo več od tistega neprejetega odlikovanja. »Poleg naslova mame, v svojih prsih nosim štiri odlikovanja za vlogo none, tri za vlogo bisnone in se višja, štiri za vlogo trisnone. Izredno sem ponosna,« je povedala Justina; »pripovedovati iz prve roke, podajati spomin, ideale an-tifašizma, bratstva, svobode, da drugi razumejo, da smo se mi borili za slovensko besedo, domovino in kulturo, pa je moja dolžnost, da zgodovina ne gre v pozabo in je moje zdravilo, da utešim bolečino v srcu ob spominu na vse, ki so izgubili življenje«.
0 Daljši prispevek objavljamo na naši spletni strani
www.primorski.eu
trst
Kuliš ob veliki
v«
noci
V Skladišču idej je danes ob 17. uri na sporedu bez-plačen vodeni obisk razstave del Vatro-slava Kuliša Centri-petalne fuge. Gre za zadnji slikarski ciklus enega od največjih sodobnih predstavnikov hrvaške slikarske umetnosti.
Razstava bo izjemoma odprta tudi jutri in v ponedeljek od 10. do 13. in od 15. do 19. ure.
ribiško naselje - Jutri in v ponedeljek v paleontološkem najdišču
Antonio vas pričakuje
Med 10. in 17. uro si bo mogoče ogledati virtualno reprodukcijo hoje dinozavra in se fotografirati z njim
Ob priložnosti velikonočnih praznikov bo odprlo svoja vrata tudi paleontološko najdišče v Ribiškem naselju, kjer bo obiskovalce jutri in v po-
■V - Jt .rt
^ J
nedeljek med 10. in 17. uro pričakal nihče drug kot dinozaver Antonio, ki je glavna atrakcija območja, saj so ga tam našli, potem ko je bilo njegovo
okostje kar 75 milijonov let ujeto v skalo. Seveda - in k sreči - ne bo šlo za živo žival, ampak za njegovo reprodukcijo v t.i. »povečani realnosti«: gre za visoko tehnološki postopek, ki bo obiskovalcem preko tabličnega računalnika omogočal opazovanje dinozavra v naravni velikosti med namišljeno hojo po skalah paleontološkega najdišča. Za vse to je zaslužen tržaški laboratorij Zoic. Poleg tega se bo mogoče tudi fotografirati blizu virtualne podobe Antonia.
Ob tej priložnosti se bo obiskovalcem najdišče predstavilo tudi v novi »preobleki«, saj so med drugim razširili prehode in reproducirali sheme ostalih najdb.
Dinozaver se bo virtualno sprehajal po najdišču, z njim pa se bo možno tudi fotografirati
10
1 8 Sobota,	26. marca 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
križ - Občni zbor v Sirkovem domu
Domači jusarji imajo novo vodstvo
Mitja Košuta poroča na zboru kriškega jusa v Sirkovem domu
Kriški jusarji so na občnem zboru v Domu Alberta Sirka izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor sestavljajo Angel Bogatec (Osličev), Boris Bogatec (Koča), Davide Candotti, Mitja Košuta (Plahta), Roberto Sedmach (Živčev), Niko Sirk (Krajčev), Livio Sullini (Kana) in Vojimir Tretjak (Pečera). Nadzorniki so Martin Košuta (Beljan), Diego Sedmak (Živčev), Igor Sedmak (Jager), Claudio Stergonšek (Trogerjev), Giorgio Zeriali (Žerjalov) in Sergio Zotti (Belekotov).
Poročili o opravljenem delu in o nalogah, ki čakajo jusarski odbor, sta prebrala Niko Sirk in Mitja Košuta. Na skupščini so sprejeli tudi nove člane, ki so upravičeni dediči umrlih jusarjev. Upravni odbor bo iz svoje srede v kratkem izvolil predsednika.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 26. marca 2016
MAKSIMA
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 12.31 - Luna vzide ob 21.22 in zatone ob 8.57.
Jutri, NEDELJA, 27. marca 2016
RUPERT, VELIKA NOČ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,1 stopinje C, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,6 stopinje C.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.45, 18.15, 21.00 »Batman v Superman«.
ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »La corte«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Arabian nights«; 18.15 »Peggy Guggenheim«; 20.00 »La canzone perdu-ta«.
FELLINI - 18.20, 20.15, 22.10 »Land of mine - Sotto la sabbia«; 16.30 »Zoo-tropolis«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Un paese quasi perfet-to«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.50 »Il condominio dei cuo-ri infranti«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »(Ne)Profesionalec«; 18.00, 21.00 »Batman proti Supermanu«; 14.00, 17.00, 20.00, 22.20 »Batman proti Supermanu 3D«; 15.30 »Deadpool«; 13.30, 21.15, 22.40 »Dedek uide z vajeti«; 13.30, 15.30, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 14.20, 16.20 »Kung Fu Panda 3 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »London je padel«; 18.20, 20.20 »Moja obilna grška poroka 2«; 17.45, 20.10, 22.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 14.30, 15.50 »Zootropolis«; 13.40 »Zootropolis 3D«.
NAZIONALE - 17.00, 22.00 »Batman v Superman«; 19.30 »Batman v Superman 3D«; 15.15, 17.00, 18.45, 20.15 »Heidi«; 15.15, 17.00, 18.30, 20.15 »Kung Fu Panda 3«; 18.00, 20.30, 22.15 »Ave, Cesare!«; 16.00, 20.00, 22.00 »Brooklyn«; 16.15, 20.00, 22.10 »Truth - Il prezzo della verita«; 15.15 »Zootropolis«; 18.20, 22.10 »Un momento di follia«.
SUPER - 16.00 »Suffragette«; 18.00, 19.50 »Perfetti sconosciuti«; 21.30 »Jegg Robot«.
THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.25, 19.00, 21.30, 22.00 »Batman v Super-man«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.45 »Kung Fu Panda 3«; 15.00 »Zootropolis«; 20.30 »Batman v Superman 3D«; 21.45 »Ave, Cesare!«; 15.00, 17.15, 19.30 »Heidi«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 17.15, 21.45 »The divergent series: Alle-giant«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Un paese quasi perfetto«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 18.00, 21.00 »Batman v Su-perman«; Dvorana 2: 15.15, 17.00, 20.20, 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.40 »Kung Fu Panda 3«; Dvorana 3: 15.00, 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.20, 20.10 »Un paese quasi perfetto«; 22.00 »Batman v Superman«; Dvorana 4: 15.00, 17.15 »Heidi«; 19.45, 22.00 »Truth - Il prezzo della verita«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Un momento di follia«.
Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR
je odprta v Bazovici do 3. aprila. Vabljeni! Tel.: 040-226382. Zaprto ob sredah.
[TU Osmice
Na tržaški ekonomski fakulteti je z odličnim uspehom dokončal tudi magistrski študij s specializacijo v upravni ekonomiji
dr. Matej Pernarčič
Ponosni nanj mu čestitajo
mama Liliana, oče Romano, Marta, brat Marko, Karin in nona
Čestitke
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju!
OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104.
PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231290.
V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444.
VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453.
prej do novice
www.primorski.eu
Tebi, draga MAMA, ki si prava, ena sama, za vse življenje, naj te danes odišavi vojn devetdesetih rdečih nageljnov! Vse najboljše iz srca! Tvoja Danica.
Draga nona JUSTINA! Doživela si žalost in občutila poraze. Kljub vsemu si vedno vstala in šla naprej! Ponosne smo nate in danes, ti ob tvoji visoki življenjski obletnici čestitamo in ti želimo same radostne dni! Tvoje vnukinje s fanti in možmi.
Danes slaviš 90 let, draga bisnona JUSTINA! Naj sreča te čvrsto v objemu drži, naj zdravje, veselje sla-dita ti dni. To ti skupinica tvojih treh pravnukinj želi, zraven še fantje nazdravljajo ti!
Predraga trisnona JUSTINA! Razširi roke na obe strani in objemi nas metuljčke, ki bomo danes k tebi prišli in ti polno poljubčkov natrosili! Pa še devetdeset svečk ti bomo pomagali ugasniti! Josette, Marisol, Ki-my in Rassel.
Draga teta inprateta JUSTINA! Življenje mnogokrat postavi vrsto ovir, ki jih je treba premagati. S tvojim pogumom in klenim značajem je to tebi uspelo! Danes ti bomo nazdravili in čestitali za tvojo 90. pomlad! Vsi tvoji nečaki z družinami.
Danes naša vaščanka JUSTINA 90 jih ima! Da bi bila zdrava in ko-rajžna še naprej ji voščijo Ivanka, Savica in Mario.
Danes praznuje naša draga BRUNA RUPEL 88. rojstni dan. Da bi bila še naprej tako vesela, čvrsta in zdrava ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Poljubčke ji pošiljajo pravnukinje Kajla, Mija in Gaja.
Na tržaškem konservatoriju je z odliko opravil habilitacijo za učenje harmonike GORAN RUZZIER. Iz srca mu čestitajo vsi domači.
Draga VILMA! Družina se je danes okrog tebe zbrala, da bo skupaj tvoj 70. rojstni dan praznovala. Vse najboljše in najlepše, še nešteto lepih dni ti želimo mi vsi! Giordano, Daniela, Roby, Massimo, Graziella, posebno pa Lisa in Matej.
Danes RADO MENNUCCI 70 let ima. Zdravja, ljubezni in sreče mu vošči vsa njegova družina. Marija, Majda, Marlena, Erik, Tayrin in Dean.
9 Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi danes,
26. marca, zaprti. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA
obvešča, da bodo šolska stavba in uradi danes, 26. marca, zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta danes, 26. marca. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola zaprta danes, 26. marca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol -Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo).
Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki so ga prejeli po pošti, dvignejo darilo, zbornik: Primorski dnevnik »Okno v svet Slovencev v Italiji«
na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v
Tržaškem knjižnem središču TS 360, Trg Oberdan 7;
v Katoliški knjigarni v Gorici, Travnik 25;
v knjigarni Terčon v Nabrežini, Nabrežina 103
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Sobota, 26. marca 2016
1 1
[13 Lekarne
Do nedelje, 27. marca 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122
-	040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje
-	Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Trg Ospedale 8 - 040 767391, Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Rotonda del Boschetto 3 - 040 576197, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) in 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. San Giusto 1 - 040 308982.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
M Izleti
nje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Il.nad., tel. 040 360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040 229123.
S Poslovni oglasi
PRI MAUROTU V BAZOVICI
nudimo izvrstno žuco. Tel. 393-0558851
PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740.
DRUŽBA išče vzdrževalca za majhna hišna opravila. Tel. 348-6121772.
NUDIM POMOČ STAREJŠIM NA DOMU Nudim 24-urno pomoč na domu starejšim osebam pri opravilih, kot so: osebna higiena, pomoč v gospodinjstvu, spremstvo v trgovino, na banko. Opravil sem tečaj in prejel certifikat za socialnega oskrbovalca. Imam večletne izkušnje s tega področja kot tudi s področja osebne asistence. Pokličite me na tel.: +386-40-583-645 (Mito Tušar).
GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žab-nice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Pal-kišče (cesta za Gorico), smučanje na Vi-šarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 3284754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini.
SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Pontevecchio. Info in prijave na tel. 340-6709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja).
SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga - ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Li-sac (med Klano in vasico Lisac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040-413025 (Marinka).
KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisova-
B Mali oglasi
PRODAM šivalni stroj za šivanje krzna in kože. Tel. 340-9329903.
PRODAM 600-litrski atomizer Irko, cena 700,00 evrov in mlin Krasmetal na kardanski pogon, cena 250,00 evrov. Tel.: 329-7260688.
PRODAM domače očiščene orehe. Tel.: 040-2296038.
PRODAM tv omarico črne barve. Tel. 340-9329903.
PRODAM vinograd v lepi sončni legi v Dolini. Tel. št.: 348-5913170.
V	NAJEM dajem stanovanje primerno za dve osebi na Zahodnem delu tržaškega Krasa. Tel.: 349-3320198.
V	REPNU prodajamo zazidljivo zemljišče. Lepa lega z možnostjo izgradnje dvostanovanjske hiše. Tel. št.: 348-1334085.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
□ Obvestila
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE
vabi slovenske vernike v mestu na bogoslužje Velikonočne vigilije, ki bo danes, 26. marca, s pričetkom ob 19. uri v kapeli Marijinega doma v Ul. Risorta 3.
TRŽAŠKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo danes, 26. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo DAzeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 71. leti obesili v tamkaj stoječi garaži.
OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Konto-velu. Skupaj z animatorji lanskega ora-torija bomo ponovili staro in se učili novo.
SKD VESNA prireja v nedeljo, 27. marca, pred cerkvijo v Križu tradicionalno velikonočno tučenje jajc. Začetek ob 11.30.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu.
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini, bo zaprta za krajši dopust v torek, 29., in sredo, 30. marca.
OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v torek, 29. marca, ob 18.00 v sejni dvorani Občine Zgonik. Dnevni red je na razpolago na spletni strani www.sgo-nico.ts.it.
RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 29. marca, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine vabi na redni občni zbor: prvi sklic v torek, 29. marca in drugi v sredo, 30. marca, ob 20.30.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V nedeljo, 3. aprila, ob 17.00 nastop na reviji Primorska poje v Portorožu (odhod avtobusa s Padrič ob 14.15).
SDGZ prireja 4. in 6. aprila, od 14. do 18. ure v Obrtni coni Zgonik, tečaj »Usposabljanje odgovornih pri upravljanju in izvajanju sistema HACCP v živilskem sektorju.« Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca, po mailu ali faksu.
STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje v četrtek, 31. marca, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1.maj v Trstu. Info na iz-tok.spetic@tin.it ali na tel.št. 3663625523.
ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komljanec, 3.4. in 10.-11. septembra, 10.00-17.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040-635626.
EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) v soboto, 2. aprila, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču).
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - pomladanski ekvinokcij«, ki bo v soboto, 2. aprila, od 15.00 do 19.00 v SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psi-hoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Info in prijave na tel. št. 334-7520208.
VZPI-ANPI Naselje Sv. Sergija: v soboto, 2. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija vabljeni na razpravo »Vloga Italije v bližnjevzhodnih in sredozemskih vojnah«. Posegla bosta zdravnik Marino Andolina in sen. Stojan Spetič.
ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo v nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri na Open-skem strelišču spominsko svečanost ob 72. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostni govorniki: slovenski pesnik Ace Mermolja, italijanski pisatelj Pino Ro-veredo in hrvaška pisateljica Melita Richter. Nastopil bo MoPZ Tabor z Op-čin pod vodstvom Davida Žerjala.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča svoje člane, upravičence do slovenske pokojnine, da lahko zaprosijo preko društva za izpisek prejemkov za leto 2015. Dodatne informacije na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324.
KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici.
REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Bo-ljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila.
TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN - ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vina) prireja tečaj za pokuševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jim-do.com, trieste@onav.it.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v sre-
do, 6. aprila, ob 20.30 na sedežu društva. Ob tej priliki lahko člani poravnajo članarino.
MAŠA V DOMU ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu, z obiskom gostov, bo v sredo, 6. aprila, v obnovljeni kapeli v I. nad.: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. Maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar s p. Rafkom Ropretom, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj; po maši prijateljsko druženje. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vin-cencijeva Konferenca toplo vabita k udeležbi.
OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni	strani	občine
(www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel.: 040-229101).
OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča Zvezda v Sa-ležu (Salež 66).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu.
0 Prireditve
DRUŠTVO LJUDSKE KULTURE ZVEZDA
vabi na kulturni večer »Ljubezni in boja« posvečen vsem ženskam - drobci nevidne ženske zgodovine potom ljudske in socialne pesmi s skupino Orsa minore v sredo, 30. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24).
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 30. marca, na kavo s knjigo Rafka Dol-harja »Bučanje hudournikov. Himalajski dnevnik slovenskega zdravnika«. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjal Dušan Jelinčič. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu, ob 10. uri.
OBČINA ZGONIK vabi v četrtek, 31. marca, ob 12.00 na županstvo, na odprtje razstave Gianne Viezzoli »Multiversi - mandale in simboli«. Predstavitev Loretta Berdini. Razstava bo odprta do 29. aprila, med uradnimi urami.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK vabi v knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 31. marca, ob 16.30 na likovno delavnico za ustvarjalne starše in otroke pod mentorstvom Jasne Merku ob zaključku njene razstave Kraljestvo morja.
DSMO KILJAN FERLUGA vabi na koncert »Mi se ne šalimo«, ki bo v petek, 1. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Nastopajo godbeno društvo Viktor Parma, zbor Anakrousis, posebna gosta Aleksander Ipavec - harmonika in Martina Feri - glas.
SPDT vabi v petek, 1. aprila, ob 20.30 v Razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na predavanje »Zgodovina alpinizma z zobčki in brez«. Gost večera bo vnet planinec in priznan filatelist prof. Peter Suhadolc. Vabljeni.
RAZSTAVA »POŠTNI URAD PRIPOVEDUJE« na ogled do 2. aprila, od ponedeljka do sobote, 16.00-19.00. Organizirajo Italijanske pošte, Rajonski svet za vzhodni Kras, SKD Tabor - Prosvetni dom - Opčine.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamperle, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ŽePZ Ivan Grbec, ŽePZ Bar-kovlje in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ŽVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ŽePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja - MePZ DU Postojna (dir. Mirjana Možina Čepirlo), MePZ Jože Srebrnič Deskle (dir. Adela Jerončič), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko
Leban), Vokalna skupina Grlica Buda-nje (dir. Katerina Kodele Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato).
ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽINI
prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) od 27. marca do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mi-slej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka pod pokroviteljstvom ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Pro-seku v Kulturnem domu Prosek- Kon-tovel. Nastopili bodo Fantje pod latni-kom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Kurajica), MoPZ Fran Ven-turini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič).
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mačkolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg pod pokroviteljstvom ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fajon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka Devetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mi-kuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Kne-žak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Fi-lej Gorica (dir. Zdravko Klanjscek).
Prispevki
V	spomin na dragega moža in očeta Angela Škerka darujejo žena Ida in otroci 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na dragega strica Ivana Cibica darujejo nečaki s Proseka 160,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kon-tovel.
V	spomin na Roberta Perica darujejo mama Ondina 50,00 evrov za MePZ Skala Slovan ter mama Ondina, nona Nerina, Mauro in Marko z družinama, Walter, Silvana in Paolo, Dragica, Roberto, Ombretta, Rocco, An-tonietta in Lidiana 170,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 130,00 evrov za AG-MEN in 130,00 evrov za Cericot On-lus.
V	spomin na dragega očeta Karla Hro-vatina daruje Renata 30,00 evrov za SKD Tabor.
V	spomin na svoje drage daruje Anica Daneu 50,00 evrov za MoPZ Tabor in 50,00 evrov za SKD Tabor.
¿Pogte&no podjetje
sa
H V |LR[
alabarda
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
URAD NA OPCINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH)
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
12
1 8 Sobota,	26. marca 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
BENETKE - Poklon Jacku Tworkovu in Claire Falkenstein
»Postwar era«
BENETKE - V beneškem Muzeju Peggy Guggenheim je do 4. aprila na ogled razstava Postwar Era: una storia recente. Omaggio a Jack Tworkov e Claire Falkenstein (Povojna era: nedavna zgodovina. Poklon Jacku Tworkovu in Claire Falkenstein). Preko devetdeset eksponatov želi ponuditi obnovljen pogled na evropsko in ameriško umetnost od konca druge svetovne vojne do leta 1979.
V prvi sobi razstavnega prostora se soočamo s prvimi izidi ameriškega abstraktnega ekspresionizma. Tu srečamo dela Willema de Kooninga, Williama Baziotesa, Roberta Mot-herwella in Richarda Pousette-Darta, katerega letos beležimo stoletnico rojstva. Druga soba je posvečena ameriškemu umetniku poljskega izvora Jacku Tworkovu, ki je živel med letoma 1900 in 1982. Poklon avtorju proslavlja donacijo slike Portret Z. Sharkey iz leta 1948 s strani Estate of Jack Tworkov iz New Yorka. Ta inštitucija je v sodelovanju z American Contemporary Art Gallery iz Münchna prispevala tudi nekaj del za razstavo. Tworkov je v prvi polovici dvajsetega stoletja z Willemom de Kooningom raziskoval kubistični in ekspresionistični pristop k človeški figuri, kar ju je nato usmerilo v bolj abstraktne oblike in večjo gestikulacijo.
Naslednji dve sobi obravnavata vpliv ameriškega informela v Evropi. Ob tej priložnosti so se organizatorji poglobili v delo italijanskih umetnikov, katerih raziskovanje je temeljilo na materiji, gesti in znaku. Soočamo se tako na primer z deli Afra, Pietra Consagre, Bice Lazzari, Giuseppeja Santomasa in Emilia Vedove. Posebna pozornost je posvečena delu Carla Ciussija, katerega izražanje temelji na osebni interpretaciji oblike, na katero gleda kot na možno podobo vesoljske materije v stalnem nastajanju.
Na vrsti je nato izbor del angleških avtorjev, ki so ustvarjali po drugi svetovni vojni. Na razstavi se lahko soočimo s kiparji in slikarji, kot so na primer Kenneth Armitage, Reg Butler, Leslie Thornton, Alan Davie in Graham Sutherland. Na ogled je tudi soba z deli Mirka Basaldelle, kar še bolj pod-črtuje ljubezen Peggy Guggenheim do kiparstva.
Končni del razstave je posvečen mnogostranski ameriški umetnici Claire Falkenstein, ki je živela med letoma 1908 in 1997. Poklon je nastal v sodelovanju s Claire Falkenstein Foundation iz Losa Angelesa, z Michael Rosenfeld Gallery
Portret Z. Sharkey
jacktworkov
iz New Yorka, z Jack Rutberg Gallery iz Losa Angelesa in drugimi ameriškimi muzejskimi inštitucijami. Gre za eno izmed največjih pionirk in raziskovalk umetnosti dvajsetega stoletja, ki se je preizkusila tudi s slikarstvom, grafiko, steklom, nakitom in arhitekturo.
Razstavo si je mogoče ogledati od srede do ponedeljka med 10. in 18. uro.
Štefan Turk
TOMIZZEV DUH
Kraljevci vs. Benečani
piše Milan Rakovac
Obljubil sem bil, da vas bom čim manj davil z grozljivkami, s katerimi nas dnevno zasipajo mediji. Ampak, kako naj ne reagiram? Seveda doživljamo napad na Evropo. Ne le na EU ali šengensko področje. Zato mora Evropa enotno, skupno odpreti vsa okna in vrata kontinenta, ki dva tisoč let tvori samo srčiko civilizacije in demokracije. Zapiranje je zabloda in lažna rešitev: rasistična politika proti »temnopoltim muslimanskih imigrantom« nas čez noč utegne potegniti v splošno fobijo pred tujci, kakršno smo tod okoli skozi zgodovino že večkrat izkusili.
»Ma uon je Kraljevac (podložnik avstrijskega cesarstva) ne moreš tude-šken (nemškemu) hlapcu virovati,« sem velikokrat slišal reči. Meja-vseh-meja je petsto let delila Istrane od Istra-nov. Te meje med posestmi Beneške republike in Avstrijo sicer že dvesto let, odkar je propadla Serenissima, ni več, v (pod)zavesti Istranov pa še ždi. Že kot kratkohlačnik sem razumel, da je kon-fin strašno važna stvar. Davnega leta 1964, se mi je zapisala pesem LADRI KRALJIEVCI - TATI BENEČANI: »Gre kunfin kroz srce Istre, piljuh črni i žuti,/i lav Svietega Marka,/ čovik ni čovik, čovik je blago./ Ni za tovara sied-lo,/ ni za Čiča barka... Ala Gorinjci, ala Dolinjci!/ Ala Šavrini, Bezaki, Kastav-ci, Boduli, Vlahi, Čiči!/ Ala veli i miči!/ Ala Kraljievci! Ala Benečani! / Naprid!/ Na nje!/ Djava je š njima!/ Buog je s nami!/ Neka smrt hi žanje!/ I glava siro-maška istrijanska/ se klati/ na gradskih vrati... «
Na otoku Ižu okopavam oljke, nabiram šparglje, z ribiči igram karte in
spremljam dogodke po svetu. 21. marec, prvi dan pomladi ... Ne, pravijo strokovnjaki, solsticij je 20. marca, ampak mi trmasto slavimo 21. Leta 1999 je UNESCO 21. marec razglasil za svetovni dan poezije, ne morem razbrati, zakaj prav ta dan . Torej, z liriko in cvetjem v boj proti sesutju sveta?
Brez romantičnih iluzij verjamem, da pesem zmore veliko. Kot tale trda, ironična in kritična, ki jo je Tomaž Šalamun napisal daljnega 1964.
DUMA 1964: »Zjeban od Abso-lutnega/ nažrt devic in drugih smrtno prizadetih/ ljubim vas o bližnjiki, pohlevni domislek boga očeta/ ljubim vas o celovite osebnosti sladkega zrenja/ v mojem duhu se je zganila milost/ o protestniki duševnih muk/ o dresira-ni intelektualci s potečimi se ročicami/ o logiki vegetarijanci z dioptrijo minus petnajst/ o rektorji z nagobčniki o ideologi s svojimi cipami ideologijami/ o doktorji prežvekujoči loške kruhke in interpunkcije/ o mumije akademsko trepljajoče strast in bolečino/ o Pascal ki si se potrudil in Bach ki se ti je po-srečilo/ o neizrekljivo slastno presiha-joči liriki o hortikultura prosvetljenci in ptice lastavice/ o socializem a la Luis XIV. ali kako bi zaščitili uboge živalce/ o sto petintrideset ustavodajnih teles ali kaj bi/ naredil s crknjeno mačko da ne bi zaudarjala/ o revolucionarnost množic ali kje je sanatorij/ ki bi nam zdravil impotenco/ Hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu/ dežela Cim-permanov in njihovih mozoljastih ob-čudovalk/ dežela hlapcev mitov in pe-dagogike/ O Slovenci kremeniti, pre-hlajeni predmet zgodovine«
Takole s kritičnim skalpelom reže po udobnem (malo)meščanskem miru Tomaž Šalamun. Takole pa, z ironijo in sarkazmom še en veliki pokojnik, hrvaški pesnik Ivan Slamnig:
»Na drugom svijetu mame nema/ ni sestre niti brata/ na drugom svije-tu, draga, nema ni Srba ni Hrvata./ Na drugom svijetu ima mira/ i svaki dan je isti./ Nitko tam ne kopulira/ svi su onanisti.«
In še:
»Hrvati su pretežno Srbi/ potaj-no se s tri prsta krste./ Hrvati su pretežno Talijani/ i sirov celer brste./ Hrvati su pretežno Slovenci/ kaj im najslade zvoni/ Hrvati su odreda Ni-jemci/ Bavarci i Saksoni/ Hrvati su -čega još ima?/
Hrvati su Englezi/ Hrvati su, zna se, Madari/ Poljaci i Kinezi./ Hrvati su - sad sam se izgubio,/ draga, daj me napoji,/ Hrvati su iz Jugosjeverne Fri-zije,/ draga, Hrvati su tvoji.«
Na tak način se je treba soočati z novo, abortirano zgodovino sedanjika, z duševno entropijo, v katero nas rinejo vodje, izgubljeni v lastni neukosti. Danes moram človek, nemara bolj kot kdajkoli v preteklih 100 letih, in v času, ki je morda nevarnejši kot pred prvo ali drugo svetovno vojno, razumeti, da utegnem izginiti, če se ne bom pobrigal za svojega bližnjega in s tem - za sebe.
Kot bi se pradavna istrska delitev na Kraljevce (»Auštrijake«) in Benečane (»Latine«) - že levila v kontinentalno: Kraljevci prek Alp, Benečani na Mediteran. Mi pa, kot bi še vedno rabili gospodarje .
INTERVJU - Slovenska pesnica Barbara Korun
»Brez poezije se ne n upreti plenjenju in vsesplošni izpraznjer
TRST - V manjši sobici v prvem nadstropju Ljudskega doma na Pončani domuje tudi kulturno društvo, ki nosi ime pofurlanskifotografinji Tini Mo-dotti. Tu Adriana Giacchetti in Gianluca Paciucci občasno prirejata srečanja za pesniške sladokusce. Pred nekaj meseci sta na primer gostila Agneto Falk in Jacka Hirschmana, v sredo pa Barbaro Korun. V Ljubljani rojena pesnica, esejistka in kritičarka se je v Trstu ustavila ob povratku s krajše turneje po južni Italiji, kjer je na povabilo Hiše poezije iz Sa-lerna predstavljala dvojezično zbirko Voglio parlare di te notte, Monologhi - Hočem o tebi noč, Monologi. Tako kot v Potenzi, Salernu in Cosenzi, je tudi v Trstu promovirala pesmi, ki jih je v italijanščino prevedla Jolka Milič. Zato se je najin pogovor začel pri prevodih.
Kakšen odnos imate s prevajalci? Ste med tistimi, ki zagovarjajo strogo, skoraj dobesedno prevajanje, ali imate radi bolj prosto prepesnitev v drug jezik?
To, kar moraš narediti, da je prevod dober, je, da pesem funkcionira v ciljnem jeziku. Kar je po mojem važnejše kot to, da si dobeseden. Zvok je včasih pomembnejši od pomena, kar narediš ritmično zvočno, ima večjo vrednost dojema kot besedni pomen. Moram reči, da vse prevajalce izredno spoštujem, ker vem, kako je to delo strašno težko in kako moraš biti pri njem strahovito soustvarja-len. Včasih se enostavno ujameš s pesmijo oziroma pesnikom, včasih pa pač ne in lahko narediš čisto korekten prevod, ki bo v redu, ne bo pa nič posebnega. Pri vseh tujih jezikih, vključno z angleščino, ki jo kar dobro govorim, sem zelo negotova. Samo slovenščino tako obvladam, da se mi zdi, da ob-
In celo to, da so otroci lačni! To je pa višek, to je pa sramota, da se lahko vsi pogreznejo v tla, s Cerarjem na čelu.
vladam vse podpomene, jaz temu rečem alikvotne tone oziroma alikvotne pomene, da jezik res napolnjuje vse moje bivanjske prostore. V drugih jezikih pa sem negotova, zato samo upam ... in zaupam prevajalcem.
Prvo zbirko ste izdali relativno pozno, pri 36 letih. Kako ste začeli pisati?
Jezikovno dušo sem očitno imela že kot otrok. Pisala sem v osnovni šoli, dobila sem tudi neke nagrade. Nekaj je bilo skozi, je pa res, da sem se družbeno, kot človek, oblikovala skozi poezijo: v zgodnjih najstniških letih najprej preko romanov Dostojevskega in Meša Selimoviča, potem pa preko poezije.
Že nekaj let v Ljubljani prirejate zanimiv niz Pesnice o pesnicah. Imate občutek, da so slovenske pesnice zapostavljene in da si vidljivost lahko dajo le same?
Ta pobuda je nastala spontano, ko je Nataša Velikonja, slovenska pesnica in lezbična aktivistka, nagovorila deset nas pesnic, kolegic, da ji napišemo priporočilno pismo, ker so ji spet zavrnili podaljšanje statusa za samozaposlene v kulturi, češ, da ni dovolj poznana. Ona pa ni samo dobra pesnica, ampak vsestranska avtorica, prevajalka ... članke piše, je zelo angažirana in ogromno dela. Samo, da to dela za svojo skupino, hoče ostati v getu, tam se počuti varna, kot sama pravi. Zavrnili so ji in ob tem se nas je zbralo 13, napisale smo pismo, se podpisale in ob tem ugotovile, da ne glede na to, da je bilo med nami 10 doktoric znanosti, ima vsaka podobne težave z osnovno socialno prepoznavnostjo. Kje so šele kakšne nagrade! In potem smo govorile tudi o slabi recepciji, da je na primer o Nataši Ve-likonja malo napisano. In smo ugotovile, da si lahko same ustvarimo recepcijski prostor. Govorile smo tudi o nagradi, ki naj bi jo ustanovile in rodila se je ideja, da bi jo znotraj Pena. S kolegicami smo predlagale šest pesnic za nove članice slovenskega Pena in vse so zavrnili. Dr. Tajo Kramberger, ki ima 20 knjig znanosti in 10 knjig poezije, so zavrnili kot neprimerno. Pa še vse druge. Iz jeze nad šovinizmom slovenskega centra PEN sem odstopila. Nekatere pa so nadaljevale in ustanovile nagrado MIRA, ki jo je kot prva prejela Jolka Milič, ki smo jo tudi mi predlagale.
Zdaj pa že peto leto teče Pesnice o pe to pa tako, da vsak mesec preberemo nov go pesnice, ki živi v Sloveniji ali piše v slo ni. Zdaj imam že okrog 200 ljudi, ki jih obv in jim pošljem knjigo v PDF, torej elektro formatu, in kogar zanima, pride in nekaj po1 naj bi rekel vsaj en stavek o tem, kako je bral go. Tako si izmenjujemo bralne izkušnje i mo občutek za branje. Večeri so zelo lepi i rice so vse hvaležne, ker v bistvu ni veliko nosti, da bi izvedele, kako ljudje zelo različ rejo njihove pesmi.
Kakšen pa je odziv?
Kar dober. Nekaj je stalnih, šest nas prid raj, ostalo pa odvisno od tega, koliko jih avto ma pritegne. Bilo nas je tudi do 35, od dokto nosti do upokojenih pekov. Običajno pa na od 17 do 20, kar je v redu. Jaz tudi spodbuj da kaj napišejo, tudi samo fragment: dovolit pristop do poezije. In to je na naši spletn www.pesnice.si tudi objavljeno. Ta dinamil lo zelo lepa, ker ima vsak pravico, da prebere je. Vsi smo v izhodišču izenačeni, potem p bati, kolikor pač pride do nje, se mnenja po druga ob drugo, tako da se marsikdo veliko
Veljate za družbeno angažirano p kakšno vlogo lahko pesniki in poezija odi današnjem času?
Odločila sem se, da se v splošne rec bom spuščala, lahko pa govorim o sebi. Sit begunci me je močno prizadela. Od vsega z sem angažirana, ne samo zato, ker se mi zd moreš zapreti vrat pred nekom, ki potrebuje ampak zato, ker se mi zdi, da smo na istem Begunci in tisti, ki smo podplačani, generac dih Slovencev, ki jim politiki nonšalantno pojdite v svet in si dobite službo, namesto ustvarjali doma pogoje za to ... Tisti vladajoči dejo javni denar, so tudi tisti, ki so sprožili v so tisti, ki zapirajo vrata in se trudijo napra večjo zmedo in strah, ker se tako z ljudmi n manipulira, ker so potem negotovi in prip delati v nemogočih pogojih, kot moja sinova lata po 12 ur za mizerno plačo.
Cele generacije sploh nimajo možnost stojno življenje, ženske z diplomami so nez ne in doma, po svoje se vračamo v 19. stol
Na intimnem nivoju lahko poe človeka pretrese, v družbenem smislu pa je zelo šibka.
celo to, da so v Sloveniji otroci lačni! To je šek, to je pa sramota, da se lahko vsi pogre tla, s Cerarjem na čelu. Strahovito. To se ne lo dogajati. Zato zmeraj bolj skušam skozi in ob vsaki priložnosti, tudi v tem intervjuj zoriti na te stvari. Ali bo iz tega kaj ali ne, in to končno ni moja stvar, ker sem jaz le ljudi. Da lahko to idejo prenašam naprej, zelo hvaležna.
Omenili ste samozaposlene v kultur nes s kulturo in poezijo mogoče preživet Ravno sem zaključila intervju za Lite v katerem pišem točno o tem. Očitno želim gola baba, kot so goli možje ob reki Gange majo ničesar. Ministrstvo in družba mi pa gata. Veliko dela je, to delo je grozljivo po no ali povsem neplačano. Zato, da dobiš m nega denarja, moraš ogromno naredit, do ogromno dodatnega dela. Grozljivka. Da n rim o tem, kako je vse komplicirano, da je pa pomembnejši ... To, da v resnici nikogar nič ga, to vidiš že iz birokratskega odnosa. S čim se pa sedaj ukvarjate? Pripravljam, novo zbirko, med močjo močjo. Včasih čutim, kako je poezija močn ko lahko človeka na intimnem nivoju pretr se ji odpreš, te res preoblikuje, dobesedno. V benem smislu pa je zelo šibka, zgleda neka nega, butičnega, nepomembnega, čeprav ja ne verjamem. Produkcija smisla je v poez da brez tega nimamo nič, da se brez nje ne mo upreti plenjenju, ki smo mu priča, vse izpraznjenosti, proizvodnji smeti ...
Poljanka
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Sobota, 26. marca 2016	1 1
nores
losti«
snicah, m knji-venšči-veščam rnskem /e. Vsak to knji-n ostri-in avto-prilož-
ie zme-irica sa-ric zna-s je tam am vse, e si svoj ii strani ca je ze-po svo-)a v de-ostavijo 3 nauči. esnico: igrajo v
zija
e pa vi-iznejo v bi sme-poezijo iu, opone vem ena od pa sem
i. Je dai?
sraturo, . postati s, ki ni-poma-dplača-Lalo jav-okazila, e govo-ipir naj-ne bri-
in ne-a in ka-:ese. Če V druž-j majh-iz temu iji taka, 3 more-splošni
Hannah Arendt poroča o sojenju Eichmannu
Jeruzalem, Izrael, maj 1962
Za to poezija ne zadostuje. Več tisoč strani poročil. Vsaka beseda ima pred sabo ime. Vsako ime je človek: telo in duh. Vsakdo naj odgovarja za to, kar je rekel, kar je storil. Ne pred Bogom, pred ljudmi. Pred sodniki.
Tu ni prostora za poezijo.
Vrstijo se paragrafi, pravila, člen
za členom. Zakoni, ustave,
resolucije, amandmaji.
Obupen poskus - edini, ki šteje -
zagledati zlo, ga povezati z imenom,
ime z osebo, osebo postaviti pred sodišče.
Potrpežljivo slediti vsaki vijugi črk,
ne da bi izgubili smisel izpred oči.
Pozabiti na lastno bolečino.
Omejiti zlo. Samo to.
Ne, poezija ne zadostuje. A prav ona je vir luči, ki zmore zlo napraviti vidno. Le zaradi njene natančnosti zmorem ločiti sloje osebne in obče resničnosti, slediti neznanski navidezni povezanosti vzrokov in posledic.
Razpadli so mi vsi sistemi pravičnosti.
Razpadel mi je jezik.
Sestavljam ga nazaj,
potrpežljivo, natančno,
stran za stranjo, stran za stranjo.
Tudi brez jezika
znam biti pri sebi.
Brazgotina v jeziku
mi služi,
pričuje čuječno.
Ves čas, ko pišem, mi prišepetava
nasprotno, uničujoče nesmisle, razbrzdane igre besed in usod, vse vrste nemožnosti; z divjo, nezaustavljivo močjo mi trga resnico iz rok in mi jo vrača isto, a spremenjeno: s senco, neizmerljivo, globoko in trepetajočo, ki stvarem šele daje obliko, dejanjem pomen.
Barbara Korun, Hočem o tebi noč - Monologi, Multimedia edizioni, Salerno, 2013
GLEDALIŠČE - Nova premiera SNG Nova Gorica
Ljubezen do bližnjega ... ali le do sebe?
Novo domačo produkcijo Ljubezen do bližnjega režija Jernej Lorenci
NOVA GORICA - Po Kralju Ubu-ju, ki je po uprizoritvi v Drami SNG v Ljubljani izzval veliko nasprotujočih si mnenj, pomislekov in ocen - od nav-dušujočih hvalnic do popolnoma odklonilnih stališč -, se je režiser Jernej Lo-renci lotil novega projekta, ki pa tokrat najbrž ne bo sprožil prav veliko navzkrižnih pogledov. Če je Ubu presenetil s svojo neposrednostjo in nenavadnostjo ter izoblikoval občutje, ki ga je igra s svojo zafrkljivo in humorno provokacijo ter desakralizacijo vsega udejanjila pred sto in več leti, je Ljubezen do bližnjega v SNG Nova Gorica celo nadgraditvena radikalizacija nekaterih trenutnih naravnanosti v slovenskem gledališču. Je skoraj šolski izraz tako imenovane postdrame, ki za svoje izrekanje ne potrebuje avtorja v klasičnem smislu in če se revež vendarle znajde na žaru režiserjevega navdiha, je le izhodišče, nič hudega sluteči ponudnik motiva, za njegovo (režiserjevo) estetsko pojmovanje teatra. Pa tudi scenografija, ne le avtor, ni potrebna, saj se postdrama dogaja veči-
noma na in v odprtih odrskih prostorih brez vsakršne opreme in če ta vendarle je, je povsem minimalistična, neopazna in neodločujoča.
Besedila in vse, kar je povezano z besedo, so rezultanta trdega dela režiserja in njegove ekipe ter igralcev, ki sami oblikujejo sporočilo in ga posledično seveda tudi »zaigrajo«, sledeč dramaturški rdeči niti in njenemu branju sodobnosti, v katero je pahnjen človek s svojim bojem za preživetje in izpovedujejo lastne, individualne bolečine in frustracije, ki naj bi prerasle v sploš-nost, univerzalnost in katarzično sa-mospraševanje. Poenostavljeno: gre za nekakšen neokolektivizem, seveda ne v družbenem ali političnem smislu, marveč na ravni duhovnosti in estetskega čutenja, ki vodi v odgovorno preobrazbo človekovega skupinskega ega. Je to sploh mogoče?
Novogoriška premiera Ljubezen do bližnjega govori o (ne)sprejemanju in (ne)dajanju ljubezni, o bolečih zarezah iz otroštva, ki si jih človek vleče v sebi
FIRENCE - V 87. letu starosti
Umrl je Paolo Poli
Bil je eden največjih italijanskih gledaliških igralcev - Nastopil je tudi v Trstu
Paolo Poli na gledališkem odru
FIRENCE - V 87. letu starosti je sinoči umrl znani igralec in umetnik Paolo Poli. Bil je eden izmed največjih in najpomembnejših italijanskih gledaliških igralcev, poleg tega je nastopal tudi v televizijskih oddajah in igrah ter filmih. Poli se je rodil 23. maja leta 1929, diplomiral je iz francoske književnosti in se začel ukvarjati z gledališčem v 50. letih. Večkrat je nastopil tudi v Trstu: nazadnje v Bobbiovi dvorani v okviru abonmajskega sporeda Contrade s predstavo Il mare, v kateri je v zanj značilnem slogu zbral nekaj odlomkov iz del italijanske pisateljice Anne Marie Ortese in jih dopolnil s popevkami in melodijami.
sng nova gorica
v starost kot neizbrisno rano in zazna-movanost, o človekovih krhkostih in željah, o neuresničenem hrepenenju, a tudi o egoizmu in nezmožnosti deliti ljubezenske, čustvene, ponotranjene iskre z drugim in z drugimi. Pred očmi se nam zarisuje družba, ki je obsojena na samost in brezbrižnost, ni videti ne ljubezenske ne socialne solidarnosti. Družba brez vzorov in vzorcev, v kateri so tudi zahvale le dolžnostna gesta, ki jo narekuje racionalna shematizacija, ne pa toplina, družba, v kateri je ljubezen le naštevanje posedujočih partnerjev in partneric. Igralci v tem in pri tem nimajo nikakršnih preoblek, ne igrajo koga drugega, marveč sami sebe (nastopajo Ana Facchini, Kristijan Guček, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Maja Nemec, Miha Nemec, Matija Rupel, Marjuta Slamič, Žiga Saksida, Vesna Vončina, Vladimir Hmeljak), v predstavi zato ne prihaja do dramatičnih antagonističnih tenzij, je le gib izpovedi, ki večinoma vodi v nasilni dvogovor, celo v telesno surovost, da ne govorimo o grobem nagovarjanju, ki se ne more izogniti omembam moškega ali ženskega spolovila, fuka in podobnega, kar je v slovenskem gledališču sedaj že praksa, kot da bi odrske deske brez takih »realističnih sočnosti« in podčrtane spolnosti ne mogle živeti, da ne govorimo o goloti in aktih, ki se zdijo prej nepotrebna »osupljajoča« mašila kot pa predstavam funkcionalni elementi. Tak prenos realnega življenja (tudi na ravni govora, ko pravopisna slovenščina hudo trpi) in izražanja na oder, če za to gre?, ne zdrži niti na metaforični širini.
Ljubezen do bližnjega v režiji Jerneja Lorencija in dramaturškem branju Matica Starine (scenograf Branko Hoj-nik, kostumografinja Belinda Radulo-vic, koreograf Gregor Luštek, avtor glasbe Branko Rožman) se na tej postdramski poti dokazuje z neposrednim nagovarjanjem občinstva s solističnimi tiradami nastopajočih, ki konec koncev dialogirajo le sami s sabo in pripovedujejo zgodbe avditoriju, odrska dinamika pa kot da zdrkne mimo ostalih igralskih pojavnosti, besede in gib se drugih na odru skorajda ne dotakneta, interakcija je le na relaciji trenutno govorečega in dvorane. S tem predstava dosega vendarle večplastne povedne učinke, ki se lahko zaznamujoče dotaknejo naših zavesti. Uprizoritev odpira še vrsto drugih izzivalnih vprašanj o poteh slovenske gledališke umetnosti in njenih estetsko-interpretativnih nivojih. Udeležence novogoriškega gledališkega srečanja, ki se s podobnimi teoretičnimi zagatami ne ukvarjajo, pa je pustila dokaj mlačne.
Marij Čuk
BEGUNSKA KRIZA
Primorski
evropska unija - Trdnjava brez zidov
Od Gadafija do Erdogana
piše Iztok Mirošič,
veleposlanik in nekdanji slovenski ambasador v Italiji
Italijanska vojska med reševalno akcijo v Sredozemskem morju pred Libijo
ansa
Sobota, 26. marca 2016
Evropska unija se danes srečuje z verjetno največjim izzivom od njenega obstoja - migrantsko krizo. V kolikor je ne bo ustrezno rešila, zna prav ta, politično veliko bolj resna motnja celo od evro-dolžniške krize, če že ne ogroziti samega njenega obstoja pa sprožiti njeno temeljito politično preoblikovanje (močan vpliv na Brexit, vzpon populizmov in kse-nofobije, suspenzi Schengenskega sporazuma na notranjih mejah in pravice do svobode gibanja državljanov...). Problematika migrantov, ki iz perifernih območij in kontinentov iščejo varnost, predvsem pa boljše življenje v Evropski uniji, za samo skupnost ni nova. Novo je spoznanje, da mora Unija, po intenzivnosti problema v zadnjem desetletju, ko so se posamezne članice ob pomanjkanju solidarnosti in razumevanja ostalih članic s problemom bolj ali manj uspešno spopadale same, oblikovati učinkovito skupno priseljensko in azilno politiko. Dosedanje rešitve na ravni skupnosti, vključno z Dublinsko konvencijo in suspenzi schengenske zakonodaje, v primeru množičnih tokov migrantov in beguncev očitno ne delujejo več in celo ogrožajo temeljno svoboščino svobodnega pretoka državljanov med članicami. Posamezne članice so prepuščene improvizaciji in ad hoc reševanju migrant-skega pojava. Situacija na terenu prehiteva sprejemanje sklepov evropskih institucij. Rešitve v nuji so
Situacija na terenu prehiteva sprejemanje sklepov evropskih institucij
lahko celo v nasprotju z evropsko azilno zakonodajo in mednarodnim pravom. Predvsem pa odklanjajo humano in civilizacijsko sočutje do beguncev, h kateremu poziva tudi papež v svetem letu usmiljenja.
Odziv na krizo je demonstriral popolno odsotnost medsebojnega zaupanja, solidarnosti, kolektivne akcije, skupne zunanje in varnostne politike in strateške ambicije Evropske unije kot bi jo zahtevala situacija. Evropa bo, kot trajni magnet, morala, če želi dejansko ohraniti vlogo globalnega igralca, oblikovati efektivno politiko in zakonodajo reguliranega vstopa (delovnih) migrantov in beguncev na svoj teritorij skupaj z učinkovitim varovanjem zunanjih meja. Evropski svet je že podal smernice, ki pa se v praksi uresničujejo prepočasi in z odporom posameznih članic. Več kot jasno je, da unija dolgoročno in strateško ne more prepustiti zagotavljanja svojih strateških, varnostnih in imigracijskih interesov posamičnim aktivnostim članic in sporazumom s tretjimi državami nečlanicami ali celo njihovim voditeljem osebno.
To kaže že praksa dogovarjanja z mediteranskimi migrantskimi valovi soočene Italije z Gadafijevo Libijo. Ga-dafi je že leta 2010 ob obisku v Italiji dejal, da bi EU morala plačati najmanj 5 mrd EUR na leto, da bi »ustavil ilegalne afriške migracije« in preprečil nastanek »črne Evrope«. Podobno pričakuje danes Erdogan. Vse do dandanašnjega, Evropa resnega in nujnega soočenja z masovnim pritokom mi-
grantov po Balkanski poti, kljub opozorilom, ni razumela. V nuji ponavlja napake eksternalizacije nadzora migracij in »zavračalnih« (push-back) faktorjev za mediteranske migracije s težko uresničljivimi (nerealističnimi?) dogovori s tretjimi državami. Iz dosedanjih lekcij in kopiranja obvladovanja migracij iz severne Afrike na tiste iz Bližnjega Vzhoda se ni dosti naučila. Begunce želi le odložiti v tretje države - Libijo in Turčijo.
Evropa brez skupne migrantske politike in osamljena Italija
Italija, soočena z množičnim mediteranskim migracijskim valom iz Libije, je že pod vlado Berlusco-nija začela s t.im. odvračalno (push-back) migrantsko politiko. Berlusconi je z libijskim voditeljem Ga-dafijem leta 2008 v Bengaziju sklenil Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Libijo, ki govori tudi o sodelovanju pri zatiranju ilegalnih migracij iz severne Afrike v Italijo (predvsem iz Etiopije, Eritreje, Egipta, Somalije in Sudana, tudi Bangladeša in Filipinov) s kontrolo libijskih meja in omejevanjem begunskega vala iz držav izvora. Gadafi je migracije pogosto uporabljal kot grožnjo in politično orodje za manipuliranje Evropejcev za podporo svojemu avtoritarnemu
aparatu ne glede na množične kršitve človekovih pravic in mednarodnih sporazumov. Številni kritiki sporazuma so navajali, da, ob italijanskih investicijah v Libijo v višini 5 mrd USD, sporazum krši človekove, migrantske in begunske pravice ter da je iskalcem azila onemogočil možnost iskanja azila pred preganjanjem. Podvrgel naj bi jih neskončnemu pridržanju v nečloveških Gadafijevih begunskih centrih. Šlo naj bi za nevzdržno trgovanje z migranti kot potrošnim blagom. Italiji naj bi sporazum celo omogočil, da begunce prisilno vrne in odloži v Libiji ter se tako izogne mednarodnim obveznostim. V osnovi Libija sploh ne bi mogla postati partner v taki migrantski politiki, saj ni podpisnica Ženevske konvencije o zaščiti beguncev 1951 in nima domače azilne zakonodaje. Predvsem pa Libija ni varna tretja država za begunce, saj so življenja beguncev v njej ogrožena, begunci pa podvrženi vračanju v države izvora in preganjanja.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je italijansko »zavra-čalno« migrantsko politiko na osnovi Berlusconijevih sporazumov leta 2012 zavrnilo kot kršitev načela »ne-zavračanja« (nonrefoulement) beguncev. Italijo je obsodilo zaradi prisilne množične deportacije beguncev na morju v Libijo brez možnosti, da zaprosijo za azil. Sodišče je obsodilo
kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah, čeprav se je Italija sklicevala na EU načela za kontrolo ilegalnih migracij na osnovi partnerstva z državami izvora in tranzita migrantov. Presodilo je, da Libija ne more veljati za varno tretjo državo in zato je vračanje vanjo nedovoljeno. Beguncem, ki so tožili, je morala Italija izplačati denarno odškodnino.
Tudi po padcu Gadafija, Italija z vlado Maria Montija migrantske politike, kljub razsodbi ESČP, ni bistveno spremenila oziroma je z njo nadaljevala. Z novimi oblastmi v Tri-poliju je sklenila »Deklaracijo iz Tripolija« glede vzpostavitve sprejemnih centrov v Libiji, varovanja kopenskih in morskih meja...ob sicer spoštovanju človekovih pravic. Zavračanju beguncev na morju deklaracija omeni le posredno z referenco na dosedanje bilateralne sporazume, opredeljuje pa program prostovoljnega vračanja in repatria-cije nelegalnih migrantov s sodelovanjem IOM. Obe državi naj bi v aktivnostih z migranti sicer spoštovale človekove pravice. Po mnenju kritikov, naj bi Italija glede migran-tov in spoštovanja humanitarnega prava s tem ponovila napake iz preteklosti, saj Libija ni in ne more biti obravnavana kot »varna država« za begunce. Amnesty International je Italijo celo pozval, naj umakne vse sporazume z Libijo glede protipravne kontrole migracij.
Vlada Enrica Lette je skušala v času masovnih migrantskih valov EU opozoriti na nevzdržnost migrantskih valov iz Afrike v Italijo (EU), potrebo po razumevanju in solidarnosti, težave z izvajanjem Dublinske konvencije in skupni evropski akciji. V ta namen je decembra 2013 lansirala tudi pomorsko operacijo Mare Nostrum, a je naletela na nerazumevanje preostale Evropske unije. Simbo-
Evropsko sodišče za človekove pravice večkrat obsodilo italijansko migrantsko politiko
lično, a z močnim političnim sporočilom razumevanja in evropske solidarnosti glede urgentnosti problema ter potrebe po evropskem ukrepanju, se ji je edina v operaciji pridružila le Slovenija s svojo ladjo Triglav. Današnji dogodki potrjujejo pravilnost razumevanja in aktivnosti Slovenije.
Da gre res za evropski problem je Unija razumela šele s Frontexovo operacijo Triton za reševanje beguncev v Mediteranu, v kateri sodeluje petnajst evropskih držav članic in nečlanic EU. Vlada Mattea Renzia je na evropsko mizo odločno postavila zahtevo po reviziji Du-blinskih pravil, po katerih je za azil
EGUNSKA KRIZA
Sobota, 26. marca 2016
15
Grški Idomeni je postal simbol trpljenja prebežnikov
beguncev odgovorna država prvega vstopa, ter evropski solidarnosti in delitvi bremen z relokacijo beguncev. »... Italija je imela prav in ostala Evropa ni imela..,.Od prvega dne smo dejali, da je čas za spremembo EU politike glede begunske krize.. Odgovor Evrope niso zadostni.«, je dejal premier Renzi v italijanskem parlamentu. Predloge za revizijo Dublina naj bi Evropska komisija Evropskemu svetu posredovala prav 18. marca letos. Renzi je opozoril, da je vzpostavljanje mejnih kontrol na notranjih mejah in suspenz Schengena videti kot vzpostavljanje nove nedopustne delitve na severno (Alpe) in južno (Balkan) - Mediteransko Evropo. Zahteval je okrepitev varovanja zunanjih meja EU, danes razmišlja tudi o vojaško tehnični misiji v Libiji. Ob ukinitvi Schengna bi namreč Italija in Grčija ostali v pasti kot osamljena pomola za vse begunce v Mediteranu. Renzi je ostro kritiziral zlasti više-grajske države zaradi enostranskega zapiranja meja in pomanjkanja evropske kooperativnosti z zavračanjem begunskih kvot, ki jih je predlagala Evropska komisija, podprla ga je tudi kanclerka Merkel. Za navedene države je celo predlagal zmanjšanje kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi ter sestanek o koreninah in prihodnosti EU v Italiji. Strah pred begunci je vnesel razdore v Unijo.
Politika eksternalizacije kontro-
le migracij, ki jo je v dogovorih z Libijo, ob sicer popolni odsotnosti, nezmožnosti ter nesolidarnosti evropske politike, vodila predvsem Italija, se je izkazala za neuspešno in neučinkovito. Povzročila je celo razmah kriminalnih aktivnosti pri trgovanju z ljudmi in begunci. Danes je taka politika v celoti nemogoča tudi zaradi kaosa, ki vlada v Libiji in man-ka osrednjega političnega akterja, ki bi mu njeno izvajanje zaupali. Alžirija, glavni evropski zaveznik, nekdanje libijske vloge ne želi prevzeti. Težišče begunskih tokov v Evropo se je trenutno, zlasti s tokom iz Sirije, pre-
Ob ukinitvi schengna bi Italija in Grčija ostali v pasti kot osamljena pomola za vse begunce v Mediteranu
neslo iz osrednjega na vzhodno Sredozemlje - na bližnji Vzhod, Turčijo, Grčijo in Balkan.
Gadafijev duh nad evropsko begunsko krizo
Turčija je postala primarna vstopna točka za sto tisoče beguncev na poti v Evropo, kot je bila in je Libija vstopna točka predvsem za Afričane. Italija in Evropa danes v kaoti-
ansa
čni Libiji ne moreta več računati na močnega akterja, ki bi zavrl migrant-ske tokove - diktatorja Gadafija. Po mnenju nekaterih so mu nekdaj »plačevali, da se jim ne bi bilo treba ukvarjati z begunci«. Tako točko moči pa EU, predvsem pa kanclerka Merkel, v danes skrajni sili išče v kandidatki za evropsko članstvo Turčiji - predvsem v osebi vse močnejšega, tudi avtoritarnega turškega predsednika Er-dogana. Kot nekoč Gadafi, tudi Erod-gan zahteva od EU finančne in druge pomembne koncesije v zameno za zaustavitev množičnega vala beguncev v EU, Grčijo. Sama tehnologija, »trgovina« dogovarjanja za zajezitev nelegalnih migracij močno spominja na tisto z Libijo, za katero je ESČP, zaradi prisilnih množičnih vračanj beguncev, že ugotovilo, da je nezakonita in krši mednarodno humanitarno pravo. Ali bodo sporazumi tokrat uspešnejši, predvsem pa zakoniti? Vloge so danes obrnjene - namesto nareka EU kandidatki za članstvo, kandidatka diktira pogoje EU. EU je bila celo prisiljena spremeniti politiko do Turčije ravno v času, ko Erdogan po svoje ureja politične, sodne in medijske svoboščine. Osnutek begunskega načrta in dogovora EU s članico NATO in EU kandidatko Turčijo, ki naj bi »out-source-al« uravnavanje evropskega begunskega problema, je, čeprav z namenom ureditve dostopa beguncev do Evrope, enostaven hkrati pa potencialno pravno in politično eksploziven.
Pravni problem je predvsem
njegov temelj - kolektivno oziroma množično prisilno vračanje migran-tov, brez možnosti, da zaprosijo za obravnavo za azil na grških otokih. To so že ugotovili predstavniki OZN. Gre za kršitev temeljnega humanitarnega in azilnega prava, človekovih pravic ter načela nezavračanja sprejema beguncev in vračanja v nevarne države - »nonrefoulement«. V EU ni enotnosti ali je Turčija sploh varna tretja država za begunce. Pomembno glede koncepta varne tretje države, v katero bi vračali migrante, je, da je Turčija veljavnost Ženevske konvencije o beguncih 1951 in univerzalno načelo nezavračanja geografsko omejila le na begunce iz držav članic Sveta Evrope. Ostalim lahko nudi le začasno zaščito brez integracije v družbo. Odpravo geografske omejitve je EU priporočila Turčiji že v Pristopnem partnerstvu. Amnesty International je zato dogovor EU-Turčija označil kot »poljub smrti«. Po mnenju pravnikov migracij bi dogovor težko preživel presojo ESČP.
Politično dogovor pomeni odprtje pravne poti za azil in programa za množično preseljevanje sirskih beguncev v EU v zameno za turški pristanek sprejema množično vrnjenih beguncev. Problemi v državah članicah EU z izvajanjem že dogovorjene preselitve beguncev iz Italije in Grčije s sprejemnimi kvotami kažejo, da bi to lahko bil eksplozivni koncept v mnogih članicah. Tudi zadnje deželne volitve v Nemčiji in padec vladajoče CDU kaže, da niti Nemci niso brez težav glede teme. Prepričati članice, tudi nemške »koalicije voljnih«, bo težka naloga. Načrt naj bi pripravil predsednik Evrospkega sveta Tusk. Za predsednika Erdogana je v dogovoru najpomembnejša vizna liberalizacija za turške državljane. To je njegova volilna politična zmagovalna karta. Kot je za mnoge evropske vodje lahko volilni politični poraz, kar lahko ogrozi dogovor. Namesto polne vi-zne liberalizacije naj bi Turkom podelili schengenske vizume. Francija ima namreč predsedniške volitve naslednje leto. Ankara želi skozi dogovor doseči tudi pospešek pogajanj o članstvu v EU, kar pa bo, čeprav gre bolj za simbolično -politično gesto, trd oreh za Ciper, ki želi turško priznanje vlade v Nikoziji. Na velike težave zna naleteti dogovor tudi pri praktičnem izvajanju množičnega vračanja migrantov. Seliti ljudi proti njihovi volji je izjemno težko, še posebej, če so za pot do grških otokov tihotapcem že plačali velike vsote in tvegali svoje življenje. Evropski voditelji morajo biti pripravljeni na »grde prizore« in pravne postopke vrnjenih zaradi pravno vprašljivih osnov vračanja. In kot Gadafi je tudi Erdogan dobil tudi evropske milijarde evrov za sodelovanje.
Evropa potrebuje skupno azilno in migrantsko politiko ter učinkovito globalno strategijo 1 zunanje in varnostne politike
Migrantska kriza je pred Evropsko unijo postavila verjetno največji izziv v zgodovini. Odziv je pokazal na popolno pomanjkanje solidarnosti in strateškega pogleda. Unija in njene članice od poskusov ek-sternalizacije upravljanja migrantskih tokov in »push back« faktorjev z Ga-dafijem, ki so se končali neuspešno in s kršitvijo človekovih pravic, ni na-
skupne;
redila resnih strateških razmislekov in dejanj. Tudi njen zadnji odziv v dogovoru z Erdoganovo Turčijo, ki se še vedno utegne končati podobno kot libijski, je bolj ad hoc odziv na konkretno nujno situacijo, na katero EU ni bila pripravljena, kot plod strateškega delovanja. Nosi velike podobnosti sporazumov z Gadafijem, ki so kršili človekove pravice. Pri tem so se v realpolitiki nevarno izgubile temeljne vrednote EU, kot so humanost, sočutje ter skupnost utemeljena na pravu in spoštovanju mednarodnega (humanitarnega) prava ter temeljnih človekovih pravic. Na morju in kopnem. Neustrezne aktivnosti so vodile v dvig populističnih gibanj v Evropi in motnje temeljne svoboščine - svobodnega pretoka državljanov v schengenskem območju.
Evropski pakt s Turčijo je lahko nepopoln in predmet nestrinja-nja, a je v tem trenutku verjetno neizogiben. Tudi za obstoj same Unije in delovanje schengena. Potrebno ga je dobro pravno, diplomatsko in politično še enkrat pretehtati ter vanj vključiti tudi IOM in UNHCR. Pripraviti bi morali evropski načrt integracije ali repatriacije beguncev po koncu kriznih situacij. Turčijo bi morali pozvati k celovitemu pristopu k ženevski konvenciji o beguncih.
Pakt s Tručijo je lahko nepopoln in predmet nestrinjenja, a je v tem trenutku verjetno neizogiben
Neuspeh pakta vodi, ob zaprti Balkanski poti, v humanitarno katastrofo slepe ulice v Grčiji in povečanje kriminalnih in tihotapskih aktivnosti.To bi bil hud madež na evropskem ugledu. Dolgoročne rešitve so lahko le na evropski ravni, z delitvijo bremen, saj se migrantske poti lahko vedno spremenijo. EU si ne more dovoliti novih delitev med severno in mediteransko Evropo. Unija mora nemudoma začeti delati na skupni azilni in migrantski strategiji in politiki (po vzoru priseljenske politike ZDA), ki sta ključni politiki uspešne skupnosti, za kakršno skupnost v svetu velja. Potrebne bodo spremembe Dublinske konvencije v primeru množičnih mi-grantskih tokov. Oblikovati mora učinkovito obalno in mejno stražo za strateški nadzor svojih skupnih zunanjih meja, ki je glede varnosti ne bodo postavljali v odvisni položaj do tretjih držav. Ti dve politiki bi morali biti pomemben del pravkar prenavljajoče se globalne zunanjepolitične in varnostne strategije EU, ki opredeljuje skupnost kot globalnega igralca. Prav zato bi morala postati Evropska zunanja služba in diplomacija pod vodstvom Mogherinije-ve, veliko bolj aktivna in vidna na posameznih kriznih žariščih v neposredni soseščini Unije, predvsem Bližnjem Vzhodu, s pobudami za mednarodni nadzorom premirja in varnimi conami. Pa tudi v vedno krhki severni Afriki. Nova evropska zunanjepolitična strategija bi se morala bolj usmeriti v večje sodelovanje z nevladnimi in lokalnimi dejavniki na kriznih območjih ter razviti novi koncept hibridnega miru. Migrantski in begunski tokovi v Unijo namreč v kratkem ne bodo presahnili. So globalni izziv, tesno povezan z globalnim varnostnim in razvojnim momentom. Še posebej Severna Afrika, ki je trenutno v ozadju, ostaja kontinent vrenja.
Slovenija ima pri tem in skupnih naporih svoj del odgovornosti!
1 6 Sobota, 26.
marca 2016
MNENJA, RUBRIKE
Primorski
SLOVENIJA TA TEDEN
Išče se upravitelj poltretje milijarde evrov
Darja Kocbek
ki Ji
Medtem ko je levosredinska vlada Mira Cerarja zdravstveno reformo uvrstila med najpomembnejše naloge v letošnjem nacionalnem reformnem programu, ki ga mora do sredine aprila poslati evropski komisiji v Bruselj, si koalicijske stranke utegnejo že drugič v letu dni skočiti v lase pri imenovanju generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ta zavod je kot javna zdravstvena blagajna, ki na leto obrne 2,5 milijarde evrov, ena ključnih ustanov na področju zdravstva.
Kandidat za že tretji mandat na čelu te blagajne je Samo Fakin. Da njegovemu imenovanju nasprotujejo, so do zdaj jasno povedali v stranki predsednika vlade SMC. Po njihovem prepričanju za izpeljavo zdravstvene reforme potrebujejo drugega sogovornika. »Ta hip ne vidim druge rešitve, kot da vztrajamo pri tem stališču, bo pa opravljen premislek in bomo videli, če lahko Fakin ponudi kaj novega,« je v tem tednu v pogovoru za Radio Slovenija dejal Miro Cerar.
Medtem ko so v SMC lani kot kandidata za generalnega direktorja podpirali direktorja področja za finance in računovodstvo v ZZZS Janka Štoka, letos kandidata, ki bi imel možnost za imenovanje, SMC očitno še vedno nima. Ce-rar je namreč dejal, da kadri, ki bi bili sposobni prevzeti najodgovornejše funkcije v državi, obstajajo, a jih je k temu težko pritegniti, hkrati so mnogi »okuženi že samo s tem, da so v preteklosti bili v nekem sistemu«. Predsednik vlade se zato zavzema, da bi na posameznike in njihovo preteklo delo gledali individualno. Očitno imajo v SMC pripravljenega nekoga, za katerega vedo, da bi ga morali zaradi »okužbe iz preteklosti« umakniti, če bi ga predlagali.
Na letošnji javni razpis za generalnega direktorja ZZZS, ki je bil objavljen januarja, se je poleg Fakina prijavil še sekretar v inšpektoratu za javni sektor Igor Klinar. Upravni odbor ZZZS skupščini enako kot lani predlaga, naj potrdi Faki-na. Toda zadnjo besedo pri imenovanju generalnega direktorja ZZZS ima državni zbor, kjer Fakin lani ni dobil zadostne podpore za imenovanje. Da bi ga tokrat podprli so povedali le socialni demokrati (SD), ki so najmanjša koalicijska stranka. »Tiste stranke, ki so mislile, da lahko pripeljejo novega in boljšega človeka, ga preprosto verjetno niso. Če bo Fakin prejel podporo skupščine, ga bomo v SD podprli tudi v državnem zboru,« je napovedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. V drugi največji koalicijski stranki, upokojenskem Desusu, se o podpori Fakinu še niso izrekli. Očitno še ugotavljajo, kako bi podporo oziroma nasprotovanje lahko v koalicijskih pogajanjih najbolje unovčili.
Samo Fakin od sredine maja lani ZZZS vodi kot začasni generalni direktor, kar se v slovenski birokratski latovščini imenuje vršilec dolžnosti. Javna zdravstvena blagajna tako ima vodjo, a ta za opravljanje te funkcije nima polnih pooblastil. Brez generalnega direktorja ZZZS s polnimi pooblastili bo vlada zelo težko izvedla korenito zdravstveno reformo.
Po oceni uradnikov bruseljske evropske komisije nič manj pomembna v Sloveniji ni pokojninska reforma. Obe sta pravzaprav povezani, kajti Slovenija je članica EU, kjer se prebivalstvo najhitreje stara. S staranjem prebivalstva pa naraščajo izdatki tako za pokojnine kot za zdravstveno varstvo in starostno oskrbo, opozarjajo v Bruslju. Bolj kot o pokojninski reformi se v levosredinski vladni
koaliciji zdaj pogovarjajo o izredni uskladitvi pokojnin, ki jo na podlagi podatkov o lanski gospodarski rasti zahteva upokojenska stranka Desus. Pri tem jo podpira tudi SD.
Odločno za zdaj predlagani izredni uskladitvi pokojnin, za katero bi morali zagotoviti 19 milijonov evrov, nasprotuje minister za finance Dušan Mra-mor, ki sedi v vladi v kvoti največje vladne stranke SMC. V SMC so najprej tudi odločno zavrnili predlog Desusa, a je predsednik vlade Cerar v tem tednu to stališče v pogovoru za Radio Slovenija že zelo omilil. Dejal je, da sicer podpira finančnega ministra, vendar kljub temu vnaprej dogovora z upokojensko stranko ne zavrača, saj razume tudi politični vidik njene zahteve. Dejansko je s temi besedami Cerar državljanom povedal, da bo odločitev o izredni uskladitvi pokojnin rezultat kravjih kupčij med vladnimi strankami, stališče enega ključnih ministrov v svoji vladi Dušana Mramorja pa bo spet povozil. Državljani so tovrstnih kupčij seveda že navajeni.
Mramor, ki zaradi tega ne bo odstopil, se je v tem tednu v Londonu, kjer je prejel priznanje revije The Banker za evropskega finančnega ministra leta 2016, že sestal s kupci obveznic, s katerimi se zadolžuje slovenska država. Če mu bo v proračunu zmanjkalo, da bi izpolnil vse zahteve iz kupčij koalicijskih strank in interesnih skupin, bo pač državljane spet zadolžil. Toda če bodo obveljale zadnje napovedi vladnega urada za makroekonomske analize, da bo letošnja gospodarska rast slabša od do zdaj predvidene, se bodo javnofinančne razmere poslabšale in tuji finančniki bodo dvignili obresti za slovenski dolg. Spet bo v proračunu ostalo manj za državljane.
ravanca - Zanimiva pobuda
V Reziji na ogled Čopove fotografije
Otvoritev razstave pokojnega slovenskega fotografa Jake Čopa v Reziji
RAVANCA - V sprejemnem centru Parka Julijskih predalp v Reziji je do 20. aprila na ogled razstava znanega slovenskega gorskega fotografa Jake Čopa (1911-2002). Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 13. uro ter med 14. in 17. uro. Jaka Čop, ki je bil doma z Jesenic, je končal srednjo gostinsko šolo, kasneje pa se je zaposlil v jeseniški železarni, kjer je delal do upokojitve.
Iz ljubezni do gora, ki mu jo je vcepil njegov stric Joža Čop se je Jaka začel kasneje ukvarjati s planinsko fotografijo in postal član Skalašev, ki so na vrhunsko raven dvignili ne le slovenski alpinizem, ampak tudi umetniško fotografijo, gorniško literaturo in film. S časom je postal starosta slovenskih planinskih fotografov, ki je v času svojega življenja ustvaril ogromno fotografij slovenskih gora. Fotografije je izdal v več zelo uspešnih knjigah.
Smučar na Kaninu je imel srečo
BOVEC - Slovenski smučar, ki se je sam podal na turno smuko s Kanina, je imel izjemno srečo. Potem ko je nesrečno zapeljal proti globoki luknji in padel vanjo ter si pri tem zlomil zapestje in poškodoval nogo, je iz približno desetih metrov globine več ur kričal, upajoč, da ga bo kdo slišal. Zavedal se je, da so bile možnosti za to zelo majhne, saj je smučal sam in njegovega padca ni nihče videl, poročajo Primorske novice.
Po približno treh urah je po golem naključju nanj naletela Slovenka. 22-letna Lea Lazar iz Bovca se je na turno smuko po celcu podala v družbi očeta. »Čisto slučajno sva se ustavila ob eni od lukenj. Nedaleč stran sem v drugi luknji opazila, da iz nje štrlijo smuči. Z očetom sva takoj začela kričati,« nam je povedala v telefonskem pogovoru. Ko sta se prepričala, da je v luknji res ujet smučar, sta takoj poklicala na pomoč italijanske gorske reševalce. Ti so smučarja izvlekli iz vrzeli, ga oskrbeli in s helikopterjem odpeljali v bolnišnico.
PISMO UREDNIŠTVU
Vprašanja za organiziranost
Sandor Tence, eden najboljših in izkušenih novinarjev Primorskega dnevnika, si je po nedavnem srečanju primarnih ustanov v Nabrežini argumentirano upal zapisati, da vre med Trstom in Gorico. Ni bilo treba dolgo čakati in se je nanj in na Primorski dnevnik usul val kritik in cenzure. Začela je gospa Kristina Knez, za njo se je oglasil Igor Ko-mel in potem še Ace Mermolja. A ker je skupni imenovalec omenjene trojice zemljepisnega izvora in Tržačani za-prepaščeno molčimo, jim ob priliki javno postavim nekaj vprašanj.
Knezova bi nam morala razložiti, zakaj je Dijaški dom v Trstu med boljšimi in uspešnimi manjšinskimi ustanovami in z lastnimi sredstvi stalno širi svojo dejavnost, medtem ko Dijaški dom v Gorici stalno le nekam jamra in prosjači. Igorja Komela, ki mi je ostal v spominu zaradi demagoškega govora na bazoviški gmajni, bi vprašali, če si Go-ričani na račun vseh ostalih lahko privoščijo dve glasbeni šoli in dve gledališči in koliko vse to stane našo skupnost. Mermoljo, ki je zadnje čase postal pravi izvedenec v nepremičninskem sektorju, pa bi vprašali, če bo Trgovski dom
Nia
postal dvojnik KB Centra. Trojico velja še spomniti, da pod isti skupni imenovalec lahko uvrstimo tudi Livia Semoliča, oba predsednika krovnih organizacij Rudija Pav-šiča in Walterja Bandlja, prvega moža nepremičninske družbe Dom, ustanovljene v Trstu leta 1951, Dušana Košuto in seveda tudi prvega moža nekdanje zgodbe o uspehu Borisa Perica.
Spoštovani goriški establishment, v vaših rokah imate škarje in platno manjšinske stvarnosti. Nepremičnine, finance, gospodarstvo in politično predstavništvo. Vse je pod vašo neposredno kontrolo in namesto kančka av-tokritike, kajti zaradi vaših očitnih napak nastrada celotna manjšina, moramo še prenašati vaše jamranje? V blagajne manjšinske organiziranosti priteka vsako leto približno 14 miljionov evrov prispevkov in če to vsoto pomnožimo za 10 let, utonemo v morju denarja, a kljub temu se ta organiziranost stalno javno prereka o medsebojni porazdelitvi teh sredstev. Ste se kdaj vprašali, kaj misliijo navadni ljudje o tem vašem obnašanju?
Stefano Ukmar, deželni svetnik Ds
Mons. Qualizza gost na Radiu Trst A
Radio Trst A bo na Veliko noč ob 12.00 predvajal pogovor z beneškim duhovnikom in odgovornim urednikom kulturno-verskega časopisa Dom, msgr. Marinom Qual-izzo. V oddaji bo govor tudi o knjigi Mračna leta Benečije , v kateri msgr. Qualizza piše o delovanju raznih tajnih organizacij v vzhodni Furlaniji, ki so po koncu druge svetovne vojne širile sovražna čustva do Slovencev v Nadiških dolinah. Pogovor je pripravila urednica Ines Škabar. Ponovitev na velikonočni ponedeljek, 28.marca, ob 14.10.
EDINOST
TA TEDEN
Edinost o poteku prve svetovne vojne. »Danes je znameniti spominski dan v zgodovini bojev v tej svetovni vojni. Ta dan lanskega leta nam je prinesel žalostno sporočilo, da je prejšnjega dne trdnjava Przemysl častno kapitulirala po štiriinpolmesečni nenadkriljivo junaški obrambi. Danes pa se dovršuje tudi deset mesecev, odkar je Italija napovedala Avstriji vojno!
Toda, kakor nam današnji dan vzbuja grenke spomine, tako nam tudi povzdiga duha, dviga naš ponos in vero v moč in nepremagljivost naše monarhije. Danes, ob obletnici kapitulacije Przemysla je ta trdnjava zopet v naših rokah. Ne le da smo jo iztrgali zopet sovražni sili, marveč je naša hrabra vojska z neverjetno hitrostjo očistila vso deželo od sovražnika. Istotako je desetmesečna vojna z Italijo le zgodovina same uspešne brambe ne le proti številno premočnemu sovražniku, marveč tudi borba na drugih važnih bojiščih zaposlene in izmučene vojske proti spočitim in svežim sovražnim četam. Danes govorimo lahko odkrito, da smo koncem marca lanskega leta s strahom gledali v bodočnost in pričakovali vojnih dogodkov. Lahko rečemo odkrito, da smo ra-
PRED 100 LETI
čunali z gotovostjo, da sovražnik poplavi naše dežele in da so tako računali tudi na važnih mestih, o tem pričajo razne znane odredbe oblasti za eventualno evakuacijo. Danes pa se nam širijo prsa od zadoščenja in opravičenega ponosa na našo vojno silo, ki je z junaško brambo naših meja preprečila, da se tedanje bojazni niso uresničile.
Slučaj s Przemyslom in pa dejstvo, da so se vsi ljuti navali italijanskega sovražnika razbili ob junaških prsih naših bojevnikov, sta neizmernega moraličnega pomena, ker nam dvigata duha, govoreča nam in svareča nas: ne obupajte nikdar, ne klonite duhom ob kakih neuspehih, ampak verujte in zaupajte, ker usoda vaša je poverjena rokam dobrih voditeljev! In današnji naš ponos ni le ponos državljanov, ampak tudi ponos južnih Slovanov na jugu monarhije! Na brambi naše fronte proti Italiji imajo glavni del sinovi našega plemena. Danes ne more tajiti nikdo, da so naši boritelji iz kršne Dalmacije, Herceg -Bosne, Banovine in slovenskih dežel, s svojimi neizmernimi krvnimi žrtvami za obrambo teh meja monarhije obvezali poslednjo in vse nje druge narode v večno hvaležnost.«
TA TEDEN £ P H I ti D BS K I ^M PRED 50 LETI
Na Proseku so tokrat organizirali koncert moškega pevskega zbora Prosek - Kontovel. »V do kraja zasedeni dvorani kina Iris je prosvetno društvo Prosek - Kontovel priredilo koncert domačega moškega pevskega zbora pod vodstvom Ignacija Ote. Zbor je s svojim dovršenim petjem navdušil vse , ki so ga prišli poslušat, in med katerimi so bili mnogi tudi iz drugih vasi, pa celo iz mesta. Program, ki ga je zbor izvajal, je bil smiselno in uravnovešeno sestavljen, saj je obsegal tako polifonske skladbe kot skladbe drugih narodov, v drugem delu pa izključno slovenske umetne in narodne pesmi, ki so še zlasti vžgale. Zbor, katerega kvalitete že dobro poznamo, je pel v nenavadno akustični dvorani, intonančno čisto in interpretacijsko dognano, posebej pa so se uveljavili tudi njegovi solisti, ki razpolagajo z lepo barvitim in primerno kultiviranim glasom. Sploh se zdi, da ta zbor v svoji dolgoletni tradiciji še nikoli ni bil na tako visoki kvalitetni ravni, tako glede izvajanja kot glede glasovnega materiala, kot je prav sedaj pod vodstvom Ignacija Ote.
Štirim uvodnim polifonskim skladbam: »Cantate Domine« Joanesa Croceja, »Lasciatemi morire« Claudia Monteverdeja v Tomčevi priredbi, »Ecce quam bonum« patra Mariana Miolija in »Quam pulchra es amica mea« Jacobusa Gallusa-Petelina, ki jih je zbor podal z vso glasovno čistostjo in zlitostjo, je sledil črnski spiritual v Srebotnja-kovi priredbi »Globoka reka«, nato pa v prvem delu še znana ruska »Ej uhnjem«, sovjetska vojaška »Jutro na fronti« in Gotovčeva »Pjesma žitonoša». V prekrasni »Jutro na fronti« je prišel do polne veljave lepo barviti tenor Viktorja Što-ke, na harmoniki pa je pesem spremljal Oskar Kjuder.«
V drugem smo slišali še narodno »Kam pa fantje«, tržaško narodno »V Lblan« v priredbi Milana Pertota, Ker-njakovo koroško »Mojcej« in še veliko drugih. Težko bi bilo reči, katera od teh je bolj navdušila. Ena je bila lepše zapeta od druge, nekatere je zbor celo ponovil. Prose-čani in Kontovelci so res lahko ponosni, da premorejo tako odličen zbor!«
o w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
doberdob - Bo šola septembra končno dobila nove prostore?
Dela načrtujejo poleti, stroški so še neznanka
Neskončne zgodbe naj bi bilo letos poleti konec. Tako vsaj upa doberdobski župan Fabio Vizintin, ki se nadeja, da bodo učenci nižje srednje šole v Doberdobu s prihodnjim šolskim letom lahko končno začeli uporabljati nove prostore v prizidku, ki so ga zgradili nad slačilnicami ob šolski stavbi. Gradnja se je začela leta 2011, ko je občino vodila prejšnja občinska uprava. Načrt očitno ni bil rojen pod srečno zvezdo, saj so se med gradbenimi deli pojavile številne tehnične težave in drugi zapleti: na gradbišču se je v petih letih zvrstilo več podjetij, nobeno pa ni del izpeljalo do konca oz. tako, kot bi moralo.
Zadnjo hladno prho sta doberdobska občinska uprava in vodstvo Večstopenjske šole Doberdob, ki že leta nestrpno čaka na nove učilnice in rešitev problema prostorske stiske, doživela jeseni. Novi del stavbe nižje srednje šole namreč ni prestal tehničnih pregledov, ki jih je občina zaupala podjetju Romanelli iz kraja Feletto Umberto v vi-demski pokrajini, zato prizidek še danes ni vseljiv. Kot je že septembra pojasnil župan Vizintin, »s stavbo samo ni nič narobe, problem pa je toplotna centrala na dvorišču šole, s katero je povezan tudi protipožarni sistem. Kabina in protipožarni sistem nista bila zgrajena po predvidenih standardih, zato ju je potrebno nadomestiti oz. popraviti,« pravi župan Vizintin.
Po tehničnem pregledu je občina pozvala upravitelje podjetja SB Impianti, ki je izvedlo zadnja dela, naj pomanjkljivosti odpravijo, odziva pa ni bilo. Občina je zato sklenila, da bo obdržala varščino in s tem denarjem plačala drugo podjetje, stvar pa ni najbolj preprosta, zato želi biti uprava pri sprejemanju naslednjih odločitev čim bolj previdna. »V tem trenutku ocenjujemo stroške za popravilo protipožarnega sistema. Dela je mogoče izpeljati na več načinov, nagibamo pa se k rešitvi, s katero bi se v pri-
GORICA - ENI
Odbor odprl svetovalnico
Zbirajo »nore« račune za plin
V Ulici Cascino 5/d je v torek začela delovati svetovalnica Odbora ponorelih računov (Bollette pazze), ki je sredi marca priredil dobro obiskano informativno srečanje v Kulturnem domu. Njegovi ustanovitelji želijo nuditi pomoč goriškim odjemalcem plina, ki so jih razburili visoki računi za plin družbe ENI. »Svetovalnica deluje dvakrat tedensko. Odprti smo ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro,« pravi Donatella Gironcoli, ena od ustanoviteljev odbora, ki ima po njenih besedah iz dneva v dan več članov. »Na nas se je že obrnilo 160 ljudi, "norih" računov, ki so nam jih prinesli, je vsaj dvakrat toliko,« pravi Gironcolijeva, po kateri bodo člani odbora po velikonočnih praznikih še naprej zbirali položnice. V stik z odborom je mogoče stopiti tudi preko elektronske pošte: naslov je bollettepazze.go@gmail.com.
Stavba nižje srednje šole v Doberdobu, zgoraj Fabio Vizintin
bumbaca
hodnosti izognili stalnemu vzdrževanju. Ta rešitev je seveda dražja,« pojasnjuje Vizin-tin, po katerem bi popravila na podlagi predračunov, s katerimi razpolagajo, stala okrog 19.000 evrov. »To vsoto bi krili s kavcijo in - če bi bilo potrebno - z lastnimi sredstvi, nakar bi od podjetja zahtevali povračilo. V primeru, da ne bo večjih odstopanj od predračuna, bomo v teku dveh mesecev imenovali izvajalca del in popravila izpeljali v poletnih mesecih, ko ne bo pouka. Dela bodo trajala največ nekaj tednov,« pravi Vizintin in zaključuje: »Problem bi lahko nastal, če bi bilo potrebno med izvajanjem del na dvorišču šole tudi izkopavati zemljo. Tako bi se stroški znatno povišali, zato bi morali od podjetja SB Impianti zahtevati, da nam že vnaprej zagotovi denar. V tem primeru bi se morali obrniti na odvetnika in postopek bi se zavlekel za vsaj 120 dni. Upamo, da se to ne bo zgodilo. Ostajam optimist in računam na to, da se bo septembra nižja srednja šola lahko končno vselila v nove prostore.«
moraro - Skupščina Zelenih
Intermodalni pol je zanje »potrata«
»Gradnja intermodalnega pola v Ronkah je huda potrata javnega denarja, saj je ta projekt nepotreben. Ob tem, da bi intermo-dalni pol ne služil ničemur, bi zasedel tudi zemljišča, ki bi bila primerna za kmetijske dejavnosti,« pravijo predstavniki stranke Zelenih, ki so se nedavno zbrali v Mo-raru na pokrajinski skupščini.
Govor je bil o intermodalnem polu, a tudi o nedokončanih javnih delih in elektrovodu med Redipu-ljo in Vidmom, ki ga gradi družba Terna in ki mu Zeleni prav tako nasprotujejo. Skupščina Zelenih
namerava zato podpreti peticijo, ki zahteva, naj se vsaj v Posočju elek-trovod vkoplje. Zeleni ocenjujejo, da bi namesto gradnje intermo-dalnega pola morali bolje izkoristiti južno železniško postajo v Ronkah, več pozornosti pa bi bilo treba po njihovem mnenju posvečati tudi konkretnim projektom sodelovanja z Novo Gorico. »Skupno območje šteje 62.000 prebivalcev,« opozarjajo Zeleni ter izpostavljajo pomen Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in projektov, kot je čezmej-na železniška povezava.
tržič - Tatvine v avtomobilih
Vzgojiteljici ukradli delovne pripomočke
i
Vlomi v avtomobile so v Tržiču dokaj pogosti
arhiv
V prejšnjih tednih je Primorski dnevnik poročal o ovadbi 40-letnega Tržičana, ki vlamljal v parkirane avtomobile pred navtičnimi delavnicami v Ribiškem naselju v občini Devin-Na-brežina in v Tržiču. Kaže pa, da L.R. (ka-rabinjerji so posredovali samo začetnici njegovega imena in priimka) ni bil edini, ki se je posvečal tej dejavnosti: prejšnjo noč so namreč neznanci v trži-škem mestnem središču vlomili v avtomobil, iz katerega so odnesli vse, kar je lastnica pustila v njem. Ženski, ki poučuje v jaslih, so ukradli nekaj oblek, čevlje, očala in celo pripomočke za razvoj psihomotorike otrok, ki ga Tržičanka uporablja pri vsakdanjem delu.
Ženska je neprijetno presenečenje našla šele včeraj zjutraj. Okno je bilo razbito, avtomobil pa prazen. Vzgojiteljici ni preostalo drugega, kot da je poklicala policijo in vložila ovadbo zoper neznance. »Zahvaljujem se tistemu, ki mi je ponoči razbil okno avtomobila in iz njega odnesel obleke, čevlje, očala in celo pripomočke za psihomotoriko. Sram
vas bodi!« je ženska napisala na spletnem socialnem omrežju Facebook, kjer se je novica takoj razširila. Številni uporabniki so ji izrazili solidarnost, drugi so se zgražali, tretji pa so opisali svoje izkušnje. Med najbolj nenavadnimi tatvinami je tista, ki sta jo doživela dva Tržičana, ki sta zvečer parkirala svoj avtomobil znamke Nissan micra nasproti otroškega vrtca v Ulici Roma, kjer upravljata tudi lokal. Ko sta se drugega dne nameravala odpraviti v trgovino, sta ugotovila, da je čez noč izginilo kolo avtomobila. Vložila sta ovadbo, storilca pa varnostni organi niso izsledili.
Osumljeni L.R., ki so ga v prejšnjih tednih prijeli nabrežinski karabinjerji, je iz avtomobilov v glavnem kradel denar. Vanje je vlamljal dopoldne, ko so bili njihovi lastniki na delu v Ribiškem naselju v občini Devin-Nabrežina in v Tržiču. Osumljen je, da je vlomil tudi v neko stanovanje, ki ga je odprl s ključi, ki jih je pobral ravno v enem izmed avtomobilov. Izsledili so ga s pomočjo pričevanj očividcev in domačinov.
GORIŠKA	Sobota, 26. marca 2016	636
APrimorski
~	dnevnik
tržič - Gospodarstvo
V luki so na obzorju odpusti delavcev
Pristanišče vTržiču
bonaventura
Po velikonočnih praznikih se bo v Tržiču sestala posebna svetniška komisija za pristanišče, na kateri bodo razpravljali o vprašanju tržiškega pristanišča Portorosega in predvsem o odslovit-vah delavcev, ki jih je napovedala pristaniška družba. Takoj zatem bodo sklicali sejo tržiškega občinskega sveta, ki bo prav tako posvečena luki, njenim težavam in problemu izgube delovnih mest.
To sta prvi reakciji tržiške mestne uprave na slabe novice, ki zadnje čase prihajajo iz pristanišča. Družba, ki ga upravlja, je v prejšnjih dneh napovedala, da mora odsloviti devet ljudi, nato pa je podjetje Coracfer, ki sodeluje pri upravljanju tamkajšnjega železniškega tira, napovedalo še dodatne tri odpuste. Problem je zlasti v tem, da so preko javne dražbe zaupali zunanjemu logističnemu podjetju upravljanje železniškega priključka, pogodba pa ne predvideva socialne klavzule, na podlagi katere bi moral novi upravitelj obdržati delavce družbe za upravljanje pristanišča in podjetja Coracfer, ki so doslej zagotavljali te storitve.
Družba za upravljanje tržiškega pristanišča je ob odslovitvah napovedala tudi »beg« nekaterih vrst tovorov v pristanišče Porto Nogaro, kjer so že poskrbeli za poglobitev vhodnega kanala: na to že dolgo let čakajo tudi v Tržiču, dela pa se še vedno niso začela. Družba je podjetja, ki že delajo v tržiškem pristanišču, ne nazadnje razburila z novico, da bo v luko vstopilo še podjetje Ci-molai: ostali pristaniški operaterji temu nasprotujejo, češ da že danes ni dovolj dela za vse.
»Čim prej se želimo srečati z delavci, v razpravo pa želimo vključiti tudi deželno upravo Furlanije - Julijske krajine. To, kar se dogaja, nas zelo skrbi. Dežela naj dokončno pojasni, katere so perspektive za razvoj tržiškega pristanišča,« pravi načelnik Demokratske stranke v tržiškem občinske svetu Paolo Frisenna, ki je hkrati tudi predsednik svetniške komisije za pristanišče.
1 8 Sobota,
26. marca 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
sovodnje - Učenci Glasbene matice
Komorne skupine z glasbo v pomlad
Glasbeno srečanje je sooblikovalo skoraj petdeset mladih poustvarjalcev na različnih inštrumentih
bumbaca
GORICA
Strankino voščilo novemu vikarju za goriške Slovence
Na vest, da bo z majem Oskarja Simčiča na mestu nadškofijskega vikarja za goriške Slovence nasledil Karel Bolčina, dekan in štan-dreški župnik, se je odzvalo pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti: »Zahvaljujemo se vam za vašo službo v slovenskih župnijah na Goriškem, ki ste jo in jo še opravljate z velikim zanosom in globokim spoštovanjem do drugega. Vaše delo je zaznamovano z občutkom ohranjanja žive in raznolike sredine v spoštovanju jezikov in kultur, ki bogatijo goriško nadškofijo. Od vedno cenimo, da svoje poslanstvo opravljate najprej kakor človek, ki pozna, razume in z veliko ljubeznijo ter potrpežljivostjo sprejema sočloveka, nato kakor župnik v službi svoje živahne župnije in ostalega pastoralnega območja Soča-Vipava. Želimo vam, da boste svojo občutljivost še naprej usmerjali v dostojanstvo osebe in obenem skupnosti slovenskih vernikov v mestu Gorica in v nadškofiji.«
vrh - Spomini domačinke na veliko noč
K maši ob treh zjutraj
Osnovnošolce obiskala nunca Marija Šušterjeva - Praznični čas so spremljali običaji, ki so danes izgubljeni
Glasbena matica je Z glasbo v pomlad v sredo stopila v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. Šlo je za deveto srečanje komornih skupin iz goriške, tržaške in videmske pokrajine, ki delujejo v okviru glasbene šole.
Občinstvo je najprej pozdravil ravnatelj Bogdan Kralj in poudaril, da šola zagotavlja učencem tudi pouk in nastopanje v skupinskih zasedbah. Čeprav od gojencev in njihovih staršev to zahteva dodaten napor, je tovrstno izobraževanje zelo koristno. Ravnatelj je voščilo ob veliki noči sklenil s prepričanjem, da bodo učenci po praznikih z novim elanom in novimi spodbudami spoznavali lepote glasbe.
Glasbeno srečanje v gostoljubnih Sovodnjah je sooblikovalo skoraj petdeset mladih poustvarjalcev na različnih inštrumentih - pihalih, brenkalih, godalih, tolkalih in seveda na harmoniki in klavirju. Na sporedu je bilo petnajst točk v različnih zasedbah in kombinacijah inštrumentov. Posamezne točke so pripravili profesorji Mariano Bulligan, Pao-la Chiabudini, Ambra Cossutta, Jana Drassich, Marko Feri, Fulvijo Jurinčič, Ja-noš Jurinčič, Patrick Quaggiato, Franko Reja, Iris Risegari, Erika Slama, Marko Štoka, Erika Zavadlav, Beatrice Zonta in Manuel Figheli.
Najprej se je pred številnim občinstvom v dvorani predstavila skupina flavt (Elia Guštin, Simon Švab, Nina Trampuš, Melanie Imperia, Lucija Gruden, Gerga-na Todorova, Aljoša El Baji), na klavir šti-riročno so nato zaigrali Sanja Volčič in Martina Gergolet, Mija Primožič in Ivan Pahor ter Julija Brecelj in Urška Terpin. Lepo je izzvenel Trio 21 s Florijanom Deve-takom Legišo in Vesno Lakovič na klavirju ter Martinom Sobanom na tolkalih. Z južnoameriško Milongo se je predstavil trio Jasna Brecelj in Jana Lavrenčič na flavto ter Petra Godnič pri klavirju. Sledil je nastop tria harmonikarjev Dolina z Jakobom Grudnom, Nicholasom Sinerijem in Leom Racmanom. S čelom in pri klavirju sta se predstavila Agnese Poci in Martina Michelin, na kitarah pa Denise Vallar in Amelia Boscutti. V kvartetu flavt so nastopile Janina Marušič, Jasna Brecelj, Andreja Bensa in Jana Lavrenčič, medtem ko sta Fanika Coren in Riccardo Crucil pokazala svoje znanje na čelu in harmoniki. Skladbo iz filma Most na reki Kwai so za njima zaigrali Dejan Bacicchi na violino, Anton Jazbec na klarinet in Ivan Antonutti na klavir. Izkazali so se tudi trije kitaristi -Ivan Cenci, Ivan Suppani in Gabrijel Žet-ko, medtem ko se je z rokenrolom spoprijel kvintet kitar (Maks Skerk, Damjan Opa-čic, Aljoša Race, Juan Manuel Zaleri in Aleksander Metlica). Lep glasbeni popoldne je zaključilo pet čelistov iz beneške podružnice Glasbene matice: Arianna Trusgnach, Fanika Coren, Agnese Poci, Ni-coletta Pelizzo in Mariano Bulligan. (vip)
gorica - Muzikal
Cvetje v jeseni
nagradna
predstava
V Kulturnem centru Lojze Bra-tuž bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 ponovitev slovenskega muzikala Cvetje v jeseni. Romantika, a tudi humor, čustvena glasba in ganljiva besedila so vsepovsod prevzeli različne generacije obiskovalcev, med katerimi si je marsikdo ogledal muzikal tudi večkrat. Krstno je bil izveden jeseni 2014 v Križankah v koprodukciji s Festivalom Ljubljana in je januarja letos doživel svojo stoto uprizoritev.
Skladatelj Matjaž Vlašič je ustvaril 22 izvirnih skladb, ki jih pevci in igralci ter plesalci izvajajo pod taktirko vodje benda Tomija Puricha. Med nastopajočimi je več znanih imen: vlogo Mete si izmenjujeta Nina Pušlar in Maja Martina Merljak, Janeza Matjaž Robavs in Domen Križaj. Danijela upodablja Jure Ivanušič, Lizo Alenka Kozolec Greguric. Pod režisersko taktirko Vojka Anzeljca gledalec doživlja srčnost in komičnost trenutkov življenja v eni najlepših ljubezenskih zgodb, ki jih premore slovenska literatura.
Muzikal nadomešča kratko opero La serva padrona. Za goriške abonente SSG je nagradna predstava; vstopnice je mogoče rezervirati le do 31. marca v centru Bratuž.
Na pobudo kulturnega društva Danica je sredi prejšnjega tedna vrhovske osnovnošolce obiskala domačinka, ki jo v vasi poznajo kot nunco Marijo Šušterjevo. Prišla je pripovedovat, kako so se krajevni otroci nekoč pripravljali na veliko noč.
Njeni mali poslušalci so izvedeli, da so v preteklosti celo leto pričakovali pirhe, ki so jih barvali z olupki čebule, in pa igro, ki so ji pravili »ciljanje«. Radi so imeli tudi govejo juho, ki je bila značilna za velikonočno kosilo; mama jo je pripravila na dan Kristusovega vstajenja. Postregli so jim še z menihi, kruhom in orehovo potico. Velikonočne dobrote so morali prej blagosloviti. Bila je tudi navada, da so pri maši na veliki četrtek otroci hodili do križa po kolenih in, ko so prišli do njega, poljubili Kristusove rane. Če bi otroci prišli k maši v kratkih rokavih, bi jih duhovnik stepel.
Bili so drugačni časi, je poudarila gostja. Otroci so morali že v zgodnjih jutranjih urah gnati govedo na pašo, po pa-
Nunca Marija Šušterjeva je prišla na šolo pripovedovat, kako so se otroci nekoč pripravljali na veliko noč
ši pa so zdirjali v šolo, da ne bi prišli prepozno. V primeru zamude bi jih učitelj pretepel, ravno tako domači. Ker je bila v družinah revščina, so otroci izdelovali igre s preprostimi pripomočki. V velikonočnem času jim je bilo v veselje in razvedrilo zlasti ciljanje: pirhe - kuhana kokošja jajca -so položili ob zid, se od njih oddaljili deset korakov in vanje ciljali s kovanci. Zmagal je, kdor je kovanec zataknil v dve jajci; ta je pobral jajca in kovance. Otroci so na ve-
likonočni dan prejeli tudi skromna darila: deklice pentljo za dolge kite ali krilo, dečki pa nogavice ali cokle. Na velikonočni dan so se otroci odpravljali k maši že ob treh zjutraj. Prehoditi so morali namreč pot do Gabrij, kjer je bil ob štirih velikonočni obred, je še povedala prijazna nunca Marija in spomine na otroštvo povzela z mislijo, da je bilo življenje nekoč težko, a kljub temu lepo. Ob koncu srečanja je osnovnošolcem podarila čokoladne pirhe.
Barvanje pirhov na Vrhu
bumbaca Včeraj v Budalovem domu v Štandrežu
bumbaca
štandrež-vrh - Delavnici
Vaška tradicija v veselje otrok
Kot veleva tradicija, je včeraj na Vrhu potekala otroška delavnica barvanja velikonočnih pirhov, ki jo že 23 let prireja Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Najprej je bil v cerkvi otroški križev pot, nakar je 25 udeležencev dalo duška svoji ustvarjalnosti. Sodelovali so otroci od 5. do 10. leta, ob domačinih so prišli tudi vrstniki iz So-vodenj, je povedala predstavnica društva Karen Ulian. Pobarvane in okrašene pirhe bodo jutri po maši ocenili farani: nagradili bodo tri najlepše.
Ustvarjalna delavnica je včeraj popoldne poživila tudi Dom Andrej Budal na štandreškem Pilošču. Vodili sta jo Katja Zavadlav in Ivana Nanut, poleg mamic malih udeležencev jima je pomagala še Mateja Zavadlav. Vabilu k udeležbi društva Oton Župančič se je odzvalo dvanajst otrok, ki so pobarvali vsak po tri pirhe in iz papirnate vrečke izdelali nasmejanega velikonočnega zajčka.
GORIŠKA
Sobota, 26. marca 2016
19
goriška brda - Poročna destinacija
Uspešno tržijo romantiko Brd
Za Briško poroko že prijavljenih okoli dvajset parov
Lanska poroka v Brdih, kije potekala v znamenju tanga
foto tic
»Ugotavljamo, da so Brda vedno bolj zaželena in privlačna tudi z vidika poročnega turizma,« pravi direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport, Tina Novak Samec. Njene besede potrjujejo številke: lani se je v Brdih poročilo 61 parov, kar je 40 odstotkov več kot v letu 2014. »Zelo smo zanimivi za celo Slovenijo, vse več povpraševanja pa beležimo s strani italijanskih mladoporočencev,« zatrjuje sogovornica. Pari se v Brdih vse raje poročajo tudi na prostem: v oljčnikih, ob vodi, ob vznožju razglednega stolpa v Gonjačah ali na vrtovih gostinskih ponudnikov, ki se ponašajo s slikovitimi razgledi.
Turizem v Goriških Brdih se v zadnjih letih pospešeno razvija, ponudba pa že lep čas presega zgolj vinsko, ki je v teh krajih sicer vrhunska. Poleg eno-gastro-nomske ponudbe, pohodniških, kolesarskih in tematskih poti, eko mobilnosti in še česa je gričevnata pokrajina z veliko naravnimi danostmi in kulturne dediščine privlačna tudi po romantični plati, kar so zaznali tudi tamkajšnji turistični delavci. Kar pa ni naključje, saj Brda kot poročno destinacijo v zadnjih letih načrtno pro-movirajo v okviru največjega briškega dogodka - Praznika češenj. Pred približno pe-
timi leti so v sklop praznika vključili Briško poroko. Prireditev se je ob prvi izvedbi še precej spogledovala s tradicijo in nekdanjimi šegami in navadami, a so jo kmalu preoblekli v moderno noto in s tem očitno zadeli žebljico na glavico.
Velik doprinos v tej zgodbi ima tudi lanskoletno odprtje prenovljene Vile Vi-polže, ki je poleg Gradu Dobrovo ena od možnih mest za civilne poročne obrede. Se pa v zadnjem času trend tudi spreminja. Kar 40 odstotkov porok se, po besedah di-
»Razlog, da se na lansko Kraško ohcet ni nihče prijavil, je v tem, ker govorimo o tradicionalni ohceti«
rektorice Tine Novak Samec, v Brdih izvaja na prostem. »Velikokrat se pari poročijo pri gostinskih ponudnikih, ki imajo čudovite razglede, v oljčnikih, pod razglednim stolpom v Gonjačah, ob vodi - Krčni-ku ... Vse bolj smo prepoznavni z vidika naše naravne in kulturne dediščine ter z vidika eno-gastronomske ponudbe. Vse poroke, ki se pri nas zgodijo, se zaključijo s poročnim slavjem pri naših gostinskih po-
nudnikih in z ustvarjanjem povečanja števila nočitev,« poudarja direktorica.
V tem duhu letos pripravljajo nove predstavitvene materiale, poročno desti-nacijo Brda pa so doslej že predstavili na poročnih sejmih v Vidmu in Mariboru. Promocija se očitno že obrestuje, saj, kot navaja sogovornica, poročni pari, ki se v Brdih odločijo stopiti v zakon, prihajajo iz vse Slovenije, vse več povpraševanj pa beležijo tudi s strani italijanskih mladoporočencev. »Zagotovo gre za trend, ki bo v prihodnje naraščal. Svojo noto je prinesla tudi Vila Vipolže, ki je zanimiva za italijanske obiskovalce, pa tudi za mladoporočence iz drugih držav. Zanje smo zanimivi z vidika naše celostne ponudbe kot tudi s finančne plati. Vemo, da so poroke v tujini precej dražje kot v Sloveniji. Ne glede na to, da smo kot destinacija dražji kot ostale slovenske destinacije, smo za tuje goste vsekakor cenovno zelo ugodni,« zatrjuje Novak Samčeva.
Novosti pripravljajo tudi na področju Briške poroke. Letos jo bodo obarvali v barve češenj, kar bo tokratna tematska rdeča nit, dogajanje pa bodo nadgradili tudi s poročnim sejmom, ki bo potekal v obnovljeni srednjeveški vasici Šmartno. Letošnja poroka torej ne bo tematsko obarvana, kot je bila prejšnja leta: lani je utripala na temo tanga, v preteklih letih pa na temo rock'n'mtta, charlestona ... »Ostajamo pa zvesti temu, kar v Brdih imamo, naši ponudbi, tako z vidika briške češnje, ki je najbolj prepoznaven briški sadež, in z vidika naše celotne ponudbe. Novost Briške poroke je tudi ta, da se bo razpršila na več krajev v Brdih, saj bi obiskovalcem radi pokazali to, kar kot poročno destinacijo pro-moviramo. Naj vam izdam, da bo civilni del poroke v parku Vile Vipolže, z zabavnim delom bomo nadaljevali v Šmartnem, kjer bo kasneje tudi poročni sejem. Če se
gorica - Urednika na kavi v Katoliški knjigarni
60-letna Mladika
Revija z enakim naslovom je štiri leta izhajala v Gorici, toda gre za drugačno zgodbo
Na srečanju ob kavi s knjigo sredi prejšnjega tedna sta v Katoliški knjigarni na Travniku predstavnika založbe in uredništva literarne revije Mladika, ki izhaja v Trstu, spregovorila ducatu prisotnih poslušalcev o značilnostih in poslanstvu publikacije, ki slavi letos 60-letnico. Odgovorni urednik Marij Maver in urednica Nadia Roncelli sta izmenično pripovedovala o nastankih in prvih korakih, o vzporednih pobudah in drugih uredništvih, ki pa jih je Mladika vse preživela in v svojem poslanstvu nadaljuje še danes pred desetletji začrtano pot. Najrazličnejši vzroki so botrovali zamrtju projektov, kakršni so bili Tokovi, Sidro, Stvarnost, Most, Zaliv. Slednji je vztrajal še najdlje. Revija z enakim naslovom Mladika je štiri leta izhajala v Gorici v obdobju 19201924, a gre za drugačno zgodbo, na katero se sedanja publikacija ne navezuje, če izvzamemo splošno kulturno naravnanost v prid ohranjanja in utrjevanja jezika ter slovenske prisotnosti v ogroženem primorskem prostoru.
Pot do bralcev so objavljeni prispevki v preteklosti našli s ponudbo raznašal-cev in preko župnišč (do 300 izvodov), kar je sedaj preseženo, ker so stiki in delo s posamezniki zunaj komunikacijskih navad. Čutiti je odsotnost domačih duhovnikov, ki so v preteklosti zavzeto in zavestno širili verski tisk v slovenskem jeziku. Revija je sedaj na razpolago v knjigarnah in preko naročil. Naklada dosega 1200 izvodov,
risu--
/
Nadia Roncelli in Marij Maver v Gorici
ki najdejo tržne niše na Tržaškem, Goriškem, v Sloveniji (300) in po svetu (150). V 70. letih se je začela oblikovati zamisel o založbi, opredmetila pa se je v 90. letih. Sledila je priloga Rast, namenjena objavam spisov, ki jih proizvajajo višješolci in univerzitetni študentje. Iz sodelavcev Rasti, ki je vključena v sistem deželnega financiranja, z leti uredništvo črpa pisce za nosilno revijo, za katero so zelo pomembni dopisi, ki jih sodelavci dostavljajo iz Slovenije.
Že petinštirideset let poteka literarni natečaj, ki ga uredništvo ponuja celotnemu slovenskemu prostoru, sicer bi samodejnih prispevkov bilo premalo, kar je
bo par odločil za cerkveno poroko, bo ta potekala v cerkvici pri Svetem Križu,« našteva sogovornica.
Prijave za Briško poroko so že začeli zbirati, odprte so še do 10. aprila. Prijavljenih je že okoli dvajset parov, največ iz Slovenije, sicer pa, kar se tiče narodnosti, ni omejitev, pojasnjuje direktorica. Da je Briška poroka za pare očitno privlačna, priča tudi lanskoletno število prijavljenih parov: 58. Glede na to, da so po drugi strani organizatorji tradicionalne Kraške ohceti lani morali odpovedati prireditev, ker se nanjo ni prijavil noben par, smo direktorico briškega zavoda povprašali, zakaj meni, da je briška ohcet za pare bolj zanimiva: »Prepričana sem, da je razlog, da se na lansko Kraško ohcet ni nihče prijavil v tem, ker govorimo o tradicionalni ohceti. Briška oh-cet ni tradicionalna, glede na to, da mi te ponudbe niti nimamo v našem izboru, ampak ponujamo poroko na sodoben način, katere si obiskovalci tudi želijo. V prireditev dediščino vnašamo skozi druge oblike, prikazano na sodobnejši način.«
Katja Munih
Trk in nesreča na domu
V	Ulici Redipuglia v Foljanu sta včeraj okrog 17. ure trčila avtomobil in sku-ter. Skuterista so odpeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Moški naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Hujši udarec v glavo pa je uro kasneje dobil starejši moški, ki se je ponesrečil na svojem domu v Koprivnem. 70-letnika, ki se je spotaknil in udaril z glavo ob tla, so odpeljali v videmsko bolnišnico. Moški je bil v nezavesti.
Nočejo cirkusa pri Rdeči hiši
Ploščad pri Rdeči hiši je zasedel cirkuški šotor. »Čeprav so združenja okoljevarstveni-kov že zbirala podpise in priredila protest, so v goriški občini ponovno dovolili prihod cirkusa, ki izkorišča živali,« se zgraža združenje VegAnima, po katerem je treba cirkuške predstave z živalmi prepovedati.
Razstava v Ascolijevi ulici
V	okviru niza »Al fin lo spirito fa quel-lo che vuole« bodo danes ob 18. uri v galeriji združenja Prologo v Ascolijevi ulici v Gorici odprli razstavo likovnih del Raffaeleja Santilla.
V Krminu iščejo delavca
Občina Krmin je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlila delavca, ki bo skrbel za vzdrževanje zelenic in podobna opravila. Kandidati naj se do 8. aprila zglasijo na uradu za zaposlovanje na Korzu Italia 55 v Gorici.
bumbaca
običajni trend na področju publicistike. Z natečajem se nabere do 150 prispevkov vsako leto; število blaži pojav zmanjšanja stikov, ki jih je bilo mnogo več v preteklosti, ko jih je bilo morda teže oblikovati. Sedaj so mladim na razpolago širše in številčnejše razsežnosti, presegajo zasi-dranost v prostor, ki je bila nekoč vrednota, sedaj pa daje občutek nadležne cokle. A smo že spet pri nerazumljivem protislovju: mlade zanima široki svet, sredstva obveščanja pa se v Sloveniji osredotočajo na drobne šentflorjanske zdrahe. Mladika ima vsaj to značilnost, da prinaša glasove iz slovenskega zdomstva. (ar)
gorica - Vsakdo prejel priročnik
Dijakom o tem, zakaj in kako smo zaščiteni
Cilj čezmejnega projekta LEX, ki je potekal od leta 2011 do leta 2014, je bil združiti poglede na izvajanje zaščitne zakonodaje za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in za italijansko manjšino v Sloveniji ter začrtati skupne poglede na razvoj zaščite. Njegov vodilni partner je bila Slovenska kulturno-gospodarska zveza, prvi partner pa Italijanska unija.
V okviru projekta je nastala priročna publikacija, ki je namenjena širši populaciji, še zlasti pa mladini. Njen naslov se glasi Zaščiteni!? oziroma Tutelati!? in jo je uredil mladi pravnik iz Gorice David Sanzin. Dvojezična publikacija sintetično obravnava vsa poglavja zgodovinskega razvoja pojma zaščite na svetovni, mednarodni, evropski in drža-
Pogovor z dijaki je zaobjel primerjavo zaščite v Italiji in Sloveniji ter jamstva, ki so s tem v zvezi zapisana v ustavah obeh držav
vni ravni ter opisuje trenutno stanje tako zaščitne zakonodaje kot njenega izvajanja na sosednjih območjih v Italiji in Sloveniji.
Sredi prejšnjega tedna je predstavitev priročnika potekala pred dijaki tehničnih zavodov slovenskega višješolskega centra v Puccinijevi ulici v Gorici. Dogodek je vodil koordinator projekta LEX, Martin Lis-siach. Predstavitev je bila vključena v šolsko zborovanje in se je je udeležilo približno šestdeset dijakov.
Predavatelj je s pomočjo računalniške prezentacije prikazal prisotnim vsebino priročnika. Uvodoma je tekla beseda o bolj abstraktnih pojmih človekovih pravic in o potrebi, da te pravice obstajajo in da so primerno zaščitene. V drugem delu pa je predavanje zaobjelo tako listine Organizacije Združenih narodov, ki so
Martin Lissiach na šoli
bumbaca
definirale, kaj manjšine pravzaprav so, kot tudi dokumente, ki predvidevajo njihovo zaščito. Predavatelj se je v nadaljevanju zaustavil tudi na evropski ravni, povedal je o delovanju Sveta Evrope in drugih evropskih institucij, ki v svojih listinah predvidevajo zaščito manjšin. Pogovor je zaobjel še primerjavo zaščite manjšin v Italiji in Sloveniji ter jamstva, ki so s tem v zvezi zapisana v ustavah obeh držav. Poseben poudarek je bil seveda namenjen italijanski zakonodaji ter zaščitnima zakonoma 482/1999 in 38/2001. Ob zaključku predavanja je vsak dijak prejel izvod publikacije v upanju, da bo segal po njej.
Dogodek na goriški šoli so organizirali v okviru niza predstavitev, ki se je začel na liceju A.M. Slomšek v Trstu in se nadaljeval na tamkajšnjem liceju France Prešeren.
20
1 8 Sobota,	26. marca 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 26. marca, ob 10.30 in 16. uri »Romana, otroci in pošast Pozabaaa« (Romana Krajnčan); v torek, 29. marca, ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); v sredo, 30. marca, ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (Avtorski projekt); informacije po tel. 003865-3352247, bla-gajna@sng-ng.si.
21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 2. aprila, ob 20.30 »Animali della fattoria«, nastopa skupina Step iz An-cone (režija Alberto Manini); pred-prodaja v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/A v Gorici, tel. 048130212.
»KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 »Demoghela« (Maurizio Solda, režija Boris Kobal); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kultur-nidom.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 31. marca, ob 21. uri izven abonmaja »Da Vienna a Broadway« (tenor Andrea Binetti, sopran Stefania Seculi ob spremljavi Zaube-rOrchestra); informacije po tel. 0481969753, www.artistiassociatigorizia.it.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Kung Fu Panda 3«; 17.40 - 20.40 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 15.00 »Kung Fu Panda 3«; 17.20 - 20.00 - 22.00 »Land of Mine - Sotto la sabbia«.
Dvorana 3: 15.20 »Land of Mine - Sot-to la sabbia«; 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il condominio dei cuori infranti«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 18.00 -21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«.
Dvorana 2: 15.15 - 17.00 - 20.20 -22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco«; 18.40 »Kung Fu Panda 3«.
Dvorana 3: 15.00 - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.20 - 20.10 »Un paese quasi perfetto«; 22.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 4: 15.00 - 17.15 »Heidi«; 19.45 - 22.00 »Truth - Il prezzo della verita«.
Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.10 »Un momento di follia«.
Razstave
V	GORICI: v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku je na ogled fotografska razstava »Velike Žablje« udeležencev fotografskega tečaja, ki ga je pripravil fotoklub Skupina75; do 31. marca po urniku odprtja knjigarne.
V	GORICI: v Taverni Al Museo v grajskem naselju je na ogled razstava črno-belih fotografij člana fotokluba Skupina75 Marka Vogriča »19152015«; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 31. marca.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani (Ul. Ciotti 51) je na ogled razstava »Natura e design - Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 17. aprila, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816, www.gal-leriaspazzapan.it. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo zaprta, odprta bo na velikonočni ponedeljek, 28. marca, 10.00-19.00.
V	VILI VIPOLŽE je na ogled razstava »Jagodni izbor« Tomaža Perka; do 28. marca od ponedeljka do petka 9.0012.00, 13.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00 (vstopnina 3 evre).
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 v Gorici bo razstava »Soldati« spet na ogled od 29. marca do 22. maja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00. Razstavo bodo obogatili z odprtjem novega dela na temo kasarn v Gradišču z naslovom »Il valzer delle bandiere« v sredo, 30. marca, ob 18. uri, Bruno Pascoli bo v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri vodil njen ogled; vstop prost, informacije po tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it.
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 je na ogled fotografska razstava Katie Bonaventura »Nas-condigli #02«; do četrtka, 31. marca, 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih.
V	NOVI GORICI: v Medgeneracijskem središču (Gradnikove brigade 33) prireja društvo žena in deklet iz Trnovega pri Novi Gorici razstavo velikonočnih pirhov; do 4. aprila vsak delavnik 9.00-16.00; vstop prost.
V	AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji je na ogled razstava »Mario Palli, izbrisani odtisi«; do 17. aprila (od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00).
V	GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 je na ogled fotografska razstava Saše Batiča »Po sledeh preteklosti, Gorica včeraj in danes«; do 17. aprila od ponedeljka do sobote 7.30-13.30 in 15.00-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00.
~M Koncerti
NA GRADU DOBROVO: muzejska zbirka bo od torka, 29. marca, do ponedeljka, 11. aprila, zaprta za ogled, ker bo potekalo mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel 2016.
POKRAJINSKI MUZEJI v Gorici bodo zaprti v nedeljo, 27. marca, na veliko noč, odprti bodo na velikonočni ponedeljek, 28. marca: sedež v grajskem naselju (muzej prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti, arheološka zbirka in razstava o svilogojstvu) 9.00-19.00; palača Attems Petzenstein na Kornu (umetniška galerija) 10.00-17.00.
da bodo od ponedeljka, 4. aprila, do konca akademskega leta v petek, 13. maja, potekali dnevi odprtih vrat; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101.
M Izleti
SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine med 30. marcem in
17.	aprilom: v sredo, 30. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Križa - Kojsko mladinske komorne skupine »Študentski koncert 1«. Program na www.upol.si.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 1. aprila, ob 20.45 nastop harfistke Laure Pan-dolfo »Il giro del mondo in 47 corde«; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 9. aprila, ob 20.15 koncert Uroša Perica s kvartetom; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
H Šolske vesti
JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in
18.	aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča,
□ Obvestila
22.	»VIVICITTA' - POŽIVIMO MESTI«:
netekmovalna pohodniška prireditev na treh progah (10, 5 in 3 km) bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10.30 s startom s Trga Evrope - Transalpine. Prirejajo goriški UISP, Športni zavod Nova Gorica, ZSŠDI, ŠD Mark in GS Marathon Gorica.
23.	POHOD PO STOPINJAH VALENTINA STANIČA bo v soboto, 2. aprila, z odhodom od 6. do 9. ure s parkirišča pri mostu v Solkanu za glavni pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje-Korada-Kanal, 8 ur hoje) in krajši pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje, 4 ure hoje) ter z Vrhovelj od 8. do 10. ure za severni pohod (Vrhovlje-Korada-Kanal, 4 ure hoje); informacije www.pd-kanal.nvoplanota.si.
3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 bo v nedeljo, 10. aprila, s startom izpred centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. 10 km dolga proga bo označena, po poti bodo stojnice s kraškimi dobrotami, na Debeli griži si bodo pohod-niki lahko ogledali kaverne v spremstvu in ob razlagi znanih raziskovalcev preteklosti Mitje Jurna in Marca Mantinija; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustaci-je in topel obrok ob zaključku pohoda. V centru Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni vojni raziskovalke preteklosti Branke Sulli iz Trsta; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@pohod.it, informacije www.pohod.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do
11.	ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 3284754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini.
KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: naslednji izleti bodo 10. aprila, 8. maja (pohod »Družne sabo-tinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (3476220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu).
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do
12.	julija; informacije in prijave po tel. 040-360072 ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, krut.ts@tiscali.it.
SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino - Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti; avtobus bo odpeljal iz Gorice.
VELIKONOČNO TRIDNEVJE V GORICI: danes, 26. marca, - na veliko soboto - ob 19. uri bodo v cerkvi Sv. Ivana obredi velikonočne vigilije in blagoslov jedil.
VELIKONOČNO TRIDNEVJE V GORICI: v nedeljo, 27. marca, - na veliko noč - ob 6.30 bo v stolni cerkvi slovesno vstajenjsko slavje s procesijo in mašo ter sklepnim nadškofovim blagoslovom. Na veliko noč in veliki ponedeljek bodo maše v mestu kakor ob nedeljah, odpadla bo le večerna maša na Travniku.
V PODGORI bo na velikonočno nedeljo, 27. marca, procesija ob 5.30, sledila bo vstajenjska maša v cerkvi.
GORIŠKA POKRAJINA v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice razpisuje dvojezični literarni natečaj »Glas ženske«. Tema »Socialna omrežja povezujejo ali ločujejo ljudi?« je namenjena dijakinjam višjih srednjih šol goriške pokrajine, Severne Primorske (sekcija A) ter ženskam, starejših od 30 let (sekcija B). Udeležba je brezplačna. Prispevke v prozi morajo udeleženke do 2. maja poslati na no-vogoriški Oddelek za družbene dejavnosti ali na urad za protokol pokrajine Gorica; informacije na spletni strani goriške pokrajine.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) od torka 29. marca do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016).
PARTIZANSKA KNJIŽNICA sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ul. 20, je odprta vsako soboto od 17. do
19.	ure.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKU-ŠEVALCEV žganih pijač (ANAG) Fur-lanije Julijske krajine prireja tečaj za po-kuševalce žganih pijač v enoteki v Krminu (Trg XXIV Maggio) od 30. marca do 27. aprila vsako sredo med
20.	uro in 22.30; informacije in vpisovanje: Franca Cipolla (tel. 393-1999202, francac45@gmail.com), Bruno Fortunato (tel. 338-9490408, fortunatobru-no@libero.it), anag.fvg@tiscali.it.
VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt od ponedeljka, 28. marca, do četrtka, 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter praznikih 16.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom. Informacije in rezervacije po tel. 0481537111, viatori@fondazionecarigo.it, www.aglv.org; vstop prost.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do torka, 29. marca. Najnižja vrednost nakupa znaša 5000 evrov, za Tržaško pa 3000 evrov. Prednost pri pridobivanju sredstev imajo kmetje vpisani v INPS, ki niso dopolnili 40. leto nato vsi ostali. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami; informacije v goriškem uradu na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-82570.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira tečaj telovadbe na prostem pod vodstvom prof. Alda Rupla od aprila do maja, ob sredah od 18.30 do 19.30. Med vadbo se bodo udeleženci premikali peš, priporočena je uporaba (pohodniških) palic. Zbirališče in trasa se bosta spreminjala glede na smer poti, ki jo bo vsakič določil vaditelj. Ob prosti hoji še vaje za razgibavanje, za spretnost in telesno moč; informacije in vpisnine po tel. 3289181685 (Ana Saksida Zorzut).
ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z dra-matičarko Kim Komljanec, 3., 4. ter 10., 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; informacije po tel. 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu.
KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13.
uro 2. in 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it
RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 2. aprila, na društvenem sedežu v Petovljah tekmo za najboljšo salamo. Zbiranje domačih salam bo potekalo na sedežu društva ribičev isti dan do 16. ure, sledil bo srečelov z bogatimi nagradami.
0 Prireditve
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in
Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič v sodelovanju s politično šolo SSk prirejata v četrtek, 31. marca, ob 20. uri »Srečanje pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo okrogla miza z naslovom »15-letnica zaščitnega zakona 38/2001. Druga plat zgodbe«. O temi bodo spregovorili nekdanji slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, odvetnika Damijan Terpin in Andrej Berdon ter občinski svetnik v občini Dreka Michele Coren, vodil bo novinar Julijan Čavdek.
OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik organizira »Ekološki dan« v soboto, 2. aprila. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občino.
ZDRUŽENJE ANTEAS IN FNP CISL prirejata v torek, 29. marca, ob 15. uri na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici predavanje kustosinje muzeja prve svetovne vojne Alessandre Martina z naslovom »Gorizia 1945-1970, cenni sullo sviluppo architettonico e urbanistico«, sledila bo družabnost s tombolo; informacije po tel. 048153321, 531666, 534516.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon.
PRAVLJIČNE URICE v občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah med 17.30 in 18.30: v četrtek, 31. marca, za otroke med 4. in 7. letom starosti v slovenščini z naslovom »Za vse šaljivce in naga-jivce« (Andreja Grom). V ponedeljek, 4. aprila, za otroke do 3. leta starosti (Donatella Mania in dekleta civilne službe); http://bibliogo.ccm.it/libra-ry/Ronchi-dei-Legionari/
V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici: v četrtek, 31. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Boža Repeta »Milan Kučan, prvi predsednik«.
KULTURNO DRUŠTVO SKALA v sodelovanju s krožkom Krut prireja niz predavanj o dobrem počutju: v petek, 1. aprila, ob 20. uri na sedežu gabr-skega društva bo naturopatinja Erika Brajnik predavala o »Naturopatiji in krepitvi telesa«, predstavila bo svojo knjigo »Naturopatski priročnik za samopomoč«.
0 Mali oglasi
BRIŠKO SKRINJO, starinsko, s tipično poslikavo prodam; tel. 338-6603682.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 12.00, Giorgio Co-lautti (iz kapele pokopališča ob 11.50) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Lidia Dal Lago vd. Visintin (iz bolnišnice ob 9.50) v kapeli pokopališča, sledila bo upe-pelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Savi-no Pizzin (iz tržiške bolnišnice ob 10.50) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 12.00, Mirella Zanolla vd. DAlessan-dro (iz tržiške bolnišnice ob 11.50) v cerkvi in na pokopališču.
GORIŠKA	Sobota, 26. marca 2016	640
Poels pred Cataldom
BARCELONA - Nizozemec Wout Poels, kolesar ekipe Sky, je zmagal peto etapo dirke po Kataloniji. Po 187,2 km je imel v Vallsu 11 sekund prednosti pred drugouvrščenim Italijanom Dariom Cataldom, tretjeuvrščenim Belgijcem Gaetanom Billejem in četrtou-vrščenim Belorusom Konstantinom Siutsoujem. Poels se je 15 kilometrov od cilja odlepil od sedemčlanske ubežne skupine in se sam peljal proti Vallsu, štirje kolesarji, ki so ga lovili, pa so bili brez uspeha. Skupno vodstvo je zadržal Kolumbijec Nairo Quintana.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Bernie si je premislil
MANAMA - Čeprav so se dirkači formule 1 strinjali, da nov kvalifikacijski sistem, ki so ga uvedli za prvo dirko sezone v Avstraliji, ni bil najboljša zamisel, bo verjetno ostal vsaj še na naslednji dirki v Bahrajnu. Moštva v tekmovanju so sicer dosegla dogovor, da bodo kvalifikacije potekale po starem, a sprememba še ne bo takojšnja. Ecclestone si je premislil, šele po dirki v Bahrajnu bodo namreč naredili celotno analizo, v kateri bodo ugotavljali, ali je sprememba oziroma vrnitev k staremu sistemu upravičena.
nogomet - Giovanni De Biasi z reprezentanco Albanije prvič na sklepni fazi EP
V Tirani brez predsodkov
Gianniju (Giovanniju) De Biasiju so pravljice všeč. Rad jih je bral, ko je bil otrok. Nekako so mu tudi usojene. Kako ne bi bile, saj je aktualni selektor albanske nogometne izbrane vrste doma iz kraja Sarmede v Venetu. Vasice pravljic. Čeprav (še) ni prejel peresa v roke, je kljub temu še ne 60-letni Gianni (ne Rodari) spisal pravljico, ki jo bodo v deželi orlov pripovedovali svojim otrokom še dolgo. Albanija se je prvič v zgodovini uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo od 10. junija do 10. julija v Franciji.
V	lanskih kvalifikacijah je zasedla končno drugo mesto za vodilno Portugalsko in v škodo tretjeuvrščene Danske. Danes ob 17.30 pa bo Albanija odigrala prijateljsko srečanje v gosteh proti Avstriji. De Biasi nas je sprejel prejšnji teden v starem mestnem jedru Conegliana, kjer si je v zadnjih letih tudi uredil svoj dom.
Kako se je začela vaša albanska zgodba?
Albanska pravljica se je začela po videmski tragediji. Pri Udineseju sem bil le dva meseca in sem se pošteno opekel. Oktobra 2011 me je poklical nek italijanski novinar in me opozoril, da Albanija išče selektorja. Sploh me ni zanimalo. Sploh nisem poznal te države. Naposled sem se javil albanski nogometni zvezi in šel na razgovor s predsednikom. Za selektorski stolček Albanije se je prijavilo osem trenerjev. Izbrali so mene. Razmišljal sem, da bi odklonil. Znova me je prepričal novinar. Odločil sem se, da sprejmem izziv. Veselilo me je, da so mi dali pri vodenju reprezentance proste roke. Pred mano so Albanijo vodili Bosanec, Hrvat, Nizozemec, Nemec pa tudi Giuseppe Dossena (leta 2002). Zadnji albanski selektor je domačo selekcijo vodil v sezoni 2001/02. Nikomur ni uspelo.
Večina albanskih reprezentantov igra v tujini.
Največji problem je bil, da sem moral na začetku stalno potovati. Albanski nogometaši igrajo v vseh evropskih ligah. V prvem letu sem opravil nad petdeset potovanj v različna evropska mesta. Še dobro, da mi stoji ob strani desna roka Paolo Tramezzani, nekdanji nogometaš Interja (tudi strokovni izvedenec v športni oddaji La Domenica Sportiva).
Kar nekaj albanskih nogometašev igra tudi v drugih reprezentancah, ker imajo dvojno državljanstvo.
Na začetku sem moral prepričevati nekatere, da bi oblekli dres albanske reprezentance. Zdaj se je trend obrnil: kličejo me sami nogometaši in njihovi agenti, češ da bi radi igrali za Albanijo.
Kar nekaj je tudi nogometašev z bližnjega Kosova.
Skoraj polovica. Kapetan Loris Cana je s Kosova. Vratar Etrit Berisha in Taulant Xhaka tudi. Večina teh fantov je kot otrok zapustila domovino in je odraščala v drugih okoljih.
Kar nekaj albanskih igralcev igra za Švico.
V	prvi vrsti zvezdnik Shakiri. Proti Švici bomo igrali uvodno tekmo na evropskem prvenstvu v skupini A (11. junija). Poleg Švice nas čakata še tekmi proti Franciji in Romuniji. Ne bomo imeli
lahkega dela. Prepričan sem, da bomo tudi v Franciji imeli veliko navijačev. Kjerkoli igramo, veliko ljudi navija za nas. Albanci so razpršeni po celem svetu.
Tudi v kvalifikacijski skupini niste imeli lahkega dela.
V prvem delu smo premagali Portugalsko. Dvakrat smo igrali neodločeno proti Danski, kar se je na koncu izkazalo za odločilno. Potem pa tekma s Srbijo. To ni bil športni dogodek, ampak vojna.
Kako se spominjate tistega večera, ko je brezpilotni letalnik preletel igrišče z zastavo velike Albanije in albanskega Kosova?
Gnusno. Čeprav bi rad pozabil na ta dogodek, mi bo bržkone ostal v spominu za celo življenje. Bal sem se za svojo kožo in kožo svojih nogometašev. Res je, da je šlo za provokacijo albanskih navijačev. Take reakcije pa resda nisem pričakoval. Ali ste kdaj bili na Partizanovem stadionu? Sploh ni varnostnih ograj. Navijači so kar udrli na igrišče in policija ni posredovala. Tiste tekme sploh ne bi sme-
Kako bi opisali življenje v Albaniji?
Ko sem prvič odpotoval v Tirano, me je čakal siv in deževen dan. Dotlej sem do te države imel veliko predsodkov. Lahko vam mirne duše povem, da sem prvo noč postavil za vrata stol, ker sem se bal, da bodo udrli v sobo (smeh). Kmalu sem spoznal, da je Tirana zelo varno mesto. Italijani imamo negativni stereotip, da Albanci kradejo. Kradejo nič več in nič manj kot Italijani. Zdaj vsem povem, da so Albanci pošteni in delavni ljudje.
Standard življenja se v Albaniji
viša.
Italijanski podjetniki so v zadnjih letih veliko investirali v Albaniji. Delavna sila je poceni. Življenjski standard pa rase iz leta v leto. Niso občutili krize. Veliko Albancev se celo po več letih vrača domov.
Od kod letite v Albanijo?
Benetke so direktno povezane s Tirano. Drugače pa bi lahko izbiral tudi Ljubljano.
De Biasi leta 2011 na predstavitvenem srečanju kot albanski selektor
ansa
li igrati. Reprezentance ne bi smeli vključiti v isto skupino, saj so vedeli, da predstavlja to veliko tveganje. Podobno kot Armenija in Azerbajdžan. Tudi Gibraltar ne sme igrati v isti skupini s Španijo. Tam prav gotovo ne bi videli takih prizorov.
Na stadionu Stadiumi Qemal Sta-fa v Tirani pa ni prišlo do navijaških izgredov.
Bali smo se srbskih provokacij. Srbov pa v Tirani ni bilo. Bilo je mirno. Albanska zveza si ni smela dovoliti, da bi prišlo do težav.
Katere spremembe ste pravzaprav vnesli v reprezentanco?
Imamo odlično organiziran trenerski štab. Vsak ima točno določene vloge. To je v veliko pomoč nogometašem, ki so izjemno motivirani in končno tudi ponosni, da igrajo za domačo reprezentanco.
Katera je bila glavna hiba albanske selekcije?
Taktična nedisciplina. Neracional-nost. To je tipično za vse reprezentance z balkanskega območja. Delno velja tudi za Slovenijo, čeprav je Srečko Katanec odličen selektor in so njegove ekipe ponavadi taktično odlično postavljene.
Kako je albanska javnost reagirala na zgodovinsko uvrstitev na EP?
V državi še vedno vlada izjemna ev-forija. Vsi čakajo na evropsko prvenstvo. Nogometaši so postali narodni junaki. Reprezentanca je združila vse Albance, ki živijo tudi izven države. Predvsem, tiste s Kosova in bližnje Makedonije, kjer je skoraj polovica prebivalstva albanske narodnosti. Podobno vzdušje ste bržkone doživljali Slovenci, ko ste se prvič kvalificirali na svetovno in tudi evropsko prvenstvo.
Kakšen pomen ima nogomet v albanski družbi?
Zelo pomemben je. Ta šport vsakič sprošča izjemna čustva. Združuje ljudi. Nogometna reprezentanca je postala prava vitrina za Evropo. Albanci so med seboj zelo različni. Kosovci, Albanci iz Makedonije, Albanci z južne in severne Albanije ... pa še vera ima prste vmes, saj so Albanci razdeljeni na pravoslavne kristjane, katoličane in muslimane, ki prevladujejo. Verskega fanatizma pa na srečo ne poznajo.
Katero albansko mesto vam je najljubše?
Tirana je zelo lepo mesto. Dobro se počutim tudi v Beratu, ki je mesto v
osrčju Albanije. Pa še Gjirokaster, ki je na jugu pri grški meji. Shkoder ob Ska-darskem jezeru in Vlora sta morda najbolj nogometni mesti. Največ ekip in navijačev pa ima Tirana, kjer igra najbolj trofejna albanska ekipa Partizani. Neke vrste albanski Juventus. V zadnjih petih sezonah pa je zmagala ekipa KF Skenderbeu Kor^e, ki je igrala tudi v ligi prvakov.
Ali ste se naučili albansko?
Ne. Je izjemno težak jezik. Skoraj vsi albanski nogometaši govorijo italijanščino. Z drugimi govorim angleščino. Obvladam tudi španščino. Če se ne motim, tudi slovenski nogometaši obvladajo italijanščino, kajne?
Velja. V Italiji ste trenirali Udinese, Torino, Brescio, Modeno in druge (De Biasi je igral tudi pri Interju v sezoni 1975/76).
Italijanska športna javnost pričakuje, da so dobri nogometaši nato tudi dobri trenerji. Ni tako. Moti me, ko predsedniki imenujejo za trenerja igralca, ki je pred tem obesil čevlje na klin. Ta sploh nima trenerskih izkušenj in prave izobrazbe. Niso vsi Pep Guardiola. Manjka nam kultura izobrazbe. Temu aspek-tu posvečamo premalo pozornosti.
Po uspehu z Albanijo so se v Italiji znova spomnili na vas.
Naenkrat sem postal prava zvezda. Pozabili so, da so me prej skorajda ignorirali. Ampak to me ne zanima. V zadnjem obdobju sem imel res veliko ponudb. Snubili so me številni evropski klubi. Vabili so me tudi na Kitajsko, kjer so mi ponujali milijonske pogodbe. Ostajam pa zvest Albaniji. Komaj čakam evropsko prvenstvo. Tam želim zapustiti še močnejši vtis.
Uvrstitev v osmino finala?
Bilo bi fantastično.
Kaj pa potem?
Rad bi še naprej treniral po Evropi.
Ne v Italiji?
Raje ne. Rad imam Španijo in Anglijo. Morda pa bi se preizkusil še na klopi kake druge reprezentance.
Slovenije?
Vem, da se je v Italiji večkrat govorilo o Edyju Reji na klopi Slovenije. Slovenija ima zanimive nogometaše. Izredno všeč mi je Kevin Kampl. Lahko bi bil lep izziv. Navsezadnje odbojkarsko reprezentanco vodi Italijan Andrea Giani. V Sloveniji je po osvojitvi drugega mesta na evropskem prvenstvu bržkone postal pravi junak. Z albansko izbrano vrsto sem vsekakor pogodbeno vezan do junija 2017.
V športni oddaji Domenica Sportiva so povedali, da bi lahko prevzeli mesto italijanskega selektorja Antonia Conteja.
Velja, ampak pripisali so mi le 20 odstotkov možnosti. Tega filma ne boste videli (smeh).
Kaj najraje počenjate v prostem času?
Družim se in klepetam s starimi prijatelji. Berem knjige. In tudi kolesarim. Rad imam dobre restavracije. Mimogrede: pri Novi Gorici poznam dobro ribjo restavracijo.
Jan Grgič
APrimorski
~	dnevnik
Dopinška afera se nadaljuje
MOSKVA - Sedemindvajset ruskih športnikov je bilo pozitivnih na mel-donij, odkar je ta od 1. januarja na listi prepovedanih sredstev, je pojasnil ruski minister za šport Vitalij Mut-ko in dodal, da je »na svetu okrog 127 podobnih pozitivnih primerov«.Med tistimi, ki so jih ujeli pri prekršku, sta bili tudi ruska teniška zvezdnica Marija Šarapova in ruska plavalka Julija Jefimova, štirikratna svetovna prvakinja v prsnem slogu in dobitnica bronaste kolajne na 200 m prsno na olimpijskih igrah 2012 v Londonu. Slednji grozi dosmrtna prepoved nastopanja zaradi uporabe dopinga, ker je to že njen drugi pozitiven do-pinški izvid v karieri. Leta 2014 so jo zaradi anaboličnih steroidov suspendirali za 16 mesecev. Zaradi sistematične uporabe dopinga pa ruski atleti in atletinje niso smeli sodelovati na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Portlandu in jim grozi tudi izključitev iz olimpijskih iger v Riu de Janeiru.
Doping tudi na Kitajskem
PEKING - Le dan po razkritju britanskega The Timesa o tem, da so na Kitajskem načrtno prikrili pet pozitivnih testov na doping med kitaj -skimi plavalci, je kitajska državna agencija Xinhua objavila, da je bilo v zadnjih mesecih med plavalci šest pozitivnih primerov dopinga. Trije plavalci, Zhao Ying, Wang Lizhuo in An Jiabao so bili že lani pozitivni na klen-buterol, drugi trije, za zdaj še neimenovani trije plavalci pa so bili januarja pozitivni na hidroklorotiazid, diuretik, ki se lahko uporablja za prikrivanje drugih zdravil, ki povečujejo telesne zmogljivosti.
O'Shea bo vodil Italijo
RIM - Italijanska ragbijska reprezentanca ima novega trenerja. Francoza Jacquesa Brunela bo nadomestil pe-tinštiridesetletni Irec Conor O'Shea.
Slovenija v ponedeljek
BELFAST - Slovenska nogometna reprezentanca bo v ponedeljek, 28. marca, ob 20.45 odigrala prijateljsko tekmo v gosteh proti Severni Irski. Na gostovanje se bo odpravila tudi Italija, ki bo v torek, 29. marca, ob 20.45 nastopila proti Nemčiji.
Tri trojke Saše Vujačica
NEW YORK - Ekipa New York Knicks je v severnoameriški košarkarski ligi NBA doma premagala Chicago Bulls s 106:94, slovenski košarkar Saša Vujačic je igral v prvi peterki gostiteljev, zadel prvi koš na tekmi, v prvi četrtini pa je s tremi trojkami dosegel tudi svoje edine točke na tekmi. V 18 minutah in 53 sekundah je zbral še tri podaje in skok.
Danes italijanska košarka
MILAN - Velikonočni prazniki so prisilili italijanske košarkarske prvo-ligaše, da bodo danes šele drugič v letošnji sezoni odigrali vse tekme kroga v istem dnevu. Nastopili bodo Trento - Sassari (ob 18. uri), Cantù - Venezia, Avellino - Varese, Bologna Cremona, Brindisi - Capo d'Orlan-do, Pistoia - Torino, Pesaro - Caser-ta (ob 20.30) in Milano - Reggio Emilia (ob 20.45).
Danes tudi Kras
REPEN - Nogometaši Krasa bodo v Repnu danes ob 15. uri odigrali prijateljsko srečanje proti moštvu Campanelle.
22
Sobota, 26. marca 2016
ŠPORT
Primorski
košarka - Zaostalo srečanje 23. kroga državne C-lige
Na Opčinah padel vodilni Tarcento
Jadran je z odlično igro presenetil goste iz Čente
Jadran - Tarcento 71:64 (19:16, 35:33, 50:44)
Jadran: Velikonja Grbac 18 (5:5, 5:6, 1:3), M. Batich 2 (-, 1:2, 0:1), Ban 15 (3:4, 3:8, 2:2), De Petris 12 (4:4, 4:8, -), Rajčič 7 (-, 2:5, 1:4), Ušaj nv, Kojanec (-, -, -), Ridolfi 15 (-, 3:4, 3:5), Cettolo 2 (-, 1:1, 0:2), Da-neu (-, -, 0:1). Trener: Mura. Izgubljene žoge: 13; pridobljene: 8; asistence: 12; skoki: 32, SON: 19.
Jadran je v sinočnji zaostali tekmi 23. kroga državne C-lige gold poskrbel za pravi podvig, saj je na Opčinah premagal vodilni Tarcento, ki sicer ne doživlja najboljšega trenutka. Pred začetkom srečanja so se košarkarji in navijači z enominutnim molkom spomnili na žrtve atentatov v Bruslju in na žrtve tragične nesreče na španski avtocesti.
Nato sta ekipi začeli pravo bitko, saj je bila prva četrtina zelo izenačena. Med gosti je izstopal Bellina (v samem prvem polčasu je dosegel 15 točk), Jadran pa je držal korak z nasprotnikom po zaslugi odličnega Velikonje Grbaca, ki je s košema in asistencama navdušil sicer ne preveč številno publiko v telovadnici na Opčinah. Obramba Tarcenta se je sicer osredotočila na Bana, ki je prvi koš dosegel šele po devetih minutah.
Jadran je nato naletel na pravi mrk v napadu na začetku druge četrtine, ko so domači dosegli prvi koš šele v poltretji minuti. Tarcento je tako povedel z delnim izidom 0:6, združena ekipa pa je nato odgovorila in ponovno prehitela nasprotnike z zabijanjem Velikonje Grbaca tik pred iztekom prvega polčasa. Med glavnim odbmorom je nato predsednik Marko Kojanec, poleg običajnega žrebanja nagrade (3 kg težki čokoladni pirh) daroval predstavniku Tar-centa knjigo 50 let naše košarke, ki jo je uredil Branko Lakovič, saj so odnosi med kluboma odlični, kakor priča včerajšnja ponovitev družabnosti po tekmi, ki so jo Ja-dranovi košarkarji doživeli tudi v Čenti.
Domači so takoj po povratku iz sla-čilnic poskrbeli za delni izid 6:0, ki je pri-
silil gostujočega trenerja, da zaprosi za minuto odmora. Jadan pa je nadaljeval z do-padljivo igro in z odličnim Ridolfijem na čelu dosegel najvišjo prednost na tekmi (50:37).
Brez Ridolfija, De Petrisa in Veliko-nje Grbaca pa so se gostje ponovno približali na šest točk zaostanka. Jadranov drugi mrk je nato s trojko prekinil neustavljivi Ridolfi na začetku poslednje četrtine.
Psihološka teža omenjenega meta je bila izredna, saj so se nato domači predramili, zmago pa sta začinili še spektakular-ni blokadi Cettola in De Petrisa. Jadranov center je bil tokrat ob Ridolfiju in Veliko-nji Grbacu odločilen za zmago, saj je omenjena trojica skupaj prispevala 45 točk. 15 točk pa je dodal Ban, ki je v izdihljajih tekme dosegel nekaj odločilnih košev. (av)
Taras Velikonja Grbac je tudi tokrat spektakularno zabijal
fotodamj@n
Lestvica C-lige gold po 25. krogu: Tarcento in Sanve 32, Caorle in Calli-garis 28, Ardita 26, Montebelluna in Jadran 24, Padova, Arzignano in Mestre 22, Falconstar in Oderzo 20, Spilimber-go 18, Conegliano in Bassano 16.
hitra hoja
Bronast Ruzzier
V slovaškem mestu Dudince je potekalo 35. mednarodno tekmovanje v hitri hoji, ki je ena izmed 11 preizkušenj letošnjega IAAF Race Walking Challenge, ki se je začel 21. februarja v avstralskem mestu Adelaide, sklenil pa se bo 21. avgusta na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Na Slovaškem se je letos zbralo rekordnih 260 tekmovalcev iz 40 držav, med katerimi so bili najboljši hitro-hodci sveta, razen Rusov, ki so jim zaradi dopinške afere prepovedali nastop. Na startu je bil tudi Lonjerc Fabio Ruzzier, ki je nastopil na razdalji 5 kilometrov enotne veteranske kategorije od 35 let dalje. V konkurenci atletov iz osmih držav se je Ruzzier s časom 26'58" uvrstil na odlično tretje mesto, zaostal pa je le za 22 let mlajšim Slovakom Zdenom Medero (2420") in za 13 let mlajšim Poljakom Januszem Golawskim, ki ga je na cilju prehitel le s šestimi sekundami naskoka (26'52").
Borut Ban se je sinoči razigral v končnici
fotodamj@n
jadranje - Olimpijske evropske kvalifikacije na otoku Palma de Mallorca
»Za biti ali ne biti«, vendar sproščeno
Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta bosta od ponedeljka lovila zadnjo kvoto za nastop na letošnjih olimpijskih igrah
PALMA DE MALLORCA - Slovenska jadralna »azzurra« Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, člana jadralnega kluba Čupa iz Sesljana, sta v sredo zvečer dospela na špansko Palmo De Mallorco, kjer bosta od ponedeljka, 28. marca, lovila zadnjo kvoto za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v brazilskem Rio de Janeiro v razredu 470. Sploh pa se v teh dneh v Mal-lorci zbira sama elita evropskega jadranja, ki bo nastopila na 47. regati za pokal princese Sofie. V najrazličnejših kategorijah bodo nastopili npr. Vasilij Žbogar (razred finn), v razredu 470 bosta tekmovali Tina Mrak in Veronika Macarol, v laserju Žan Luka Zelko in Nik Pletikos, v laser radialu pa Kim Pletikos.
Sicer bo Vasilij Žbogar omenjeno regato pretežno izkoristil za testiranje opreme in za uvajanje novosti. »Palma je zame etapna regata, ki pa je za nekatere regata za biti ali ne biti, saj se okoli 30 jadralcev bori za eno vozovnico, ki je še ostala za nastop Evropejca na olimpijskih igrah. Jaz bom poskušal biti čim višje, sem v teku priprav in treningov. Vedno je lepo biti v vrhu, kar pomeni, da sem blizu in vse poteka kot mora,« je dejal Žbogar, ki bo do olimpijskih iger nastopil le še na svetovnem prvenstvu sredi maja v Italiji.
»Regata za biti ali ne biti«, če si iz-
posodimo Žbogarjeve besede, bo za Jaša Farnetija in Simona Sivitza Košuto. »Vlada sproščeno vzdušje, saj nimamo česa izgubiti. Dali bomo vse od sebe, nato pa bomo videli, kaj lahko dosežemo,« pravi Jaš Farneti, ki je predvčerajšnjim opravil prvi trening v španskem morju, s treningi pa bosta on in Simon Sivitz Košuta nadaljevala danes in jutri. »Vremenske razmere so zaenkrat odlične, prezgodaj pa je, da bi lahko napovedovali pogoje, s katerimi bomo tekmovali v ponedeljek. Z jadrnico ni težav, do ponedeljka moramo le popraviti nekaj malenkosti,« ugotavlja Farneti, ki re-gatno pole zelo dobro pozna, saj sta tam s Sivitzom Košuto trenirala pred kratkim pod vodstvom slovenskega trenerja Se-bastjana Prinčiča, sedaj pa je z njima odpotoval Luka Strahovnik.
Prvi trije plovi bodo v ponedeljek, selekcije pa se bodo nadaljevale v torek. Najboljši jadralci bodo nato nadaljevali v zlati skupini, ostali pa v srebrni. V soboto, 2. aprila, bo na vrsti še regata za kolajne. Brez olimpijske kvote so poleg Italije še Portugalska, Belgija, Poljska in Nizozemska, tako da bosta morala Jaš in Simon premagati omenjene posadke in obenem še notranjo konkurenco v italijanski reprezentanci, kjer sta absolutna favorita izkušena Gabrio Zandona in Andrea Tram. (sta, av)
Jadranje: Uspešen krstni nastop
GENOVA - V Genovi je med 18. in 21. marcem potekala Italia Laser Cup, prva letošnja državna regata v razredu Laser, na kateri je nastopilo približno 400 jadralcev iz cele Italije. V treh dneh regat so izpeljali šest plovov v srednjem vetru.
V mladinski kategoriji laser 4.7, v kateri je tekmovalo 164 jadralcev, sta nastopila tudi dva Sirenina jadralca, ki sta dosegla solidno končno uvrstitev: 61. je bila Elisa Manzin (letnik 2002), 79. pa Alexander Harej (letnik 2000, na sliki). Za oba Sirenina jadralca je bil nastop na tekmovanju Italia Laser Cup prva pomembnejša preizkušnja na državni ravni v razredu Laser.
MICHELE SCHINCARIOL
Tekač, plavalec in »rock & roll« (bodoči) kirurg
Zaradi težav s sklepnim hrustancem v kolenu mu je zdravnik leta 2005 svetoval, naj preneha z igranjem nogometa. Goričan Michele Schincariol (letnik 1991) se je torej pri štirinajstih letih odločil, da bo formo vzdrževal na kak drug način, tako da je najprej začel s plavanjem, bazenu je nato dodal tek, omenjeni športni panogi pa še vedno goji, s tem da je pred približno letom dni vzljubil tudi kolesarstvo. Podobne nasvete pa bo lahko sam Michele v kratkem tudi delil, saj zaključuje študij na medicinski fakulteti v Ljubljani. Sogovornika smo zmotili, medtem ko preživlja zadnje tedne delovne prakse v bolnišnici v Berlinu v sklopu programa Erasmus Placement.
»To je že druga nemška izkušnja, saj sem pred dvema letoma nekaj časa preživel v Lübecku na študijski izmenjavi Erasmus. Sedaj sem se ponovno odločil za Nemčijo, saj nemščino dobro obvladam, odlično poznavanje jezika pa je prioriteta pri poklicih, pri katerih je treba sprejemati takojšnje odločitve oz. ukrepe, kkjer si ne smemo privoščiti napake. Sicer mi nemški kolegi posvečajo veliko pozornosti, vsi pa so zelo prijazni,« pravi Michele, ki v Berlinu poleg vaj iz kirurgije, interne ter družinske medicine redno vzdržuje svojo kondi-cijo. »Najraje tečem, v Berlinu pa je bila letošnja zima relativno ostra, tako da sem se večkrat odpravljal v olimpijski bazen Sprunghalle. Moram pa priznati, da je Ljubljana do študentov prijaznejše mesto, saj smo lahko v bazen dvakrat tedensko zahajali zastonj, v Berlinu pa smo deležni le minimalnega popusta,« ugotavlja Schincariol, ki v primeru sončnega vremena zelo rad teče. »V Berlinu je veliko parkov, najraje pa zahajam v park Treptower. V Ljubljani sem večkrat tekal v parku Tivoli, a tudi kar okrog stavbe, v kateri stanujem, a tega ne napiši, saj grdo zveni,« simpatično dodaja nekdanji nogometaš mladinskih ekip Juventine.
Michele je tudi strasten ljubitelj glasbe, v Berlinu pa prijateljuje s samo svetovno smetano na glasbenem področju. Pravzaprav je tudi sam glasbenik. »Na višji srednji šoli sem nekoliko resneje igral klasično kitaro, tako da sem tudi uspešno opravil izpit petega letnika na tržaškem glasbenem konservatoriju Tartini, sicer je glasba sedaj odlično sredstvo za sprostitev,« skromno poudarja Schin-cariol, ki načrtuje tudi kak športni podvig. »Že leta ciljam na to, da bi nastopil na ljubljanskem maratonu. Morda mi bo v kratkem le uspelo,« zaključuje bodoči kirurg. (av)
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 26. marca 2016
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamente Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buon-giorno benessere 11.00 Il Giubileo di Francesco 11.30 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Ballando con le stelle
RAI2
RAI3
7.05 Serija: Zorro 7.55 Film: Antonio di Pa-dova (biogr.) 9.30 Film: Un turco napole-tano (kom., '53, i. Toto) 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.0014.00, 18.55, 23.10 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Film: Senza arte né parte (kom., It., '11) 16.25 Presa diretta 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 21.05 Scala Mercalli 23.35 Stelle nere
RAI4
13.55 The Voice of Italy 2016 16.55 Rookie Blue 17.40 Novice 17.45 Atlantis 18.35 Doctor Who 19.25 Rai Player 19.30 Common Law
7.00 Serija: The Millers 7.45 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamento Punto Europa 10.15 Serija: Il no-stro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40, 23.25 Dnevnik in rubrike 13.25 Dribbling 14.00 Nad.: Come fai sbagli 15.45 Serija: Squa-dra Speciale Lipsia 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto -Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary
ra di amare 21.20 Nad.: Come fai sbagli 23.05 Serija: Una famiglia in giallo
_RETE4_
7.00 Media Shopping 7.30 Serija: Quincy 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Donnavven-tura 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Film: Il re dei re (zgod., '61, i. J. Hunter) 23.40 Film: Secondo Pon-zio Pilato (zgod., It., '87, i. N. Manfredi)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Life - Lo spettacolo della vita 9.45 Super Partes 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 C'e posta per te
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otroške oddaje 8.35 Film: Scooby-Doo e la mummia maledetta (anim.) 10.20 Film: Amore 14 (kom., It., '09, r. F. Moccia) 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0019.00 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Film: Batman e Robin (akc., '97, r. J. Schumacher, i. G. Clooney) 16.20 Film: Blue Crush (pust., '02)
21.10 Film: Inkheart - La leggenda del cuore d'inchiostro (fant., '08) 23.00 Criminal Minds
_RAI5_
14.00 20.35 Rai Player 14.10 Wild Italy 15.05 Nilo, re dei fiumi 16.05 Gledališče: Giulio Cesare 18.30 Novice 18.35 Piano pianissimo 18.55 Strinarte 19.45 Memo -L'agenda culturale 20.45 Street Art 21.15 I luoghi del Giubileo 22.55 Ples: Bartabas
RAI MOVIE
13.1517.00 Rai Player 13.20 Film: Difesa ad oltranza (dram., '96, i. S. Stone) 15.10 Film: Arrivederci ragazzi (dram., Fr., '87) 17.05 Novice 17.10 Film: Sirene (dram., '90, i. Cher)
19.00 Film: Pomodori verdi fritta alla fer-mata del treno (dram., '91, i. K. Bates)
21.15 Film: To End All Wars - Fight for Freedom (voj., '01) 23.15 Film: Letti selvaggi (kom., It., '79)
RAI PREMIUM
14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Nad.: Una grande famiglia 16.45 Rai Player 16.55 17.40 Ballando con le stelle 17.35 0.50 Novice 20.30 Nad.: Pau-
CIELO
10.55 11.55 Fratelli in affari 11.50 Novice 13.50 MasterChef USA 15.40 MasterChef Canada 17.30 Cucine da incubo 20.10 Top Gear UK 21.15 Film: Avere vent'anni (erot., '78)
DMAX
19.15 Film: Alla ricerca dell'isola di Nim (pust., '08, i. A. Breslin, J. Foster) 21.10
Film: Kung Fu Panda 2 (anim., '1l) 22.50 Film: Il topolino Marty 2 (anim.)
_IRS_
14.35 Film: The Informant! (kom., '09, i. M. Damon) 16.35 Adesso cinema! 17.00 Film: Sospesi nel tempo (kom., '96) 19.05 Film: Delitto sull'autostrada (kom., It., '82) 20.50 Scuola di cult 21.00 Film: Il secon-do tragico Fantozzi (kom., It., '76, i. P. Vil-laggio) 23.10 Film: Il terribile ispettore (kom., It., '69)
_LA7_
7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.00 Film: I giganti del West (vestern, '80) 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: L'ispettore Barnaby
_LA7D_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 SOS Tata 18.55 Dnevnik
12.3017.45 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'avevo detto 15.05 Gator Boys: gli acc-hiappalligatori 18.35 Cacciatori di tesori 19.30 Storage Wars Canada 20.20 Fast N Loud 21.10 Top Gear 22.55 Restauri a quattro ruote 23.45 Salt Lake Garage
SLOVENIJA1
6.00 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške serije 9.20 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Ko mama spi 10.15 Infodrom 10.30 Dok.: Kdo si pa ti? 11.00 TV arhiv 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok.: Ambienti 15.00 Dok. serija: Generacija Zemlja 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Fortitude 22.55 Film: Oktober - november (dram.)
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.05 Med valovi 10.45 10 domačih 11.35 Dok.: Aleksandrinke 13.25 Migaj raje z nami! 13.50 Pot na EP 2016 14.25 Magazin FIFA: Pot v Rusijo 15.05 Film: Adeline pustolovščine (fant., '10, r. L. Besson) 17.00 Škofjeloški pasijon 17.50 Če bi midva se kdaj srečala 19.15 Infodrom 19.30 Dok.: Kdo si pa ti? 20.00 Film: Burton in Taylorjeva (biogr., '13, i. H. Bonham Carter) 21.25 Zvezdana 22.10 Dok. serija: Neverjetni Jonathan Goodwin 22.55 Dok.: Umetnost propagande
_KOPER_
14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.35 Ljubezen do sveta 16.00 Webolution 16.35 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.50 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Folkest 2015 22.25 Dok.: Mister Gadget 22.30 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.35 Pozdravljeni 23.05 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.25 13.10 Tv prodaja 10.40 Film: Psi so zakon (kom.) 12.10 Čista hiša 13.25 Znan obraz ima svoj glas 16.05 Film: Vprašanje vere (dram.) 18.10 Nad.: Takle mamo 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Legenda o Zorru (pust.) 22.25 Film: Drugi moški (triler, '08, i. A. Banderas)
_KANAL A_
7.00 Risanke 7.45 19.00 Pozor, priden pes! 8.15 12.45 Serija: Vzgoja za začetnike 8.40 19.30 Serija: Veliki pokovci 9.10 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 10.05 ŠKL -Šport mladih 10.35 TV prodaja 10.50 Serija: Snowboarderji 11.50 Serija: Detektiv na Floridi 13.15 Film: Pasji park (kom.) 15.05 Film: Dve levi nogi (kom.) 16.35 Film: Tolpa z igrišča (krim., '06, i. D. Johnson) 20.00 Big Brother 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.00 Film: Komiki (kom., '09, i. A. Sandler)
PLANETTV
12.50 Nan.: Mike in Molly 13.20 Nan.: Očka v predpasniku 13.50 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.35 Film: Sestrstvo potujočih hlač (kom.) 16.45 22.45 Bilo je nekoč 17.55 Bo-
_ S b	VREDNO OGLEDA
HM Sobota, 26. marca	-
Lm Rai movie, ob 15.10
Arrivederci ragazzi
Francija 1987 Režija: Louis Malle Igrajo: Gaspard Manesse, Francine Racette, François Négret in Irène Jacob
Prvi film, takrat dvajsetletne Irène Jacob, je film, s katerim se je Louis Malle spominjal dogodka, ki ga je doživel v najstniških letih v karmeličanskem zavodu v okolici Pariza. Zgodba pripoveduje o Julienu Quen-tinu, fantu, ki je obiskoval zavod v Fon-
tainebleauju, kamor je nekaj mesecev kasneje prispel tudi vrstnik Jean Bonnet. Jean se sploh ni obnašal lepo in Julienu je bil precej antipatičen, ker pa je zgle-dal zelo zaprt in skrivnosten, je Julien nekega dne na skrivaj pregledal njegovo omarico in pri tem spoznal, daj je Jeanovo pravo ime Jean Kippelstein, da je židovskega rodu, in da je prispel v zavod, da bi ga skrili pred nacisti. Tako sta Julien in Jean postala velika prijatelja, a hude okoliščine so privedle do tega, da so naposled nacistične oblasti odkrile v tistem zavodu tri Jude in jih odgnale v koncentracijsko taborišče. Naslov, Au revoir les enfants, se pravi Fantje, nasvidenje, je pozdrav direktorja zavoda, ko se s fantoma poslavlja od ostalih dijakov. Film je na beneškem festivalu zmagal zlatega leva.
gnedaj, da bi crknu televizor 19.00 22.40 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Noe (pust., '14, i. R. Crowe, J. Connelly, E. Watson) 23.55 Film: Nevarno zapeljevanje (dram., '06, i. S. Sarandon)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.50 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Elena Blancato: Placido Cortese med nami - radijska igra, režija Lučka Su-sič; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
21.10 Film: Il migliore (dram., '84, i. R. Redford) 23.35 Film: Legami di famiglia (dram., '89)
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Ro-tocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Pronto, dottore... 13.55 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V oddaji "Tam kjer teče bistra Bela" ob 12.30 bo govor o kulturnih prireditvah, ki so se zvrstile v Kanalski dolini in na Zilji ter o velikonočnem času. Zadnja mesečna oddaja Jazz odtenki ob 17.10 je namenjena koncertu; tokrat se bomo prepustili čarobnim notam tria slovitega ameriškega pianista Keitha Jar-retta, saj bomo poslušali drugi del koncerta, ki ga je posnel pred natanko dvajsetimi leti v Tokiu. V Mali sceni ob 18.00 bomo predvajali radijsko igro »Placido Cortese med nami«, ki govori o žrtvi patra Placida Corteseja, frančiškanskega meniha, ki se je v najtemnejših časih sodobne zgodovine odločil za pot žrtvovanja in ljubezni do sočloveka. Rojen je bila leta 1907 na Cresu, v letih fašizma in nacifašizma je služboval v Padovi, kjer je med drugim pomagal tudi Slovencem in Hrvatom, ki so bili tam zaprti v taborišču. Njegovo življenje pa je ugasnilo leta 1944 na Oberdankovem trgu v Trstu, v celicah sedeža Gestapa po dolgem in neusmiljenem mučenju. Radijsko igro o patru Placidu Corteseju je pri Radijskem odru režirala Lučka Susič.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f |
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Sobota, 26. marca 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
980
Območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji počasi slabi. Od severozahoda se Alpam bliža oslabljena vremenska motnja. Pred njo k nam v višinah priteka nekoliko toplejši in bolj vlažen zrak.
C
990
1000
KIJEV
O
DUNAJ
M02/12
ŽENEVA1020 LJUB LJAN A 3/110 MILAN _ °"1/10 O 8/16 -
O
VARŠAVA
0/9
BEOGRAD 1/11 O
SOFIJA
O4/10
LIZBONA
.O9/18
Danes bo po vsej deželi spremenljivo oblačno, več oblačnosti bo na vzhodu, sončno pa na zahodu. Možne bodo krajevne plohe in sneg v hribih nad 1200-1400 m. Pihal bo šibek veter. Proti večeru se bo znižala megla.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Možne bodo krajevne plohe. Popoldne se bo od severozahoda pričelo ja-sniti.
Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 7, najožje dnevne od 8 do 13 stopinj C.
TOLMEC
O0/12
TRBIŽ O
-1/11
VIDEMO
3/16
ČEDADo
4/15
GORICA
6/16 O
CELOVEC
° 1/12
KRANJSKA G.
O-1/11
O TRŽIČ
2/15
KRANJ O
N. GORICA
O 4/16
S. GRADEC
O 3/10
CELJE
3/13 O
LJUBLJANA
O 3/13
N. MESTO r>
POSTOJNA
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ¡o ob 18.26 1 Dolžina dneva 12.31
Luna vzide ob 21.22 in zatone ob 8.57
1990 - Prenehalo je obilno deževati in snežiti. Največ padavin _ v 24 urah, 91 mm, so do 7. ure zjutraj izo merili v Javorjah nad Poljanami. Na Kredarici < je do 7. ure zjutraj padlo 80 cm, nato še 25 cm novega snega.
Jutri bo na obali zmerno jasno, drugod pa bo prevladovala spremenljiva do zmerna oblačnost, predvsem v alpskem svetu. Boljše bo na Trbiškem. Ponoči se bo verjetno pojavila meglica in megla v nižini. Ledišče se bo zvišalo na približno 2400 m.
Jutri bo povečini sončno, več oblačnosti bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Zapihal bo jugozahodni veter. Proti večeru se bo od zahoda postopno povsod pooblačilo. V ponedeljek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deževalo. Več padavin bo predvidoma na zahodu.
TOLMEČ
O-1/10
TRBIŽ O
-2/9
CELOVEC O
0/16
KRANJSKA G.
-2/11
VIDEMO
2/14
ČEDADo"
3/13
O TRŽIČ
2/15
KRANJO
S. GRADEC
O 0/14
CELJE
3/15 O

GORICA
5/14 0
N. GORICA
O 2/16
LJUBLJANA
°3/15
POSTOJNA	1/16 O
O 1/13	"1/16 "v
KOČEVJE V O
ČRNOMELJ O
Danes: ob 4.47 najnižje -44 cm, ob 10.53 najvišje 30 cm, ob 16.45 najnižje -31	q Morje je skoraj o cm, ob 22.54 najvišje 42 cm.	S mirno, tempera-2 Jutri: ob 5.14 najnižje -42 cm, ob 11.22 naj- tura morja 10,6 ' višje 26 cm, ob 17.09 najnižje -23 stopinje C. cm, ob 23.18 najvišje 37 cm.
Kanin - Na Zlebeh . . .400
Vogel ................285
Kranjska Gora.........40
Krvavec .............. 180
Cerkno................80
Rogla ................140
Piancavallo...... . . . .300
Forni di Sopra .......280
Zoncolan............240
Trbiž .................230
Osojščica ............100
Mokrine .............230
Stalinov mit v Rusiji še živi
MOSKVA - Številni Rusi z vse večjo naklonjenostjo gledajo na Stalina. Jav-nomnenjska raziskava neodvisnega inštituta Levada je pokazala, da se 57 odstotkov vprašanih Rusov popolnoma ali večinoma strinja, da je bil Stalin »pameten vodja, ki je ustvaril močno in uspešno Sovjetsko zvezo«. Izsledki ankete kažejo, da se 71 odstotkov vprašanih Rusov strinja s tem, da "kakršnekoli napake in grehe je Stalin zagrešil, je najpomembneje to, da je naše ljudi popeljal do zmage v drugi svetovni vojni". V primerjavi z anketo iz leta 2012 je ta delež višji za 11 odstotnih točk. Na vprašanje, ali je bil Stalin »brutalni tiran«, ki je ubil na milijone ljudi, jih je 62 odstotkov odgovorilo pritrdilno, medtem ko se 23 odstotkov vprašanih s to trditvijo ni strinjalo.
Aretiran, ker 14 let ni vrnil videokasete
NOVOST
V PRIVILEGE CLUBU
Točke zvestobe v vseh
Hitn\/ih ¿annt^hl
CONCORD - V ameriški zvezni državi Severna Karolina so ta teden prijeli 37-letnega Jamesa Meyersa, ker ni vrnil videokasete, ki si jo je izposodil pred 14 leti v videoteki v mestu Salisbury. Meyers je že v torek na spletnem portalu Youtube objavil video posnetek, v katerem je sporočil, da so ga policisti ustavili zaradi pokvarjene luči, ko je hčer peljal v šolo. Ob tem ga je policist obvestil, da je za njim razpisan nalog za aretacijo zaradi videokasete, ki si jo je izposodil leta 2002 in je ni nikoli vrnil. Policija je nato sporočila, da je bil nalog za njegovo aretacijo izdan februarja 2002 na zahtevo videoteke, ki je sedaj zaprta, podpisal pa ga je sodnik.
sečovlje - Z ultralahkim letalom bo preletel svet
Pilot Matevž Lenarčič začel pot okrog sveta
SEČOVLJE - Pilot Matevž Lenarčič je včeraj okoli pol sedmih s portoroškega letališča v Sečovljah krenil na pot okoli sveta. V prvi etapi bo v približno devetih urah pokril 2000-kilometrsko razdaljo do španskega Jereza, najdaljše etape pa bodo dolge tudi okoli 20 ur. Lenarčič je s sabo vzel tudi nov, izpopolnjen instrument za meritve črnega ogljika.
Lenarčič bo na poti okoli sveta v okviru programa GreeLight WorldFlight opravil 13 etap, ki bodo relativno dolge, saj bodo v povprečju trajale 13 do 14 ur, najdaljše pa tudi okoli 20 ur. Kot je priznal pred vzletom, letalo še ni letelo s polno obremenitvijo, sicer pa predvideva, da je lahko v zraku brez prestanka okoli 22 ur. Potovalna hitrost letala bo med 230 in 240 kilometri na uro.
S sabo je slovenski avanturist vzel vse, kar je nujno potrebno za preživetje na tako dolgi poti, saj, kot je pojasnil, mora biti pripravljen na izredno situacijo, pa naj do nje pride na morju, v puščavi ali v džungli. Hrane ima s sabo za približno teden dni, sicer pa se bo sproti oskrboval. Pomemben del opreme je tudi nov instrument za meritev črnega oglji-
ka, ki so ga v družbi Aerosol precej izpopolnili, »tako da so meritve zdaj veliko bolj natančne oz. bomo vedeli tudi tisto, kar prejšnjikrat nismo«.
Kot je priznal, so zaradi zamika pri začetku potovanja - sprva bi moral iz portoroškega letališča kreniti v ponedeljek - »padla v vodo« vsa dovoljenja za prelete, tako da bo treba le-te urediti na novo. Lenarčiča so v zraku na prvih kilometrih poti spremljali piloti Aerokluba Portorož, Letalske šole Lipi-can Aer ter Obalnega letalskega centra Portorož. Pred odhodom pa so mu srečno poti zaželeli tudi partnerji. Gostitelj, direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc je tako izrazil ponos, da lahko spet gostijo Lenarčiča na podvigu, ki je pomemben tudi za prihodnje rodove. Direktor podjetja Akrapo-vič Uroš Rosa je izpostavil, da je tudi v avtomobilizmu in industriji glavni trend v zniževanju teže ter zavedanju o emisijah izpušnih plinov. Namestnik direktorja družbe Energetika Ljubljana Srečko Trun-kelj pa je prepričan, da se bodo tudi s pomočjo pridobljenih podatkov lažje odločali, kaj je prav in kaj narobe pri izbiri energentov.