Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačili 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo lin ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlških ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 82. V Ljubljani, v sredo 10. aprila 1895. Letnik XXIII Izpraznjena škofijska stolica v Sen j u. Iz Zagreba, 10. aprila. Vsakemu je znano, kako dolgo je bila izpraznjena nadškofijska stolica v Zagrebu. Dokazano je, da se iz političnih razlogov ni imenoval tako dolgo nadškof zagrebški, in še le tedaj, ko je rimska sto lica odločno zahtevala, da se postavi višji nadpastir za omenjeno nadškofijo, popustili so Mažari, ker so slednjič uvideli, da ne morejo prodreti s svojimi kandidati. In glej, zdaj se ponavlja ravno isto pri popolnjtnju izpraznjene škofovske stolice v Senju. Zdaj bo že kmalu leto dnij, kar jo je zapustil sedanji nadškof zagrebški dr. J. Posilovič, pa je še zdaj prazna. čudno je, da je ravno pri nas na Hrvatskem toliko težav pri imenovanju cerkvenih dostojanstvenikov in da so ravno pri nas stolice tako dolgo izpraznjene. Za take službe imamo gotovo dovolj sposobnih mož, a v prvem redu mora odločevati le sposobnost v cerkvenem pogledu, ne pa politično mišljenje, kakor to razumevajo naši sosedje prek Drave. Oni so si vcepili v glavo, da se mora ravnati vse po njihovi volji in da imajo pravico oni odločevati tudi v cerkvenih zadevah. Doma na Ogerskem uvajajo brezverstvo z novimi postavami, pri nas na Hrvatskem pa hočejo imeti na škofovskih stolicah privržence svoje, ki bi morali v duhu njihovem širiti med dobrim in poštenim narodom hrvatskim nepotrebno politično in narodno borbo. Razumimo lahko, da današnja ogerska vlada, ki se sestoji večjidel od framasonov, niti ne misli pri imenovanju cerkvenih dostojanstvenikov v naših krajih na drugo, nego na korist mažarske državne ideje. To je tudi razlog, zakaj se ustavljajo imenovanju dobrih in odločnih nadpastirjev; taki možje izpodbijajo namreč povsodi vse zle nakane, naperjene proti veri in narodnosti njim poverjenega naroda. Vztrajni so pač naši nasprotniki v njihovem početju. Če tudi premagani, se še vedno vzdigujejo proti nam. Če niso zmagali v Zagrebu, mislijo vsaj v Senju dobiti svojega privrženca, ki bi jim moral potem iz hvaležnosti kaj za njihovo Reko, katero želd celo odcepiti od senjske škofije. Kot neprijatelji Slovanstva ne trp6 namreč ti naši ljubeznjivi zavezniki nikjer nič slovanskega, pa tako tudi ne v cerkvi. Na Reki pa se je ohranil slovenski jezik v cerkvi vsaj še deloma, dočim je drugod popolnoma odstranjen na celem obsegu reškega mesta. Seveda je v zadnjem času tudi v cerkvi marsikaj na škodo slovanskega jezika spremenil župnik Bedini, njihov privrženec, ali zatreti do zdaj slovanščine ni mogel, če tudi ga Mažari na to bodrijo. Ni tedaj čudno, da so ravno tega župnika s početka omenjali za naslednika škofovega v Senju ter se je o tem tudi pisalo po časopisih, ali so kmalu umolknili, ker omenjeni župnik nima sploh lastnosti, da bi mogel biti postavljen na škofovsko stolico. Mažari mislijo morda še zdaj nanj, saj bi gotovo delal vse po nji-hovej volji, ali drugod so ga pa že zdavnej izbrisali iz števila kandidatov za to mesto. Senjska škofija spada med siromašneje dotirane, ali je v cerkvenem pogledu velike važnosti, ker živi v njenem obsegu mnogo starovercev ter ni izključena vsaka nada, da bi se sčasoma delovanjem modrega in za Slovanstvo zavzetega škofa mogel pripravljati pot do zjedinjenja, in to tem ložje, ker je v senjskej škofiji uveden v službo božjo zopet staroslovenski jezik pred jednim letom, in sicer največ posredovanjem škofa Strossmayerja. Ni tedaj čudno, da se Mažari toliko zanimajo za to škofijsko stolico, na katerej bi njihov privrženec javaljne pospeševal krasno podjetje cerkvenega jedinstva med Slovani. Ali upamo v Boga, da pride posredovanjem svete rimske stolice tudi na to mesto mož, ki bode imel srce za hrvatski narod. Politični pregled. V Ljubljani, 10. aprila. Češka kmetska naveza in „Narodni Listi/". — Kmetska zaveza imela bode 20. maja svoj občni zbor. Načelnik Rataj posla! je vsled tega vsem zaveznikom oklic, v katerem navaja, da se stanje čeških kmetovalcev dosedaj še ni nikakor zboljšalo, in bode, ako ostanejo kmetje na tem stališču vedno bolj propadalo. Mladočehi ne spolnjujejo v nobenem oziru svoje dolžnosti glede kmetskega stanu. Ta oklic pa skoro gotovo ae bo „glas vpijočega v puščavi". „Narodni Listy" skoro odločno odbijajo vsako točko omenjenega oklica in povdarjajo, da se je storilo za kmetski stan, kar je v sedanjih razmerah storiti bilo mogoče. List, in njegovi Mladočehi dobro vedo, da jim omenjeni občni zbor ne bo nikakor koristil, zato pa tako hite pobijati vsako nasprotno trditev. Po vedenju kmetske stranke, ki je morda še pravočasno prišla do spoznanja, čutijo ponosni mladočeški gospodje, da njih vladi zmanjkuje tal mej češkim kmetskim stanom. Liberalci v Solnogradu — odstavljeni. List za listom pada in to sedaj pomladi iz sušečega se drevesa liberalizma. Liberalci so bili poraženi pri mestnih volitvah na Dunaju in dasi je že precej dnij minulo od tedaj, vendar dunajsko židovsko-liberalno časopisje še sedaj ni prišlo do sape. Skoro v istem času so se vršile mestne volitve v Solnogradu ; tukaj pa so bili liberalci premagani v vseh treh razredih. Povod temu porazu je ta, ker so liberalni mestni očetje primeroma svojim gospodarskim načelom zelo slabo gospodarili z mestnim premoženjem. — Te vrste občinske volitve so tudi važnega političnega pomena, ker kažejo, kako se bodo vršile prihodnje volitve v državni zbor. Gotovo je, da bo nemška levica, ki je glavni steber koalicije, prišla zelo oslabljena po volitvah v zbornico in nezmožna odločevalno vplivati na politiko. Cas je LISTEK Hermes in Haron. (Sestanek v podzemlju. — Spisal 1. H-h-e.) I. Sredozemsko morje se zaganja z veliko silo v srednjega izmed peloponeških južnih polotokov, kakor bi hotelo odtrgati ta košček zemlje, ki se že toliko in toliko stoletij vriva vanje. A Tenaron stoji trdno kot neomajen mejik grškega ozemlja. Nekdaj se je na njegovem vrhu vzdigovalo svetišče Pozejdonovo, h kateremu je mornar zaupno obračal oči , ko je razjarjeni bog s trizobom razburkal valove in vzbudil nevihto. Tenaron pada strmo neposredno do morja, in vanj se odpira ona tajnostna jama, skozi katero so morale duše, ko so bile na potu na oni svet. Po bregu se naglih korakov proti morski obali navzdol giba mlad mož visokega, vitkega stasa, opravljen ne baš novošegno. Zakaj telo mu krije bel hiton, okolo ledja prepasan s škrlatovim pasom in na ramenih in ob desni strani zopet z blestečimi zapo-nami. Vrhu njega pa si je mož spretno ogrnil dragocen himatij pustivši obe roki prosti. Na glavi ima školjkast klobuk, in noge mu tiče v ličnih opankah. Kar bi opazovalca posebno čudno dirnilo, je četvo- rica perutij, kojih večja dvojica se drži hrbta, manjša pa gležnjev. Sodili bi, da nenavadnega popotnika mika pogled na morje, ki tukaj z veliko silo buta svoje valove ob obrežje. Pa on se ne zmeni ni za šumeče ni za peneče se valove, temveč z elastično gibčnostjo se vzdigne s steze, zasukne se na desno ter izgine v rečeni jami. Čeprav je v tej ožini tema, da človeško oko ne more niti za pedenj razločevati pred seboj, in po nekod veliki kameni zavirajo pot, kljubu temu se neznanec premika s čeznaravno hitrostjo pridno de-laje s peruti in komaj se dotikaje tal. Nakrat pa se svet razširi. Stene, ki so prej ožile jamo, stopijo narazen, redno bolj se oddaljujejo in tako delajo prostor nepregledni pa puščobni ravnini. Prejšnja tema se je umaknila motnemu mraku. Mož nadaljuje svojo pot in pride do velike zgradbe, ki je pa že razdrtina. Streha je raztrgana, zid raz-pokan, okna so izbita, vrata polomnjena ali pa, kolikor se še jih drži skupaj, na stežaj otvorjena. To je nekdanja palača boginje Noči. Tu je stanovala ta boginja in ž njo njeni bratje in njene sestre, Spanec in Smrt, Sen in Starost, Beda in Skrb, Vojna in Glad, Zavist in Strah. Sedaj pa je vse prazno, in veter vleče žvižgaje skozi prostrane prostore. Perutonosec zopet razvije peruti ter se zanese do globoke struge. Tu je nekdaj Stiko valil svoje mrzle valove. Tam pa, kjer se ledeni Stiks in žalujoči Kocit stekata, tam je stari Haron prevažal duše. A dandanes tega ni treba več, zakaj niti kapljica ne teče več po prazni strugi, in čoln leži razsušen na obrežju. Mož stopa nekaj časa po obrežju semtertje, potem zopet obstoji in zakliče z močnim glasom: „Haron !" Nobenega odgovora. Nato si sname peruti s hrbta in z gležnjev, spravi jih v himotij, razgrne plašč po tleh ter se nanj vleže. Glavo si opira ob desnico, in oči ima brez-smotreno obrnjene v daljavo. Izraz njegovega lica spričuje, da je predmet njegovih mislij žalen. Cez nekoliko se zopet skloni, dene roki vspo-redno ob cestničnih kotih ter krepko zakliče: „Hoj, hoj, Haron, obološtev!" In res se začne v mali koČici na nasprotni strani nekaj gibati. Vrata se odprejo, sprva le toliko, da se porine skoz debela glava s čemernim, nagubanim licem in mršavimi, belimi lasi. Zanjo se prikaže kratek, pa debel vrat s širokimi prsi in potem polagoma celo truplo, katero je kril umazan in raztrgan hiton, ki je baš komaj služil svojemu namenu torej zadnji zlasti za konservativce, da nehajo računati s političnim obsojencem v smrt. Priprave za volitve v Nitri. Boj ljudske stranke z vladno-liberalno stranko glede kandidature pri bližajoči se volitvi v Nitri postaja veduo silneji. Mislilo se je sicer, da bo vlada in liberalna gospoda vendar sedaj mirovala, ko je odpravljen Tar-noczy, toda temu ni tako. Tarnoczy-jeva stranka prijela se je sedaj prejšnjemu popolno podobnega Janitza. In gorje mu, kdor le količkaj pokaže ne-voljo radi njega. Jeden sam »živio Zichy" je veliko huja pregreha, kakor „živio Košut" in dotičnik mora se pokoriti par dnij v zaporu. In ne samo možaki, temveč tudi žene in otroci so v vedni nevarnosti. Kakor hitro ostane kdo s kakim plačilom pri davkih na dolgu, že stoji berič pred vratmi, da mu za-rubi imetje. To pa še ni vse. Kmetje silijo se, da se morajo udeležiti sprejema kandidata Janitza, ki se vozi po vaseh ter se mogočno predstavlja ljudem. Vsak bo gotovo vprašal, čemu je pa vendar tega potreba? To se ne godi le radi tega, ker nima Janitz razven Židov in postopačev nikakega spremstva, ampak zato, ker se glasi povelje: Pristaše Zicby-jeve treba tako dolgo dražiti, da se upro in zbijejo in jih potem orožniki primejo in odvedejo v zapor. 2e nad 40 ljudij spravili so na tak način pod ključ. Vse vladne moči delajo s parno silo za prihodnje volitve. — Poroča se sedaj, da je dal cesar preiskati napade na družino Zichy ja, kakor tudi vse nerednosti, ki se gode sedaj v Nitri, in psovke, s katerimi se obsiplje katoliška duhovščina. Minister notranjih del pride na Dunaj, da cesarju o tem poroča. Cerkveni letopis. Okrožnica svetega očeta Leona XIII. škofom v Zveznih državah severne Amerike. (Konec.) Časnikarjem! K vsemu temu lahko mnogo pripomorejo oni, ki so se posvetili pisateljstvu, zlasti pa oni, ki pišejo za dnevnike. Ni nam neznano, da na tem polju deluje že mnogo dobro izurjenih mož, katere smo dolžni bolj hvaliti, kakor epodbadati. Ker se je pa pri vas tako namnožilo in je tako zelo razširjeno veselje do branja in znanja, kar more i veliko dobrega i hudega učiniti, napeti je vse sile, da se pomnoži število onih, ki pisateljujejo stvarno in z najboljšimi nameni ter jih vodi vera in spremlja poštenost. In to je še tem nujneje v Ameriki, ker občujejo katoličani z nekatoličani; to je gotovo razlog, zakaj je treba našim velike srčnosti in izredne stanovitnosti. Treba jih je torej učiti, dramiti, utrjevati, vspodbu-jati, da gore za krepost, zvesto izpolnjujejo svoje cerkvene dolžnosti, dasi jih obdaja toliko pohujšanja. Za to skrbeti in s tem se baviti je sicer pred vsem duhovščine visoki poklic ; vendar pa zahtevajo razmere kraja in časa, da se tudi sotrudniki pri dnevnikih v tem poskusijo ter se po moči bore za isto stvar. Toda resno naj pomislijo, da pisateljevanje veri morda ne bode ravno škodovalo, vendar pa ji izvestno malo koristilo, ako ne bode vladala edinost med onimi, ki imajo isti smoter pred očmi. Oni, kateri odkritosrčno žele Starec stegne desno roko, zanjo levo, skrčijspod-nji del telesa, zgornje telo pa potegne nazaj ter si široko zdehajoč pretegne otrple ude. Zmane si še zaspane oči, vzame veslo in počasi stopi bližje. Ko ugleda moža na onem bregu, se mu lice nekoliko razjasni. »Ilermes", vsklikne, »vendar si prišel, že dolgo mi nisi prinesel več nobenega zaslužka". Z veliko gibčnostjo, kakoršne nebi prisojali njegovi starosti, skoči k čolnu in ga prime ob ožjem koncu, kakor bi ga hotel potisniti v vodo. Pa kako se ustraši, ko vidi, da ima čoln špranje, skozi katere bi izginil skorej cel Haron ! Pa kaj bi mu pomagal tudi najboljši čoln, če pa vode ni ne kapljice več! Velike žalosti potrt si zakrije lice z obema rokama in zdrkne na desko poprečnico, ki se je še nekako držala zgoraj na čolnu. Da bi ne bil tako neizrecno nesrečen, izvestno bi bil opazil, da je ves čolnov organizem bolestno zaječal, ko mu je tolika peza legla na stare kosti. Z one strani udari brezupnemu brodarju na uho zbadljiv glas: »No, če se ne boš preveč držal, pa se bova napravila, da me prepelješ". — A Haron nima zanj nobenega sluha. (Dalje sledi.) cerkvi v prid služiti in katoličanstvo braniti, morajo se složno in združeno bojevati; taki, kateri po neslogi tratijo svoje moči, so bolj naši nasprotniki, nego branitelji. Enako izpremenč plodonosno in koristno delovanje v napačno in pogubno oni pisatelji, ki postavljajo ukrepe in dejanja škofov pred svoje sodišče, si jih drznejo, ne zmeneč se za dolžno spoštovanje, prerešetavati in grajati; kak prevrat nastane iz tega glede na red in kaka zla, tega pa ne vidijo. Spominjajo naj se torej svoje dolžnosti in naj ne prestopajo meje zmernosti. Škofe, ki imajo tako visoko stopnjo oblasti, treba je poslušati, in velikosti in svetosti njih službe izkazovati dolžno in pristojno čast. „To spoštovanje pa, katerega ne sme nikdo zanemarjati, morajo zlasti katoliški časnikarji očitno izkazovati in drugim biti v tem vzgled. Zakaj časniki, namenjeni, da se razširijo kar najbolj mogoče, prihajajo vsak dan v neizmerno mnogo rok in zelo vplivajo na nazore in nravnost množice". (Pismo »Cognita Nobis" na nadškofe in škofe cerkvenih provincij turinske, milanske in vercelliske 1. 1872.) Mi sami smo podali na mnogo krajih mnogoštevilna navodila o dolžnostih dobrega pisatelja, katera je baltimorski cerkveni zbor in nadškofovska konferenca v Chicago 1. 1898 soglasno obnovila. Ta naša in vaša navodila naj si torej katoličani dobro zapomnijo in obdrži, da po njih uravnavajo vse svoje pisateljevanje, ako hote pristojno izpolnjevati svoje dolžnosti, k8r pa vsekakor morajo hoteti. Krivoverci in neverniki. Obračamo se sedaj do onih, katere loči vera od Nas; kdo bi tajil, da jih ni malo izmed njih ločenih bolj vsled svojega rojstva, kakor vsled svoje lastne volje? Kako nam je na srcu njih blagor, kako hrepenimo, da se kdaj povrnejo v naročje Cerkve, skupne matere vseh, izreklo je zadnji čas Naše apostolsko pismo „Praeclara". Mi tudi nismo brez upanja, zakaj Oni gleda na Nas, kateremu je vse podložno, in kateri je dal svoje življenje, »da bi otroke Božje, kateri so bili razkropljeni, v jedno zbral". (Jan. 11, 52.) Izvestno jih ne smemo prepustiti samim sebi, marveč s prijaznostjo in ljubeznijo jih pridobivati za-se, prigovarjati jim kakorkoli, da si ogledajo katoliški nauk v vseh delih in opuste svoje predsodke. Ako so za to v prvi vrsti poklicani škofje in duhovščina sploh, so v drugi vrsti neduhovniki; v njih oblasti je namreč, da podpirajo apostolsko prizadevanje duhovnikov z lastno nravstveno čistostjo in neomadeževanim življenjem. Veliko moč ima vzgled, zlasti do onih, ki odkritosrčno iščejo resnico ter si že zaradi svojega značaja, ki je h kreposti nagnjen, prizadevajo, da bi jo dosegli; in takih imate med svojimi sodržavljani precej veliko. Ako so imele krščanske kreposti, kakor poročajo slovstveni spominki, toliko moč do poganov, katere je praznoverje že zaslepilo, ali naj sedaj nima moči, da prežene zmoto od onih, kateri so po krstu postali kristijani? Naposled tudi ne moremo onih molčeč preiti, katerih dolgotrajno in nesrečno stanje želi in kliče pomoči apostolskih mož. V mislih imamo v Ameriki živeče Indijance in zamorce, ki večjidel še tavajo v temi praznoverstva. Koliko ledine je tu še preorati! Kolika množica tu še čaka, da postane deležna zve-ličalnih dobrot, katere je prinesel Jezus Kristus! Kot zastavo nebeških darov in v znamenje Svoje dobrohotnosti dajemo Vam. častiti bratje, in Vaši duhovščini in ljudstvu ljubeznjivo v Gospodu apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri sv. Petru, 6. prosinca, na praznik razglašenja Gospodovega, 1895, v 17. letu Našega vladanja. Papež Leon XIII. Glasba. Koncert »Glasbene Matice". Če žalost ali veselje moti dušno ravnotežje, narava sili človeka, da neprijetna ali prijetna čustva svoja izraža z glasovi kot najprimernejšim sredstvom ter ja iz srca izliva v dovzetna srca, v katerih vzbuja jednake in sorodne afekte. Petje je torej staro, kakor človeški rod, dasi le v naravni kali. Omikani človek pa je po zakonih glasov in raznovrstnih umetnih sredstvih, ki so v melodiji, ritmu in harmoniji petja in glasbe, povzdignil oboje do vrhunca umetnosti, ki ima, rekli bi, nepregledno polje v čarobnem, brezmejnem kraljestvu čustev človeških. Ker je torej petje, osobito pa godba marsikateremu »navadnemu" ušesu neznan svet, bili bi predrzni, ko bi skušali analizovati velikansko delo, katero je v »Mrtvaškem ženinu" vstvaril Dvorakov genij ter napisati o njem strokovnjaško oceno. Treba je čuti ta umotvor zopet in zopet, in vedno najdeš v njem nove lepote, nove slike, plemenite okraske in Čudovita iznenadenja v instrumentaciji, ki ne utrudijo, marveč do konca osvajajo poslušalca. Da, nemogoče je z okornimi besedami izraziti ideje, katere Dvorakov veleum snuje in razvija, poraja in vzbuja, plastično slika in dra-matiško pripoveduje s silnim učinkom, ki obvlada, prevzame in očara poslušalca. V tem umotvoru, ki obseza 18 številk, vrste se bogati liriški in drama-tiško stopnjev|pi momenti temne, romantiške pripo-vesti; prizor za prizorom se druži od milobne molitve do grozovitega viharja, ki divja v naravi in v dekliškem čistem srcu. Erbsnova balada „Svatebni košile", ki spominja v ponočnem sprevodu na znano Biirgerjevo »Leonoro", pa se srečno, blagodejno končuje, podaje skladatelju mnogo hvaležnih solistiških vlog in snovi za mogočne zbore. Dvogovor Bogu udane deklice z mrtvaškim ženinom prepleta dramatiško vse dejanje do grozovitega prizora v mrtvašnici ter oduševlja glasbenika za krasne melodije, katere izvajata sopran in tenor. Manj hvaležne, a težavne partije je skladatelj odločil baritonu in zboru, ki izvršujeta recitativno pripovedujoči del balade; posebno moški glasovi ostajajo nekako v ozadji kot okraski velike bujne slike temnega kolorita, katero prešinjajo prozorni odsevi nade in konečne zmage. Slovenski prevod balade od Jos. Stritarja je spevan prav v narodnem duhu, vendar se mora pevec mnogokje ogniti okorni besedi ter si po svoje razpredeliti ter izbrati priklad-nejše besedilo. V uvodu že skladatelj prinaša temeljni motiv, ki se ponavlja v celi skladbi in izraža proti koncu ; postranski motivi se spajajo z glavnima dvema v okroženo in logično celoto. Ker je le veščemu glasbeniku mogoče zreti in prodreti pojmljivo v celo delo, ako je marljivo proučil partituro, ne more „lajik" zaslediti vseh podrobnih nežnostij v harmoniji in klasiških oblik. A tudi neuko uho pazljivo spremlja jasni in razločni razvoj stopnjevanega živahnega dejanja, domišljija plava na lahnih perutih, v dihu in bučečem viharju raznih godal in pihal od osamljene neveste v tihi sobi v temni noči »čez loke, barje, vode", koder plešejo veše, lulijo psi in veter šumeče vleče po pustinji, do srce pretresujo-čih dogodkov na pokopališču, kjer rohni strahov mrtvaški nočni roj. Krasna, milotužna je arija v drugi številki za sopran : »Gorje mi! Kje so očka moj ?" Biser skladbe pa je molitev za sopran (št. 17) »Marija milostna gospa !\ ki tako živo in naravno izraža kes nepremišljene a do globočine nedolžnih čustev Mariji udane neveste. Po tej divni molitvi zdi se poslušalcu, kakor bi mu po gromovitem viharju in silnem vrtincu prisijalo žarko jutranje solnce, ko se raznobarvne rosne kapljice bleste na zelenji in cvetečem drevju južnega vrta: vzbujenje in vstajenje iz težkih, mučnih sanj, ko temni spomini na nemirno noč šume po glavi. Kogar ta glasba ne gane, sodi z razumom brez srca. Se jedenkrat izražamo hvalo g. Hu bad u, ki neumorno vežba in vodi zbore in godbo ter domače občinstvo seznanja z umotvori glasbenih umetnikov, ki so in ostanejo mednarodni, svetovni. Občinstvo mu je posebno ob drugem koncertu priredilo živahno, zasluženo ovacijo. Od solistov moremo v prvi vrsti pohvaliti mlado, nadobudno gospico Franjo Vr h u n č e v o, ki je pokazala v solo-partiji za sopran talent in pridnost, umevanje in čutno izražanje pesnika in skladatelja. Glas njen je obsežen, čist in močan, posebno v višini jasen in zvonek. Občinstvo jo je burno pozdravljalo osobito po drugi ariji. G. Bela Stuhec ni imel prilike, da bi v svoji recitativni partiji mogel razviti svoj močni in polni bariton, a pel je korektno, ognjevito in z izborno gotovostjo. G. Razinger je našemu občinstvu znan kot najboljša moč pri izvajanji oratorijev, ki poje s Čutom ter naravno, neprisiljeno interpretuje misli in ideje pesnikove. Obema solistoma je občinstvo izražalo svojo hvaležnost. Prvi koncert je bil prav dobro obiskan, drugi je počastil s svojo navzočnostjo g. deželni predsednik baron Heinz gospo soprogo. Upamo in želimo, da zbor »Glasbene Matice" pod izbornim sedanjim vodstvom tudi v prihodnje z veseljem goji lepo petje ter se ne ustraši truda. —t—. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. aprila. (Obredi velikega tedna v tukajšnji stolnici) vrše so po navadi druzih let po nastopnem vsporedu: V sredo, v četrtek, v petek slovesne jutranjice in hva-lilnice vselej ob/4. uri popoludne. — Veliki četrtek je ob 8. uri slovesna sv. maša, pcsvečenje olja in sv. obhajilo. Veliki petek je cerkveno žalno opravilo ob 9. uri, slovesno prenešenje presv. Reš. Telesa v božji grob, potem je nemška pridiga. — V soboto je ob 7»6. uri zjutraj blagoslov ognja, ob 8. uri se prične dopoludansko cerkveno opravilo, popoludne ob 4. uri se odpojo jutranjice, potem je ob l/»!5. Uri vstajenje in slavnostna procesija s sv. R. Telesom. (Novi okrajni šolski nadzorniki.) Vsled odloka c. kr. ministerstva za uk in bogočastje bodo nastopni gg. nadzorniki za čas nadzomištva oproščeni svojih dosedanjih služb ter opravljali samo nadzorstvo: c. kr. prof. Zupančič, in nadučitelji G a b r š e k, Jeršinovic, Kragl in Thuma. (Odposlanstvo iz Istre pri cesarju.) Iz Trsta se nam poroča 9. aprila: Omenili ste že, da so se isterski Slovani po svojih odposlancih poklonili cesarju proseč ga njegove pomoči vzlasti za gospodarski napredek Istre. Dostavim naj danes, da so se kot odposlanci poklonili cesarju gg. dr. Vitezič, dr. Lagiuja, dr. Trinajstič, Iv. Sancin, Viktor To-mičie, M. Mandic, Ant. Rogač, Vekoslav Spinčič. Kakor sem zvedel od jednega izmed gg. odposlancev, bili so člani deputacije posebno milostno vspre-jeti. Že odgovor cesarjev na spomenico kazal je očetovsko skrb za Istro, potem pa je cesar odlikoval tudi vsacega posameznega člana s prijaznim ogovo-rom. Lepo priliko bodo imeli sedaj slovanski voditelji v Istri svojemu narodu sporočati o tem prijaznem vsprejemu in o očetovski ljubezni cesarjevi za deželo. Italijanom je ta dogodek zelo neprimerno došel in komaj zakrivajo celo v listih jezo vsled tega. (Priprave za volitve v Istri.) Poroča se nam: Dr. Campitelli je baje doglavaril. Ne bo mu več prilike, kazati svojo glavarsko nepristranost z najhujšim političnim strankarstvom. Listi namreč poročajo, da je za bodočega glavarja odločen bivši profesor na Dunajskem Terezijanišču dr. Coglievina, ki je bil nedavno za župana izvoljen v Cresu. To razlagajo listi kot slab prognostikon za radikalno lahonsko stranko. Priprave za volitve pričele so se na obeh straneh in se kažejo zelo živahne. Slovani sklicujejo shod teden za tednom iu čuditi se je, s kakim veseljem in v kolikem številu prihaja narod na volilne shode in s kakim zanimanjem spremlja razprave raznih govornikov. ' Tudi Italijani so se jeli organi-zovati za volitve. Sestavil se je pod predsedstvom Venierjevim poseben volilen odbor, ki je razposlal volilni oklic, v katerem poživlja Italijane, da se udeleže poluoštevilno volitev, ker sedaj se gre za obstanek Italijanov v Istri. Upanje je, da bodo Slovani priborili si toliko mandatov, da se brez njih in proti njim ne bode moglo nič bistvenega skleniti. (Iz Krope.) Tukajšnji prostovoljni požarni krarnbi darovala sta naša domačina, preč. msgr. Mihael Potočnik, sedaj že drugič po 20 kron in preč. gosp. župnik Simon Zupan 30 kron. Bog poplati blagima dobrotnikoma ter j ma daj še mnogo posnemovalcev. — Tudi je umestno omeniti, da v našem gorskem zakotji že lepo cvete marelica na vrtu gosp. J. Jalena. (Iz Kozjega) se nam poroča 9. t. m.: Nevarnost pri podpiranju hriba pri Podsredi še ni odstranjena. Vojaštvo se sicer v zvezi z drugimi delavci trudi kolikor moč odstraniti nevarnost, a delo le počasi napreduje, ker se zemlja sproti podsiplje in ker tudi voda napravlja velike težave. — Danes se je mej drugimi odličnjaki pripeljal v Podsredo iz Gradca cesarski namestnik baron Kiibeck. (Iz Branice.) Dne 31. marca umrl je g. Fabi-jani France, c. kr. poštmajster v Štanjelu in bil dne 2. t. m. častitljivo pokopan v spremstvu 4 duhovnov. To je tisti gospod, katerega je pri pogovoru z njegovim pokojnim bratom g. župnikom Alojzom Fabijanom v Biljani zadel mrtvoud. Pokojnik je dosegel starost 83 let in je bil vesel značaj. Zapustil je dva sina in eno hčer. Eden sin je za njim zveden poštni odpravnik in dober amateur- fotograf, drugi pa je c. kr. gojzdni uraduik v šue-perškej domeni. — Nevarno bolan je tudi novo-imenovani č. g. kurat Vinko Stubelj v Gaberju pri Ajdovščini. Dal mu Bog kmalu milo zdravje! (Povodenj.) Dolina Velka Belca v okraju litijskem in trebanjska dolina v okraju novomeškem ste pod vodo. Prebivalci so morali zapustiti hiše in prebivajo po višje ležečih vaseh. Oiimina bo gotovo uničena. (Zdravje v Ljubljani) od 31. marca do 6. aprila: Novorojencev 17, umrlih 24, med njimi 2 za vra-tico (davico), 1 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnib organov, 3 za želodčnim katarom, 6 vsled starostne oslabelosti in 11 za različnimi boleznimi. Med njimi je 6 tujcev in 8 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za škarlatico in 6 za vratico. (Žganje.) Dne 5. t. m. popoldne se je 65 let stari Ant. Bremšak iz Podboršta pri Jožefu Peter-linu napil žganja. 6. t. m. so ga dobili nezavestnega v šupi imenovanega J. Peterlina; zvečer ob 6. uri je umrl, ne da bi bil še prišel k zavesti. (Razpisana služba.) Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici služba diurnista s mesečno plačo 35 gld. Prosilec naj prošnjo sam spiše. Društva. (Društvu za zgradbo učiteljskega k o n v i k t a) je podaril preč. g. Martin Derčar, župnik v Preski 20 gld. Bog povrni stotero! (Slovenska posojilnica v Mariboru) je imela 1. 1894: 986.255 gld. 62 kr. denarnega prometa; pristopilo je 122 novih društvenikov, izstopilo pa 68. Vsled tega naraslo je število društvenikov na 2321, kateri imajo 128 glavnih in 3787 upravnih deležev v skupnem znesku 50170 gld. Prošenj za posojila vložilo se je med letom 584 iu 334 prošnjam se je ugodilo. Skupaj izposodilo se je leta 1894: 196.917 gold. 42 kr. in vrnilo na posojila 210.820 gld. 14 kr. Stanje posojil se je znižalo za 14.213 gld. 30 kr. Izmed vseh posojil jih je 1940 v skupnem znesku 381.793 gld. 68 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6°/0 na leto. Posojil na osebni kredit, katera pa so se zaradi varnosti porokov tudi še.pri posestvih dolžnikov — vendar pa ne pod strogo popilaruo varnostjo vknjižila, bilo je 121 v skupnem znesku 100.707 gld. 62 kr. Ta posojila obrestovala so se z 51/*0/,, na leto. Hipotekarnih in drugih posojil proti zastavi in 5 odstotkov obrestim, in posojil drugim denarstve-nim zavodom, šolskim svetom in občinam, katera so se tudi obrestovala po 5 odstotkov, bilo je 115 v skupnem znesku 132.373 gold. 72 kr. — Iz čistega prebitka v znesku 10.168 gld. 13 kr. izplača se po sklepu občnega zbora z dne 25. marca t. 1. zadružnikom na njih deleže 5°/0 dividenda. — Znesek 4067 gld. 20 kr. priklopil se je po sklepu občnega zbora specijalnemu zadružnemu (rezervnemu) fondu za pokritje slučajnih zgub, kateri fond se je povišal s tem na 27.362 gld. 50 kr. Občni zadružni fond znaša 20.969 gld. 18 kr. in celi zadružni fond torej 48.331 gld. 68 kr. Znesek 1666 gld. 37 kr. dodal se je posebnej ustanovi za dobrodelne namene, osnovanej pri rednem občnem zboru 1. 1890. S tem je narasla ta ustanova na 13.760 gld. 48 kr. — Razven tega odločil se je po sklepu občnega zbora iz čistega dobička še znesek 1000 gld. a. vr. neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo šolskim in dijaškim društvom, dijaškim kuhinjam itd. Stanje hran. vlog je 568.316 gld. 32 kr. Posojilnično lastno imetje iznaša 143.154 gld. 82 kr., skupno zadružno premoženje 686 813 gld. 13 kr. (^Slovensko pevsko društvo".) Iz Ptuja: Ni naš namen, na dolgo in široko razpravljati o imenitnosti slovenskega pevskega društva v Ptuju, ki obsega pevce iz vseh pokrajin slovenskih. To uvaževati ve vsakdo, kdor ljubi slovensko petje, kdor ljubi svoj rod. Radi tega vemo in se nadejamo, da je vsacemu Slovencu, osobito pevcu, na srcu, po svojih močeh pomoči temu društvu. Naj odbor še tako iutenzivno deluje, če ga ne podpirajo članovi, ne bode mogel rešiti s^oje naloge. Zatorej se odbor obrača na Vas, čast. pevke in pevci, da delujete v svojem krog« na to, da se bodo pesmi začele takoj vaditi in da se bodo marljivo in vztrajno vadile. Odbor bode deloval z vsemi močmi na to, da bode letošnji koncert sijajen, temboli, ker lansko leto društvo ni moglo prirediti koncerta. V svoji seji dne 2. aprila t. 1. je odbor ukrenil sledeče: 1. Veliki pevski zbor priredi se v mesecu avgustu 1.1. v Ptuju. 2. Pesmi so se določile iste, ki so bile določene za lanski koncert, in sicer: 1. »Venec Vodnikovih pesmi", šesterospev s spremlje-vanjem orkestra, od Ant. Foersterja. 2. »Slovenskim mladenkam", ženski zbor s spremljevanjem orkestra, od Hrab. Volariča. 3. »Pod prozorom", moški zbor od dr. G. Ipavic-a. 4. »Samo", moški zbor od Ant. Foersterja. 5. »Na moru", moški zbor, od Antona Nedveda. 6. »Vojaci na potu", moški zbor, od Ant. Nedičla. — Sekirice razposlale so se že gg. poverjenikom lansko leto. Taiste čast. pevke in gg. pevci, ki še nimajo potrebnih sekiric, naj se blagovolijo z& nje čim hitreje oglasiti pri odboru v Ptuju. Na dan koncerta pa prosimo, da vsaka pevka, oziroma pevec, sekirice seboj prinese. Ravnokar je odbor začel razpošiljati nabiralne pole; uljudno prosimo čast. gg. poverjenike, naj blagovolijo skrbeti za to, da se število društvenikov v njih okrajih množi, ali vsaj ne krči, iu da nam vsaj do 5. junija t. 1. letne doneske vpošljejo. — Dan slavnosti se v kratkem objavi. Po 4j§ 1. in 3. pravil ima društvo gojiti petje in glasbo. Naslanjajo se na te dve točki sprožila se je v odboru misel, da bi pri velikih koncertih dru-štveuiki, ki so dobri godbeniki, razškropljeni po vsej slovenski zemlji, se sešli nalik pevcem ter spremljali posamezne pesmi z godali. Tako bi bilo mogoče osiguriti pevskemu društvu tudi lastno godbo. Sekirice bi se jim seveda poslale poprej, nego pevcem. Ta ideja se letos še ne more izvršiti, pa prihodnje leto bi se lahko realizovala. — Razglasili smo gori navedeno že sedaj, ker nam je na tem, prositi društva, da svoje veselice tako vredijo, da se jim bo mogoče te slavnosti udeležiti. Telegrami. Dunaj, 9. aprila. Cesar se je povrnil danes zvečer ob 9. uri 15 minut zopet na Dunaj. Dunaj, 9. aprila. Kakor se poroča od uradne strani, je neresnično poročilo, da bi bil nastal boj pri volitvah v Srbiji in da so morali redniki prijeti za orožje; vlada marveč mir in red po celej deželi. Lvov, 9. aprila. Danes vršil so je 22. občni zbor deležnikov galicijske kreditne banke. Skupna dividenda znaša 15 gld. ali 7 72 odst. od akcije. Sofija, 9. aprila. Naznanja se, da je popolnoma neresnično poročilo „AgentiaŠtefani", da si namerava bulgarska vlada na novo poskušati, da pridobi od vlad potrdilo za kneza Ferdinanda. Pariz. 9. aprila. Minister zunanjih zadev, Hanotaux je naznanil v ministerskem svetu svojim tovarišem pogoje, katere je stavil Japan Kitajcem glede miru. Pariz, 9. aprila. Senat sprejel je po dvadnevnem razpravljanju proračunsko točko glede povišanja davkov pri posestvih cerkvenih kongregacij; vendar so se v sporaz-uraljenju z ministerskim predsednikom Ribo-tom znižale dotične številke. Cagliari, 9. aprila. Blizu Pompeja zadela je četa tolovajev na orožnike. Dva tolovaja so ubili in jednega težko ranili. Reggio di Calabria, 9. aprila. Včeraj zvečer, danes zjutraj in popoludne čutili so se močni potresi. Ljudstvo je zelo vznemirjeno. Luttioh, 9. aprila. Upor delavcev v premogovnikih je pojenjal. V liittiškem okraju prišli so delavci v polnem številu na delo. Atene, 9. aprila. Avstrijski poslanik baron Kozjek podal se je s soprogo v Korfu, da pozdravi cesarico Elizabeto. London, 9. aprila. Kakor „Times" poročajo, razsaja med četami na pescadorskih otokih kolera. 400 ljudij je zbolelo in 100 od njih že umrlo. Jokohama, 9. aprila. Kakor poročajo listi, sklenil se bode še v teku tega tedna mir mej Kino in Japonom. Od osmih točk, v katerih so stavili Japonci svoje zahteve, so Kitajci sedem pogojev že sprejeli. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejSih vzorcih in barvah, tudi urna, bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta, vzoruasta, damasti itd. (ok. 210 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) PoStnlne in oarlne prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni por to v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 44 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-4 2 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera n^zer ^VVleii, Bezirk, «5 «0 Tak-le je izvirni zavoj pristne Kaireiner-i toda c3ozor! Varujte se ponarejenega blaga, ki ga nekateri iz sebičnih namenov ponujajo ali odprto, ali pa dobro — ponarejenih podobnih zavojčkih." Umrli so: V otroški bolnišnici: 9. aprila. Marija Hudorovič, ciganski otrok, 4 leta, daviea. Tujci. 8. aprila. Pri Slonu: Morengl, Kurz, Reif, Eisler z Dunaja. — Lapajne, Razinger iz Idrije. — Bauer iz Draždan. — Žgur iz Goč. — dr. Burger iz Kočevja. — Stamatis iz Mokronoga. — Lesky iz Celovca. — Wlasaak iz Siska. — Aljančič iz Dobrove. Uporablja se proti dailjlvemn kašlju, boleznim ▼ grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-37 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. a O Čas Stanje Veter Vreme 13« ■g«N S S " m a opazovanja mkomtrn t mm toplomer« po Celziju 9 7. u. zjut. i. n. pop. 9. a. zveč. 740-4 740 5 741-0 2-2 11 4 72 brezv. si. zap. brezv. megla jasno o-oo Pri Maliiu: Setz, Kalmar, Stein, Bettelheim, Teffer, Quappil, G.yory, Jellinek z Dunaja. — Starre iz Gradca. — Winterhalter iz Maribora. — Podner iz Trsta. — Schreiber iz Prage. — Indof iz Prečne. — Avbbc iz Trebnjega. — Munck z Brna. — Budiselič iz Fužin. — Gruntar iz Ribnice. — Lorenz z Jesenic. — dr. Jos. Marcius iz Hrastnika. — dr. K. Mayer iz Melk-a. — Rosina iz Mokronoga. Pri bavarskem dvoru. Pellegrini iz Radovljice. Pri Južnem kolodvoru : Burger iz Hraš. — Jegg iz Albone. — Goreč iz St. Vida. — Stenovec iz Škofje Loke. — Stritof iz Starega Trga. — Levičar iz Trsta. Vremensko »poročilo. Srednja temperatura 6-9\ za 2-0" pod normalom Trgovski pomočnik z dobrim spričalom, vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen jezika slovenskega in nemškega v govoru in pismu, Išče službe v pošteni trgovski hiši na deželi. — Naslov ponudnika pove upravništvo „Slovenca". 214 3—2 fOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOC Solnčniki krasne novosti v največji zalogi in najrazličnejše cene priporoča 232 7-1 L. Mikusch, tovarna solnčnikov ln dežnikov v Ljubljani, Mestni trg it. 15. ioocooooooc V najem se da vinska klet z dvema velicima sodoma 213 3-2 v Vodmatu hiš. St. 28. Konjski cvet (pomnoženi restitncljskl tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot brepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitueijo (ožvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mm reda štia za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 8 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Priporočen od pollklinlške dlreko*Je. Vizitnice priporoča Kal Tiskarna. Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil e Frančišek Finžgar. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllll St. »218. Razglas. 229 3-1 Krasna mladinska knjižica! 5. zvezek. Cena vezanim 35 kr., broširanim 25 kr. -— Po pošti 5 kr. več. —- Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek. nun........iiiinnii Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I 11II111111II1 i MIII1111111111111III ■ Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopelji t Gradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 1. maja letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bo treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bo magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. aprila 1895. Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice - vdove liadvojvodinje Štefanije. Kapljice za zobe odlikovane lekarne Piccoli ,pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj olajšajo bolečine. r&St 588 50—ST Stekleničica Dunajska borza. Dn6 10. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini............ 101 gld. 55 kr. 101 . 70 128 „ 60 101 „ 35 123 „ 60 99 „ 40 1103 „ — n 404 „ 60 122 „ 30 59 „ 72' /li 11 n 93 9 n 68 45 „ 85 5 . 73 Dne 9. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... \°lo zadolžnice Rudolfove želez, po 200kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 164 50 197 — 99 50 152 — 133 — 108 75 lil 25 99 25 99 90 223 50 175 75 133 70 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 25 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 VValdsteinove srečke, 20 gld......55 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3660 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 580 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 111 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 163 Papirnih rubljev 100........130 kr. 50 75 75 50 50 80 50 75 Nakup ln prodaja *SS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. '"mmmmmmammtKmmMmmmmmmmmmtm Menjarnična delniška družba »MEBCV B" Wollzeile it. 10 Dnnaj, Uariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih?stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti M" naloženih fg 1 nvn i c. Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk »Katoliške Tiskarn«" v Ljubljani.