GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Št. 4 – Leto 70 September – Oktober 2024 TUDI NA TEM SLONI DELO SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Pred skoraj točno sedem desetletij je v novembrski številki glasa bila napisana analiza prvega leta delovanja iz pod peresa predsednika Ruda Jurčeca: »Ko smo letos v aprilu pripravili našo prvo prireditev, s katero smo se predstavili, smo prireditvi takrat dali naslov: 'Umetniški večer'. Bil je prvi in imel je namen nakazati okvir našega dela za prvo leto. Takrat je bil odziv na prvo naše vabilo izredno lep in že s prvo prireditvijo smo zmogli ugotoviti, da je med nami dovolj dobre volje in sil za resno in dostojno kulturno delo. Takrat smo se v posebnem pozivu obrnili na vso našo javnost, da naj to naše delo razume in nas podpre. Med tem smo izvedli v celoti naš program z vrsto kulturnih večerov; skozi šest mesecev smo zbrali na naših kulturnih večerih izredno lepo število obiskovalcev in prijateljev. Lahko rečemo, da je naš poziv za razumevanje v celoti uspel. Slovenska kulturna akcija je s temi kulturnimi večeri podala več, kakor pa je bilo pričakovati. Gotovo pa je bil velik del uspeha prav v tem, da se nas je toliko zbralo in to včasih vkljub izrednim težavam. Dela na knjižnem področju: nove revije „Meddobje“, mesečnega „Glasa“, priprave novih knjig,, tu niti ne upoštevamo; prav tako tudi ne morda najpomembnejšega dela: povezave skoraj vseh največjih slovenskih kulturnih delavcev v zamejstvu. Tu se omejujemo le na delo kulturnih večerov v Argentini. To delo pač ne bi uspelo, ako bi slonelo samo na razumevanju. Vsi večeri so bili plod velike požrtvovalnosti in ljubezni ustvarjalnih članov akcije, ki so, zbrani v 1 svojih sekcijah, te večere pripravili in jih tudi izvedli. Temelj te požrtvovalnosti pa je bila ljubezen do poslanstva, ki si ga je Slovenska kulturna akcija zastavila. Veliko je to poslanstvo - služba slovenski kulturi. Temu poslanstvu ne bi bili kos. ako bi ne bilo tiste globoke ljubezni in zaskrbljenosti za ohranitev vseh naših duhovnih vrednot, ki smo jih ravno s temi večeri hoteli krepiti. Le malo pa pomeni ves napor kulturnega delavca, ako ga pri tem ne podpira razumevanje in ljubezen tistih, katerim skuša s tem delom služiti. Velika udeležba na naših prireditvah, lep odziv za zbiranje rednega članstva, lep odziv za zbiranje naročnikov naših književnih izdaj in revij - vse to nas krepi v zavesti, da nas ne spremlja samo razumevanje, ampak velika naklonjenost in ljubezen tistih, na katere smo se obrnili na svoji prvi prireditvi s prošnjo, da nas „razumejo in podpro”. Kulturno delo je moralo vedno računati na podporo vseh plasti naroda. Vedno so tako delo radi podpirali tisti, ki so to delo prav razumeli in ga zato tudi odločilno gmotno podprli - in kulturna zgodovina se jim je lepo oddolžila, ko jih je uvrstila v anale svojih mecenov, ustanovnih podpornikov in pokroviteljev. Nikdar niso šli v pozabo ali pa v zlorabo darovi, ki so bili dani v ta namen. Danes se tudi naša Slovenska kulturna akcija obrača na svoje prijatelje in vse rojake, da jo podpro pri njenem delu; že v rednih razmerah doma je moralo to delo vedno računati na gmotno podporo vsega naroda, v emigraciji pa so pogoji dela še težji in zato ovire gmotnega značaja še usodnejše. Ko smo v začetku sestavljali svoj delovni načrt, smo si zato za mesec november izbrali izvedbo prireditve posebne vrste, ki ji dajemo naslov: „Srečanje ustvarjalcev z občinstvom". Spored bo skušal podati tudi tej naši prireditvi kulturni značaj, poleg tega pa bomo istočasno izvedli posebno loterijo umetnin in poseben srečelov z izbranimi dobitki - vse to pa, da se nam med vsemi tistimi, ki naše delo cenijo in ga hočejo tudi gmotno podpreti, temelji našega dela utrde in okrepe. Dosedanji naši kulturni večeri, izdaje naših publikacij, delo v naših sekcijah, potrebe naše knjižnice - vse to terja ne samo razumevanje, ampak tudi podporo, ki sloni na zaskrbljenosti in požrtvovalnosti vseh, ki jim je mar usoda slovenske kulture. In plod tega spoznanja naj bo tista podpora, ki jo bo vsakdo hotel in mogel doprinesti za nas.« (konec citata) 2 Danes, čeprav v sličnem položaju, kljub pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ni možno izhajati zaradi visokih cen najemnin prostorov in dvorane za naše delo. Če se bo tako nadaljevalo in da bomo še »živeli«, bo bila SKA primorana selitve svoje dolgoletne pisarne in večeri bodo morda bili uprizorjeni v drugih v isti ali boljših standardnih višinah … Tako zaključujemo svojih prvih sedem desetletij. Prosimo vas za razumevanje in za moralno, kulturno ter ekonomsko podporo. Hvala vsem za vse. .---------------------------------------- *** ---------------------------------------- NE POZABITE SE OGLASITI NA NAŠI SKUPNI STOJNICI SKA in SDC VAS PRIČAKUJEMO!!!! 3 IN MEMORIAM : MIRKO KUNČIČ 3. decembra bo minilo 40 let od smrti mladinskega pesnika in pisatelja Mirka Kunčiča. 12. decembra pa 125 let njegovega rojstva. Mirko Kunčič se je rodil 12. decembra 1899 v Lescah, Sloveniji. Otroštvo je preživel v Dovjah. Mati mu je umrla ko je bil star 9 let. Pod imenom Kotičkov striček je bil urednik mladinskega dela Slovenca. Leta 1939 se je poročil s Tilko Marovt in se preselil v Celje. Ko se je začela vojna, so jih okupatorji izgnali. Družina se je nastanila v Stični in nato v Ljubljani. Ob koncu vojne je vedel, da mu grozi smrt, zato se je odločil, da z ženo in dvema otrokoma zapusti Slovenijo. Nekaj časa so preživeli v begunskem taborišču na Koroškem, nato pa v Italiji. V Argentino so prišli leta 1948. Prva leta je živel v Arrecifes (provinca Buenos Aires) potem pa do smrti v predmestju Buenos Airesa. Mirko Kunčič je začel pisati s 16 leti. Svoje spise je dolgo časa hranil zase, kasneje je pesmi objavljal v mnogih slovenskih revijah. V pesmih Mirka Kunčiča se pojavlja tema smrti, sirote, domotožja, domoljubja in vere. Pisal je tudi krajše prizore in dramska dela. Na tem področju izstopa Triglavska roža katere pevske točke je uglasbil Anton Dolinar. Pred vojno je Mirko Kunčič v Sloveniji objavil 17 knjig. V begunstvu je nadaljeval literarno ustvarjalnost. Cmokec Poskokec je bila tiskana v begunskem taborišču na Koroškem. V Monigo (Italij) je začel izdajati Našo besedo a je izšla le ena številka. V Argentini je objavljal v Duhovnem življenju, Zborniku Svobodne Slovenije, predvsem pa v Božjih stezicah. Na pobudo dr. Tineta Debeljaka je napisal povest Gorjančev Pavlek, kjer združuje argentinski in slovenski svet. Izšla je v Buenos Airesu leta 1958 kot 28. izdaja Slovenske kulturne akcije. Za to delo sta mu čestitala Finžgar in F. K. Meško. Spisal je tudi povest Dogodivščine v pragozdu, ki se godi v Misionesu. 4 Kunčič je prevedel v slovenščino Emil in detektiv in Pikica in Tonček, avtorja Ericha Kastnerja. Nekatera dela Mirka Kunčiča so: Najdenček Jokec (1930), Za židano voljo (1931), Ptiček z dvema kljunčkoma (1932), Prigode krojačka veseljačka in druge pravljice (1933), Mlada njiva (1935), Razvijmo prapor (1937), Slovenski materi (1937), Tinček in Tonček (1939), Ali je kaj trden most? (1940), Mirko in Abeceda (1940), Triglavska roža (1940), Triglavske pravljice (1940-1944), Matjažek (1943), Cmokec Poskokec, Gorjančev Pavlek (1958), Dogodivščine v pragozdu (1968), Pisani vrtiljak, ter Od pastirčka do škofa (Slomšek) (1974). Veronika Kremžar Rožanec ---------------------------------------- *** ---------------------------------------- KOT VEDNO PO OKROGLI MIZI VABLJENI NA DRUŽABNOST IN POGOSTITEV. LEPO VABLJENI, VAS PRIČAKUJEMO! 5 70 LET SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE 14.09.2024 V soboto, 14. septembra, smo se zbrali v Slovenski hiši, da obeležimo 70-letnico Slovenske kulturne akcije. Začeli smo s sveto mašo, ki sta jo darovala č.g. Franci Cukjati in č.g. Robert Brest, za vse žive in pokojne predsednike, odbornike ter člane SKA. »70 let – dolga doba, doba plodnega delovanja, ustvarjanja, požrtvovalnega dela, doba lepih, nepozabnih trenutkov«, s temi besedami smo začeli slovesnost v polni dvorani dr. Tineta Debeljaka. Zapeli smo slovensko himno ter pesem »Slovenija v svetu«. Predsednik organizacije, Damijan Ahlin, je pozdravil navzoče in spregovoril ob tem visokemu jubileju. K mikrofonu je stopil začasni odpravnik poslov veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini Igor Šef, ki je čestital ter izrekel željo, da bi SKA nadaljevala še dolgo let, nato pa še predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar, ki je tudi podal plaketo predsedniku naše organizacije. Sledil je govor urednika revije Meddobje, Toneta Mizerita. 6 Slovenska kulturna akcija ima več odsekov. Eden od njih je filozofija. Filozofija je humanistična veda. Dejstva filozofije so dejstva miselnega sveta kot takšnega. Pravilna filozofija človeka ne odtujuje svetu, temveč ga predpostavlja, prav v svetu, kot nosilca misli. Filozofija v bistvu sprašuje in skuša dajati kolikor toliko utemeljene, čeravno morda samo začasne odgovore na stalna vprašanja. Teološki odsek je dolga leta vodil dr. Mirko Gogala. V njegovem eseju »Vera in teologija danes« pravi, da je teologija osvoboditve skušala dati krščanstvu nov praktičen red, s pomočjo katerega bi se končno odrešenje moralo dogoditi. Ta praksa je pustila za seboj ruševine, namesto da bi ustvarila svobodo. Esej zaključi z mislijo, da je naša naloga da služimo Bogu s ponižnim duhom in z vsemi močmi svojega srca. In vam povem eno zanimivost, za katero malokdo ve: 8. marca leta 1956 je, na predlog patra Prešerna, sv. oče Pij XII daroval Slovenski kulturni akciji 4.000 pesov. Če povzamemo besede Lojzeta Rezlja, ki je v Zborniku Slovenske kulturne akcije 1954-1994 obširno opisal kako se je razvijal gledališki odsek lahko povemo, da je gledališče umetnost, ki terja od svojega odjemalca aktivno sodelovanje, miselni napor, ljubezen do materine besede; daje pa tudi globoka doživetja in spoznanja. Gledališče vzgaja, plemeniti in osrečuje. Vodja odseka, Dani Grbec je s sodelovanjem Borisa Rota pripravil Čehovo enodejanko, »Tragik po sili«, ki jo je prevedel Janko Moder: Žrtvovano življenje, ovire, obveznosti, pomanjkanje odločitev in nakopičena nesreča so gonilne sile, ki dajejo življenje igri: Ivan Ivanovič Tolkačov se odpravi k svojemu najboljšemu prijatelju Alekseju Aleksejeviču Muraškinu, da bi poiskal pomoč. Glede na njegovo nesrečno življenje potrebuje nujen odziv, kar je lahko popoln razlog, da se okrepi in konča njegova tragedija. Izvrstno igrana enodejanka je bila nagrajena z dolgim ploskanjem. 7 Literatura je slika časa in človeka. Ob tej sliki se oseba zamisli in išče, kako in kaj je treba reagirati. Problemi, ki se odkrivajo, pozivajo k razmišljanju, k reševanju, morda po novih poteh. Vsak umetnik je odvisen od svojega talenta, njegove mere in smeri, od okolja, ki se je v njem razvijal in rasel, od situacij, ki vanje zaide, od izobrazbe, od svetovnega nazora, ki ga ima, od značaja, itd. Morda prav vezanost pisca najbolj vpliva na kakovost in količino dela. Pri Slovenski kulturni akciji je izšlo v vseh teh 70 letih čez 200 publikacij (če vključimo tudi izdaje revije Meddobje). Rok Fink in Maruša Batagelj sta se z veseljem odzvala našemu vabilu ter prebrala nekaj odlomkov pisane besede raznih avtorjev, ki so bili sledeči: Damijan Ahlin, Vinko Beličič, Frank Bukvič, Tine Debeljak, Lev Detela, Vladimir Kos, Ted Kramolc, Milena Merlak, Lojze Novak, France Papež, Gregor Papež, Tone Rode, Vinko Rode, Andrej Rot, Branko Rozman, Zorko Simčič, Bine Šulinov, Vladimir Truhlar ter Rafko Vodeb. Slovenska kulturna akcija je v 70 letih razvila bogato glasbeno dejavnost. Po analizi, ki jo je pripravil pokojni dr. Edo Škulj, lahko razdelimo to dejavnost na tri dele: samostojne izdaje, glasbene razprave in članki ter glasbeni kulturni večeri. Med samostojnimi izdajami lahko imenujemo Geržiničev oratorij, Geržiničevo ploščo ter Bajukovo pesmarico. Kar se tiče glasbenih razprav in člankov lahko povemo, da je v Meddobju izšlo kar nekaj razprav, pogovorov, člankov in ocen, ki zadevajo glasbo. Po kakovosti in dolžini izstopajo Osanova razprava Musica perennis, Geržiničev oris Moderne glasbe in Škuljev prikaz cerkvenega glasbenika Stanka Premrla. Glede glasbenih kulturnih večerov lahko imenujemo Dvoržakov večer, Večer komorne glasbe, Mozartov večer, Schumannov večer, koncert kvarteta Finkovih, recital Franje Golobove, Beethovnov večer, recital Bernarde, Marka in Veronike Fink, Luke Debevca, Marka Bajuka, Ani Rode, Bogdane Herman, Vere Golob ter orgelski recital Anice Arnšek in klavirski recital Antona Soler-Biljenskega. 8 V Sloveniji smo praznovali našo 70-letnico junija letos in to zelo slovesno. Na ekranu smo si ogledali kratek posnetek, kjer smo si ogledali kako smo obeležili naš praznik v Ljubljani (26. 6. dopoldne v Slovenski Matici - kjer smo dobili priznanje iz strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu -; popoldne v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) in naslednji dan v Državnem zboru. Izročili smo priznanja Slovenske kulturne akcije predstavnikom vseh treh ustanov v zahvalo za sodelovanje ob našem jubileju. Prvotnim petim odsekom SKA so se z leti dodali novi, med njimi tudi zgodovinski. V njem je sodeloval France Dolinar, ki je bil med pobudniki in prvimi sodelavci Slovenske kulturne akcije. Člani tega odseka so bili, med drugimi, tudi dr. Srečko Baraga, dr. Silvin Eiletz, Fran Erjavec, dr. Rajko Ložar in dr. Branislava Sušnik. Izrednega pomena pa je Zgodovinski atlas Slovenije, delo prof. Romana Pavlovčiča, ki je izšel kot 40. publikacija Slovenske kulturne akcije leta 1960, ki je bil prvi tovrstni opus v slovenski znanosti sploh. Slovenska kulturna akcija je bogata tudi iz likovnega vidika. Vodja likovnega odseka, Andrejka Dolinar Hrovat, nam je na kratko predstavila odsek in razstavo, ki je krasila dvorano (razstavljali so Adriana Omahna, Eli Hafner, Helena Klemenc, Cecilija Grbec, Andrea Quadri, Veronika Šparhakl, Andrejka Dolinar, Marjetka Dolinar, Branko Zavrtanik, Zalka Arnšek, Lučka Oblak, Tone Oblak; pokojni pa: umetnika profesorja umetniške šole SKA, Bara Remec in France Ahčin ter Andrej Makek in Arh. Jure Vombergar, ki sta predstavljala učence Umetniške šole). Ena od pobud SKA v letih njene največje zagnanosti in razvejanosti njenih delovanj je bila ustanovitev Umetniške šole leta 1955. Zaslugo za ustanovitev te šole in potem za obstoj in redno delovanje skozi pet let si delita umetnostni zgodovinar Marijan Marolt in slikarka Bara Remec. Kot profesorja pa sta ves čas sodelovala tudì kipar France Ahčin in slikar Milan Volovšek. Ta dan je bila prava priložnost, da se zahvalimo odbornikom, ki so dolga leta prisotni z delom, z nasveti, z zgledom ter z vztrajnostjo. Sledila je oddaja priznanj Tonetu Mizeritu in Andrejki Dolinar Hrovat, ki sta bila presenečena ter hvaležna za to gesto. 9 V teku večera smo prebrali nekatere čestitke, ki smo jih dobili: Mateja Arčona, Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednika vlade; Suzane Lep Šimenko, predsednice Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS; Boštjana Kocmurja, tajnika društva Slovenija v svetu; Zorka Simčiča, Toneta Kuntnerja ter Bogdana Šaleja iz Brazilije. Sledila je pogostitev in prijateljsko srečanje, ki se je zavleklo kar dolgo v noč. Hvala Bogu! Kulturna akcija je še živa, imamo veliko načrtov, idej in projektov. Imamo zveste člane po vsem svetu, imamo ljudi, ki se želijo včlaniti in z nami sodelovati. In to bomo izkoristili. Vrata so odprta. Spoštujmo delo, trud in požrtvovalnost ljudi, ki skrbijo za to »našo organizacijo« … In zaključim z Zorkotovim geslom, ki je dandanes še kako aktualen: V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, v vsem pa ljubezen! Poroča: Marjana Pirc 10 ANTOLOGIJA PRVEGA RODETOVEGA OBDOBJA »Akordi v mozgu« je zadnja knjiga pesnika Toneta Rodeta, ni pa njegovo zadnje ustvarjalno delo. Zbirka nam celovito predstavlja prvo dobo Rodetovega pesniškega ustvarjanja v Argentini, pred letom 2009. Prinaša ponatis prvih treh avtorjevih pesniških zbirk. Prvi dve: Zenice (1991) in Mesto pristan (1997) je izdala SKA v Buenos Airesu; Biti (2004) pa založba Družina v Ljubljani. Dodano je še spominsko besedilo Kličemo vas po imenu in izvirna besedila pod naslovoma Besede v soncu in Agua ha de brotar (In privrela bo voda) prve pisane v slovenščini, druge v španščini. Zbirka prinaša tudi prevod vseh pesmi v slovenščino. Prevedel jih je Andrej Lokar. Spis Kličemo vas po imenu je bil napisan za spominsko proslavo v Buenos Airesu leta 1995. Knjigo dopolni obširna spremna študija mladega asistenta na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Sergeja Valijeva. Veronika Kremžar Rožanec ---------------------------------------- *** ---------------------------------------- 11 KULTURNI VEČER OB 100. LETNICI ROJSTVA PESNIKA FRANCETA PAPEŽA Slovenska kulturna akcija je rojake povabila na kulturni večer ob 100-letnici rojstva pesnika Franceta Papeža. Zbrali smo se 12. oktobra v Slovenski hiši. Pred akademijo smo se udeležili sv. maše v cerkvi Marije Pomagaj v zahvalo in za rajne člane SKA, še posebno za Franceta Papeža. Somaševala sta delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini g. Franci Cukjati in g. Robert Brest. Po bogoslužju je v dvorani dr. Tineta Debeljaka potekala kulturna prireditev. Predsednik SKA Damijan Ahlin je pozdravil navzoče in jih povabil, naj skupaj čestitajo gospodu Franciju Cukjati ob njegovem rojstnem dnevu. Za tem je gospa Tatjana Modic Kržišnik, ki je povezovala prireditev, napovedala recitiranje pesmi Franceta Papeža. Pod njenim vodstvom so deklamirali Magdalena Córdoba Papež, Dani Grbec, Tomaž Papež, Veronika Papež, Tatjana Rožanec in Jeremija Žitnik. Recitirali so sledeče pesmi: Dva svetova, Dom, Jezik, Mir, Naš rod, Samo to, Kruh, Pismo, Vezi, Novi svet, Sonce. 12 Bivši predsednik SKA, Andrej Rot, je za to priložnost napisal spomin na dolgoletnega sodelavca. Te misli je prebrala Andrejka Papež Córdoba. Nato so prikazali življenje Franceta Papeža v besedah in slikah, ki so se odvijale na ekranu. Sledil je nastop Papeževega vnuka, sociologa Borisa Papeža. Spomnil se je starega očeta z branjem enega od uvodnikov Meddobja, napisanega v španščini, iz dobe ko je bil Papež glavni urednik revije. Delo Franceta Papeža je bilo predstavljeno še z razstavo. Navzoči so si lahko ogledali razne izdaje njegovih knjig. Lahko smo ga spoznali tudi kot likovnega ustvarjalca. Izstopal je kot pesnik a je tudi obiskoval likovno šolo SKA in razvil to umetnost. Razstavljeni so bili originali vinjet, ki jih je pripravil za ilustracijo svojih publikacij. Predstavitev so dopolnili portreti osebnosti slovenske skupnosti v dobi Papeževega udejstvovanja in lik Franceta Papeža. Zadnji je delo Magdalene Córdoba, avtor portretov pa je Gregor Papež. 13 Predstavitev na ekranu sta pripravila Ernesto Córdoba in Zofija Córdoba Papež. Gospa Andrejka Papež Córdoba je prevzela organizacijo akademije. Večer se je zaključil ob pogostitvi in prijetnem družabnem srečanju. Veronika Kremžar Rožanec Publikacije Slovenske kulturne akcije lahko naročite na sledeči elektronski naslov skakcija@gmail.com skakcija Slovenska Kulturna Akcija ska.novice@gmail.com skakcija@gmail.com 14 Slovenska Kulturna Akcija